DUHOVNO ŽIVLJENJE
L Ä V II O A ESFfl^OTUAL
LETO IX. - ŠTEV. 157 FEBRUAR 1941
ANO IX. - NUM. 157 FEBRERO 1941
«HKM
kri
\; x >' v ;Zni -
m mkäm


iV\V\ aV
•• '	' 'Z/'V' ' U «1 '>/W >
@i§?..v
ÜS* v. l::,ysS6S$^PSPlit
,-v i: .	: ■:	«■■’■ pXX
^S|^5^r::W '%	v.-:.:	'.- 1 v *. A : - • *siWW-*;iK
' t§ .-•■■"■	.v-:'■••' A^yr^-žLz-; -: j: •« -;;	*■-•	A—
gw*"	-
,,	« liSilR''
pIXX	Sfilt1
-*Nv:
jiSSŠh
"#'vW *A:&\**
:-'"i?I
1 ■
'A' Jzžvf-V' a ">>
Los horrores de la guerra.
iQue error mas grande ha cometido la humanidad!
Gritaban: Cultura, Civilizacičn, Progreso.
Se olvidaron que la dicha del corazon humano no esta en el bienestar material ni el goce sensual. Las raices venenosas no pueden dar iruto bueno.
Dios dio al hombre la inteligencia, para que vaya conociendolo, para quo la aproveche en hacer el bien y sembrar la dicha en su derredor.
Pero el hombre se rebela contra su Dios y Creador y Redentor.
Contra su propia naturaleza busca su dicha en la sensualidad, humillan-do la virtud. Ä su semeiante no lo considera como hermano sino como rival
Si se cumpliera el Evangelio, de que pa z suave gozaria la humanidad.
“SEDMI ANGEL JE IZLIL SVOJO ČAŠO PO ZRAKU; IN MOČAN GLAS JE ZADONEL IZ SVETIŠČA OD PRESTOLA IN JE REKEL:	'ZGODILO SE JE.’
IN NASTALI SO BLISKI IN BOBNENJE IN GROMI IN NASTAL JE VELIK POTRES, KAKRŠNEGA NI BILO, ODKAR SO BILI LJUDJE NA ZEMLJI. IN DEBELA TOČA. TALENT TEŽKA, JE PADALA Z NEBA NA LJUDI.’’ (Apokalipsa 16, 17-21)
“TRGOVCI ZEMLJE BODO JOKALI TER ŽALOVALI, KER NIHČE VEČ NE BO KUPOVAL NJIHOVEGA BL.AGA. . . VINA IN OLJA IN BELE MOKE IN PŠENICE IN GOVED IN OVAC IN KONJ IN VOZ IN SUŽNJEV IN ČLOVEŠKIH DUŠ, KAJTI V ENI URI JE UNIČENO TOLIKO BOGASTVO.” (Apokalipsa 18, 11-16)
DUHOVNO ŽIVLJENJE
je mesečnik.
Uredništvo:
P a s c o 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361 (48 - 0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer.
sredah in petkih ni dom::.
Uprava:
Paz S o 1 d a n 4924 Telefon 59 - 6413
Registro de Prop. Intelectual 81190 Letna naročnina za Argentino 2 $.
CERKVENI VESTNIK
9. gehr. Maša na Avellanedi za Jožefa Preininger. Molitve na Fatema-lu.
16. febr. Maša na Patemalu za Olgo Makuc. — Oh 12 uri v Santa Ro-, sa maša za Jožeo in Andreja Jakin.
23. febr. Maša na Avellanedi za Jakoba Sitar. — Ob 12 uri maša v Santa Bosa za starše Gašperlin. Molitve na Patemalu.
1. marca. Maša na Patemalu za Ivana Pečenko.
Sveta Birma sc bo vršila 4 maja na Pate rnalu. Prosim vse starše, kateri imate otroke za sveto birmo, da jih kar takoj prijavite, da se vse pripravi kot je treba, da bodo otroci zakrament lepo prejeli in dobili milosti, katerih za pravo in lepo življenje potrebujejo. Prav tako pa je tudi potrebno, .da je njihovo obnašanje tako, da nas bo predstavilo kot izobražen narod.
Prvo sveto obhajilo se bo vršilo na Belo nedeljo na Patemalu. Prijavite tiste otroke, ki so že v letih za sveto Obhajilo, da jih lepo pripravimo.
Otroke za birmo in sveto Obhajilo prijavite na naslov: Hladnik Janez, Pasco 431, ali pa: Hermanas Eslovenas, Paz Soldan 4924.
Krščeni so bili na Patemalu Ana Marija Matilda Koren in Ana Marija Mihel j.
V Cinco Saltosu: Lojze Bitežnik, Gerald Alfred Breščak, Rudolf Pavel ter Rozita Kralj.
Poročili so se: Cirila Stembergar in Pavel Lazzatti.
LA CONFIRMACION par a la colectivi-dad Eslovena se realizarä el 4 de May o en la capilla Av. del Čampo, adminis-trando el Sacramento de Espiritu Santo Monsenor Obispo Dr. A.ntonio Roča.
La Primera Comuniön se dara el 20 de Abril. Todos los interesados deben dar sus nombres cuanto antes.
IZ UPRAVE
Radi tiskarske stavke je pričujoča številka D. ž. nekoliko zakasnela. Za naprej bomo pa že poskrbeli da bo D. ž. vselej izšlo za prve dneve v mesecu.
Zastali naročniki se zganite. Prilika zi poravnavo naročnine je vedno, kadar je služba božja. Oddaljeni naročniki pa poravnate svoj dolg z “giro postal”, ki ga lahko kupite na vsaki pošti in ga pošljete v priporočenem pismu. Lahko tudi pošljete v poštnih znamkah po 5 cent., katerih kupite in pošljete v navadnem pismu.
Zelo lepo prosim vse zastale naročnike, da poravnate Svojo dolžnost. Pa tudi za tekoče leto pohitite. Tiskarski stroški so narastli. Pohitite torej z naročnino, da s
tem olajšate izdajanje revije, ki stane vsak mesec čez 200 $. Priložite tudi kaj za tiskovni sklad.
A LOS ABONADOS
La Revista se atraso una semana por la huelga en la imprenta.
Puesto que los gastos han subido, nos dirigimos a los abonados y lectores, ten-gan el bien de ayudar a nueslros esfuer-zos contribuyendo con el importe del abo-no. Seran recibidos con mucho agradeci-miento tambien las donaciones.
V SAN ANTONIO DE PADUA
12. jan. smo imeli lep dan. Bil je lep zato ker so nam oblaki delali prijetno senco; še lepši pa jebil, ker smo se tako lepo zbrali v prijaznem kraju San Antonio de Padua.
Cel vlak smo napolnili in kar dolga vrsta nas je bila ko smo hiteli po lepi cesu medtem, ko so nam v pozdrav peli veseli zvonovi. Ob 9 uri smo že bili na mestu in kmalu jo zadonela v cerkvi naša pesem. Pozorno so pogledali ljudje in prisluhnili. Tudi njihovi obrazi so bili radostni z nami.
Po maši smo pa pohiteli na vrt, kjer so nas čakale mize in stoli kjer je bil obširen prostor, dovoljen za vse; kjer so tudi žc čakali da nam postrežejo s hladno pijače.
Kdo bi mogel opisati veselo razpoloženje ki je kar takoj zavladalo med zbranimi. Še bolj pa je dobra volja narastla, ko smo si postregli z okusnim asadom in dobro kapljico. Nihče nas ni motil, nikomur nismo delali napotja, nihče ni niti zijal prodajal okrog nas. Bili smo sami svu ji. Naše sestre so nam dale pa vse na razpolago da smo bili kakor doma.
Vse prekratko je bilo popoldne, že nas je klicalo v dvorano, kjer nas. je čakal prelepi film ‘ ‘ Zadnji dwnevi v Pompejih Nato smo še litanije zapeli in pohiteli da nebi vlak odrajžal brez nas.
Vsi vdcleženci so se vračali nadvse za dovoljni, vsem pa kateri niso šli z nami, je lahko žal za lepo priliko nvdolž.nega veselja, ki so ga zamudili.
I
POPOTNIK PRIDE ČEZ GORO . . .
Obiskal sem spet nekatere dele Argentine in doživel spet gostoljubnost naših dobrih rojakov. O mojem potovanju, ki je bilo dolgo 5000 km, bom obširneje poročal v. D. ž. Za danes pa naj se le zahvalim blagim rojakom, ki mi so moje trudapol-lio potovanje napravili kaj prijetno.
V Lomi Negri sem dolžan posebno zahvalo štularju in Žlemberge.rjevi mami, kakor tudi ostalim, ki so mi vsestransko šli na roke. V Bahiji Bltnki imam kakor svoj dom pri Ferletičevih. V Comodoro Ri-vadavia mi je Jugoslovan.ko Podporno Društvo podalo živ dokaz slovanske gostoljubnosti. Gg. Martinič, Vilagoš in Boško živodinovič so me prišli sprejeti na letališče in bili moji vodniki vse dneve. Poskrbeli so mi stan in hrano prevažali so me okrog in še znaten del potnih stroškov so mi pokrili. V Bariloche sem imel dom pri ICožuhovih. V Cinco Saltosu' me je čakala že postelja pri Sinigojcvih. V Plaza Huincul so me sprejeli spet z vso ljubez-njivostjo in mi je bilo kar žal, da sem moral tako hitro v Villo Regino, kjer me je o polnoči čakal g. Karlo na postaji in sem še dva dni preživel v lepi deželi sadnih vrtov.
Povsod so mi rojaki velikodušno prispevali za kritje potnih stroškov in za na ročnino naše revije.
Naj vsem velja moja topla zahvala.
Mojc potovanje je trajalo IS dni. Eno nedeljo sem preživel v Comodoro Riva-
davia, kjer je bila lepo obiskana maša zi Jugoslovane. Drugo nedeljo pa sem imel v Cinco Saltos, kjer so se zbrali rojaki še bolj številno kot lani in smo imeli zares prelep dan v cerkvi in pri veseli pesmi in okusnem asadu.
P. JUAN HLADNIK, capellän yugoesla-vo, realizd una giro por el Sud Argentino, para visitar a la gcn'e de la Colectividad yugoeslava, desparramada por alli. Paso por Olavarria y Bahia Blanca continuan-do con avičn hasta Comodoro Rivadavia, donde hay hasta un miliar de Yugoesla-vos. Alli existe "Sociedad yugoeslava de Socorros Mutuos" que prepara todo, para que la visita del Padre fuese cuanto mas eficaz. El domingo 19 de Encro se han reunido bastante numerosos los Yugoes-lavos en la Iglesia de Km. 3, en la misa para su colectividad.
Regresando de alli por Trelew y San Antonio Oeste llegö el padre a San Carlos de Bariloche, donde encontrd algunos yugoeslavos. Pero mäs que de sus con-nacionales encontrd alli de su pais natal de la montanosa Eslovenia. El Parque Nacional de Nahuel Huapi se considerc con derecho la parte mäs pintoresca y mäs agradable de la Repüblica.
Regresando de alli visitd el Padre Cinco Saltos, Plaza Huincul y Villa Regina, donde tambien hay muchos de la colectividad yugoeslava.
HRVAŠKI JUBILEJ
Ves narod se pripravlja, da slovesno proslavi 1300 letnico, odkar so Hrvatje sprejeli luč svete vere.
Tudi tukaj se spominjajo tega pomembnega dogodka.
V nedeljo 16 febr. se vrši veliko hrvaško jubilejno romanje v SAN ANTONIO DE PADUA.
Povabljeni smo tudi mi, da se udeležimo njihove svečanosti. Kdor hi hotel potovati skupno, naj gre na vlak, ki ho vozil prav z istim voznim redom kot oni dan, ko smo šli mi v San Antonio.
Tisti dan bomo opustili popoldansko molitev in bomo pohiteli v Padno z vlakom iz Plaza Once ob 14.10. Vlak se ustavi na vseh postajah. — Torej na svidenje na vlaku ali pa v Padovi.
•j* Jožef Preininger so umrli v bolnici v M. Soboti na operaciji, stari 78 let. Rajni so imeli svoj dom v Mostju pri Lendavi, kjer so bili obče spoštovan mož. Že v vogerskih časih so bil zvest slovenski narodnjak in zaslužen za javno delo v svojem o-kraju. Bili so svoj čas predsednik agrarne zajednice, ki je delovala za razdelitev grofovskih posestev,: ka-□ mor so se naseljevali Slovenci. V ■ lendavskem kraju je bilo to posebno S važno, ker je bil tisti kraj večinsko madžarski.
Očetovega pogreba sta se vdeleži-li dve hčeri, ki živita v domačem kraju in najstarejši sin, ki je šolski ravnatelj v Dobrovniku. Sin Adalbert živi na Avellanedi, kjer si je pridobil zelo vidnih zaslug kot ustanovni predsednik društva ‘1 Slov. Krajina”. Ena hčer živi v Sev. Ameriki, ena na Slovaškem, ena v Budimpešti.
žalujočemu sinu Adalbcrtu. ki je I zvest naročnik in tudi dopisnik in so-I trudnik Duhovnega Življenja izreka j* uredništvo iskreno sožalje.
I Maša za rajnega bo v nedeljo 9. B februarja na Avellanedi.
DR. ANTON KOROŠEC
SLOVENSKI NARODNI VODNIK
IN JUGOSLOVANSKI POLITIK
Korošec Anton, je bil rojen 12. maja 1872 v Biserjanah pri Sv. Jur ju ob Ščavnici. Obiskoval je ljudsko šalo najprej doma, nato gimnazijo v Ptuju. Nato je študiral bogoslovje v Mariboru do 1896, or d. 25. jul 1895, služboval kot kaplan na Sladki gori pri Ponikvi od 5. avg. 1896 do 1. marca 1897. v Marenbcrgu do 30. apr. 1898, učni prefekt v dijaškem semenišču v .Mariboru do 5. jan 1902, promov. za doktorja bogoslovja 11. jul. 1905 v Gradcu.
V Mariboru so imeli višješolci slov. dijaško društvo že kot četrtošolec. Sodeloval je pri literarnem listu dij. (predsednik Žolger), v katerega je bil Korošec sprejet semenišča in dopisoval v Slov. Gospodarju (mariborski tednik); kot bogoslovec se je seznanil s Krekom, sodeloval pri listu bogoslovcev “Lipici” s sociološkimi članki, pisal v Slovencu (prvi članek o celjski gimnaziji deloma konfisciran), bil 1894 preds. društva marib. bogoslovcev “Slomšek”, a moral odložiti predsedstvo zaradi nasprotovanja literarne struje. Kot kaplan dopisoval Slovencu in pisal v Slovenskem Gospodarju (šifra: —o—), od prihoda v Maribor sodeloval tudi pri Siid-steier. Post (rubrika: Polit. Rundschau). Od 1. maja 1898 urednik Slov. Gospodarja, ki ga je prevzel s 1700 naročniki in ga dvignili v par letih na 4000. Kot urednik zaradi napadov na Nemce v člankih in pesmih (lastnih !) obsojen na 6 tednov zapora, od cesarja pomiloščen na 1000 gl. globe. Okrog Korošca in njegovih tovarišev Jerovška in Kovačiča (trije “risi”) so se zbirali mladi, s tedanjimi polit, mrtvilom in slogaštvom nezadovoljni duhovniki ter se uveljavljali na shodili in po društvih. Zoper nemškutarskega “Štajerca” so ustanovili maja 1901 polit. 14 dnevnik “Naš dom”, ki ga je nekaj časa urejeval Korošec. Ko j od začetka se je razširil v 10.000 izvodih in postal glasilo katol. mlad in. gibanja na štajerskem.
Korošec je nastopal vedno odločneje na političnih shodih in zlasti na ustanovnem zboru kat. političnega društva v Sl. Bistrici 9. jun. 1901 ostro obsodil tedanjo slovensko politiko na Štajerskem ter zahteval ustanovitev odločno kat. slov. kmetske stranke. Ta nastop je zbudil živahnejše gibanje na obeh straneh in pri dežel-nozborskih volitvah jeseni 1902 je nastopil v okraju Ljutomer-Ormož-G. Radgona kot kandidat proti Kočevarju tudi Korošec, a radi nasprotovanja škofa Napotnika propadel. Korošec in njegovi prijatelji so se poslej še intenzivneje posvetili organizaciji mladine v Mladeniških in Dekliških zvezah, ki so dobile svoje središče v pododboru Slov. kršč.-socialne zveze v Mariboru. Kljub napredujoči polit, ločitvi štajerskih Slovencev je bil po Žičkarjevi smrti jeseni 1905 postavljen za skupnega kandidata Korošec, vendar so nekateri naprednjaki vztrajali pri svojem kandidatu Rebeku. V hudem boju s tem in zlasti z nemškutarjem Wratschkom je bil 29. maja 1906 izvoljen Korošec za poslanca 5. kurije v avstr. dr:, zbor, ki mu je pripadal do konca monarhije.
Končna ločitev duhov se je izvedla na Štajerskem, ko so jeseni 1906 ustanovili mladi liberalci (Špindler, Kukovec, Karba i. dr.) v Celju Narodno stranko za Štajersko. Katoliški Slovenci so v odgovor najprej izpre-menili dotedanji pododbor SKSZ v samostojno Slov. kršč.-soc. zvezo za Štajersko, katere predsednik je postal Korošec, 21. jan. 1907 so pa ustanovili svojo poli-
Dr, Antonio Korošec fu<š durante 40 anos jefe de los eslovenos. Un sacerdote e jem-plar; politico altruista; defensor de los eprimidos
tičim stranko pod imenom Slov. kmečka zveza za Štajersko. Ta je začela z intenzivnim, zlasti tudi gospodarskim delom in zmagovito nastopila maja 1909 pri volitvah v štaj. dež. zbor. Pri teh je bil v splošni kuriji izvoljen tudi Korošec in postal predsednik Slov. kluba v dež. zboru. Kot tak je zahteval decembra 1909 združitev slov. dela štajerske in Koroške z ostalimi jugoslov. pokrajinami v eno upravno celoto in začel febr. 1910 zaradi Slovencem krivičnega postopanja nemške večine obstrukcijo, ki je skoraj za vedno onemogočila delo dež. zboru. Med njo je priboril Slovencem gospodarsko šolo v Št. J ur ju ob j. ž. in meščansko šolo v Žalcu; ta se pa ni otvorila.
Dr. Korošec na Dunaju
V drž. zboru je bil podpredsednik Slov. kluba in kasneje Hrvat sko-slovenske zajednice ter ponovno član avstr, delegacije na Dunaju in v Budimpešti. Vodil je 1. 1910 obstrukcijo v proračunskem odseku drž. zbora proti ustanovitvi ital. univerze v Trstu in potem zoper razmere na Hrvatskem (Čuvajev režim). Ko je jel dr. Šušteršič zaradi oportunistične politike izgubljati zaupanje zlasti izvenkran.jskih Slovencev in je 4. marca 1914 odložil predsedstvo Hrvatsko-slovenskega kluba, je bil izvoljen za predsednika Korošec. Med vojno je politično življenje oživelo šele po Adlerjevem atentatu na ministrskega predsednika Stiirgkha in še bolj po smrti cesarja Franca Jožefa 21. nov. 1916. Korošec je sklical 28. nov. 1916 v Gradcu sejo Hrv.-slov. kluba, kjer so kljub Šusteršičevemu odporu sklenili tesnejšo politično sodelovanje s Čehi. Ko so se pred otvoritvijo parlamenta 29. maja 1917 vsi jugoslov. poslanci združili v -Jugoslovanski klub, je bil Korošec izvoljen za predsednika. Na Krekov predlog je sklenil Jugoslov. klub, podati ob zopetni otvoritvi parlamentu 30. maja 1917 posebno državnopravno deklaracijo. To “majsko deklaracijo” je prebral Korošec kot klubov predsednik, dasi ga je tig pred sejo skušal min. predsednik Clam-Martinie pregovoriti, naj bi klub deklaracije ne podal, češ da bo slabo vplivala na zunanji svet. Majska deklaracija je postala izhodišče velikega narodnega gibanja, zlasti ko sta se na pobudo škofa Jegliča izjavili zanjo obe glavni slovenski stranki. Pogreb nenadno umrlega dr. Kreka (13. okt. 1917) se je razvil v veličastno jugoslovansko manifestacijo, kjer je ob odprtem grobu govoril Korošec, pričenši s pomembnimi besedami: “Dvignite glave, ker bliža se vaše rešen je!” Med tem je bil dozorel prelom med Šusteršičevo in Krek-Koroščevo strujo v SLS. Dasi je bil od strankinega vodstva za kranjskega delegata določen dr. Šušteršič, je 13. nov. 1917 klubova
večina izvolila Korošca, nakar je Šušteršič s poslancem Jakličem izstopil iz kluba ter hotel razdražiti stranko. Toda proti njemu se je postavil škof Jeglič in za predsednika reorganizirani SLS je bil 27. dec. 1917 izvoljen prelat Andrej Kalan, za načelnika Vseslovenske Ljudske Stranke pa Korošec.
Avstrija v propadu.
Po Koroščevi avdijenci pri cesarju Karlu 18. junija 1917 je na ondi izraženo željo Jugoslovanov padla Clam-Martiniceva vlada; vladar je Korošca vabil v novo Seidlerjevo vlado, kar je klub soglasno odklonil, vendar je sklenil z vsemi glasovi proti dvema (Hladnik in Prodan) glasovati za proračunski provizorij. Kmalu pa je preštel Jugoslov. klub, tesno zvezan s Čehi, v vedno ostrejšo opozicijo, spretno izrabljajoč zunanje-politične dogodke (Wilsonov nastop, mirovna pogajanja v Brest-Litowsku). Spomladi 1918 se je razvilo živahno deklaracijsko gibanje po vsej Sloveniji. Vršili so se na prostem veliki tabori, kjer je govoril v prvi vrsti Korošec; največja manifestacija je bila 23. in 24. marca v Ljubljani, ko so zastopnice slov. ženstva izročile Korošcu knjige z nad 200.000 podpisi za majsko deklaracijo. Svoja agitacijska pota je usmerjal K. vedno bolj tudi na Hrvatsko, v Dalmacijo in Bosno ter na Češko. Po ponovnih Koroščevih razgovorih s Hrvati in Srbi v Zagrebu in Sarajevu so sprejeli 3. marca 1918 v Zagrebu deklaracijo tudi Hrvatje in muslimani, toda radikalizirano — brez “habsburškega žezla” —, dočim so člani Hrv.-srbske koalicije in bosanski Srbi stali še ob strani. O priliki odkritja spominske plošče dr. Kreku v Št. Janžu se je ustanovil 16. avg. v Ljubljani Narodni svet, čigar predsednik je postal Korošec. Ko se je bližal razpad monarhije in je z unanji minister Burian vabil vojskujoče se države na mirovne razgovore, je 2. okt. 1918 Koročec prečital v drž. zboru izjavo jugoslov. politikov sklenjeno 24. sept. v Zagrebu, da more A.-O. govoriti le v imenu Nemcev in adžMarov, ostali narodi monarhije pa zahtevajo zase popolno pravico samoodločbe. Po bolgarski kapitulaciji so 4. okt. tudi Avstro-Ogrska, Nemčija in Turčija prosile za mir, nakar se je 5. in 6. okt. ustanovilo v Zagrebu Narodno Viječe Slovencev, Hrvatov in Srbov, v katero je vstopila 8. okt. tudi Hrv.-srb. koalicija, za predsednika pa je bil 17. okt. izvoljen Korošec. Cesarjev manifest o federalizaciji Avstrije z dne 16. okt. 1918 je N. V. odklonilo in zahtevalo zedinjenje vsega naroda SHS ne glede na kakršnekoli meje v neodvisno državo. V tem zmislu je 21. okt. pozdravilo Wilsonov odgovor, ki priznava težnje Jugoslovanov po svobodi, in se pripravljalo na prevzem državne oblasti, ki se je izvršil po kapitulaciji Avstro-Ogrske 29. okt. 1918, ko je postal Korošec “šef eksekutive za vse jugoslovanske pokrajine”.
Videč, da se bliža konec vojne, ki so ga pa pričakovali šele za spomladi 1919, je odšel Korošec 25. okt. 1918 s poslancem dr. M. Čingrijo in dr. Greg. Žerjavom, ki je za Jugosl. klub zbiral in obdeloval gradivo za polit, interpelacije, v Švico, ne kot odposlanec N. V., dasi v sporazumu z njim, da bi dobil zveze z inozemskimi politiki in se informiral o položaju. Par dni pred odhodom je poslal šef general, štaba Arz h Korošcu dva višja častnika, naj bi člani Jugosl. kluba šli na ital. fronto bodrit jugoslov. vojake, kar je klub odklonil. Gen. Landwehr pa je v soglasju s cesarjem predlagal Korošcu, naj bi sklenil premirje z Italijo, zato bi pa v šestih tednih demobilizirali laško fronto, če prevzamejo jugoslov. dežele dotlej nje preskrbo z živežem. Enako brezuspešno je skušal Lamasch kot designirani ministrski
predsednik pridobiti Korošca tik pred odhodom v svojo vlado, ki naj bi po Lamaschevih besedah rešila ne monarhije, ampak “le glavo mlademu gospodarju”.
Dr. Korošec v Ženevi.
Prišedši v Ženevo, se je sešel najprej z ondi bivajočim Lazo Markovičem ter povabil takoj na razgovor Pašiča in Trumbiča. Prvi se je odzval Trumbič, popisal Korošcu spor med Jugoslovanskim Odborom in Pašičem ter prosil, da bi ga v imenu N. V. priznal za zastopnika avstro-ogr. Jugoslovanov pri zaveznikih. Korošec mu je dal le pooblastilo za sklepanje premirja in pogoje za premirje, kar je oboje poslal preko srb. poslaništva v Bernu, toda pooblastilo je prejel Trumbič prekasno, do-eim so pogoji za premirje sploh izginili. Tako Trumbič ni bil pripuščen k versailleski konferenci o premirju in je srbski poslanik Vesnič brez ugovora pristal na njene sklepe, po katerih so Italijani zasedli v londonskem paktu jim obljubljeno ozemlje. Ker od Pašiča le ni bilo glasu, je Korošec izročil 4. nov. zavezniškim vladam noto, v kateri je zahteval, da priznajo N. V. v Zagrebu kot vlado za Jugoslovane bivše monarhije, nje same za zavezniški narod in jugoslov. dobrovoljce za vojskujočo se stranko. Dokler se ne zedinijo s Srbijo in Črno goro v eno državo, naj jih zastopa pri zavezniških vladah dr. Trumbič. aNslednji dan, 5. nov., so prišli Pašič s šefi srbske opozicije (Trifkovič, Draškovič, Marinkovič) in Trumbič z nekaterimi člani Jugosl. Odbora. Korošec se je sestal najprej s Trumbičem, ki mu je pojasnil prejšnje dogodke in razmerje s Pašičem, nato je obiskal slednjega, čigar mnenje je bilo, da mora Srbija zastopati vse Jugoslovane, a vzel bi tudi par zastopnikov N. V. v nekako komisijo za zunanje zadeve pri srbski vladi. Pri oficijelnih razgovorih naslednji dan sta Korošec in Trumbič zahtevala v prvi vrsti mednarodno priznanje N. V., za skupne zadeve pa naj se ustanove skupna ministrstva. Na to je pristal Pašič šele potem, ko je Draškovič predlagal skupno vlado 17 ministrov za Srbijo in Jugoslovane bivše monarhije in se je Pašič zbal, da ne bi ostal v manjšini pred združenimi opozicijonalci in prečani. Ker so tudi Francozi silili k odločitvi, je drugi dan, 7. nov., sprejel Koroščev in Trumbičev predlog ter z noto z dne 8. nov. v imenu srbske vlade priznal N. V. za zakonito vlado Jugoslovanov bivše monarhije in Trumbiča za njenega zastopnika pri zaveznikih. Nato so sestavili skupno vlado 12 ministrov in objavili vse sklepe z lepim proglasom v tkzv. “ženevski deklaraciji”.
Iz Ženeve je prišel Korošec 13. novembra v Pariz, da poišče stikov s francosko vlado in ostalimi zavezniki. Prizadeval si je doseči priznanje nove jugoslov. države in vlade ter ugodno rešitev teritorij alnih vprašanj. V to svrho je obiskal predsednika Clemenceau-ja, zun. ministra Pichon-a, Wilsonovega zaupnika House-a, ameriškega, angleškega in italijanskega poslanika ter dr. Beneša, da bi on vplival v našo korist na Italijo. Od Pichon-a je zvedel, da je Pašič demisijoniral in s tem izigral ženevski pakt; Srbska vlada na Krfu (Protič) je namreč zvedela po Tresiču-Pavičiču, da je v N. V. prevladala Hrv.-srb. koalicija s Svetozarjem Pribičevičem, in je pričakovala zase ugodnejše rešitve v direktnem stiku z N. V. brez Koroščevega posredovanja. Ko se je ta hotel vrniti v domovino, dolgo ni mogel dobiti potnih listov in spotoma je moral še v Veroni čakati dva dni. Tako se je Koroščeva vrnitev zavlekla preko 1. decembra 1918, ko se je v Beogradu izvršilo zedinjenje in proglasila Kraljevina SHS.
Nunska cerkev na kongresnem trgu v Ljubljani
La iglesia de “Menjaš” en Ljubljana, Capital eslovena
Na delu v novi državi.
V Ljubljano je Korošec prišel 2. dec. 1918 in se naslednji dan odpeljal v Beograd, kjer se je 20. dec. sestavila prva vlada nove države pod predsedstvom Stojana Protiča. V tej vladi je imel Korošec podpredsedniško mesto in prevzel najprej oddelek za zaščito clece, 2. aprila 1919 pa ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje, ki ga je vodil do nastopa Davidovičeve koalicijske vlade demokratov in socijalistov IG. avg. 1919. V novi Protičevi vladi je postal 19. febr. 1920 minister za promet; kot tak je zlomil komunistično splošno stavko in obdržal ta portfelj tudi v naslednji Vesnieevi vladi do sestanka ustavotvorne skupščine, oziroma nastopa Pašičeve demokratsko-radikalne vlade 1. jan. 1921. Ves-ničevi vladi je K. predložil avtonomistični načrt ustave, ki je bil predložen tudi ustavotvorni skupščini kot oddvojeno mišljenje Koroščevo. Korošec je tudi vplival na Protiča, da je prevzel v svoj ustavni načrt Slovenijo kot samostojno pokrajino in slovenščino kot državni jezik. Od konstituante dalje je bil, zvest svojemu proti centralističnemu programu, kateri se je med tem razvijal v radikalnejšo smer, v opoziciji do nastopa Davidovičeve vlade opozicijskega bloka (Jugosl. klub, bosanski muslimani, demokrati) 27. julija 1924, v kateri je bil podpredsednik, minister za prosveto in namestnik ministra za vere (do 5. nov.). Po volitvah 18. marca 1923 je SLS dobila od 26 slov. mandatov 21, tako da je mogel Korošec poslej govoriti “v imenu slov. naroda”. Na strankino željo je stopil sedaj v stik s Hrv. republ. seljačko stranko (HRSS) ter z njo in Jugoslov. muslini, organizacijo osnoval federalistični blok v Zagrebu, Njegovemu prizadevanju je v prvi vrsti zahvaliti, da so Hrvatje spremenili svojo abstinenčno taktiko in se s prihodom v skupščino jeli nagibati k realnejši politiki. Med tem se je ustanovil v parlamentu “ožji blok” (Korošec, Bavidovič, Spaho), ki si je stavil nalogo, izvesti sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, in čigar program je sprejela tudi HRSS, tvorec z “ožjim blokom” takozv. “širši blok”. Po volitvah 8. febr, 1925, v katerih je SLS dobila 20 mandatov in je bil Korošec izvoljen tudi v Ljubljani, je Korošec z Davidovičem, Radičem in Spahom osnoval v skupščini “blok narodnega sporazuma in seljačke demokracije”. Vsled tega je sledilo več 'vlad radikalov s hrv. selj. stranko in 1. febr. do 17. apr. 1927 vlada radikalov z SLS, v kateri pa Korošec sam ni bil. S predsednikom nove vlade Veljo Vukieevičem je 10. jul. 1927 sklenil na Bledu volivni sporazum (“blejski pakt”) in postal 23. febr. 1928 v Vukičevicevi koalicijski vladi notranji minister. Ko je notranje-poli-tična kriza z atentatom Puniše Račiča v narodni skupščini dosegla svoj višek, je po brezuspešnem poskusu
generala Hadžiča Korošec kot prvi prečan-ministrski predsednik sestavil 27. julija 1928 vlado četvorice (Korošec, Vukičevič, Davidovič, Spaho) ter obdržal obenem portfelj notranjega ministra.
Kmalu pa se je parlamentarna rešitev krize izkazala za nemogočo in Korošec je 2. jan. 1929 podal ostavko, nakar je bila s kraljevim proglasom z dne 6. jan. 1929 vidovdanska ustava razveljavljena in nar. skupščina razpuščena. Y novi vladi generala P. Živkoviča je bil Korošec minister za promet do 5. avg. 1929. nato je prevzel ministrstvo za šume in rude, a 28. sept. 1930 je demisioniral. V začetku 1931 je bil kot predsednik Glavnega Zadružnega Saveza izvoljen za honorarnega profesorja za zadružništvo na kmetijski fakulteti univerze v Beogradu, kjer je začel predavati v letnem semestru 1931.
DR. KOROŠEC KONFINIRAN
Naj večji problem mlade Jugoslavije je bila notranja ureditev države. Srbski del je vedno vstrajal na stališču, da so Srbi Slovence in Hrvate dobili kot “vojni plen”, od tod njihova trmoglavost v zahtevah po centralizmu. Toda tudi z njimi bi se vse lahko spravilo v red, ako bi med Slovenci ne bilo koristolovcev, kateri so skušali narod cepiti, čeprav je sam ponovno javno pokazal, da ne potrebuje nobenega drugega voditelja kot dr. Korošca. V vsem tem so delovale še druge podtalne sile. Kljub hudi cenzuri pod Živkovičevim režimom, je vendarle še prišlo v javnost, da vodijo korenine vsega tistega razdiralnega dela v francosko framazon-sko ložo, ki je imela zelo velik upliv v Beogradu; v kateri so bili tudi glavni voditelji slovenskih liberalcev.
Vsak čas je bilo med Slovenci podlih duš, ki so za kako trenutno osebno korist izdajali svoj narod. Tisti elementi so v onem času imeli vso besedo. Pravi narodni voditelji so pa bili osumljeni “protidržavnosti”. V takem ozračju se je vršila 60 letnica dr. Korošca, ki je kljub ostrim policijskim naredbam in orožniškim intervencijam dokazala, da je ves narod zvest dr. Korošcu. Cela Slovenija je bila polna kresov s katerimi je mogel narod izraziti svoje mnenje. Javno se je vršila pa samo v Ljubljani proslava njegove 60 letnice 8 maja (1932) f nakar je bilo vse drugo prepovedano.
31 dec. 1932 je bila v Ljubljani izdana “slovenska deklaracija ki povdarja zahtevo po združitvi vseh Slovencev z zahtevo, da se postav.i osnova tej največji •narodni potrebi s pravo notranjo ureditvijo v Jugoslavijo.
Ta deklaracija je nosila podpis dr. Korošca. Čeprav ni dejansko vsebovala prav nič protidržavnega, so jo Koroščevi nasprotniki na vse načine izrabljali in dosegli, da je bil dr. oKrošec interniran obenem z dr. Kulovcem, Natlačenom in Ogrizkom. 28. januarja 1933 so odpeljali dr. Korošca v Vrnjačko banjo v Srbiji, pozneje pa na otok Hvar, da bi bil docela izoliran od slovenske javnosti. Kljub temu so se pri njem stalno oglašali dvorni in vladni odposlanci, ki so pritiskali nanj, da naj popusti. Toda dr. Korošec, ki je bil najprej dolžan braniti koristi svojih Slovencev, — ki pa slovenskih stvari nikdar ni predpostavljal splošnim velikim celokupnim državnim koristim, — ni popustil niti za las. Tekom svojih opazovanj in dela v Jugoslaviji je sprevidel, da se bo država prav uredila le na osnovi autonomistične ureditve in popolne enakopravnosti vseh. Značilno sliko tiste dobe daje “šenčurski proces” na katerem je bilo obsojenih radi “protidržavnih vsklikov” cela vrsta zavednih Koroščevih pristašev. Pozneje je bilo pred sodi-
šcem dokazano, da je ves proces bil preračunana intriga in je bilo radi krivih priseg obsojenih večina tistih, ki so tedaj pričali. Poznejši dogodki so dokazali ,da je ves slovenski narod z dr. Korošcem bil vedno najzanesljivejši steber mlade Jugoslavije.
9. okt. 1934 je bil ubit kralj Aleksander. Takoj je bila dvignjena konfinacija dr. Korošca in tovarišev. Polagoma se je začelo čistiti ozračje. Princ Pavle je imel o notranji ureditvi države druge načrte kot rajni kralj in tako je začel kot prvi kraljevi namestnik pripravljati pot novi politiki.
‘24. junija 1935 je že dr. Korošec spet vstopil v vlado kot minister za notranje zadeve. Njemu je torej bilo poverjeno najvažnejše ministerstvo. Njegova naloga je bila, da naj dela na resničnem zbližan ju vseh treh narodov v Jugoslaviji.
Zadnja leta.
V novih okolnostih je vodilna misel dr. Koroščeva čimdalje bolj dobivala resničen obraz. Po njegovem prizadevanju je bila ustanovljena nova politična organizacija “Jugoslovanska Radikalna Zajedniea”, ki so jo tvorili srbski radikali, Slovenci (SLS) in bosanski Muslimani. Izdala je program, ki je postal nato temelj na-daljnega notranjega razvoja: široke samouprave in spoštovanja verskih vrednot. 1. junija 1936 se je vršil I. občni zbor te JRZ, ki je izbrala za podpredsednika dr. Korošca.
Med tem, ko se je politični položaj vse bolj konsolidiral, je pa dr. Korošec počasi popravljal krivice; storjene Slovencem v prejšnjih letih. Počistil je nečednosti in nerednosti v občinskih zadevah; razčistil položaj med policijo in orožništvom, ki je bilo dotedaj le pomočnik v boju proti političnim nasprotnikom, zelo pa se je zanemaril pravi namen teh ustanov javnega reda.
Posebno na srcu je bilo dr. Korošcu slovensko šolstvo, ki je v prejšnjih letih utrpelo velike škode z neredom pri nastavljanju in odstavljanju in z omejitvami slovenskega jezika v šoli in v uradih. Največ pažnje pa je obračal naj večjim slovenskim kulturnim ustanovam: vseučilišču in slovenski akademiji umetnosti in znanosti. Obe ti dve ustanovi se imata v prav posebni meri zahvaliti prizadevanju dr. Korošca.
Zakon o ustanovitvi univerze je bil podpisan 30. junija 1919 na seji ministerskega sveta, ki jo je vodil tedaj podpredsednik vlade dr. Korošec. On je bil tudi nadalje na straži, ko je bila nevarnost vedno preteča, da se okrni ali celo kar ukini ta najodličnejša slovenska kulturna ustanova. Ljubljanska univerza je imen vala v priznanje zaslug dr. Korošca za častnega doktorja. Prav tako mu je izkazala priznanje akademija umetnosti in znanosti.
Kot zastopniki celega slovenskega naroda so mu izročili posebno priznanje tudi slovenski župani z diplomo v kateri ga imenujejo za častnega občana v 322 občinah (od 407, kolikor jih je v Sloveniji).
21. dec. 1938 je odstopila Stojadinovičeva vlada. V novo dr. Korošec ni hotel več vstopiti. Videl je, da s cincanjem ne bodo rešili hrvaškega vprašanja.
Ker brez njegovega sodelovanja tudi niso mogli naprej, so mu poverili veliko čast. 16. jan. 1939 je bil izbran za predsednika senata. Na tem mestu je nato nadaljeval svoje delo za zbližanje med Srbi in Hrvati in tako se je 3. febr. izvršila važna državna sprememba, ki je pomedla Stojadinoviča in postavila na krmilo Jugoslavije Cvetkoviča. Padec vlade so izzvali slovenski ministri na nasvet dr. Korošca. S tem je bila konečno pripravljena pot za notranjo ureditev, ki je dobila vidne-
ga izraza z ustanovitvijo hrvatske banovine.
Med tem se je evropski položaj zapletel. Izbruhnila je vojna. Neprecenljive sc zasluge dr. orKošea zato, da je ugoslavija mogla ohjraniti vse do danes neutralnost. Njegove dobre zveze z velikimi osebnostmi v svetovni politiki, njegovo široko znanje, njegova jasna kulturna usmerjenost je zadrževala na mejah nevarne ideje, ki so silile v deželo. Fašizem, nacizem, komunizem: vsak je po svoje skušal napraviti korenine izrabljajoč notranje napetosti. Zato je tekom zadnjih mesecev spet moral izkušeni veteran jugoslovanske politike poseči aktivno v vodstvo države, to pot kot prosvetni minister, da razbistri glave fanatičnim študentom in partizanskim profesorjem.
Z modrimi odredbami jim je odkazal meje njihovega delovanja, ki naj bo v prid narodu in ne kaki stranki.
On je bil tudi, ki je doprinesel da sta bili razkrinkani dve največji nevarnosti jugoslovanske bodočnosti: framasonstvo in židovstvo. Oba ta dva slovenska in jugoslovanska sovraga sta bila stisnjena v meje, katere jima po pravici gredo.
Med tem njegovim intenzivnim delovanjem ni vteg-nil primerno skrbeti za svoje razrahljano zdravje. Saj je občutno trpel na sladkorni bolezni in tudi druge slabosti 68tih let je čutil nad seboj. Njegovo delo mu ni dopuščalo, da bi si privoščil potrebnega počitka, in tako se je zgodilo da ga mu je prisodil Gospodar človekovega življenja, ki mu je pripravil tudi nagrado za njegovo nesebično delo.
40 let je bil viden delavec v slovenski javnosti, 30 let je bil slovenski narodni voditelj. Marsikdaj so ga njegovi nasprotniki blatili in grdili. Toda kljub temu je njegova čast bila vedno neomadeževana. Nikdar ni bil samoljuben, nikdar ni iskal svojih koristi in za pristaše svoje stranke, ki so se obračali nanj ni imel nikdar nikakih skritih potov. Vse je moralo iti, točno po zakonu brez protekeije.
Kot železniški minister je postavil v red železnice pa tudi uredništvo in uslužbence. On je bil glavni po-bornik zakonov v zaščito delavcev in vsi tisti, ki so nepristransko opazovali njegovo delo v kateremkoli resoru, so mu do dna srca hvaležni. Bil je tudi velik prijatelj rojakov v emigraciji.
Zato je naravno, da se je stiscnilo bridko srce mnogim premnogim, ko smo 14. decembra 1940 zvedeli, da je tisto noč preminil veliki Jugoslovan in slovenski vodja dr. Anton Korošec. Zadela ga je srčna kap. Zjutraj so našli mrtvega.	Naj v miru počiva!
Bled — Naliuel Hnapi esloveno
El ex Primer Ministro yugoe slavo doctor Antonio Korošec
Hl dia 14 del corriente fue hallado muerto en su domicilio el doctor Korošec, uno de los pollticos mäs destacados de Yugoeslavia, quien desde hace cuarenta anos bregaba en la naeiön eslovena eomo uno de los mejores exponentes en las filas de la politica catölica, cuyo dirigente fue durante veinticinco anos. Haee pocos meses, freute a la situaeiön por deinäs crltica que se habia creado en Yugoeslavia ainenazada por la guevra, tuvo que intervenir activamente en el escenario, hacien-dose cargo de la cartera de Instruccion Publica, llom-bre de edad, y a pesar de su precaria salud, supo hacer este sacrificio solo por salvar a su patria en los momen-tos mäs criticos de su histovia. Padecia desde anos atras del corazön q de diabetis y sucunibe ahora en medio de la lueha, arrebatado a la causa politica y al carino de sus connacionales.
El extinto habia naeido en 1872. Hijo de Stiria, pasö su juventud en las luchas por los derechos del pue-blo esloveno, que en aquel entonees pertenecia al impe-rio austrohüngaro pero que en Stiria sufria muchas in-justicias por parte de elementos alemanes que hacian euantos esfuerzos estaban de su parte por detener el movimiento esloveno, e intontanban germanizar a todo el pais.
Para mejor servir a su pueblo dedicöse a la carre-ra eclesiästica, y ya sacerdote, continö la lueha por el bien espiritual y material de los suyos. Lleno de nobles ideales y merced a las brillantes dotes de talento <|ue el Senor le habia otorgado, bien pronto se destaeö en sv cairera. Su actividad no se limito al epjercicio de su ministerio parroquial, sino que puesto al freute del dia-rio eatölico, supo dirigirlo con sagacidad, prudencia y la admiraeiön de todos.
Bien pronto se manifestö su talento de organizador social, haeiendose propagandista aeerrimo de las coope-rativas, organizadas en conformidad con la Eneiolica Pontifieia: “Berum Novarum;’. Fue sin duda la mejor defensa ante la actitud alemana que amenazaba sub-yugar la economia del pais y contra el peligro judio que intentaba acaparar.se las industrias y espilmar al pueblo.
Su actividad fue tan destacada y tan populär que sus conciudadanos lo eligieron eomo diputado para la Dieta de Stiria primero, y al Parlamente de Viena mäs tarde. Alli se convirtio en renombrado politico, bien conocido entonees por sus profundos discursos, y mäs tarde, en el derrumbamiento de la monarquia de los Habsburgos, defendiendo los intereses del pueblo esloveno en las negociaciones de paz. Difieil y azarosa fue sin duda la tarea que peso sobre sus hombros en la nue-va naeiön yugoeslava en la que pronto habia de osupar los mäs importantes puestos.
Su lueha principal se encaminö a combatir el cen-tralismo que amenazaba destruir los valores tipicamen-te eslovenos tanto en el campo religioso eomo en el campo cultural. Hran las dificultades de una npeva naeiön formada por tres pueblos dist intos en su historia, en sus tradiciones, en su cultura, a los cuales sin embargo alentaba un ideal comtin de unirse en un ünieo esta-do siendo en realidad los tres pueblos hermanos: eslovenos, croatas y serbios, miembros todos de una familia yugoeslava comün.
En el transcurso de estos decenios, varias compltca-ciones politicas perturbaron la paz yugoeslava. Y el doctor Korošec, por su actitud inflexible, al no querer
traicionar los derechos de su pueblo esloveno, fue some-tido a una vigilancia policial muy estrieta, llegando basta a ser internado en una isla de Dalmacia. Pero fil me y constante en las luchas por los derechos del pueblo eatölico, saliö airoso de esta persecuciön ya que, despues de la muerte trägica del rey Alejandro —asesi-nado en los mismos dias en que se celebraba el Congreso Huearistico de Buenos Aires— volvia a la vida publica y pasaba a ocupar otra vez el cargo püblieo. El salvo en aquellos momentos criticos a su pais del peligro de las naciones vecinas.
Rendido por tanta labor, quebrantada su salud y cumplida su tarea del momento, <|uiso retirarse del escenario politico, pero su preseneia y su acciön fue otra vez imprescindible en las discusiones para el arre-glo definitivo del problema de los croatas. En las deli-beraciones se le confiö el puesto de presidente del Senado.
ITabiändose eomplicado la situaeiön europea con la guerra actual, Yugoeslavia se encontrö bien pronto en-tre dos nuindos peligrosos: el totalitario y el comunista. Su pais de nacimicnto, Eslovenia, se encuentra en un triängulo, de cuyos lados uno linda con Alemania, y el otro con Italia. La presiön ideolögica y politica se hizo mäs intensa que nunca. Por otra parte, ganaba cada dia mäs terreno el eomunismo, de modo que el pais estuvo al borde de una revolueiön interna, provocada por estas corrientes.
Nuevamente hace su presentaeiön en la escena politica la deseollante figura del veterani» de la politica eslovena, el persona.je bien conocido aun entre los alemanes, italianos y rusos, cuyos idiomas domina el doctor Korošec. Otra vez tuvo que imponer su autoridad al confiärsele la cartera de Instruccion Pi'iblica, para que senenase las cabezas turbulentas de los tstudiantes y de los doeentes que propagaban estas ideas peligrosas.
En medio de este trabajo se cumpliö la medida de sus dias y desaparece llorado por toda Yugoeslavia, pero muy en particular por Eslovenia, que tantas veees liha brindado manifestaciones triunfales confiändole cie-gamente su destino, sabiendo que el no hacia politica para si, sino para su patria.
Sus cuarenta anos de vida publica en la politica, primero de Austria, luego de Yugoeslavia no contami-naron ni mancharon en lo mäs minimo su honradez, per-maneciemlo siempre pobre, prodigändose. el mismo y gastando sus bienes .con el fin de socorrer a los nece-sitados.
El famoso Mons. Seipel, canciller de Austria, habia dejado en el profundas huellas, pues ademäs de sei1 su maestri), habia sido su compaüero, su amigo y su modelo.
En medio de la politica, bregö siempre por la causa catölica. Siempre consecuente con sus palabras eomo con sus prineipios, supo tambien hallar el modo de no enajenarse las voluntades ni sembrar odios entre los adversarios de sus ideas politicas, conquistando asi el respeto de todos, quienes ahora deploran amargamente su trägica desaparieiön.
El doctor Korošec pasarä a la historia eomo el lu-ehador indomable, paladin imperterrito de la causa eslovena en todos los momentos de su pi'iblica actuaciön y, basta hoy, eomo el personaje mäs grande de la historia yugoeslava y eslovena.

PO ARGENTINI
EL TIO
Eno tistih tipičnih mest iz notranjosti, kjer nobeno dnevno uro ni treba z lučjo iskati zijal, ker se ti sami kar takoj na nos obesijo. Nekako na pol pota leži med Cordobo in Santa Fe, zato je tamkaj tudi večji postanek, da človek lahko tudi spije kaj, če je potreben.
Kar mi je najprej padlo v oči je bila “peluqueria”. Saj sem jo iskal. Pa prav iskati jo je bilo treba, kajti napis je pritrjen kar na akacijo pred vrati brivnice. Na srečo je bil prav na sončni lisi, ki se je prikradla skozi krono drevesa. Rad bi spravil malo v red svoj obraz, ki je že tudi postal precej na “gaučo”, pa je bilo preveč klijentov...
Tako sem uporabil one minute zato, da se malo ogledam po kraju. Malo vstran stoji postaja FCCC, ki je tudi odcep posebne linije za Chaco. Bojda je El Tio zelo prometna postaja. Kar sem jaz videl tam niso bili vlaki, pač pa otroci, ki so prav tedaj hiteli v šolo.
Malo dalje tja je bilo videti tovarniški dimnik. Le kaj bi ta stvor pomenil tam, to me je zanimalo. Pa mislite, da je kdo vedel! Sopotniki, ki so se vozili tam skozi že neštetokrat, so se začudeno spogledavali in se čudili. Pa ne vem, če so se čudili mojemu vprašanju, ali tovarniškemu dimniku, ki ga do tedaj še nikdar niso videli, ali jim je budilo začudenje, kaj bi naj pač tamkaj tovarna pomenila, ko še nikoli niso od ničesar takega slišali, ali pa so se čudili svoji nevednosti.
Vsevedno nas je opazoval eden iz gruče tistih, ki so čas prodajali in šale zbijali na račun potnikov.
Mož ni bil iz repe. Iz-hrasta pa seveda tudi ne, ker bi ne postajal ob jutranji uri tam okrog.. . Oeividno je že čakal, da ga kdo kaj vpraša, zato sem se kar nanj obrnil in, da ste ga videli. Celega profesorja sem imel pred seboj, ki je vse natanko povedal zgodovino iz starega in novega časa. Če je bilo po pravici ali pa po njegovo. tega najbrže on sam ne ve.
Provinciji Cordoba in Santa Fe spadata med tiste, ki so jih pričeli civilizirati že v prvih stoletji po odkritju dežele. Tisti kraji so bili nekdaj pokriti z gozdom. Quebracho, palo santo, algarrobo in vsakovrstni lesovi, katerih imena so nam prav tako tuja kot imena indijanskih glavarjev, ki so jih v tistem času postrelili ali razsekali.
V tiste gozdove so se poskrili Indijanci in porabili ugodno priliko, da so šli preiskovat, kaj so si shranili beli ljudje v mestih tam na okoli.
Kdor je bral kdaj klasični argentinski spev Martin Fierro, je tamkaj našel vse tiste pustolovščine opisane. Poskusili so z lepa, poskusili so z grda, toda indijansko prebivalstvo je ljubilo svojo svobodo in sovražilo tujca in seveda — po zasluženju, ker so na stotere načine zlorabili svojo moč in svoje strelno orožje. Poniževali in izrabljali so divjake. Tisti del argentinske zgodovine je podoben onemu, ki bi jo napisali kranjski medvedje, kako so jih lovci preganjali...
Pa ni vse veliko izdalo in zato so poskusili na drug način. Začeli so sekati gozdove. Les je bil uporaben za marsikaj in zato so tam na okrog zrastle žage, ki so pa že davno dokončale svoje delo in sedaj še vedno stoje osameli dimniki, gozd se je umaknil tja gori v Chaco, Indijanci pa so zgubili svojo bitko.
Mesto Fuertecito je bila važna postojanka v stoletnem boju. Več kot enkrat so naselbino Indijanci razdejpali in stanovalce pokončali.
Sem pa tja so še ostale nekatere gozdne skupine,
SEM TER TJA
kjer najdejo zavetje zajci in druga divjačina, večinoma pa so tam okrog sedaj še pašniki, a vsako leto se širijo obdelana polja.
SKOZI SAN FRANCISCO
Od El Tio naprej je svet vsak hip bolj skrbno obdelan in ko smo drveli dalje, smo bili kmalu med razkošnim poljem zelene pšenice in ječmena. Tam dalje pa je zlatega repica v gostem lanu. Drugod so prav tedaj tekle brazde izpod lemeža, ki ga je vleklo krdelo konj ali traktor. Tam bodo vsadili koruzo.
Koruzo! Le zakaj! Upravičeno je to vprašanje, kajti kam bodo šli s koruzo, če pa še stare niso s pota spravili. Saj je tu pa tam bilo videti kako njivo, kjer koruze niti obrali niso. Drugod pa stoje veliki stvori, podobni apnencam tam v domovini. Deset metrov visoka naprava in toliko široka služi za shrambo za koruzne češarke. Nič ne pletejo kit, nič jih ne obešajo. Kar do golega obero vse perje in tamkaj čaka potem sonca in dežja in kupca... Sonce in dež se oglašata, kupca pa od nikoder ni. Pa prav tistega si najbolj žele. Tako da je zadnja letina koruze, ki je bila kaj pičla, še vseeno dala toliko tega pridelka, da se vničuje in slepo prodaja, ker niti stroškov dela ne plača.
Ravni se vleče kot glaž gladka cesta, siv trak skozi zeleno pokrajino, čudovito bohotno oni dan v svoji rasti, ker je bilo ravno prejšnje dneve obilo dežja. V kanalih in strugah je bilo še vse polno vode od deževja zadnje noči.
Spet nas je pozdravljalo iz dalje mesto in spet smo bili tam kot bi trenil. Bil je San Francisco. Mesto jc malo poznano, toda je precej veliko. Ima 30.000 prebivalcev in je važno železniško križišče. Stoji na dveh progah: FCCA in FCCC. Nekatere tovarne pričajo, da je tam tudi industrija doma. Dosti več pa ne vem od San Francisca. Fantek, ki mi je čevlje osnažil, mi je povedal, da imajo dve cerkvi, da pa on v nobeno ne gre, ker nima časa, ker mora vedno čevlje snažiti... med tem ko so trije tovariši zavidno od strani gledali tudi vsak s svojo snažiluo pripravo, in zastonj čakali, da bi jim kdo dela dal... Včasih zasluži kar 40 centov na dan, tako se je pohvalil fantek...
V SANTA FE
Spet smo se gnali dalje. Še 140 km poti bo. Svet na vse strani je bil kakor skrbno obdelan vrt; poljska pota in ceste se križajo in drže v vasi, skrite za drevjem. Ta del dežele je argentinska žitnica. Skozi neskončna polja smo brzeli. Kakor misel je sinilo nekaj mimo. Bil je voz sena, komaj sem vtegnil videti prizor, ki mi že leta ni prišel pred oči. Vez sena! prav po naše naložen in konji so ga peljali.
Vsak čas se je nudil očesu kak nov prizorček iz
Jože čuk s čebelami — G. Bartol med malimi En Rosario con abejas — Los ninos en Alta Gracia
kmečkega življenja in kar nenadno smo bili med mo-stovjem, čez katero gre cesta v Santa Fe.
Od obilnega deževja prejšnjih dni so vode močno narastle. Saj je voda tekla... nazaj. Vodnje množine, ki jih prinese reka Parana so tolike, da se voda razlije v struge pri tikov, ki niso bili tako visoki. Brezskrbno je žlafala živina po vodi, očitno navajena na take dogodke, a tudi prebivalci kajžic v nižinskem svetu, ki so le napol gledale iz umazane vode, niso kazali nobene zadrege, oči vidno vajeni takih prizorov. Njihovo imetje je pa na varnem pred vodo in pred tatovi... Tisti kraj je za Santa Fe to kar je v Buenosu Puerto Nuevo.
Stare častiti j e ve cerkve so nas pozdravljale s svojimi mogočnimi zvoniki, križali smo lepe trge in obstali na mestu dohodne postaje. Bila je ura čez poldne.
Ko sem izstopil in se razgledoval, kam naj se obrnem, sodeč, da se mi ne bo predstavil noben rojak, se mi približa uradnik auto-postaje in me vpraša, če sem jaz “padre tal”, da ima za mene telefonsko naročilo. Kar taksi naj si vzamem in naj se zapeljem na Los Hornos. Na križišču ulic Llerena in Urquiza me pričakujejo.
Nekoliko daleč je to iz mesta. Moj čas je bil pičlo odmerjen, ker sem imel namenjeno, da moram obiskati brata Glaviča, ob 17 uri pa moram sesti na ladjico, da preplavam Parana.
Kar hitro sem bil odločen, kajti zgubljati čas s pre-mišljanjem tedaj pač ni bilo na mestu. Kar po mestu navzgor! Mimo velikih skladišč in tovornih postaj, koder sem že ono leto blodil, ko sem iskal Martina Podlip-ea in še dalje tja ven v smeri proti Guadalupe.
Tukaj sva, je ugotovil šofer. Zavila sva iz tlakane ceste v globoke kolesnice po mastnem blatu. Le koga bom našel sem ugibal. Ime, ki so ga mi dali je bilo “Bartü”... Po prevdarku sem prišel do zaključka, da ne more biti drugi kot Lojze Pertout in prav on se je prikazal na vratih in zopet sem bil med svojimi.
LOS HORNOS
Tam po Los Hornos so zrastle mnoge hišice. Nekako tako kot Villa Devoto za Buenos Aires, bi bilo tisto naselje za Slovence v Santa Fe. Ker je mesto samo neprimerno manjše in daje mnogo manj prilike za zaslužek, zato je tudi naših ljudi tani mnogo manj. Nekaj deseteric jih pa je in večina njih živi tam okrog.
Na ta način potovati je zares prijetno. Komaj pridem, že sem kot doma. Kar za mizo sem sedel, pa sem bil pri obedu. Nekoliko v zadregi so bili, ker radi obilnega deževja prejšnji dan in. noč so menili, da ne bom mogel priti iz Cordobe. Za vsak slučaj so pa le pristavili malo večje lonce in — kar prav mi je prišlo.
Vreme, ki se je prejšno noč iztreskalo in izlilo, je svetilo z jasnim soncem. Hladen vetrič je hladil prijetno in mi klical v spomin neznosno vročino, ki sem jo doživel ono leto, ko sem bil prvič v Santa Fe, ki je znano kot mesto velike vročine in je zatohla klima tistega kotla kaj malo prijetna našim ljudem vajenim gorskih sapic.
Stopili smo do Jakinovih. Doma so iz Kojskega, a so že dolga leta v Ameriki, Pertoutova žena je njihova hčer. Dve njeni sestri delata v tovarni, druge sem dobil doma. Kar z mate so mi postregli in nič boljšega bi mi ne mogli dati za moj želodec tisti dan, ko mi je sedela v njem 7 urna vožnja z omnibusom, — cela dolga pot iz Cordobe.
Stopili smo dalje in pred menoj je stal pravi 1 j ubij ančan : Bukovnik iz Šent Jakoba v Ljubljani. Celo ministrant je bil in če bi ne prišla vmes vojska, kdo ve
če ne bi tudi on novo mašo pel... tako si je budil stare spomine in pozvedoval po znanih duhovnikih v Ljubljani.
Tamle je pa slovenski almacen, so pokazali hišo in prav tedaj je stopil na cesto moj znanec iz prejšnjega leta Ižance Tone Tavželj. Pobegnil je iz mesta ven in si je tamkaj postavil lastno hišo, dovolj prostorno za trgovino in gostilno in sedaj se pri njem zbirajo rojaki.
Martin Podlipec je tudi pobegnil iz mesta. Njega je pa obiskala sreča. Zadel je loterijo. Kupil si je lasten dom še malo dalje zunaj že skoro v Guadalupe. Časa nisem imel, da bi do njega stopil, toda na telefon smo se pa le pozdravili.
Še enega mohorjana sem dobil in tudi za Slovenski list nekaj naročnine. Škoda, da ni bila sobota! Drugi dan —- če bi bila nedelja —- bi imeli malo misijona. Nekateri so ga kaj potrebni tudi v Santa Fe... Samo kdo ve, če bi prišli poslušati božjo besedo. Bukovnik je bil kar takoj na volji, da bo za ministranta. . , Pa ni bila sobota, pač pa četrtek. Drugi dan pa tudi ne bo nedelja. ...
MESTO SE PRIPRAVLJA
Naj kmalu spet pridem, tako so klicali za menoj, ko sem skočil na omnibus. Na svidenje torej, kadar bo.
San Martin 1500 sem iskal in kmalu sem bil na mestu. Prostoren trg. Na levo lepo poslopje, “Colegio Imaculada”. Potrkal sem in kmalu je bil pred mano ravnatelj, ki me je prijazno sprejel in peljal čez široka dvorišča polna gojencev, ki so prav tisti hip imeli telovadbo. Tiste dni je celo mesto Santa Fe živelo v pričakovanju nacionalnega euharističnega kongresa, ki se je vršil kmalu pozneje.
V mestu je bilo vsepovsod videti kongresne znake. Z njimi so bile okrašene trgovske izložbe, označene gostilne in uradne pisarne, nad vrati zasebnih hiš in po balkonih visokih palač. Vse mesto je živelo v pričakovanju pomembnega dogodka. Seveda niso napravili tega vsi iz pobožnega srca. Mnogi so imeli pri tem le trgovske namene. Toda vse mesto je dajalo vtis, da živi v njem veren narod. — Kako spolnjujejo svoje krščanske dolžnosti, to je druga stvar. Gotovo pa je to, da bogotajci niso. Kar je res je to, da vero le malo poznajo. Res je pa tudi to, da jo resnično cenijo in so pri vsej svoji nevednosti boljši kristjani kot mnog naš človek, ki se hvali da je ves katekizem znal... sedaj se pa ne zna niti pokrižati in... kot se je zgodilo oni dan na Čakariti, ko je bila na pogrebu velika skupina moških iz zelo “omikane” goriške vasi, pa so gledali v tla kakor levi razbojnik tisti čas, ko bi bilo treba odgovarjati na “Oče naš” in “Zdrava Marija”....
Mesto Santa Fe je tedaj očitno pokazalo, da je v njem mnogo globoke vere, tiste preproste vere, ki razume, da v očenašu prosimo za kruh šele v drugem delu, da je preje treba prositi “pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja”....
Tudi jezuitski gojenci so se pripravljali na tisti nastop. Bilo je čez tisoč fantov v skupinah po letih od 11 do 20 let, ki so se vadili za telovadni nastop. Vežbali so jih pa armadni častniki. Iz ene take skupine sta se dvignila tudi brata Glaviča. Da ste videli Lojzeta, kako jo je jadrno ubral, ko me je zapazil. Iz druge strani je pa že pritekel tudi Jože, ki sem ga komaj spoznal, ker se je tako potegnil, odkar sem ga zadnjič videl. Tega je že tri leta. Lojze je pa še ravno tak, kot je odšel pred pol leta.
Saj sta vedela za moj prihod, toda nič kaj nista verjela, da ju bom obiskal. Lahko si mislite njuno vese-

lje, ko sta imela prvič obisk. Saj kdo bi ju pa mogel hoditi obiskovati tako daleč!
Dobra fanta sta. Zelo rad ju imam, ju je pohvalil ravnatelj, ki mi je razkazal udobne prostore, v katerih žive njihovi gojenci.
Ogledal sem si, kako imata svoje stvari Glaviča. Lepo zložene knjige pričajo o skrbnosti. Ob strani je pa še nižji kupček knjig, ki sem si jih prav zato posebe pogledal. Slovenske so. In tale knjiga? sem presrenečen odprl velike bukve.
Zgodovina Slovenskega naroda je, je veselo pojasnil Jože.
Ravnatelj pa je pripomnil, da oba brata izjemno pustijo, da sta veliko skupaj in da zahtevajo od njih, da med seboj slovensko govorita, da ne bosta pozabila in da bosta nekoč tudi za Slovence kaj storila. Pa tudi sedaj že, tako mi je povdaril g. ravnatelj: tukaj v Santa Fe lahko ona dva kaj storita, če imam jaz kaj takega posla. On da bo dal Jožetu dovoljenje, da gre kadarkoli med naše rojake, če bi mogel s tem kaj dobrega storiti.
Prav vesel sem bil, da sem našel oba s tako dobrim priporočilom. In še to jima je dovolil, da sta šla z mano v pristanišče, ko sem odhajal dalje, da se popeljem čez reko Parana.
ČEZ REKO V PARANA
Bila je peta ura popoldne. Že je tulila sirena na ladjici in kar hitro smo morali stopiti.
Še enkrat: “na svidenje” in že je ladjica odrinila in smo jo rezali skozi valove. Mrzlo je vlekel veter, da se je vse skrilo v zavetje pod krovom in za ponjavami. Mene je pa le potegnilo ven, ker sem hotel ogledati, kako življenje vlada v pristanišču. Saj je znano, da je Santa Fe bilo važno središče žitne trgovine in ko sem bil prejšnji pot v tem mestu, je bilo pristanišče polno življenja in ladij.
To pot sem zastonj iskal ladij in vrveža. Le veter je žvižgal skozi ponjave naše ladjice in večerno sonce je boječe poskušalo zmanjšati mrzlo silo piša. Malo po reki navzdol in potem mimo otoka in nato spet po reki navzgor si je ladjica iskala pot proti Parana, ki je glavno mesto province Filtre Rios. Samo reka Parana deli obe glavni mesti sosednih provinc: Santa Fe in Filtre Rios. Toda nikomur ni še prišlo na misel, da bi delal načrt za most, ki bi obe mesti zvezal. Saj je reka v ravni črti široka kakih 10 km. Daleč tam nekje na obzorju je bilo videti visoka brda, ki sliei.jo nazobčani gorski skupini. Kadar prideš bliže, tedaj se ti razblini v nič tvoja iluzija, kajti navidezne gore so le ogromni nasipi nakopičene prsti, ki jo tjakaj vozijo iz cementne tovarne, ko so iz nje izrabili, kar je moglo služiti kaki koristi.
Fna ura vožnje je po ovinkih mimo otokov, ki so bili to pot znatno stisnjeni. Ponekod je bilo videti le nekaj drevja iz visoko narastle vode. Samozavestno je plula navzdol po reki udobna ladja Mihanovičeve družbe, ki vzdržuje reden rečni promet med Buenos Airesom in Asuncionom. Tudi njen krov je bil prazen. In vendar je bilo škoda tako veličastnega prizora, ki se je nudil očesu. Večerno sonce je zlatilo strmino nad reko, na kateri kipijo v nebo stolpi paranaških cerkva. Od vseh prizorov, kar sem jih videl doslej v Argentini, razen onega v srcu neukenskih gora, nisem videl nič lepšega, kakor je pogled na mesto Parana v žarkih zahajajočega sonca. Samo Mar del Plata, ki se ponaša s svojimi razkošnimi vilami na dvignjenem obrežju ima nekaj sličnega. Drugega mesta pa ni v republiki, ki bi nosilo tako gizdav obraz.
Kmalu smo zavili v pristanišče in nič boljšega in lepšega mi ni kazalo napraviti, kot vzeti taksi, da ne bom nepotrebno zgubljal dragocenega časa. Za naslednji dan je napovedana maša v Parana, in zato morajo že nocoj ljudje za gotovo zvedeti, da sem res tam. Kar mimo cerkve sv. Mihaela sva zbrzela, kjer sem najavil svoj prihod in že, sva bila pri Persoglievih.
Bilo je že 7 ura. V nekaj urah moram obiskati vse rojake, kolikor jih morem najti, tako sem imel odločeno, kajti jutri zvečer moram biti že spet na potu, proti domu. Zato sem še tisti večer stopil k nekaterim bližnji m sosedom. Ravno pri večerji sem dobil Skočajeve in nato Planinškove. Pri Prinčičevih na Catamarki sva jih pa z Velikonjevim Orlandom menda že iz postelje dvignila. Še pri Hledetoviti sva se oglasila, pa je bilo za tisti večer dovolj.
Daleč je Buenos Aires. Mnogi so naročeni na naše časopisje. Duhovno Življenje gre skoro v sleherno družino, oni bi pa tudi radi poslušali jugoslovansko radio uro. Pa je s tem združena velika nevšečnost. Valovna dolžina radio Prieto je taka, da se meša z lokalno postajo v Parana.
Nazaj k Persoglievim sva krenila z Orlandom. Bog ve, če se ne bo mama razjezila, ker mora tako dolgo čakati z večerjo!
Pa se ni nič ! Tako da smo kar mirno sedli k večerji in še katero uganili in za drugi dan napravili načrt. Bil je pa tak, da ga bo mogoče izpeljati le, če bo g. konzul Marangunič dal auto na razpolago.
PRI SV. MIHAELU
V Parana živi kakih. 30 naših družin. Največ so prišli iz Goriškega. Zastopana je pa tam skoro vsa Slovenija. Saj sem našel tam dolenjce in kraševce, pivčane in tolmince. V bližnji in daljni okolici Parana pa žive še mnoge naše družine, ki so pa že nekateri pozabili, od kod so prišli, ker so tam že več kot 50 let. Mnogi priseljenci so že davno zapustili solzno dolino; njihovi otroci ne znajo več niti ene naše besede. Med rojaki v Parami je pa nekaj le drugače, kakor pa drugod med Slovenci. Vsi se med seboj poznajo. Nikdar niso nobene organizacije imeli. Nemara je prav to bilo zanje dobro. Takega ni bilo, ki bi jim mogel postaviti kakor organizacijo, ki bi jim bila v korist. Na srečo pa tudi ni bilo nobenega tistih, ki sejejo med ljudi zdražbo in nemir, kakor se to dogaja marsikje. Tako so naši rojaki v Parana z malimi izjemami ostali na ravni in pametni poti. Tistih razgovor, ki sem jih povsod drugod naletel, modrosti tistih bedakov, ki vse vedo —, pa vendarle ničesar ne vedo prav... ker so podbni onemu vnetemu prijatelju Mussolinijevemu, ki se je hotel norčevati iz Angležev, češ da lažejo... “Včeraj so poročali, da v Palermu vlada velika panika, ker se boje, da bodo v mesto vdrli Grki...” vsevedni fant seveda ni znal veliko
Pred. cerkvijo sv. Mihaela — Prastariši Terčič Despues de la misa en Parana — Los eslovenos mas ancianos
zemljepisja in ni vedel, da je tudi v Albaniji mesto takega imena.... Takih imamo tudi med Slovenci na pretek, ki špansko berejo, pa samo napol razumejo, ki poslušajo, pa samo na eno uho slišijo, ker slišijo samo tisto,, kar jim je po srcu, drugo pa preslišijo... ki še vse po svoje predelajo, potem se pa smatrajo za vsevedne... Zares, kako škoda, da imajo tako malo besede... kajne ! — Če bi oni vodili svet, bi bilo takoj konec krivice — seveda zanje!
V Parana na srečo med našimi ni tistega elementa in zato so ljudje trezni, brez medsebojnih sporov, vsak svoje delo vrši, vsak svojemu sosedu tudi pusti njegovo misel svobodno, vsi pa so si tudi primeroma zagotovili svoj vsakdanji kruh...
Za oni dan, v petek, je bilo napovedano, da naj pridejo pa tudi k maši, naj si poskrbe tudi za svojo dušo. Niso prišli jako številno. Saj tudi mogli niso, ker je bilo na delavnik, toda prišlo jih je toliko, da sem jih bil vesel. Dokazali so, da ne spadajo k tistim, ki mislijo, da so ljudje prejšnjih stoletij bili sami — tepci... zato, ker so hodili v cerkev in k spovedi!
Ob napovedanem času je bila maša in nato smo imeli tudi krst. Prinčičevim smo krstili malo Lidijo, za botre so bili pa stavbenik Srebrnič in njegova žena, sestra vojaškega duhovnika Štefana Jakina.
Ko bi razdalje ne bile tako velike! Saj bi tudi v Parana radi spravili skupaj kak zbor in bi pri maši po naše zapeli, toda ni na razpolago nedelje, da bi mogel ostati med rojaki in jim v nedeljo dati priliko za sv. mašo.
Pa, to pot je bilo vsaj toliko, da so vedeli in so prišli tisti, ki so mogli in želeli.
Sedaj pa kar urno naprej.
PRI MARANGUNIČU
Kratko so bile merjene ure mojega bivanja v Parana. Zato sem se obrnil kar na jugoslovanskega konzula M a rangu niča, ki sem ga tudi poznal že iz prejšnjega obiska v tem mestu. Našel sem ga na postelji. Lju-beznjivi mož, ki ni sprejemal nobenih obiskov, je napravil izjemo, ko je zvedel, da sem jaz prišel.
“Don Alberto’’, pod tem imenom je Maranguniča poznala cela provincija, prav posebno pa mesto Parana. Bil je eden tistih, ki je — imel srečo. Iz daljne Dalmacije je prišel in po mnogih neprilikah srečno zastavil svoje delo v Parana. Pa je bil sreče tudi vreden kajti blagostanja, katerega si je pridobil, ni samoljubno uporabljal samo za sebe. Prav za prav je sam za sebe porabil najmanj. Niti tega ni imel, da bi si ustvaril lastno družino. Ostal je samec in svoje dohodke, ki mu jih je donašala lepo upeljana trgovina, je obračal v vse javne koristne namene. Mesto Parana se ponaša z lepim parkom, ki je njegov dar, se ponaša z raznim ustanovami, ki jim je bil on ne le inicijator temveč tudi velikodušen podpornik. V domovini se ponaša mesto Split s podporo ki jo je temu mestu naklonil za olepšavanje, prav tako Brač in kdo ve kod še vse so čutili dobrodelne sadove njegovega nesebičpega srca. V svoji dobrotljivosti je neštetemu rojaku pomagal iz zadrege, a tudi doživel marsikatero grdo razočaranje, kajti naj-gr.je so ga osleparili prav rojaki, kakor mi je sam povedal.
Maranguniča so leta že težila. Spoznal sem, da so njegove sile precej pri koncu. Pa mož je bil še vseeno polen optimizma in je menil, da me bo že počakal do drugič in da bo tedaj tudi z Bogom svoje račune poravnal.
Med tem je prišlo drugače. Njegovo zdravje je šlo vse
bolj navzdol in niti Božiča mu ni bilo dano več učakati. Dopolnil je svoja leta in v velikem spremstvu so ga spremili k zadnjemu počitku. Ob tej priliki je mesto Parana posebno očitno pokazalo veliko spoštovanje do “Don Alberta;’, ki naj v miru počiva.
Oni dan je bil mož pač slab, ali poln optimizma. Ko sem mu v pogovoru omenil, da je moj čas kratko odmerjen, mi je takoj ponudil svoj auto na razpolago, kar sem jaz tudi z veseljem sprejel in tako mi je bilo tudi omogočeno, da sem obiskal vse rojake, za katere smo vedeli. Z menoj je hodil Orlando, ki vse dobro pozna. Oglasili smo se pri družinah: Urdih, Colja, Leban, Jordan, Pintar, Prinčič, Štekar in še nekaterih drugih na povratku iz
SAN BENITO
Dežela Lutre Rios je našemu očesu kaj prikupna. Polna svežega zelenja valuje pokrajina. Sveže orane njive tukaj, tam pa zelene v mladi pšenični setvi ali v detelji; tam stoji stoji prijazna domačija sredi drevja, tam nekje črede živine na paši... daleč tam na koncu, na precej visoki vzpetini pa kaže v nebo vitki zvonik cerkve San Benito (Benedikt). Tamkaj si je ustvaril dom naš rojak Jožef Bizaj iz Cerovega in do njega smo se namenili. Tudi Nardo in njegova žena, ki so z Bizajevim v botrini, sta že dolgo bila tja namenjena. Tisti dan smo pa izrabili in smo zdrčali po gladki cesti do San Benita. Tam smo pa zavili v stran in kmalu smo bili na ponosnem kmečkem domu, ki je tako živo podoben domačiji doma, da sem kar obstal.
Voziček-“zapravljivček” so mu rekli doma, ker je bil le pri “gospodskih” hišah, ki so imeli konje, je bil tam. S prav takim sem se marsikdaj peljal na Vrhniko, v Ljubljano, v Idrijo...
Prikazala se je častitljeva postava gospodarjeva. Začudeno nas je pogledal in zdelo se mu je kot da sanja, ko je slišal, da govorim slovensko. Saj je že davno zgubil vse stike s Slovenci. Pred 50 leti je prišel sem. Kupil je zemljo. 70 ha meri njegov grunt. Zgradil si je prav lep dom, prostoren in prikupen in še lepoten vrtiček si je zasadil, da se lahko skrije tamkaj v prijetni senci v času vročega sonca.
Kar teško mu je šla od kraja slovenska beseda. 'Saj \ si kar ni zaupal, če bo šlo še prav. Slovensko je le z ženo govoril, a le tedaj, kadar sta imela željo, da ne razumejo otroci.
Stopili smo, da si ogledamo gospodarstvo.
Sredi dvorišča, na visokem drogu je brnela veterni-ca v močnem vetru. Kaj bi to pomenilo, sem ugibal. Navadno postavljajo veternice le za črpanje vode iz tal. A ta ne služi temu namenu. Žica, katera je peljala do električne luči, mi je kmalu pojasnila pomen te naprave. Bil je dinamo na veter, ki naj proizvaja elektriko za dom. Prav za male denarje je tako hiša preskrbljena z zadostno lučjo.
Peljal nas je gospodar v kurnico. Stopili smo skozi ograjo in glej: vse tja do druge ograje polno samih golobčkov. .. Ne, saj to niso golobje. Kokoši so, bele, pa tako enake. .. Celo morje samih belih pišk. Tistele imajo tri mesece, tistele dva, je kazal na drugo stran bele piščance, a tamle, nas je peljal dalje... so pa čivkali najmlajši, kateri so pravkar zlezli iz lupine.
Tole je pa koklja, je pokazal valilno napravo, ki jo je sam sestavil, pa se mu je izborno obnesla.
Kakih 1500 živali je greblo in brskalo, tekalo po zeleni trati in peščenih prostorih.
Takole si moramo pomagati, je menil gospodar. Kdor ne pozna kmetovanja tukaj, bi si mislil, da je tole
bogastvo. Mi pa, ki s tem živimo, vemo, da mora človek vse sile napeti in iskati pridelka na polju, pri živini, pri kokoših. Na vse kraje in vse načine je treba iskati. Tele kokoši (legorske pasme) so pridne za jajca. Prav zato jim imamo, ker radi mesa se kokoš te vrste prav nič ne splača. Vsaka več poje, kot bi mogel dobiti zanjo. Za zakolj nima tak petelinček nikake cene, ker ima premalo mesa.
Stopili smo tudi skozi kurnike. Na eni strani imajo v več “nadstropjih” gnezda, ki si jih po svoji kurji pameti izbirajo. Da ste jih videli, kako se lepo vrstijo ena za drugo in za vse na svetu ne bi šla v drugo gnezdo, ki ga vidi praznega. Kokoši so pa tudi pod natančnim nadzorstvom, da vedno vedo, koliko jajc je znesla vsaka in tako hitro odstranijo tisto, ki je samo za napoto, to delo bi pa bilo nemogoče, c e ne bi imele kokoši navado, da se na ves glas pohvalijo kadar svoje delo dovrše.
Žalostno so gledali petelini iz svoje zapore. Se je že izvalilo dosti novega zaroda. Sedaj naj kokoši mirno, brez njihove zmote vrše svoje delo. Petelini bodo pa šli na — mizo...
Še to in ono smo si ogledali. Nato nas je peljal v
hišo.
Tukajle poglejte! mi je pokazal omarico. V preda-
lu je bilo polno mašnih knjig. Baragova “Dušna paša” še v starinski izdaji, ki jo je prinesel s seboj in še več i drugih slovenskih molitvenikov iz starih časov. “Takole, glejte, mi je pravil, slovensko ne govorim skoro nikoli. Z Bogom pa še zmeraj samo slovensko. Ti molitveniki so mi ne le drag spomin, ampak tudi veselje.
Tole je pa knjiga, ki mi jo je dal tukajšnji župnik, ki prav velikokrat pride k nam. Sva si zelo prijatelja. Saj grem vsako nedeljo v cerkev. Pa tudi otroci gredo vselej.
Postregel nam je še z dobro kapljico, ki jo je napravil že pred leti iz mendoškega grozdja. Doma vina ne pridelujejo.
Še marsikaj zanimivega in vrednega smo videli, a čas nas je gnal nazaj proti mestu. Spet smo zdrčali z Maranguničevim autom in obiskali mimogrede še Perčičeve in Pavšičeve, ki imajo precej obsežne kinte kake 4 km izven mesta.
Ura je pa že pohitela daleč naprej in zato sem se moral kar urno obrniti, da ne zamudim broda, ki me bo ponesel spet nazaj čez reko v Santa Fe in v Buenos Aires, kamor sem srečno prispel.
Vsem rojakom pa, ki ste mi šli na sto načinov lju- ' beznjivo na roke v tem mojem potovanju, naj izrečem še enkrat toplo zahvalo.	Janez Hladnik.
Nekaj obrazkov naših v Parana. Son muy alegres los jövenes En-trerrianos.
A la derecha: Idilio de la estancia de Josč Bizay en San Benito.

IZ MONTEVIDEA
Prvi december je bil lepo praznovan. Vabilu g. Doktoriča k cerkveni slovesnosti v kripti cerkve sv. Frančiška so se odzvali zastopniki vseh naših društev in izredno mnogo našega občinstva. G. izseljeniški dopisnik je v hrvaškem in slovenskem govoru s toplimi besedami opominjal, da se moramo v sedanjem za našo domovino tako težkem času, z vso ljubeznijo okleniti svoje narodne države. Slovesnost se je zaključila z našo državno himno in obredno molitvijo za našega kralja Petra II.
Popoldne se je vršila proslava v dvorani Durazno 1118. Vodil je prireditev odbor delegatov društev “ Jugoslov. Zajednica”, “Bratstvo” in “Slovenski krožek”.
Po pozdravu predsednika prireditvenega odbora, g. Nikola Stipaničiča, je zaigral orkester “Slovenskega krožka” uruguay-sko in jugoslovansko himno. Sledila je na to lepa simbolična slika, pri kateri so tri deklice, Srbkinja, Hrvatica in Slovenka pred državno zastavo pozivale k ljubezni do narodne zgodovine, prosvete, jezika in skupne države. Kratki simbolični prizor je bil zaključen z Vilharjevim moškim zborom “Iz bratskog zagrljaja ’
Nato sta zelo lepo govorila zastopnika Zajednice in Bratstva. Najboljši utis je napravil kratki in jedrnati govor Jožeta Cotiča od “Slovenskega krožka”, ki je končal nekako z besedami: “Zavedajmo se toraj vsi dobro, posebno danes, da za nas ni mesta nikjer drugje, nego samo v Jugoslaviji!”
Zares krasno je bilo petje mešanega zbora ‘ ‘ Slovenskega krožka” pod vodstvom Kazimirja Makaroviča, Vsa natrpano
polna dvorana, — bilo je precej gostov raznih narodnosti navzočih, —• je komaj dihala ob zvokih Ipavčeve ‘ ‘ Milada ’ ’ in Schvvabove “še ena”. Ko so pa zapeli Doktoričevo “Naša bol” je šlo pritajeno ihtenje skozi dvorano. Navzočemu avtorju se je storilo milo pri srcu, ker je videl, da je zadel na pravo struno: narod je razumel to njegovo priprosto pesem, ne samo Slovenci, tudi Hrvatje in Srbi.
Izven programa je na vabilo prireditvenega odbora nato stopil, viharno pozdravljen, na oder g. Doktorič: Kako je lepa naša pesem, srbska, hrvaška in slovenska, vsem nam je ta naša pesem draga, vsi enako jo z ljubeznijo gojimo. Ona nas druži, v njej, ki smo jo prinesli iz skupne pradomovine, se čutimo vsi eno. čemu med nami strastni razdori? Iščimo, gojimo med seboj vedno le to kar nas druži, opuščajmo vse, kar nas razdvaja.
Vzpored se je nato v redu nadaljeval s tremi deklamacijami, male Bebe Alagie s Stevanovicevo “Domovini”, Marije Papič s Preradovičevo “Pozdrav domovini” in Mare Nemec z Igo Grudnovo “Primorje kliče”. Ta zadnja je bila posebno dobra, temperamentna.
Dobro se je postavil moški zbor “Bratstva”, ki ga je za to izredno priložnost pripravil in vodil na prošnjo pevcev g. Doktorič, z Zajčevim “Večer na Savi” in Hajdrihovim “Buči, buči, morje Adrijansko”.
Vso čast vsem trem društvom, ki so proslavo priredila, in tudi občinstvu, ki je s svojo udeležbo tako manifestiralo za našo drago Jugoslavijo.
NO HAY DIOS...
I, Como llega Usted a formular una afirmaciön seme-jante?
jPorque si! Si existiera Dios no podria permitir seme jantes injusticias que hoy se eometen en el mundo. — Dios no podrla querer la guerra. El pondrla freno a los inalos. »Sl! Padre, yo digo que no hay Dios. Dios no es mäs que una ficeion de los piadosos y un engano inventado por los ricos a fin de mantener sumisa la gente trabajadora e ignorante.
Con freeueneia se oyen seme j antes afirmaeiones.
Esas palabras mayormente son manifestacion de amarguras en un alma sufrida, de injusticias sopor-tadas.
Algunas veees son expresion de un corazon corrom-pido, entregado a las pasiones.
Muchas veces hablan asi los ignorantes que, cre-yendo saberlo todo, estän siempre dispuestos a creer cualquier disparate con tal que lo encucntren a su gusto, incapaces de comprender un poco de la logica que a tantos esplritus grandes ha llevado a la fe inquebran-table en Dios y en las verdades eternas.
Pero vamos a ver, si podriamos aclarar este asunto refutando semejantes objecciones. En čada numero de nuestra revista daremos algo sobre este tema.
El problema parece tener su base en la negacion de Dios.
Pues hay que probar que Dios existe.
Ya oigo la oposicion: & Quien lo vid a Dios? Dönde estä? ?Por que a nadie aparece? jPor que tantos lo niegan? ^Por que no lo impide si existe?...
Basta, basta...
Una autoridad muy famosa, el filosofo Balmes, nos lo dice: “La tristeza se apodera del corazon ante la sola idea de que la ceguedad y malicia de unos pocos hom-bres haga necesario un estudio serio y detenido para probar una verdad escrita en el cielo y en la tierra con caracteres tan claros y resplandecientes ”.
Citamos estas palabras sin querer continuar con largas explicaciones de este hecho tan evidente expre-sado con las palabras de la Sagrada Eseritura: “Los cielos cuentan la gloria de Dios y las obras de El anun-cia el firmamento”. El mismo Espiritu Santo califica de “vanos” (ligeros, necios) aquellos que a la vista de tantas obras del Creador no llegan a darse cuenta de quien las hizo.
Efectivamente. En una exposicion tecnica, artistica, cultural žpor que se pone al lado del objeto expuesto siempre tambien el nombre del autor? A nadie se lo ocurre creer de que el euadro tal, la maquinaria aquella, el libro este se hubiese formado por si mismo...
La misma logica obliga a un ser pensativo obser-vando el orden maravilloso de la creacion, colocar a su lado el letrero que reza: salido de las manos de Dios Creador.
Las maravillas que anda descubriendo la botänica, los “laboratorios qmmicos” instalados en las hojas de ärboles, en el organismo de los animales, en el cuerpo humano; las leyes admirables que rigen en conservar y propagarse la vida orgänica, la exactitud de la mecä-nica y fisica, el milagro de la electricidad, el orden ad-mirable ent re los ast ros que corriendo con velocidad in-imaginable no tropiezan con otros astros.
Podriamos contar un sinnümero de ejemplos que servirian para ilustrar el hecho indiscutible de una Inte-ligencia infinita la cual ideo planes de una creacion tan
maravillosa. La pobre inteligencia humana tardö miliares de anos para poder sustraer a la riaturaleza solo algunos fragmentos minimos de la tecnica, fuerza y bell eza que eontiene depositadas.
Basta con agregar las palabras de un farnoso astro-nomo, William Hirschei. El exclamo, despu ;s de haber, a base de cälculos matemäticos de gravitacion, determi-nado el sitio de un nuevo astro (del planeta Uran) que realmente lo eneontraron en el lugar indicado: “Mien-tras mäs se extiende el campo de las ciencias, mäs nu-merosas e irrecusables se hacen las demostraciones de la existencia del Creador... Geölogo, matemäticos, aströnomos, naturalistas, todos han llevado su piedra al gran templo de la ciencia, templo elevado a Dios mismo ’ ’.
Un famoso biologo frances, Renaut, di jo: “Yo no creo que hay Dios; yo se que lo hay. Dios no se dernues-tra, se impone’;.
* *
*
Es cierto que con estas pocas palabras no se daran por convencidos los opositores. Pero no por falta de fuerza demostratitiva de la Creacion, que buscändola bien pronto podrian encontrarla, sino por otros moti-vos.
Es notorio que no haj ateos si no Io son por igno-rancia o por engano. Esa clase de gente en el libro grandiose de la naturaleza encontraran muy facilmente la soluciön de sus dudas. Les recomendamos el libro de Restat: “Dios”. No son esos que dcseariamos ilustrar sino aquellos que se Harn an “ateos” sin serio, puesto que ellos solo buscan un modo como convencerse a si mismos, de que Dios no existe.
Hay, en efeeto muchos que en el fondo de su alma quisieran ser ateos. Asi Io apetecen el ladron que no quiere devolver el robo, el miserable entregado a sus pasiones lujuriosas, el asesino, el esposo infiel, la mujer adultera, el avaro que quisiera vivir eternamente, el endemoniado que siembra doctrinas perversas cum-pliendo el trabajo del “dueno de las tinieblas” que anda en busca de las almas inmortales, aprovechando los trastornos y desordenes provocados por las pasiones humanas.
El motivo de negar a Dios no es la falta de pruebas de su existencia, sino el temor por las consecuencias que de eso se deducen. No hubiera quien negara a Dios, si el problema fuese solo una cuestion teoretica, sin mäs alcance ütil que, como por ejemplo: cuäl de los
dos remedios vale mäs: geniol o aspirina...
Pero como de creer en Dios logicamente sigue la obligacion de servirle, el hombre vuelve aträs y busca otra salida y la justificacion de sus aberraciones.
Pero para nada le sirve. Dentro de su corazon siempre le estä atormentando la duda que de vez en cuando le sacude la conciencia, haciendole entrever que el mismo no cree Io que dice...
isawe mm mm mm mm	m mmmmmm
1
I
I
8
|
I
g
1
Obrnite se v vseh pravnih zadevah na našega prijatelja spretnega advokata
Victor E. Clement
A B O G A D O Estudio: SAN MARTIN 233, IV.
Horario: 10—12, 15—17.
n
I
y
\4
$4
&
>4
I 8 i
Telef. 33-6435 ; 63-3253 g
1
La Historia de Simon el Miserable
(Continuaeiön)
De vez en cuando Simon deshacia su atado y comia un pedazo de pan y un bocado, pobremente repartido, de tocino. A medida que el tiempo transcurria las al-for.jas disminulan inäs y mäs sin que nuestro personaje se alarmara por ello:
“El hombre ha de almorzar cuando llega la hora de hacerlo, lo demäs sucederä segün la voluntad de Dios.”
Luego, asomado a la ventanilla, viö desfilar ante ins ojos cansados obscuras montanas y verdes valles, al)ruptas roeas, rieas campinas, bosques y pastös, al-deas, ciudades y ermitas solitarias, en una sucesiön eambiante v extrana.
“Lejos han de estar aun los lugares que me vieron nacer, pues estos me son completamente deseonoeidos, y si no los reconoceria eon los sentidos, mi espfritu los percibiria. Dios quiera que no se les olvide a los guar-das de bajarme donde debo.
Viajö asi tres dias y sus noches; durante la tercera el eorazön le latiö con violencia porque comprendiö que iba acereätidose a su pueblo.
“4 Como serä? 4 Que me parecerän las personas? 4 Y el lugar” jRecordare aun la casa paterna? iComprendere el dialecto? 4 Como me recibirän, si no me conocen?” Reflexionando de esta suerte dejö caer la cabeza sobre las rodillas y se durmiö, mientras afue-ra ya iba aelarando el dia.
“;Eh! 4 Basta cuando piensas domiir? El treu ya esta parado hace rato y tu durmiendo... Leväntate y vete. jEstäs en tu aldea!;’
Tales palabras despertaron a Simon. Tomo sus al-forjas, bajö y mirando alrededor exclamö:	“4 Aqui
nad?”
Ni siquiera la memoria reconociö mäs esos para-jes bellisimos. Era un mundo demasiodo hermoso. A lo lejos obseuros bosques y sobre las verdes y ondeantes colinas que morian en suaves pendientes, deslumbrantes de sol, estaban las blancas aldeas.
Un viejito delgado, maligno, con un bastön en la mano, se acercö y le preguntö:
—	“4Eres tu aquel , al cual tendremos que alimentär ? ’ ’
—	“No se si soy aquel, pero si buscas a Simon de Prisoia, heme aqui.”
—	“Yo soy el escribiente de la alcaldia y el carce-lero de Prisoia. Yen conmigo. 4,Por que viniste a causar-nos molestias si ya tenemos bastantes?”
— ‘QEstä lejos de aqui Prisoia?” — Preguntö Simon al ver que se encaminaban hacia un valle y para satisfacer la neeesidad que tenia de hablar eon alguien despues de tantos dias de silencio.
—	“j Es inaudito! iViajas por cuenta de la alcaldia, comeräs nuestro pan y no conoees el camino!’;
—	“Si no es posible que lo eonozca, buen hombre ... Es verdad, naci en estos lugares, los documentos lo comprueban, pero no los vi desde hace cuarenta anos.”
—	“4 Como? 4 Cuarenta anos, dijiste?... Cuarenta anos anduviste por esos mundos de Dios, y ahora, ahora vuelves para que te alimentemos. 4 No tienes ver-güenza?”
“4 Por que habre de avergonzarme?” — Contestö Simon con esa dulzura que unicamente tieuen las almas nobles y simples. — “Quise morir en una cama, me echa-
ron. Me tendi a la vera del camino, me hicieron levan-tar. Nada pedi y me subieron a un treu... jSi hay gastos y vergüenzas, repröchales a ellos, no a mi!”
■— “Los senores escriben las leyes y lo hacen en provecho propio.” — Contestö el guardiän y callö.
Cual una inmaculada flor que se abriera entre el verdor de sus hojas a la caricia de los primeros rayos del sol, asi apareciö en el valle una aldea.- Deslumbrado del sol y de la hermosura, Simon levantö el brazo y con el codo hizo sondira a sus ojos. Como si la hubiera visto alguna vcz en lejanos y ya olvidados suenos, la volviö a recordar.
El guardiän senalö el valle y dijo:
—	“jAllä abajo estä Prisoia!”
Asi comenzö esta liistoria.
II.
Ambos se encaminaron a la alcaldia, donde el alcalde le preguntö:
—	“iTrajiste al estorbo?”. — Y mirö a Simon con perspicaz mirada coino si fuera un buey al que iba a comprar.
—	“ Lo traje. ” — Contestö el escribiente dirigien-dole una mirada que expresaba claramente: llasta a mi estäs causando molestias, j estorbo!
Simon no se acalorö por esto, y hablö:
—	“Ya di je, preferiria morir al lado del camino, donde mi persona no molestaria a nadie. Pero que pude hacer si me subieron al treu sin pedir mi opiniön’;.
El alcalde reflexionö un momento:
—	“iDe Prisoia dices ser?” —• “Asi dicen.” ■
—	“4 Como? Asi dicen. ^Eres o no de Prisoia?”
—	“|De que otro modo podria contestarte? El juez dijo que soy de Prisoia, tambien mis documentos lo ate-stiguan. *(juien lo podria dudar?”
El alcalde callö un largo rato y luego, como si pensara en voz alta, preguntö:
—	‘QNunca viniste a estos lugares?”
—	“Los documentos dicen que he nacido aqui, pero yo no eonozco estas tierras; ni podria reconocerlas pues no contaba diez anos cuando quede huerfano. Yagaba por aqui guiado por la Divina Providencia. Algün tiempo mäs tarde no supe ya adonde ir. No tenia sobre que inelinar la cabeza para descansar. Una noche de lluvia Que todo lo anegaba, fui atravesando a ciegas una co-lina; me pavece esta; no lo se, porque ademäs de la lluvia que no permitia ver, mis ojos estaban llenos de la grimas.. . Desde entonces no volvi a ver estos lugares!
—	‘Qlgnoras donde naciste, acaso? Dices no cono-cer ni las personas, ni la comarca: iY vienes a aumentar nuestra miseria! 4 Por donde anduviste hasta ahora? 4Para quien trabajabas? 4Donde comias?”
—	“Alcalde, no te irrites. No suspire ni poi1 ti ni por tu pueblo, ni recordaba que existiera. Trabaje en la ciudad durante treinta anos para un mismo patrön. Tanto tiempo estuve alli, (pie parecia naher echado raices. Pero liege para mi la hora en que mis brazos ya 110 pudieron levantar el martillo y mis piernas tem-blaron. Acercöse a mi el dueno y dijo: j Terminaste tu labor! Puedes irte donde el eorazön te guie. Y tuve que obedecer pues las leyes estän escritas para que uns guie-1110s por ellas. Me fui pensando que si ya habia acaba-do mi labor bien podria a esperar la muerte al lado de un camino. Pero se reunieron algunas personas a mi alrededor y me dieron a entender que no era correcto lo que hacia. Me prendieron, y como una bolsa de arena me cargaron al tren para que viniera a morir a la tierra que me viö nacer.
Traducciön de Darinka Čehovin,
NEKAJ ZA STARKE
PETNAJSTLETEN OTROK — SLABO VZGOJEN
Petnajstleten! Najbolj nehvaležna leta! — Do skrajnosti smešen, ošaben v govorjenju, umovanju in delovanju. Otrok v teh letih je najmanj sposoben da zrelo misli in presoja, ker je preveč prepričan o svoji moči in sposobnosti. Vse se mu zdi lahko dosegljivo.
Petnajstleten! Nehvaležna mešanica dveh dob; prav lahko otroka v teh letih prispodobimo ptičku, ki se je pravkar skobacal iz lupin: velik in širok kljun, vedno odprt, nadlegava s svojim monotonim in piskajočim Cvrčanjem; veliki in nesorazmerno debeli udje, negotovo bodenje....
Ali pri vsem tem je na moč gizdav! še več! Glavni črti njegovega značaja sta gizdavost in brezmiselna brbljavost!
Z dvajsetimi leti se bo že zavedal, kako omejena je njegova inteligenca ali s petnajstimi leti je prepričan o svoji vsevednosti. Naj večje zadovoljstvo mu je če more na sebe obrniti poglede in pozornost vseh. Neizrčpno je njegovo brbranje, kakor da mu sproti izvira. Govori o interesantnih stvareh, ki jih je čital, a le napol razumel, stavlja uganke, vsakovrstne probleme, katere se je naučil kakor papiga. V vse se razume, vse presoja, kritizira. Seveda vsega tega — “starši ne vedo ali pa so že pozabili’’ — in fantič vživa v svoji namišljeni modrosti. Kaj pa mislite! On je, kateri stavlja vprašanja, on je, kateri jih rešuje. Kako se smeje na nezadovoljive odgovore; roga se in zmagoslavno odgovarja. Kakor bi rekel: “Sedaj sem jaz na konju!’; Ne bo ga sram trditi “da smo opičjega rodu”. Zares! na njem se to kaže!
Tudi deklice niso skoraj nič hvaležnejše v teh letih. Ko sem neko učenko v šoli posvarila, mi je odgovorila: “Ne čudite se; smo “animales razonables”! Ako si ti in učitelj, ki te je to učil in še kateri, mi ostali nismo. Smo ljudje.
Če se oče ni opijanil, ob toliki sinovski brihtnosti, mu bo že' primazal nekaj krepkih. So pa tudi očetje, ki se s takim sinom še ponašajo pred gosti in sosedi.
Če sc pa teinu “imenitniku” ni posrečilo prinesti na koncu leta šolskega spričevala brez “colorado”, bo gotovo učitelju za hrbtom prisil najlepših priimkov iz vseh slovarjev, še starši bodo godrnjali, koliko se zaideva v šoli od sina! Saj učenci niso nikdar krivi; to je stalno izkustvo učiteljev.
Kako pa se napram materi ponaša? Da bi ji pomagal pri vsakdanjih opravilih, kakor prej, je že pre-gospodski in prevelik. Zato so ženske pri hiši. Moški imamo važnejšega opravila. Norčuje se iz materine pobožnosti in preprostosti. Za nos jo vleče s svojimi pri-smodarijami, če se le da. Seveda, včasih se tudi preprosta mati prevzame ob toliki imenitnosti; vsa srečna je, če sploh hoče še z njo govoriti. Saj se ona sama na-
sproti njemu počuti tako nevedno in preprosto.
O ničemur ne zahteva odgovornosti: kod hodi sin, kaj dela. ,fe že dovolj velik da odloča sam za sebe.
Materina največja skrb so gotovo petnajstletne deklice. Že prej smo rekli, da je glavna črta petnajstletnih gizdavost. Nikdar je ne moreš zadovoljiti z obleko, z čevlji. “Meni lepše stoji ta barva; čeveljčki so preveč starodavnega kroja, naj bi bili iz kačje kože, naj bi bili iste barve z obleko!” Nikdar ji ni po volji — eno preširoko, drugo predolgo.
Tako srčkano se je potožil nek deček, še ko sem bila v kamen iti Hercegovini: “Moj atek je Tili kupil čevlje iz kačje kože, meni pa noče niti iz svinjske!;’ Saj mu je bila opravičena pritožba. Kaj vsega ne zahtevajo te “namišljene gospodične?” Ko se je sestrična včasih pritoževala: Ana ima to in to, jaz pa ne smem, pa ji je oče rekel: “Ako je ona pisni o j ena goska, hočeš tudi ti biti?” Pa ji ni dal. šele v zadnjih letih učiteljišča ji je dopustil malo več svobode v modi. Sedaj je dobra iu krščanska učiteljica — a Bog ve, če hi to dosegla, če bi sledila preveč nori modi.
Še neposlušne so petnajstletne. Da bi pomila v kuhinji — oh ne — bi za nohti vse črno ostalo. Saj ne morem vendar takšna umazana v šolo med fine tovarišice. In še mnogo takšnih. Naše mamice pač to najbolje vedo: bodite zato umerjene v modi tudi same.
Pojdimo s petnajstletnimi še ven iz hiše. Kolika Samosvest, nadutost in ošabnost ob vsaki besedi! Vsakega človeka premerijo, presodijo in kritizirajo. Nobeden ne ostane brez napake.
S koliko samozavestjo se postavi pred umetniške galerije! Vse kritizira — nič mu ni popolno — še tako znamenita dela svetovnoznanih umetnikov. Seveda ! petnajstletni imajo posebno razvit okus!
Tudi cigarete si ne prižiga več za kakšnim oglom. Javno, pred vhodom v kino, na sprehodu. Kako imenitno ve spuščati oblačke dima skozi nos — češ: “poklican sem za nekaj velikega!”
Kino? Seveda izbere oni film, kateri je zabranjen za otroke! Da vidimo, kaj je to, kar oni ne bi smeli videti!
Knjige? Nihče mu jih več ne odloča. Starši ne mislijo na nobeno odgovornost: potrebno je vedeti mnogo tega, da si sam presodi med dobrim in slabim. Kakor da bi v tej dobi bila pamet dovolj prevdama, neodvisna in jasna. Kakor da niso slabe stvari bolj privlačne kot dobre!
Kakšno razumevanje! Meniti, da petnajstletnemu otroku to vsakovrstno čitanje prinaša velikih koristi za praktično spoznavanje stvari, da si pridobi potrebno izkustvo za bodočnost!
Kot če bi se zahtevalo, da zdravnik mora preboleti vse bolezni, da si pridobi več izkustvev.
Pasteura ni v grizel stekel pes, kolikor nam je poznano iz njegovega življenja.
‘P™ č7-‘:
	rmmgm
	
Nekaj obrazov iz San Antonio; leva skupina Pa. temalci; desna pa Avežanedci.
OPAZOVALEC
NASA RADIO-URA je ustregla želji mnogih naročnikov. Nič več se ne vrše transmisije oh nedeljah dopoldne temveč v SOBOTO ZVEČER od 19.15—20 ure na isti oddajni postaji (Radio Prieto).
-j- V Vipavi je zaspal za večnost Rafael Premru, 62 let je štel, ko so mu zapeli zvonovi. Z njim je zginil velik mož, ki ga je poznala vsa vipavska dolina, po njegovi veliki javni delavnosti. 30 let je bil predsednik Posojilnice, dolga leta načelnik kmet. društva.
-j- Marija Cerkvenik, znana vsej naši tukajšnji javnosti pod imenom ‘ ‘ mama iz Lokve” je zaspala v Gospodu. Bilo je to 20 dec. ko se je oglasila smrt pri Oer-kvenikovih v Quilniesu, kjer je mama. v miru preživljala svoja zadnja leta.
Dobrovoljna žena je bila polna veselega duha vsak čas. Njena leta so jo težila. Dopolnila je 13. dee. že 83 let. Pred dvev.ii 'leti je prišla sem v Argentino, kjer je imela vse svoje, za katere je delala in trpela, kateri so se ji hoteli oddolžiti za to, kar so od dobre matere prejeli. Z svojim vedrim duhom je povsod sejala zadovoljnost in smeh. Bila je skoro slepa pa se ni nič pritoževala nad svojo težavo. Razumela je dokazati z življenjem, kako je lahko človek srečen tudi brez tistih stvari, katere posvetni ljudje smatrajo za brezpogojne zahteve človeške .sreče.
Njene sile ji niso več dopuščale, da bi kaj prida pomagala v gospodinjstvu. Zato je pa posvetila mnogo svojih ur molitvi in večnim mislim, od koder je zajemala svojo vedrost.
Samo eno težavo je čutila. Da ni razumela jezika in zato ni mogla po svoje k spovedi. Toda imela je nabrane zaklade svojega zasluženja, s katerim je bila deležna mirne smrti.
Ob njenem mrtvaškem odru je še enkrat oživela domovina. Zbrali so se njeni sovaščani od blizu in daleč prav po domači navadi in tudi rožni venec so molili ob njenem mrtvaškem odru, kjer je počivala ona
z rožnim vencem navitim na roko.
Žena je bila v svojem življenju zvesta pobožnosti prvega petka in je bila deležna tudi milosti, ki je častilcem Jezusovega Srca obljubljena: njena smrt je bila lepa in božja.
Kakor da se je naveličala pokojna te človeške hudobije, ki je zasejala po Evropi toliko sovraštva! Odhitela je, da je Božič praznovala že med nebeščani.
Škoda,'da je bil njen pogreb ravno na nedeljo, ker bi jo lahko tudi po naše položili k večnemu počitku, kot je bila želja njenih svojcev. Pa naj v miru počiva'
-j- Jakob Sitar je tudi zaspal v Gospodu. Pokojni je bil doma od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. 43 letnega je požela bela smrt. Družinska žaloigra v domači hiši ga je pognala v svet. žena je šla po svojem potu, mož pa po svojem. Sprva se je rajni Jakob še dobro držal. Pozneje je pa postal nesrečna žrtev žalostne afere neke bančne goljufije ki je svoj čas bila znana zadeva med jugoslovansko javnostjo. Spravili so ga ob vse prihranke, na kar je mož zdvo-jen zanemaril samega sebe in se vdal pijači.
Njegovo življenje je od tedaj postala žaloigra, ki ga je vodila vsak čas na novo delo. Strupena pijača mu je izpodkopavala njegove moči in zdravje. Nazadnje je opešal in 22. decembra je zatisnil oči v sanatoriju Belgrano na Avellanedi.
Siromak! Da. On je bil zares! Saj niti svoje srajce ni imel na sebi... Tako daleč ga je porinila beda. Bil pa je vsaj te dobrote deležen, da je nazadnje svoje zavoženo življenje dobro spoznal in globoko obžaloval in sklenil začeti na novo. Nemara bi se njegovi dnevi še kaj potegnili, toda tako radikalna sprememba v življenju človeka , ki je kar na mah odrezal in telo ni dobilo nič več alkohola, je izzvalo tako reakcijo, da je podlegel.
Zapeljali so ga v mrtvašnico in čakali, če se bo kdo od njegovih oglasil. Toda kdo bi se naj? Saj ni nikogar imel!
Pa se je vendarle dobila dobra duša. Bila je gospa Romana Tavčarjeva, pri ka-
terih je svoj čas tudi stanoval, ki se je pozanimala zanj in tako smo s skupnim sodelovanjem dosegli da je siromak dobil vsaj krščanski pogreb. Zanesli smo ga na avežanedsko pokopališče in zasadili na njegov grob križ.
Naj v miru počiva!
-}• ivan Krševan. je dokončal svoje dneve na Gradišču pri Prvačini 29. decembra, šele 67 let je imel, a njegovi dnevi so se iztekli. Bil je zelo zaslužen mož, znan široki javnosti, ljubljen v svojem domu. Več let je bil cerkveni ključar. V Argentini ima brata Viktorja in hčer Gizelo, katerima izrekamo sožalje.
Maša za rajnega bo 8. marca.

-j- Na Ravneh pri črnicah je umrl Leopold Ušaj, star 68 let. Zapustil je | ženo s 3 otroci doma; en sin je v vojski, hči Slavica pa tukaj, poročena Peljhan, kateri izražamo naše sbžalje. I
-j- V Gorici je umrl Ivan Mercina, upokojeni profesor star 89 let. Bil je profesor na goriškem učiteljišču in zelo znana osebnost med slovensko inteligenco v Primorju. Bil je globokoveren katoliški mož, ki je z globoko religioznostjo študiral tudi glazbo in se proslavil s prvo knjižico o umetnem zvpnenju. Njegov “Pritrkovalec” je znan po, vseh slovenskih tleh.
šent Lovrenc na Dravskem polju je slavil 11 avg. 40 letnico mašništva svojega priljubljenega župnika P. Špindlerja in 15 let dola med njimi. Prav na lovrenško nedeljo so farani proslavili ta lepi dogodek in izrazili svojemu ljubljenemu dušnemu pastirju globoka hvaležnost za delo, ki ga med njimi vrši. Imenovali so ga za častnega občana.
V Vinomeru pri Metliki so zadeli na značilne prastare najdbe. Upravitelj banske trsniee Anton Starc je naletel na nekatere zanimive predmete, ko je vodil pre-
Petnajstletna doba — najnehvaležnejša! Pa tudi najnevarnejša?
Tudi kavalirji hočejo biti petnajstletni! In petnajstletne “adorade”. Mati! Zadnji čas je, da jih na pravo cesto izpelješ! Čuvaj, svetuj, kaznuj! Petnajstletni se hočejo osamosvojiti, — sedaj, kadar jim je hoditi najnevarnejši del pota in kadar so najmanj sposobni za samostojen korak.
V	kaj troši denar, ki mu ga starši ali kdo drugi da na raspolago? Za kakšne knjige s kričečimi in vabljivimi naslovi; znotraj pa je strup in smrad!
Slabo društvo mu izvablja denar za nesramni kino, za neunter j eno pijačo, cigarete, za razna ničvredna liš-panja in lepotičenja.
In kadar ga skrbeča mati vpraša: “Kje si bil. s kom si bila, kaj ste delali?”, bo nevoljno odvrnil: “Ivaj me izprašuješ? Saj tako nikogar ne poznaš, kaj ti bom tolmačil!’: A deklica se bo na taka vprašanja zlagala, ako je kriva.
V	tem je gotovo največja dolžnost vzgojiteljev. Svet vzgaja s svojimi kričečimi vabili. Če so dobra ali slaba pokažejo sadovi.
Starše, svoje prve vzgojitelje, bo postavil na neopaženo mesto v svoji duši; saj si sami niso znali postaviti s svojo avtoriteto prestola v njej.
Z njimi se dogaja kakor s tradicionalnim križem v
domovih naših družiti, kateremu je moderna doba od-kazala — ako sploh še je —, najbolj zapuščen kot v hiši. V urah trpljenja ga bodo iskali, da jim pomaga.
Desetnica.
Iz pogreba Marije Cerkvenik v Quilmesu
kopavanje. Dr. Bajko Ložar je nato nadziral delo izkopavanja in dognal, da jo tam bila pred več tisoč leti naselbina. Na njenem pogorišču so našli ostanke prakolo-vrata.
Dr. Anton Korošec je 6. avg. pranoval poseben jubilej pri Sv. Petru pri Šoštanju, s štirimi tovariši, ki so šeostali od 18 no-Vomašnikov pred 44 leti. Najprej je prišla vrsta nanj,
Celovška Mohorjeva družba je bila razpuščena z oblastnim odlokom drž. namestnika za Koroško. Doslej je namreč še 'vedno obstojala v Celovcu in po deželi ta častitljiva slovenska bratovščina, ki je delila svojim članom redno knjige celjske moh. družbe. Ravno za 80 letnico svoje ustanovitve, ko jo je v Celovcu ustanovil A. M. Slomšek, je bila prepovedana. Celjska Moh. družba je sedaj omejena le na jugoslovansko Slovenijo.
Zagorje ob Savi je postalo nova dekanija, kateri so prideljene obsavske župnije iz dekanije Moravče in del dekanije Šmartno.
Bilje. V Rimu je bil promoviran za doktorja bogoslovja Alfonz čuk, glavni prefekt v goriškom semenišču.
Sveta gora je menda sedaj že dobila vzpenjačo. Če je res, kar so napovedali, je stekla 11 avgusta.
Kuzma v Prekmurju je prvič doživela novo mašo, ki jo je pel v nedavno zgrajeni župni cerkvi kapucin Kerubin Salaj.
Slovensko planinstvo je praznovalo to leto pomemben jubilej. Praznovalo je 30 letnico Prešernove koče na Stolu. Stol je znan kot ena najpriljubljenejših planinskih točk v slovenskih planinah. Prav tam gori je bila tudi sprožena pred 48 leti ideja, da se ustanovi Slov. planinsko društvo.
V Preski pri Medvodah zidajo novo cerkev. Kraj je zelo narastel, ker se je naselila industrija na stočju Save in Sore in tako je postala potreba po novi cerkvi že nujna. Če bo vse prav, bo to leto cerkev že gotova.
-j- župnik Jožef Pollak, doma iz znane Pollakove družine v Tržiču je umrl na Nemškem, kjer je iskal zdravja. Rajni je bil posvečen za duhovnika kot frančiškan. Pozneje je iz reda izstopil in deloval kot svetni duhovnik v Sev. Ameriki. Kot upokojenec se je vrnil v rojstni kraj, a se je spet posvetil pastirski službi na prošnjo koroškega škofa, kateremu je bilo treba slovenskih duhovnikov. Deloval je v Lipšu na Koroškem.
Jesenice, eden najpomembnejših industrijskih krajev v Sloveniji, dobi bolnico. 30 julija je bil položen temeljni kamen, ki ga je blagoslovil župnik Anton Kastelic. Bolnica bo imela prostora za 130 bolnikov.
Vzajemna Zavarovalnica je praznovala 40 letnico. Koliko tolažbe je že podelila nesrečnim pogorelcem v teh dolgih letih. Pač se ne more nobena javna ustanova po-
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO KOVINSKA OKNA IN POLKNA FRANC BANDELJ Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INCAS 4821 Telef. 51-5184.
naŠati s tako veliko mero zaslug za trpeče ljudi. Ob priliki slovesne proslave se je V. Z. oddolžila tudi' še na ta poseben način svojemu narodu, da je ustanovila 10 dijaških ustanov po 5000 Din letno, ki jih bodo deležni sinovi revnih zavarovancev za ves čas srednješolskih študij. V. Z. je znana tudi tukaj mnogim rojakom po zanimivem listu “Naša moč”, ki ga Vzajemna Zavarovalnica izdaja.
Prof. Ernest Trstenjak, bolniški duhovnik v Slovenjem Gradcu je umrl star 70 let. Pokojni je bil doma iz Ljutomera, bil je več let kaplan pozneje vojni kurat v Trstu in Pulju, po vojski v Valje vem, deloval tudi kot profesor na učiteljišču v Mariboru.
TABOR KATOLIŠKIH AKADEMIČARK V PREKMURJU
Katoliške akademičarke, včlanjene v društvu “Savici”, so si za letošnji tabor izbrale zeleno Prekmurje, in sicer prijazno Bogojino, ki je znana daleč preko Prekmurja po narodnem borcu g. dekanu Baši in po lepi Plečnikovi cerkvi z originalnim modernim stoljom.
Dne 26. julija popoldne seje v Mursko Soboto pripeljalo 27 akademičark s svojim duh. voditeljem prof. A. Snojem. Prvo veselo presenečenje jih je čakalo v Teša-noveih kjer so jih Novakovi povabili na svoj dom in jim postregli s soljo in domačim rženim kruho, s prekmursko kapljico in petanjsko slatinon
V veselem razpoloženju so nato nadaljevale pot in proti večeru dospele na svoj cilj. Bogojina, ki no slovi po bogastvu, pač pa po dobrem, globoko vernem in narodno zavednem ljudstvu jih je nad vse gostoljubno sprejela. Da bi dekleta imele več prilike seznaniti se z domačini z njih govorico in njih navadami, niso imele skupnega bivališča, ampak so bile nastanjene po dve in dve v posameznih hišah. Bogo-jančarji so čar tekmovali, kje jim bodo dali udobnejše stanovanje. Najlepši vtis je napravilo na domačine, da so imeli vsako jutro in vsak večer skupno pobožnost v cerkvi, pri kateri zlasti ni manjkalo ubranega petja.
Tabor je bil organiziran tako, da so bili vsako doopldne izleti po bližnji okolici, popoldne pri cerkvi ali na gričku pri Sv. Urbanu predavanja za akademičarke, zvečer pa so akademičarke predavale v društvenem domu domačim dekletom in ženam. Akademičarkam sta predavala g. Camplin iz Dol. Lendave in g. dekan Jerič iz Turnišča. Prvi je seznanil dekleta z zgodovino in topografijo Prekmurja, drugi pa jim je podal natančno sliko o narodnem prebujenju pred svetovno vojno in po razsulu Avstrije.
Kar je bilo čez dan prostega časa, so ga porabila dekleta za to, da so šle z domačini na polje in jim pomagala pri delu, ali pa so doma pri mlatilnicah (bil je namreč vprav čas mlatve) podajale snopje v stroje.
Lepi so bili večeri v Bogojini. Kljub obilnem delu na polju in pri mlatilnicah se je vsak večer napolnil društveni dom z domačimi dekleti in ženami, da so poslušale zanimiva predavanja. Govorile so gdč. Majda (med.) o prvi pomoči pri nezgodah; gdč. Pinca (med.) o higieni žene; gdč. Ančka o nalogah dekleta in žene v domači hiši; gdč. Natalka o pogledu dekleta na zakon; gdč. Ivanka (zadnji večer pri kresu) o lepoti slovenske zemlje in o naši ljubezni do nje. Razgovori so se zategnili dolgo v noč. Posebno hvaležne so bile de-
kleta in matere Za dragocene nasvete, 'ki so jim jih dale medecinke. Klicale so iili celo. k bolnikom na dom, da so preobvezo-vale rane ali svetovale, kaj ukreniti z bolniki,
V	nedeljo, 28. julija so pele pri jutranji in dopoldanski božji službi, duh. voditelj pa je imel cerkvena govora. Občudovali smo globoko pobožnost prekmurskega ljudstva. Popoldne smo z zanimanjem poslušali prekmurske pete litanije, pri katerih je sodelovala vsa cerkev. Zvečer je bila v prosvetnem domu v nabito polni dvorani akademija. Vrstile so se deklamacije, pe-tjc, godba, recitacije; nazadnje so dekleta predvajale še kratko igrico “Materina srca”.
V	sredo 31. julija je bil celodneven izlet z avtobusom. Ogledali smo si vso Goričko do Tromejnika, kjer so dekleta na meji med Jugoslavijo, Nemčijo in Madžarsko navdušeno zapela našo državno lTimno in okrog mejnika zaplesale kolo. Z Goričke smo se skozi Grad (God. Lendavo) in Cankovo pripeljali do Ravenske in se ustavili v Radencih. Skozi Veržej in Beltitice se je vsa družina že v mraku vrnila domov.
Prehitro je prišel konec. Slovo je bilo v četrtek zvečer na gričku pri Sv. Urbani. Pol Bogojine je bilo zbrane pri kresu, kjer se je predsednica “Savice” gdč. Pinca Zupančičeva zahvalila Bogojančar-jem za vso ljubezen, ki so jo izkazovali ljubljanskim dekletom skozi teden dni. Med petjem in godbo jebilo še več govorov. Govorili so med drugim domači g. župnik Hanko, predsednik društva g. Pucko in g. prof. Snoj. Večer je zaključil duh. voditelj “Savice” z molitvijo za našo slovensko zemljo in za našo skupno domovino Jugoslavijo.
Odhod iz Bogojine, ki je bil drugi dan, v petek popoldne je bil naravnost triumfalen. Vsa dekleta so se zbrala še posled-njikrat v cerkvi h kratki zahvalni pobožnosti nato pa v štiristopu veselo pojoč odkorakala skozi Bogojino proti Murski Soboti, Domače ljudstvo jih je s solzami v očeh pozdravljalo in se s težkim srcem poslavljalo od njih. Za pot so založili dekleta z jabolki in okusnimi vrtanlcami, da so z lahkoto vztrajale do Ljubljane.
BALANZAS
CORTADORAS M O L I N O
SLOVENSKA KRAJINA
Zlato mašo je daroval v Bakoveih upokojeni cankovski župnik g. Kcresturi Vince. Ob tej priliki se je zbrala velika množica ljudi, ki so s tem počastili slavljenca. O. Keresturi je še čil in zdrav ter vsestransko pomaga pri dušnem pastirstvu.
Smrt je pobrala v 76. letu starosti posestnika iz Bogojine g. Bajleca Jožefa, očeta odvetnika in bivšega narodnega poslanca Bran c a iz Sobote ter šol. upravitelja Ivana iz Marijane. Prepeljan jo bil iz Sobote, kjer je bival pri sinu, v Bogojino ter je bil pokopan poleg svoje žene. Na zadnji poti ga je spremila ogromna množica ljudstva ter osem duhovnikov.
žetev ki je končana v naši Krajini, je prinesla slab pridelek, kar se posebno sedaj vidi ko se je začela v polnem obsegu mlačva. Pridelek je padel skoraj na polovico. To se posebno podčrtava s tem, ker je bilo skozi slabo vreme in je žito začelo zelo kliti že na polju.
400 letnico so praznovali Jezuiti. Bed Družbe Jezusove je bil ustanovljen 1540 leta. Sv. Ignacij Lojolski, Frančišek Ksa-verij, Peter Kanizij so sloveča imena borcev za kraljevstvo božje ki so prvi stopili pod to zastavo z drugimi tovariši. Z apostolskim ognjem so se vrgli na delo proti novonastajajoči brezvernosti in nastopili kot branilci nauka Jezusovega v starem svetu in glasniki evangelija kot misijonarji v novoodkritih deželah. Njihova družba je dala človeštvu globokoumnih učenjakov, kateri so že neštetokrat prisilili k molku bogotajce, ko so jim na osnovi znanosti dokazali kako samovoljne in neznanstvene so brezbožne trditve v kolikor skušajo dokazovati da je vera in Bog človeška domislica.
Globoka izobrazba, umska in srčna, katero zahteva Družba Jezusova od svojih duhovnikov je bila in je še danes najizdat-nejša obramba resnice svete vere. Prav zato so se pa tudi sovražniki vere vedno silovito zaganjali v Jezuite in je bila v 18 stoletju družba razpuščena na pritisk državnih mogotcev. 1814 je bil red spet obnovljen in nadaljuje svoje veliko delo za zveličanje duš in čast božjo.
V Argentini je jezuitsko delo rodilo in še donaša veličastne sadove. Po vseh tukajšnjih mestih imajo v rokah važne vzgojne ustanove in vdstvo cerkvenih organizacij. Iz zgodovine so znane njihove ‘ ‘ redukcije ’ ’ po deželah ob Rio La Plata ki so bla sijajna socijalna organizacija med Indijanci, nekaj zares idealnega. '1 i-soči divjakov so se v teh redukcijah civilizirali, se oprijeli urejenega življenja in živeli v miru varni pred nenasitnim izko riščanjem vsiljivih belcev. Na podlagi vere so organizirali za več človeških rodov pravi komunizem. Toda brezverska in brezbožna oblast je dosegla razpust Jezuitov in redukcije so postale razvaline, ki še danes pričajo o veličini jezuitskega Po obnovitvi reda ni bilo več mogoče ob-socijalnega dela v Paraguayu in drugod, noviti razdrtega dela.
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu
PAZ SOLDAN 4844. Tel. 59-1356
Nova štifra na Dolenjskem je dobila lepo cešto, ki jo je zvezala s svetom.
Nov most v Ljubljani. Odslej bodo imeli ljubljančani okrajšano pot na Golovec in ne bo treba več hoditi tja skozi “Kurjo vas’’, ker je že v gradbi nov most čez Grubarjev kanal naravnost iz Streliške ulice v Hradeckega vas. Most bo dolg 34 m in 3 m širok. Služil bo za pešce in ročne vozičke. Totovrnemu prometu pa ne.
Roparski napad v Halozah pri sv. Barbari. Medtem, ko se je trgovec in gostilničar Martin Debeljak mudil pri orožnih vajah v avgustu, so ponoči prišli iz Hrvaškega roparji katerih je bilo kakih 20. Gospa Julijana je bila ustreljena. Nasilniki so oddali kakih 100 strelov. Sinček in pomočnica IS) letna Marica Emeršič sta ostala nepoškodovana, hčerka je bila pa tudi ranjena. Tolovaji so odnesli 40.000 Din.
Slovenski mladinski dom pri Splitu, Banovina jo na morski obali zgradila prijazen počitniški dom za slovenske otroke. Prostor za udobno bivanje ima 150 otrok.
Brežice. Pri Dobovi je zajel vlak na progi konjsko uprego prekupčevalca z apnom Franca Keržana iz Cundrovea. Ubilo je oba konja. Mož je ostal živ.
V	Nedelici v Prekmurju je gorelo pri Požarjevih. Zgorelo je vse ostrešje.
Šent Lovreiic na Drav. polju. V Spodnjih podložah je 13 nov. bil velik požar. Najhuje je prizadet Pirnat (Gril) manj pa Sagadin, Robar in Križanec. Skupna škoda je 300.000 Din.
Novo mesto. Upokojen je bil prezaslužni profesor verouka msgr. dr. Ciril Ažman.
V	Zagrebu je velik požar prizadel Kap-tol. Gorelo je v bogoslovnem semenišču, poleg velike zagrebške cerkve. Vničene so mnoge dragocenosti. Škode je 2 milijona Din.
Ljubljana. Dr. Miha Krek je bil postavljen za prosvetnega ministra in je torej nasledil rajnega dr. Korošca.
Dr. Franc Kulovec najvidnejša oseba slovenskega političnega življenja, zelo spo-
HOTEL IN RESTAVRACIJA
“PACIFICO”
ANTON BOJANOVTČ CHARCAS 767-9 Telef. 31-8788. Modem hotel, zračne sobe, izvrstna postrežba, hladna in gorka kopel.
Cena 3—5 $ s penzionom.
Blizu Retira!	V centru mesta!
POGREB DR. KOROŠCA
Dobili smo že poročilo o žalnih svečanostih, s katerimi so spremili k večnemu počitku rajnega slovenskega vodnika. Ob tej priliki je prišlo do izraza čustvo celega naroda. Ne le politični pripadniki bivšega slovenskega vodnika, temveč tudi nasprotniki so pokazali svoje globoko spoštovanje. Tudi “Jutro’’ je bilo to pot polno hvale o njem, za katerega preje nikdar ni imelo priznalne besede.
Najprej so se Koroščevemu spominu oddolžili v Belgradu, nakar so ga v posebnem vlaku odpeljali v Ljubljano. Ob njegovi krsti so se še enkrat zbrali njegovi zvesti. Noč in dan so stopale množice mimo mrtvaškega odra. Zastopniki vseh političnih smeri so mu dali čast.
Ob njegovem grobu so bile posebno opažene besede hrvaškega vodnika dr. Mačka
soben diplomat, spreten govornik, bistroumen polemik je bil izbran ko Koroščcv naslednik v vodstvu Slovencev. Imenovan je bil tudi za ministra brez listnice.
Andrejci v Prekmuju. šolski upravitelj Edmund Ratkai je praznoval 35 let odkar deluje v tem kraju kjer uživa zelo veliko spoštovanje.
Kovani novci po 25 par bodo vzeti iz prometa in se že kujejo novi kovanci, ki bodo imeli v sredi luknjo.
V	Cerkljah na Gorenjskem je farna cerkev dobila prenovljeno streho. — Umrl je 40 let zvest v občinski službi sluga Mali Aleš.
Šmartno pri Litiji. Vršil se je po 10 letih spet sveti misijon. —■ Tovarnar Knaf-ljič Pavel je podaril 80 parov čeveljčkov za revne otroke.
Kmetijski strokovni tečaji so se vršili po raznih krajih. Tako v Metliki, Kostanjevici, Velikih Dolencih, Tešanovcih, Šenčurju, Mokronogu, Starem trgu ob Kolpi itd.
Ormož je dobil ponosen prosvetni dom, ki je stal 600.000 Din, ki je zrastel iz darov bogatejših in iz osebnega dela revnejših faranov v ponos celi Prlekiji.
Ivan Jereb iz Idrije je pred več meseci imel nesrečo, ko jevozil tovorni avto tvrdke Gianni iz Idrije. Nesreča jo ubila 4 vojake v Ločniku pri Gorici. Bil je obsojen na dve leti, a sedaj je najvišje sodišče razsodilo, da je nedolžen... ko je skrajšano kazen že odsedel. ..
V	Selu pri Kobaridu je ubil Baloh Josip Franca Kozmunčiča, za kar je dobil 17 let ječe.
Stanko Premrl, ljubljanski stolni kaplan in profesor na Glazbeni akademiji je slavil 60 letnico. Poznan je kot eden najvidnejših slovenskih komponistov, ki je stopil kot glazbenik na vidno mesto ko je pred 30 leti prevzel vodstvo cerkvenega petja v ljubljanski stolnici. Rojen je bil v vipavskem šent Vidu in vipavsko veselo sonce sije vedno iz njegovih prelepih spevov, pa naj so božji ali posvetni.
FRANC KLAJNŠEK
v mestu Bs. Aires edini slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte in proračune za hiše in vse druge stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo. MARCOS SASTRE 4 3 6 3 Bs. Aires. — H. T. 50—0277. Vlila Deveto
in pa rektorja ljubljanske univerze, ki je zaključil svoje besede takole:	“Ravuo
včeraj je minilo leto, ko sem Ti podal čast doktorja naše univerze z željo: na mnoga leta! Pa je bilo eno samo.’’
Sezonski delavci v Nemčiji. Na delo je šlo lani 11.664 oseb, od katerih se je doslej vrnilo šele 5500. čez zimo je ostalo na delu čez 6000 delavcev. Zaslužek v poletnem času, ki so ga poslali domov varčni delavci je bil med 5—6000 Din.
Kratkovalovne radio oddaje iz Jugoslavije se vršijo za Južno Ameriko vsak dan od 19.50 — 21 ure na 19 m 69 cm. Vedno so na programu tudi vesti iz Slovenije po slovensko.
Posebno lepo pa je slišati radio iz domovine ob 4 uri zjutraj, ko se vrši oddaja za Australijo.
Pismo župnika-komunista
TRETJE PISMO.
(KDO JE SIROMAK?)
Spoštovani prijatelj!
Prav kar sem prebral v “Criterio”, — prelepi reviji odličnega Mons. G ust. Franchesclii — članek, ki me je močno razveselil. Neka gospa ga je imenovala “komunista”, kot Vi mene. Rečem, da sem prav zadovoljen, ker je zame ponos, imeti tako odlično družbo. . .
Na mo.je drugo pismo sem dobil tele anonimne vrstice: Bral sem Vaša pisma v Vaši publikaciji. Sem ubog delavec; vidim, da ste nam pravi prijatelj, zato prosim, da le še naprej tako pišite. Podpis: bivši komunist. Ali verjamete, dragi prijatelj, da sem bil tudi teh vrst vesel. — Torej nadaljujmo!
Da spravimo v pravi red “ljubezen” in “pravico”, ki ne obstojata, kakor nam naroča sveti oče, je najprej treba, da vi, ki ste “zgoraj” veste, kdo je oni spodaj. Bog daj, da bi se mi posrečilo, to razjasniti.
Najbolj uspešno apostolsko sredstvo najbrže ne bo tisto, ki najbolj prija našemu okusu... Zaradi tega vas že v naprej prosim, da se odpoveste starim in priljubljenim “stališčem;’ in se postavite na povsem druge vidike. .. Dejansko vam tudi ne preostaja nič drugega, če nočete, da bo vse vaše življenje — jalovo.
V svojem nesmrtnem govoru o “siromakih v cerkvi” je na samem kraljevskem dvoru takole klical Bos-suet: “Cerkev je bila ustanovljena za siromaka. Bogati pa imajo do nje dostop samo zato, da revnim služijo”.
Prelepo knjigo je napisal P. B. Woerhmüller, kateri pravi takole: “Služabnik ni manj kot njegov gospodar. Služabnik in gospod sta namreč oba stvar Stvarnikova, služabnika Vsemogočnega. Kdor misli krščansko, nima razloga govoriti o manjvrednosti služabništva. Nasprotno je pa mnogokrat upravičena njihova “nadvred-nost”... In tako je res, kajti bolj velik je tisti, ki daje nego oni ki sprejema.
Dobro! Torej kdo je tisti ki daje, kdo pa sprejema?... Ste sc vi kedaj že vprašal o tem? — Kar nič ne verjamem.
Torej naj Vam jaz povem: Ne daje tisti, ki koncem meseca izroči nekaj zelenih bankovcev. Zares daje oni, ki vsak dan streže pri mizi, oskrbuje dvigalo, javlja na telefon da vašega gospodstva ni doma, ki goni metlo, suče peresnik-- Daje tista, ki ima delo z lon-
ci, ki lupi krompir, streže mate, pere, lika, krpa.. . Daje tudi: pismonoša, (po vročini in dežju), šofer in sprevodnik noč in dan na vožnji, mlekar in pek.. . Ono sireče, ki v temnem jutru že dirja okrog in dela silo svojim pljuča m — kot oni 12 letni pobič, ki živi blizu mojega stanovanja. Ob 2 uri zjutraj je že na cesti in do 11 ure se žene, da zasluži kraj cer mami v pomoč, potem gre pa v šolo.. . Vse do tedaj, ko ga bo treba poslati v. .. Cordobo — če že to ni sedaj pozno!. .. Ti so, ki dajejo in šemnogi drugi!
Vi, spoštovani gospod, pa sprejemate.
Da! Vi! Razumete! Siromaki! Po svojem skromnem življenju in borbi, da ne bi lakote umrli, bodo lahko imeli zavest, ki je mi nimamo, da so bili dobrotniki človeštva. Tega častnega naslova zato ne zgube, če za svoje delo dobe par grošev, ki so mnogo več doprinesli k še večjem zasužnjenju njihovega življenja kot pa do olajšanja življenjskih težav.
Ni lahko sprijazniti se s tole besedo, ki jo je izrekel Eschenbach: “Uslužbenec mora spolniti svojo dolžnost, toda njegov gospodar, mora storiti več kot svojo dolžnost”.
Knjiga Pregovorov pravi: “Kdor zaničuje siroma-
ka, zaničuje njegovega Stvarnika”.
O,	da bi se moglo reči o Vas, kakor o oni ženi, ki je razumela meje ljubezni in pravice: Gospa Svvetsehine bolj spoštuje siromaka kot princa’;... Pa se bojim, da... Bolje je, da ne povem!
Bojim se pa, ker je res tako, kot pravi sv. Franc Salezi.j: “Nikoli ni človeku dovolj, vedno še se najde kaka pretveza za pomnožen je imetja”.
Tako se godi, da se dobro opušča in se gl o bij o prepadi med bogatimi in revnimi zaradi usodne blodnje bogatinov. — Njihova brezmiseln ost je zašla v toliko glupost, da bi mogel imenoma navesti kraj in osebe, ki so nalile v čeber šampanjca in nato na vseh štirih stoječ (prav po svinjsko) vsi hkrati pili iz posode sladko pijačo!
V nekaterih evropskih letoviščih je morala oblast izdati proti tujcem odredbe, ki so kaznovale zažiganje cigaret z — bankovci.
Vem, da Vi niste prišli do tolikih neslanosti. Bog daj, da ne! Toda ne bo odveč, če si dobro izprašate vest — s pepelom v roki! Nocoj, ko bodo drugi zaspali, stopite v kuhinjo. Vzemite si iz pepelnika eno pergišče onega sivega prahu in klečeč pri nogah “slonokoščenega Križanega” prevdarite: V nekaj letih, prav kmalu bom tudi paz tole... Moj sluga, moj šofer, kuharica... bodo prav tak pepel in prah! Pa prav tak!. . . Kako enaki bomo! Božje pismo pa takole pravi: “Kaj imaš, česar nisi dobil? Čc si pa vse prejel, s čim se moreš torej ponašati. Od kod tvoja oholost?
Če boste nocoj to premišljevanje prav izvršili, bo ste jutri razumeli, kdo je siromak. Na videz je nekaj neznatnega, vendar je velik. .. nekaj podobnega, kakor veličina betlehemskega Deteca, v revščini, na slami, v jaslih, ki ni imel v življenju kamena, kamor bi glavo naslonil... ki je povedal preje nego je prišel v smrtni boj, da je prišel zato da on drugim služi in ne da drugi njemu služijo. .. in je umrl, še bolj beden kot nikdar, na turobnem drevesu križa.
Kako lep in veličasten je siromak, kadar vidimo v njem Kristusa, tako kliče sv. Vincencij.
\ starem pravu je bila beseda o “pravici izrabljanja”. Danes tega v postavah več ni, toda žalibog je tega v navadah še premnogo. — Ne, dragi gospod, nikakor ne smete zlorabljati bogastva. Le pridržite zase in za svojce, kar po pameti treba, da imate zagotovljeno življenje vredno Vašega položaja. Kar je pa čez tisto, obrnite s plemenitim srcem v potrebe: “Nič ne prinese več časnega blagoslova kot miloščina ” pravi sv. Franc Salezij.
Naj pokličem v spomin še tele besede mons. Bau-narda, ki ste jih najbrže že pozabili: V “Evangeliju siromakovem piše: ne se zanimati za siromake, pomeni toliko kot pustiti jih v bedi in pogubi. Odreči jim pomoč je toliko kot pobijati jih. To je greh umora radi opustitve.
Človek mora imeti kruha, če ga ni se zastrupi.. . Kadar ne dobi ljubezni, sovraži. Strup in sovraštvo sta pa slaba svetovalca. Mala iskra zaneti velik požar.
Nikar, dragi gospod, ne vrzite še goreče žveplen-ke na slamo, na kateri spe tisti, ki nimajo žimnic.
Z odličnim spoštovanjem. A. E., župnik komunist.
i UMETNO MIZARSTVO IN TAPISERIJA ?
| DUŠAN VARADINAC |
CERRITO 560 — U. T. 35 - 5825 ? Lično pohištvo, prevlečeni stoli, zofe i. t. d. ■
................................
DUHOVNO ŽIVLJENJE
Pasco 431
Buenos Aires, Argentina
CORBBO ARGENTINO TARIFA REDTJCIDA Concesion 2560.


64 Slo venska Krajina”
VABI
Vse cenjene rojake, rojakinje in prijatelje na svojo
VELIKO KULTURNO PRIREDITEV
ki se bo vršila v dvorani IMPERIAL,
Avda. GALICIA 357 — PInEYRO V SOBOTO dne 15. FEBRUARJA 1941 ob 9. uri zvečer.
SPORED:
1.	— LAŽIZDRAVNIKa, Burka v dveh dejanjih.
2.	— ZBOR ZAPOJE NEKAJ PESMI.
Po sporedu bo tudi
SREČOLOV ŠALJIVA POŠTA in PLES.
VSTOPNINA: za moške $ 1.—•; za ženske $ 0.50 Vas vljudno vabi
ODBOR
i

Mj0a/i£0 (//?/////>
B A N C O HOLANDES UNIDO
SUCURSAl BUENOS AIRES C o s o Ceni.roj. B m e. Mitre 2 3 4 Agencio N°. V Cotrienles J900 Agencio N° 2: Cobildo 2426,30 D I R E C C I O N G E N E R A'lV C U R A C A.O (AMERICA C E N T R A O
NAŠA BANKA Vam nudi tri velike prednosti. Poslušajte!
Postregel Vam bo uradnik v domačem jeziku in z naj več j o vljudnostjo.
Naše vešče osobje vam je zagotovilo, da bo Vaš nalog najtočneje izvršen.
Daje vam naša banka popolno sigurnost za bančne posle.
Vsa denarna nakazila v domovino morete torej poslati v domovino pod najboljšimi pogoji potom naše banke
“SLOVENSKA KRAJINA”
Dno 29-toga decembra smo imeli na Avellanedi, v Cottolengo, po molitvaj eno malo domačo zabavo, gde nam je zraven cine-prireditvc tiidi nej falilo razvedrila. Pozvani so bili vsi Prekmurci in Slovenci. Gde smo z enim tiidi obsliižavali god Janezov in Štefanv. Pa na nesrečo je te den tak šlo, da bi se po nešternih ulieaj lejko z ladjami vozili. Zadvečera pa se je malo gori zelo, pa tak smo vseeno lejko obdržali našo zabavo. Vreme nam je pa telko pokvarilo, da nas je nej bilo, telko kak smo pričakovali. Vseeno nam je nej falilo nikaj. Naše vrle ženske so nam napekle zadosta pogiič. Naš častiti gospod Janez, šteri sc telko triidijo za nas Prekmurce, ki nas je največ v toj okolici, da bi se skem bolje zd r Užili, in tak ležcj bili j v pomoč eden driigomi in napredovali da ne bi bilij najzadnji v toj tiijini, liki ka bi bili v ponos našemi narodi, kak v našoj rojstno j domovini, tak tiidi v tiijini — so nam pa preskrbeli zraven cine še za dobro kaplico. Nej pa so tiidi zaostali, naši moški, ki so preskrbeli da smo nej prazen krop pili. Vsi smo zadovoljni in veseli bili, stari in mladi. Lepše bi pa bilo če bi nas cšče več bilo.
Spominali smo sc tudi svojih v domovini. Med šterimi nas je dosta, ka imamo tiidi Janeze in Štefane mlado in staro: nc-šterni že čilo gor na osemdeset let stare, šteri so že dosta kaj preživeli dobrega in slaboga. Pa prosimo Boga, da nam jih cšče du ga leta ohrani zdrave v polnoj moči in v zadovoljstvi, da bi se ešče mi 'iidi enkrat lejko ž njimi fkiiper veselili. Eti pa želeni vsem Janezom in Štefanom, da bi se cšče dosta in dosta-knit fčakali svojih godov v najlepšem zdravji in sreči. Da bi bili v naprej si fkiip zdriiženi kak bratje, kak edna familija, in tak si vkiiper skrbeli za napredek vsej nas, in našega driištva “Slovenska Krajina”. Pozdravljam vas z driištvonim pozdravom!
Driištvenik in član Stpač.
MOHORSKE KNJIGE SO PRIŠLE, PRIDITE PONJE K LAKNERJU NA PATERNALU
|	ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE
1	Obrnite se na	I
•	i
\	SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA	j
!	ŠTEFAN LIPIČAR	!
•	t
T GUTENBERG 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 50-3036 j
f	i
B"»#*«®**®*«#"» S	•> •» ■•••••—V •• li,e ••'
V POJASNILO
G. urednik! Z ozirom na to, da ste v 153 štev. Duhovnega življenja objavil članek: “Po Argentini sem ter tja”, v katerem na nepojasnjen način napadate meno, Vas prosim, da bi objavil sledeče:
V odstavku, kjer trdite, da me je policija “ostrigla” radi neke pustolovščine, moram to vest odločno zavrniti kot neresnico.
Oprostite mi g. urednik, ako Vas opozorim, da v bodoče ne objavite napačne informacije in brez pozitivnih dokazov.
Odločno lahko povdarim, da nisem imel doslej še nobenega opravka z policijo, ker nisem še nobenemu ničesar slabega napravil radi česar imam popolnoma čisto vest. Ob tej priliki hočem opomniti vsakega, ki bi se zaganjal v mojo osebo, da bom v bodoče postopal sodnijskim potom.
' Za enkrat bom g. urednik, upoštevat Vaše truilapolno delo in smatral oni odstavek kot nehoten, ki sc Vam je urinil radi napačne informacije, ki so mnogokrat radi hitrosti dela tupatain neizbežne.
čotar Alojz.