St 28.
V Gorici, v eetvrtek 10. julija 187-3.
If*
MSoca" izbaja vsak cetvrfcek in velja b poSto prejemana ali v Gorici na dom posiljana za druzahniJce polit. drnitva Soca":
Vse leto......f. 4.—
Pol leta........2-
Cetvrt leta.......1.10
Za nedrusabnile:
Vse leto   ......   f. 4.50
Pol leta       .....„ 2.30
Cctvrt leta       ....    „ 1.20 Poaamezne stevilke  se dohivajo  po 10 soldov v Gorici pri  Paternolliju in So-Iiarju; v Twtu v tobakarnicah „Via del Jielvpdiw 179" in „Via dillacawroia 60".
SOČA
Glasilo slovenskega politiCnega dru§tvav fcoriSkega za brambo narodnih pravic.
Pri oznanilih se placuje za na?*dno trfatopno vrsto:,
8 kr., ce se tiska 1 krat "i „ „ „ „ 2 krat 6   „   „   „    ,.    3 krat.
Za vece grke po prostoru in vsak pot 30 kr. za kolek.
Naroonina in dopisi naj' se blago-voljno posiljajo medniku: ViMwju J)<h Icncu, v Gorici, (Jon. del Crista 186 bliza zi vinskega trga kder «e nahaja tudi uprov-nistvo. — liokopU se no vracajo; dopisi nnj so ldagovoljno frankujojo. — Dclal-com in drugim nepreinoinitn so narocnin* niza, ako se oglase pri urednistvu.
Kako je z naSim ljudskim M$lvm1
V Gorici 6. julija 1873. [Jzv. dop.]     I
C. k. Rtt»tisti<5n i osiedaja konvs ja na Dunaji je te ¦ dni izdala neizmeruo va/-no knjigo, katero bi moral preltudirati ali vsaj pregleduti vsak izobrazem Solnik, vsak odheni moz, kterega sta a i vlada alt Ijudsko za-upauje posadila na imeuitno in uplivno mesto v kte-rem koli si bjdi okiajniin ali celo defceloom Solskem svetu, Imenuje pa se ta knjiga: wStati$tika javnih in privatnik ljudskih Sol po vseh v drzuvuem zboru za-stcpauih kraljevinah in de&dak v Solskem letu 1870-1871,* Spisal jo je po urudnih poroeihh G. A. S«miin-mor, dvortii tajmk pri c. kr, direkciji za adiniuistra-tivno sfcattstiko. Nadejam se, da bod'o unS vrli „Slov. ucitelj" priiioscl iz nje daljSe poroeilo o ljudskih Solah pi> vseh slovenskih dezelab, kajti njih stanj3 gledo ucheljskega o-iobja, obfekovanj-i, ueuega jez ka, narod-nosti i spjla ucencev i, t. d., nun iz te knjigo odseva kakor Jasmi obr.iz iz mirue vode. S Stevilkmni, zoper katero jo vsak ugovor in upor zustonj, se nam tukaj jasno kaase in na glas pripov*«duje» koliko so Nemci, Italijani, C^bi prod uiini, koliko Poljaei, Rusini i Dal-raatinci za nami S!ovenci, kar se Ijiidskega Solstva ti<H Jasno tmm pneajo te Stevilke tud>, kako vlada s <»j lzvoljeui nemski jezik po slovenskih dezelub na skodo nai'oduuga jezika razsitja in podpiru.
Ker vein, da solskc razmeie zanimajo vsukega postenjaka, ki svoj narod ljubi ter 2eV, da bi se Slo-veuec v duSaeui in inUerijaliiem oziru povzdignit, okre-pil, osvobodil, zatorej pod.m tukaj ditateljem ,Sooe* kratko statisticno porocdo o slovenskih Ijiidskih Solah, posebno pa o §o!ab na GoriSkem.
Potrebno se ini pa zdi izrecno opomiiti, da to porofiilo nttt glide sol v goriiko-gradiscauski grofiji nij popoloo i dovo'jno, ker bi bil spis preo?i§iren,   ko
Po-
USTEK.
Nekterd   opazke ruske^a   profesorja.
Spisal prof. J. BaiKtouliu   tie C'€»url«»nny.
(Nadaljwanje.)
Zdaj pa popustim BGlasovegau dopisnika ter se obrnem k vseru g.^spodotn duhov.aun, in nainree, ce so razzeljeiii, prosiui za odpuscenje vse spluk in vsakega posebej. Ce pa kte;i izmej njib hode ostati moj o-ebni uepnjatelj, naj mi vaaj ne skoduje v mojem opravdu, ker tu gre ne za in»jj osebo, ampak za blagor zian-utva, katero je v duuovskein sktiiu in sploh mej Siovenci itelo iu dozdaj steje tolika imeiutodi pn-vrzeiicey. Naj tedaj razzaijeni goapodjo ruzlofiu-jejo rnoje osebue napake iu neumuosti od znanstve-uega znacaja profesorja in iziskovate-ja dijalektov, kakor tudi sami tirjajo, da bi se razloeevali njih o-sebne napake iu pregre^ki od njih svetega, duhovskega znacaja. Mislim, da nu bo tezko preaaagati svojo o-sebno sovraztvo udom tega stanu, iz katerega so izsli prvi slovenski omikanci m katen zlasti m«j Sloveaci ima velike zasluge za uaroduo omiku in valeJ tega velik upliv na ljudstvo. Se vefi. Meuim, da culo o-sebno neprijazen budo Lutili k uieui popolnoma tie vsi duhovui, ne samo v iuieuu krscanske ljubezni in vs*j-odpu^ceiija, ka ere razsirjati je poklic svedeuikov, ampak tudi vsled tega, kei* mnogi izmej njih znajo izvrstuo biti tolerantai in spostovati svoUodo osebuega mnenja, vcasih veliko vec iu vehko pametnej§e, nt>go nakateri izmej ujihovih ahberalnih" sovrainikov. Da je zarea tako, da se aekateri dubovni odlskujejo v tern obziru z veliko delikatnostjo, imel sem prdo^nost nekolikrat se prepricati.
Da bi pa dal d, dopisniku nGlasaB in^njim vsem
bi hotel vse zanimive stvari na drobno  na§teti, preje pa uekoliko sploSuih opomb.
I.  Vsa Cisbtavija je leta 187 L im«la 14,769 jav-uih ljudskih §ol; poleg teb je 227 privatn.li Sol, ki imajo pa pravico javmh in 727 jib je brez take pra-vice. Co pogledamo, kako se je Stevdo ljud«»k»h Sol nmuzilo v posamoznih kronovinab, vidimo, da najbolje so v tern ozru napredovale Bukovina, Kranjska, l'ii-morska i Dalraacija. Bukovina je imela 1, 1871. tn krat toliko §d kakor pred 20. iett (1850,); Kranjska vec kot ilvakrat toliko (I. 1850. jib je imeln 105, leta 1871. pa 234) Primorska sk-jro dvakrat toliko (2C0in H96.)   Tako tudi Dalmacija.
II,  Glede poducnega jezika je v Cislitaviji:
65(i0 nemsk.h    sol. 5746 slovanskih   „ 1086 italjansk.h n 1352 mesaniu (II)„ 2i romunskih „ 5 mudjarakih „ Mej slovanskimi solami ju : 8500 ceskih 880 poijskih 699 ruskih (rus!n»kih) 454 slovens kih 199 sibsko-hrvatskili. Mfj § >lr.mi z megauim poducniiu jcztkom je 158 ncmsko-sloveiokih 21 slovetisko-italijanskih. ShvensM jezik se tedaj alt celoma all vsaj dchma rabi hot podudni jeeik v 033 ljudskih Solah, mej katenmije 583 javmh, ostale so privatne.
Po posam9znih  kronovinah  se  razdele  slovenske javne Sole tako-le:
Kranjska ima 174 slovenskih, 20 nenwko-sloveu-kih, Staje»-ska   B    121         r        57              „
Koroska     n        i(!!!)    „        71              „
razzaljen:m gospodom spodobno zadost.lo (satisfakcijo), obecavam tu enkrat na vselej, m psati nice.*a v«d po ilovensko ne samo o duhovnilt, celo o uobeni stvaiine. Zagotoviti raorem 6. dopisuika, da to storim zares „s posebaim veseljemtt; ker za mene je bilo poJobno do-lovanje popolnoma odwc; slovenskt literaiura pa, kakor je d<>zilaj iztrstco napredovala i brez mnje pomoci, tako bo tudi i nuprej'.
Vein, da se tnoje opazke skoi\» nobeneaiu ne du-padajo. Moram vendar zagotovif, da ment tudi jako nedopadaJ!>, ter ne morem si odpustiti, da sem se od-lo5d je pi-ati, kajti n-:main od ujdi nobriie koristi, mnogti pa §k>de. Pi\ib \rai.n stratil sem veliko casa na tako nepr.>duktivno iu nobeuemu potrebno pisanje, kedar na mesti tega sem gi mogel porabici vel.ko bo-lj§e v pri! sanieniu s us in znanstvu. Pisal sem pa brezob/Jrno, n«> prendao; vsled tvga naredil sum si veliko sovraznkov ter s«m z'gubil ve;ik«> kredita, kar mi zna doita skodavatt v niojdi pnhodnjih iziskovanjdi.*)
D.i bi vsaj en milo pjboj§al svoje opravke (ge-schafte), preje ko skicnem te opazke, koceai se spre-govoriti nekaj v pojasnenje in opravifienje nekterih redij, katere tu ali pa turn nijso dopadle in katere so tega ali pa onega razzaltle.
V popisovaujt mojega potovauja po raznih vaseh in krajdi slovenskih deiel mogel sem priobeati le moje osebne vtise, ne pa natancao karakteristiko prebivalcev danega kraja. Zatorej je vse to jako relativuo.
Dober ali slab vtis, kateri so deluli na me prcbi-valci tega ali pa on»>ga kraja, je bil veCidel odvisen od tega, kedaj sem pri§el v ta kraj, ali v nedeljo, ali v pouedeljek ali pa v kak drugi delovnik. Tako, na primer, morda bi se mi popolnoma drugace predstavili prebhralci gori§k?ga Nem§kega Ruta (gl. odd. IV), ako bi ne bil   prisel k njim v ponedeljek,   to je namrec v
*J Gospod profesor, nikar ne mislitc, da vsi goriSki Slovene! o va§in opazkah tako sodijo, kakor nGlasov* dopinnik i Xedar dovriite svoj spis, povedali boino tadi mi svojo.
URED.
ima
18 101 -(!!)
slov.
1 ital, slovenskih 19
Trst
GonSka
Istrija
Poleg tega ima Kmnjska 13 nemSkih, Istrija 2 nemiki; Trst 17, Oorifika 61 in Istrija 71 italijanskih Sol
120000 koroSkih Slovmcev ima*.sloven8kosiilol!
I*ter*ki Sloveaci nemajo no bene slovenske Sole!
Ill V Sulo je hodilo 1.820.710 otrok; boditi bi jih bio pa moralo skoro Se enkrat toliko kajti poka* zalo se je, da je izmej vseh za Solo godnih otrok jih samo 57.tf# v resnici Sulo obiskovalo.
Jako zanimive so Stevilke, ktere nam knio, koliko je od 100 zn Solo godnih otrok v posamozmh kronovinah res jih v Solo hodilo:
Na Avstnjski'in pol An-fco 74*1^
n            »          ntld	A	80'0W
„   Solnograd#kem		8V3,
n   Siajerfikem		66*4 •
n   Koiosktim		W'l „
n   Kranjskem V Tr»tu in okolici		62-7n
		&0 0w
Na Gorikem		40-5 „
V Islriji		37«2„
Na Tirolskem		87*7 „
n   PredarlberSkem		89«7B
„   Ceskem		76-7 I
„   Moravskem		77-6 w
„   §leskem		70.9 „
„   GabSkem		197 „
V Bukovini		11-5 „
n Dalmaciji		160 B
NajnemamiSe torej v solo	hodijo  otroei v Buko-	
vini, v Dalmacij*, v Galiciji tedaj		v deLelah, kder pre-
bivajo skoro sami Slovani (Po'jaci,		Rusi,  Srbi.)   Naj-Iticm)  Ttrolskem in
pridneje pa Solo obiskiijejo na	(ju	
PredarlberSkem, kder mnogo	otrok  tuli se po izpol-	
najslabSi dan za te vas;, v katerih so kreme, ker po eelonocnem pijancevanji (od nedelje ua pouedeljek) vsi ratajo hudi, ueumni in surovi. Uze boljSe je priti v nedeljo, ker takrat so prebivalci So le veseli in dobre volje, akoravno veckrut se tudi tepo in del a jo razne nenmnosti. Sicer pa v tell vaseh, kder nij kr6me, jo vse ono, kedar se pride, ali v nedeljo ali pa v delovnik, zmerom so prebivalci trezni in pametni (gl. XVII odd. teb opaztk, kjef se gjvori o pijanstvu, posebno pa o Bobinjskem Brodu in Srednji Vasi.)
Moji osebui vtisi so bili odvisni tudi od tega, ali sem bil bolje slabe ali pa bulje dobre vo'je. Kedar je clovek slabe voljs nij v stanu prikupiti se drugim tako, kakor takrat, kojepopjlnoma dobre volje, kedar je, tako rekoc, v svoji i&upi Ce pa stori slab vtis na prve prebivalce, kaU-re sreda, ta slab vtis priobcuje 30 skoro bre/.vestuo, iastinktivno drugim prebivatcera, sledajic e-li vasi, in po tern ga je jako te&ko sjretne-niti: saj ljudje v tern obziru sopopjlnoma kakor gosi, kakor ovce, sploh 6red i i&ivalij, katere vs-^lej gredo, ne vpraSaje, za prvo gosjo, za pi vo ovco itd.
Itazen teh nagodnih uzrokov bolje slabcg.i nli pa tlobrega vtisa, kateri so stortli na me prebivalci iegn-ali pa onega kraja, se morajo vzeti v racun tudi uzroki veliko bolje stanovito', uzroki geografica;, sooijalni itp. Tako, na primer, hribovci morajo zmerom biti bolje surovi in divji, nego poljanci (prebivalci planjav) ce sicer drugi pogoji so pri teh in onih popolnoma enaki. Se ve da kakor hribovci nijso krivi svoje piimerne surovosti in divjosti, tako se tudi prebivalcem planjav in mest ne more steli v zaslugo, da so ptimcriio bolje olikani. Pa vendar to ne spreminja fakt, t« r natandni opazovalec in pipisovalec na more reci, da se na pr. v kribih nahaja bolje olikano ljudstvo, uego v dolinah in planjavah. Tako se tudi jaz nijsem b;l namenil niti grajati saroveze zaradi njih surovosti, niti hvalitt oli-kance zaradi njih olikanostj, ampak samo nestranskq popisati kakor ene, tako druge.   ( J&^j^ v ^ fj
4H8iiei*44r leturSe?©* obisknj* in kder jeposebna vehko tako imenovanih §ol za silo, v ktenh duhovm nfie. Vendar so vse Stevdke o tirolskjh Solan precej neza-nesljive, ker duhovni iz sovrastva do noviU Solskih |io$&v in ohlastnij okrajnim Sblskira nadzornikom ve<5-krat nijso hoteli izrociti nobenih statiaticuih izvestij.
Delete, po katerih Sloveaci prebivajo, gtede sol-skega obiskovanja stoje nekako v sredi: uijag naj-slabSe, pa tudi ne najboljs^. Na Kranjskero, Stajer-skem i KoroSkem je uze Se, a na GoriSkem ismej 100 m Soh zreWi Jiodi samo 40 otrok res v Soto, v Istriji samo 37 I To je presneto malo ia gledatt bodenio jnorali Slovenci, da se o tem^oziru povzdig..e naSe Solstvo i 2 ojim sploSno izobrazenje.
6e preimSljawo, koliko orok bodi v Solo ˇ posa-mznih Solshih okrajih na Sloveuskem, se nam pokazo te-le Stevilke:
V Celji       aez 98% (bravo!) . Ljubljani         od 91-96%
„ Mariborja         „   01   70»
",          n Trstu in Gorici B,  5i-60n
Na Kranjskero imajo razraerno nnjvec Solarjev v poston^kero, kodetskeraiTadoliSkera okraji (71— 75%) t logatskem, litijakem i kamnsskem okraji od 100 za Solo godnih hodi 01—70% otrok rssvSdo; v krSkem, arnomeljskem, kranjskem okraji 51-60%; v Ijubljan-akem in novomeSkem pa samo 41-41)%.
Ita GoriSkem hodi najveS otrok vSulo na Krasu, (v sezaoskom okraji) oamreS 51-60%; v gradiSkem okraji 41-49%; v gonSkem i tolminskein pa samo 21 -40%.   Pozor tedaj, domoljubi!
V trSaSki okolict hadi 51 -60% otrok v Solo; v Istriji pa: ˇ rovinjskem okraji 51-60%' v poreykem 41—49%; v koperskem i volovskem 21-40% in v pazenakera samo U-20%. Iz teh Stevilk se vidi, da so na celem Primarskem v rovinjskem, sezanskem iu trzaSkeinSolskem okraji za Solo najbolje vneti in pa da je Solstvo v goriSkem, tolminskem, koperSkem, volovskem in pazenskem okraji najhuje zanemarjeno.
IV. Se uekoliko zanimivih Stevilk ob ucencib, u-cenkah, njib uarodnosti, potent o Solskih poslopjih in uooih priporaodkih na GoriSkein in v tiza§kera Sol-akem okraji.
L. 1871. je t javne Ijudske Sole hoddo
SOLSKI OKRAJ.
Trat z okolico
l5352|3667|l286l 980 [8902|
Gorka mesto . GoriSka okolica GradiSce . . Sezana . . . Tolmio    ...
| Slovenci | ltalijaiii
3
789 12073 [2861 1302 1095J
669  224    23 1675 2073(1674 1707  241   189J2619J 1154 1302 1154 1005J1094} 1005]
2591164
196
562| 641| 3j
1518; 1
1
...   ^120|6210|4934|4045j318ij2159| 5| 6
Solskih poslopij je na GoriSkem 47 najetih, 21 brezplacno prepuScenib, 56 v istini za Solo ztdanih, mej terni jih je 84 v dobrem, 40 v slabem. stanji; So!-ak» pohiStvo je v 58 Solah povoljno, v 69 nepovoijno; nfinih pripomodkov ima samo 21 S A toliko, kolikor jih . potrebbje, vse ostale Sole so v tern oztru siromasne ali popolnem zapaScene.
V. Ker mi je spis pod peresom uze tako  predolg
Slovenskl Abraham a Santa Clara.
(Konec.)
Dalaj pravio theolo^, de vec ^eoskib, kakor mos-kih person v' nebessa pride, zakaj zene imaio od nature serce k'andohtt cagnenu, inn h' strahn bozimu, zatorai aveta katoliska cerkn, kadar moIiza2enski spol, pravi: Fro deyoto femineo sexu. Ino sv. Carolus Boromaeus na svoj zarh je.bil sturil zapissat^ de se perporoci tern bogaboyedem zeaam, ter se taku bitiu neoaide od eniga moza v'sv. pissmi zam^rkanu, de bi Stiri in ossem-desset lejtvseskuzi bil mohl, se postil, bogu sluzil kakor ae bere od danaSne Annae Prerokinae. Inn sv. GrogorNissentm jedjalodzenskihperSon: Mulieres de-wtiM in retws, quae fortitudinem postulant, robustae sum in ugiliis, m laborious constantes. Inu Goffridns Appat nei cviblal reci: Sexus muliebris, ubi bonus nullus melior.: Zeaa, kadar je dobra, nej dobrnte vekSi ter v*saketerem Jenskini staon bote te ner bo!S» nesh Spomnite na sv. Hester, navestokrajla Assnera, katera je bila taku Bogu dopadeca, de sknzt taisto je bil G. Bug reSil svoj folk pred smertio. Spomnite na Abigail, Jeno tiga mozn Nabelna, featera si svojo modrn-atm je bila. potalazlla tiga pravicnu serditiga krajla Divide, kateri nad nje modrostio inu lepo vi2o se nej mogal zadosti predqdit inu za nje volo nej bd kondal ^abeloa- Spomnite na mater teh Machobeierion, ka-te*» je, bila taku stanovitna v' bogy veri, de s'svojmi o$mi jib gledala, kadar nje synove so martrali inu L vmt reid je botela martrana bitif taku desam sv. Duh y leto lepo cast da: Supra modern autim mater mi* vatolis ce wnmm mmoria digm.   Spomnite na to
zrastel, podam konedao ob kratkem Se nekolik) zani* mivih opojnb samp^.Solah na GoriSkem.^)
a.) rm=AiOi^feiai nematno snmo nobeoe mes5.uiske Sole, ampak fe^i "uubeaega a6itelja, ki bi bil za m-5-canske Sole (onrgerschule) izprasan.
b.) Kuieitqstvo sejeufiilo v 5 Solan (3 v sez. okr.) sadjer^ju samo t 9.^ v sei. okr.H), huc^oeja y 2, sviloreja v4.Soiah seianskega okr*ju. Vrli KraSevci an tudi v tej zalevi pi-el vsemidragimi Goncaai; goriski i griliski ok;aj sta glede teh SjI pop«>lnoma za-nemarjeua. Sram nas bodi! — Napredovalnih kme-tijskih sol nemamo na GoriSkem n.c, obrtoijskih ni6! Sram nas bodi I
c.) NemSki jezik se je ucil v Gorici v 5., v gr*-d-.Skem okraji' ˇ' 3., -v tolminskem v 6.0!) Solah.
d.) V Gorici je 5 fealijimkih io 1 (reci: ena)slo-vduska Sola; v gradiSkem okraji je 6 slovewkih Sol.
e.) Mej defioitivno nameSSeni uditelji je 58 posvetuih, 40 duhovnov, naduditeljev je 5 posvetnih, direktorji so 3, mej temi 3«,duhovna.
f.) Befinitivno nomefi^enih uciteljic ima Gorica 4 (nnne). gradiSki okraj 10; poiuditeljicje v Gjrici 6, v grad. okraji 6, v tolminskem I. V tern ozini so ted.ij sloveuski okraji sramotno zinem irj^ni.
g) Vsi ucttelji in vse u&teljice so potegnili place z doklademi vred 34254 fi.
h.) Privatnih Sol s pravom jivaosti je: v Gorici 1.; brez pravice javao3ti jih je 10, v ent se je aid tudi s'ovenski jezik.
k.) Cetvsrorazredne javne Sole za. decke so 4, 3 v Gorici, I vGradiSeV, v Gorici je tadi 1 Solaspetimi in 1 s Sdstimi razredi za deklice.
1.) V Gorici nemamo nobene Sole za sl/venske deklice niti javne, niti priv&tae. Ne vein, kaj jj veLe: krivica, ki se mm stem g)di, all sramota, ki jo molfie poziramo. Slovenski jezik za deklice, tudi ce so Slo-venke, n»j potreben, torej se ga ne uce.
m.) V premeri pride na GoriSkem na I Solo 87*5 otrok, na eoega u&telja pa 683.
Te date sem, Se enkrat reLem, le po vrhj posuel iz preznamenite uradtie kajige, katero iz vsega area priporocam vsakemu, kedor se za nase SoUtvo kaj briga. „§tevilke govore", pravi sploh znana fraza, kteri bi jaz samo to Se pristtml, da njib gla-i o gori-Skem Solstvu (izvzemSi sezanski okraj,) dloveku nic kaj prijetno na uSesa ne doni.                            Pauhts.
Dopisio
Iz Gon'ce 8. julija. [Izv. clop.J SI oven skill narodnih uciteljev shoda dno 3. t. ra. u<leleztlo se je bilo le 17 svetnih uciteljev; dva sta bila zadrzana, ker sta kot uda istega due raorala navzocn i biti v seji okrajnega Solskdga sveta. Otidao se nam vidt, da je pa nekate-rih drugih manjkalo, da-si so bili v Gorici; ne go\o~ rimo o vadniSkth uciteljili. ^al nam je, da duhovni-kov uciteljev irj bilo k shodu. Kakor smo sliuali, so ee uekaten mej njimi opravicevali rekoc, da nijso ho-teii delali nadlege ter da nij jim doslo nobeno pova-bilo. Mi sicer ne vemo, kako nadlego so c6. gg. menili; da pa povabila niJ96 dobili, temu je nzrok, da se tuii oobenemu drugih uciteljev nij poslalo, ker bi bilo vsakemu golo naznanilo v vrazoib vestihtf nSocea o.l dne
*> Vse velja za I. 1871. ia pa za javne ljudske sole.
sveto vduvo Judith, katera je taku Iepu Bogu sluLila, de je bil ny mo5 dal, de tiga grozovitiga Holofernusa je bila premagala inu celr izraelski folk razvesseliU, taku do 8am ta ner viSis: masnik Joachim z'userai duhouni je ny nepruti Sal ter oj h Lastt so peili: Tu gloria Hierusalem, tu laetitia Israel, tu honorificenti i populi nostril — Spomnite na to divico Agnes, katera Se le trinaist lejt stura je biia taku potna lubezni bozje, de je Sla k' martri a' t;tkorSem vesseljam, kakor de bi Sla na ohcet. Spomnite na sv. Catharioo, katera bila taku nedolzna inu ctsta, de Bug iz neb ess je bil poslal aagele nje truptii pokoppafc, kateru p=>tle na hnbu Sin»i kakor tu rumemi sonce se je svetilu, kakor de bi sv. Duh oi Catharinae g»voril, kidar je djil: Sicut sol onens mundo in altissimis Dei, sic mulieris bonae species.
Hoce reel, de raunu kakor tu rumenu sonce s* svojo svetlobo prezene to noLno temo ter resvesselj inu resfetj cell svejt, glihi vizi ena dobra inu b >ga-boyeda 2ena s* svetlobo svoje cednosti prezene temo te nespodobnosti inu grehou iz svoje hiSe iou soseske ter yh resfetj s'poznainam bozyh skriuno3tr. H'potercleiuu lete resnice pise Cornelius a Lapide, de ndkadai svejt se je neSal r veliki temi te nevere, inu poln teh grehou, G. Bug je bd izvold try svete gene, katere so se sfetde kakor try sonce ter temo te nevere so bile s* svojo svetostio pregnale: Ta prva je bila Ingundi, katera je bila svojga mom krajla H-rmenegilda inu cello spansko dezelo na pravo vero perpravila. Ta druga je bila Clotildes, katera.svojga krajla Giodoueqsa inu cello fraasko dezelo od ajdovske vere h Ghristusa pre* bbernila. Ta tryetia je bila Theodolinda, katera svojga krtfjia Agilulfa ina vse Longobardarje h' pravi vert je
26. jnnija t. ). moralo zadostovati tern bolje, ker nij ga bilo uditelja, ki bi k omenjenema sho.la btl mogel vabiti; k.jti odbjr, ki bi mu to bila naloga, vol)I se je Se le omenjenega dne pri zbiraliSC'i. Po vecini gla-sov bili s) vanj voljeni gg. Josip Komavec, Tami2 Jug, Antoa Jag, Franjo Svara in Avgust Leban, katerega so uditelji da-si k okraju uesp tdajocjga b-li povabih k shodu. Videlo se je zbran m, da z vmm sreem zele napredovati ve lod, da je narodna Sola temelj razvoju narodiemu. Posebno vaiiega S3 omMJmega due rtij nwglo obraruavat-, ker se goipo Ije preje tiijso bili po-meaili, o 6em da sj b^do p>svetovali. Vendar pa raoremo z vso gotovoatjo rec«, di bole letoSnja okraj-na konferencvji veliko zivahueja, nego je biia lanskegi iu predanskega let4. U6iUly. so namt'ee 3. juitja skleiiii, d4 se snidejo vsak prvi ce'rtek vsaceg^ m3-StJC;i, ker uza ttk) pridejo v nntto pi plad), in po potrcb. tudi dvakrat na m^sec v p^.s^eto/anje v vaz-nejih pedag>gidnih vpraStnjih. Olb>r imsl bod* na-logo Jalicjva'i, 0 6em»r se vsakiktatn) po^vatovanje bode vrnlo ter nazuanjevati to ul^luzencem ali ust-no ali pismeno v javnem dasopisu.
Ra^videli so tuli uu.tetji goriSkegA okraji, da mora ucitelj napredovati, akonoda holiti rakove poti. Uditelj m^ra blazui si sree, hrep'iaeU po viSem zaan-stvu ter ap >pjlajevati se v ucm m>todik:. S tem je izraiena tudi neoginaa potreba, dt 6>*to cbiajvi ne svojimt dru^o/i in z odliiimi, zi»cajaidi, zvede.iimi strokovujaki.
(km mlajSi je, tern bolje po^ostonn potrebtije nji-hovih nasvetov. Gotovo je, di tak nasvH ae koristi samemu sebi zado^tujo^enia, vedno se svojimi pr«sduo-stimi in znanostimi Sirokoustedemu se, brezi pornisleka govorecemu in sodyuemu ter v sram-it J Scejdcemu si, da bi od kogar si bodi sprejel kakov poduk nit kakovo svarilo. MoJer, ukazeljan moz razvtdevSi, da mu treba Se marsicesa udtti in veliko napak zoebiti se, ki pi tudi bode uclti se ia sprejeauti, ki je hv.ilez m za to, da ga opozorujeS: — on se rad oklene njegt, ki ved ve, ki je vec" skuSal, ki je v obce Stovai zbog svojega znaCaja, poaebnib znauoitij in spretuost>j. Zarali tega uze so uditeljski shid< — za sedij negovorim ob uLi-teljskih druStvih — va^ni brezi drugih prednostij, ki se tic'-jo vsakorSnega soctjalnega zivenja 9ploh. *Poktic uciteljev, pravi Dittos, zahteva culegd moza, moza, ki je sam soboj ediu in zadovoljen, ki se samega sebo jasno rAzumeva; kafti ustava njegove osobnoati dolo-Loje njegovo delovanje. Kedor tedaj mladiuo ljubi, mora tudi uciteljskemu stanu biti prijutelj. Le, ko se to uremic!, moglo bode naroJno S dstvo dober sad obroditi ter spolniti do korena, kir mu je odloceno.* Narod te pa bode cestil lo tedaj in prijutelj ti postal, ko bo videl, da ga tudi ti, dragi u&teljski tovariS, StnjeS, da zanj ziviS, zanj in % njira delaS: — to sledt prav jasno iz navedenih besed.
Rivno istega dne bili so uditelji izveleli, da zele r.ekatcri mestm solntki ustanoviti v Gorici italijansko-slovensko-uciteljsko druStvo ter so se na vprasanje Avgusta Lebana, ali se njihovo prepricanje zUga s tern, d» bi mogli kedaj pristopiti k takemu druStvu, dolodiio proti tema izrekli doatavivSi, da se bode s casotn dalo osnovati slovensko uciteljsko druStvo. Sicer bi pa Italijani Slovence le upotrebljali kot sredstvo do cilja in konca, ker se jim, kakor sami pravijo brez Sloven-cev tako druStvo v Gorici zdi nemogoce. Drugi pot povemo svoje misli o takem   italijansko-slovensko-uoi-
bila perpravila, taku de od takorSuih /-e.i zihat se rece: Sicut sol oriens mundo in altissimis Dei, sic mulieris bonae specks. Inu vsiga tiga se lahku tsklene, de za izvelidaine te duSe je bulsi 2eaa biti kakor moz; zlasti dikler sv. Biruarluj zamerka, d) vsyh ataiui moske perSone: krajly, papezi, firsti, raasnkt, dohtary, zlah-mki, purgary inu gmain mozie 90 zel«li inu pomagali Ghristusa umorit, oi zenskih perS.>n S3 letu nebere, ampak kadar vsy mozie so bit Ghristusa zipu3tili, same gene so bile stanovitne per Ghristusu ostale, kakor Euthiraius pravi: Discipuli si qttidem fugerant, disci-pulae vero assistentes permanebant. Za tiga volo, zene, nikar nezalujte, de n-jste m me, inu de hlad ilenosite, zakaj sam Bog vam jeprepovedal rekoc: Non indoetur mulier veste virili, — ampak p>fltssajte dobre zene biti, zakaj: Sexus muliebris, ubi bonus, nuUus melior, sed ubi e-it mains, nullus peior.
Kadar ena zena se grehu poda nej hujSt hudica, kakor je ona, zak»j nej ny zadosti, de sami v1 grehi zivj, ampak tudi trahta druge v greh perpravit, zakaj so hcere svoje matere Eve, kateri nej bilu zadosti, de ona sama je bila zapuvit bozio prelomtla, ampak tudi Aduma je biia v greh perpravila. Inu sv. Hierqnimus je djal, de vse nevere inu kecarie so zacetik imele od zenskih perSoa: Nulla prorsus fuisse haeresis, quae non habverit faeminam auetricem,vel adjutricem. Kecariom Pelagiaoariom so poraig.ile fir§tine i u zlabtne zene z danariami. Simonu Cuperniku je pomagala ta loterska zena Elena. Marciooiteriom je pomagala Maximilla, Montaous je bil veliku karSenikon zapelat skuzi PriSko. Severn^ skuzi Philomeno. Arrius skuzi Gonst4.nco.Ces-sarico. Donates sknzt JLucillo. Priscillianuu skuzi to nesramno zeao Gallo. Ta greSna Sena Agape v'fran^ko
teljskem drustvu v Gorici, ako nam *Soca" blagbvoljno odpre svoje predale.   (Prav radal Ured.)
Pri fazhodu so  si vsi   ucitelj i y roke   segli   ter molce prisegli s, da bote delati iiaroiu, sebi na cast.
Iz Gorice 8. jul.[Izv. dop.](Sokdloyasvecanost v Vipavi.) Zjutraj 6. julija sem se podal v vipavski trg, in sem po poti zopet ogledaval dolino, ki se mije se lepSa zdela, ko pred leti; dan je bil krasen in ve-trid je pihljal, da semse cutil dilfga, in veselega. Sto-. pijn t trg, ko so sokoli oarsiiali proti telovadnici, na celu s tremi zastavami v sredi je vibrala nova sokolova, ki so jo danes prvi krat razvili in godbajo jepozdrav-Ijala z „Naprejem.* V telovaduici je gospud starostau-vrScene sokoie nagovoril. Govor je bil dolg in tebten, razlagal je pomcn zastave, ki je znamnje edinosti in zloge, potem ngmen drustva, katero koristi v sakemu tu-di kmetskemu stanu, ker jadi telo in veksa pogum. Ob-Jjubili so mu vsi z mosko besedo, da bodo dru&tvena pravila zvesto izpoinovali, in se marijjivo urili v telo-vadbi. Na to so pivci prav lepo in ubrauo zapeli po-bratinsko pppen. Starosta razlaga zdaj, zakaj jo ime „Sokol» - primer no drultvu, ono naj je namrec spodba-da, da bodo urni in pognmni, kakor je tak ptic; Crno-girci imenujejo svoje junake hrabre sokoie. Pretozaval se je konecao, di so nekuteri in colb osnovatelji drustva izatopili, in vabi vse, p seboo mladenice, nnj pri-stopijo v ob-.Inem Stevilu. Godci zagodejo „H*j Slo-vani" in vsi sokoli in obcinstvo smo se odkrili. Potem spremenijo fantje front, in p ed njimi so stale gospo-diene help, oblecene, prepasane z modriaii traki, in dr-2ece v rokah rudece puSelce. Gospodi#na Marijgka Virk-ova je kaj lepo deklaraovala pesen primwno si. slovesnosti in ko je bilo to dovrSeno, so dekfeta okin-cale zastavo z vencera in za razdelile gopke sokolom, ki je odzdiavijo s kljcem: „zivele nafa Slovenke!" Na to prebere starusta telegram, iz Gorice, vsi se v vrsti-jo, in se podajok banketu pri Dolencu, Pri kosilu smo imeli gOdbo in pevce in sliSali smo raznovWtne napit-nice. Starosta je napil gostom, Dr. Lavrid prvifi sokolom in drugic gosp »dieinam, sokol Silvester drustvu. Beseda je vsem gladko tekla, in gospod Silvester se je j pokazal dobrega govornika.
Zadnja tocka je bil pies na brejarjili pred Situlni-co, ki se je zncel olizo pete ure. Se le popoldneje pri-slo vec" gustov iz okolice in vrteli so sepozno. Najlep-&e je bilo gledati sokoie v pjtoretki 4obleki, in   se ve, da so dekleta vec na nje gledale nego na drugo. Zato jl svetujem fantorn. ki hocejo imeti sreco pri dekletih, naj || pn-itopijo k wSokolu", in dobro naj se  uri^o, da bodo!l C v rati in urni, pnljudni pa narodni mladem6i.
Se moram omeniti, da se je domadibpremaloude-lezilo lepe te svecanosti. V Vipavi je veduo premnogo prepra in strank, vendar navodna stvar se siri in dobro naprednje. Marsikrat so se pa vsi zedinili, in ta-krat je vsaka slavnost bila velicanska; zatorej xivili Vi-pavci! Prosim Yas: Zedinite se, ce drugace nij mogo-6e, vsako leto vsaj enkrat!
Iz gorilke okolice 6. jnl. [Izir: d>p.] Ni zabteve od vseb Strang, da naj se postava napravi za porav-naoje zemljisdnega davkn, ki se tirja na podlagi ce-nitve izvr§ene pred pjdesetimi leti, kutera tedaj nij veL prdicna danaSnjemu 6<isu, — zato ker se veliko po398tn.kom dozdeva, da nij bda popolnoma pravitina, in t-udi zato ker se je v pedisetih Utih veliko spre-menilo, to je ,slabo poboljsalo, i tudi dobro pohujsalo — se je vendar nova postava v poravnanje davka na-pravila.
dezelo je bila perpelala Elipi liusi, de taisti folk bi zapelal. Birontns p$eY de ena zeua to nevero Mitii-cheim v' red dezel je bila peruesla. Quae, tit erat dtdboll plena, sedaccbatqmsennque volebat. Eia greSna Sena zapele tiga, kateriga lioce; za tiga volo budi6 se poflissa zeoe na svoj tall perpravit, de potleone drnge zipeleio, katere sam hudic si neupa zapelat. Cudu veiku, de hudi6 nej bil tudi Seno Jobu uzel, dokler je bil nienra vzel vso otroke inn blagul M>rebiti je bil taisto h' troStu tiga Teuhiga moza pnstil? — Ne! pravi ChrysostomuB, ampak de bi ona Joba v'nepoter-pezlivost perpravda, kateriga hudic nej mogal: S<$a mulier relinquitnr, antiquum diaboli organum. Taku, de eua huda grestia zena je bujsi kakor hudid. Vari-tese se tedaj, zene, de hudic nebo skuzi vas mozie motil inu v'greh perpnvil, kakor oa ysfie ina Seli po bessedab sv. Antona de Padoua, kir pravi: Sicut homines vtuntur equis phaXeratis ad impugnan-dwn ihimicos, ita daemones utuntur multeribtis ad ex-pugnandos servos Dei, qui sunt immici daemonum. Ob, obari Bag vass, zene, de bi neratide oroije budi^ovu, zakaj takorsne do vekoma bodo s' hudicam v' pakli gorcie! Vy pak, bogaboyece zene, katere le tukaj se najdete, zabuatite Boga, de ste zene, kir od nature serce imate ble k' andohti naguenu inn mansi period-nosti gresiti t Ostaaite stanovitne v strabu bozim ter po exempelnu te danaSne zene Annae zivite, de bote ttt nebeSku krajlestvn dosegle! Amen.4* V Gorki 4. julija 1873.     '"„¦'.
Paulus*
Na podlagi nove cenilne postave so zagkdale beli dan vsake vrste tarife, odlocene po dcielski cenilni komisiji. Zraven te tarife je tudi povedano, kedo ima pravico rekurze delati proti odlocenim tanfam, i cas, v katerim se smejo podajati.
Ko sem pogledal na te tarife in na njib cistega dobodka visoke §tevi!ke, sem osupnil. Posebno ko sem pomislil, da od okrajne komisije odlocene tarife so le raalo 6e/ polovico one, od dezelske komisije dolocene; in Le te so zmerom previsoke od distib dohodkov zem-lji§L denasnjega casa.
Akoprav osupnen potrndd sem se vendar poznajofi va^nost stvari, nekoliko poizvedeti o ?adevi mnenja,in delovaoja pritozb onih, kateri imajo pravtco toibe na* pravljati. Z iaiostjo miretn redi, da, ce tudi ne vsi, vendar velika vefiina se ravno tako dkfci, kakor oni,ki prevzet od raraza pride ob vso mo5 ter mirno svojo smrt priLakuj(>.
TeSko.nii je re6i, da oni, ki tako mirno 2ive, je nijso se nikakor zadeli. Kajti udje okrajne komisije so gotovo yse storili, kar jim je bilo le mogoce; da celo porabili so vsnk izraz v dokaz resnico obfinih tarif. Ce se pomisli pa, da dezelaka komisijanij mogla uze zaradi malega Stevila njeoih sej, poro6il okrajne komisijo v pretres vzeti, bodo, ako bo pri rekiirzih tudi tako ravnaln, tudi na§i rekorzi brez uspeba, kakor porocila okrajnih komisij.
Kar mi je bilo mogoce izvedeti, so naznaujene tarife od dezelno komisije na vladno poro6ilo od mnjh* ne veciue sprejete. Celo sliSati sem moral, da en ud deielne komisije bi se bil izrazil pri glasovanji: Akoprav nijsem preprican, da zendjiSce donaSa take do-hodke, bom vendar za vladni predlog glasoval! Uzroka takega glasovanja nij povedal.
Iz vsega namenjega bi so dalo posneti, da nij treba vec rekurzov uapravljati.   To je napekt
Jaz namrt'c' roislun, akoprav dvomim o dobrem uspehii rekurzov, da, ker vladua stranka uemn pred ocmi poravnave davkov, ampak samo ho^e dokazati, da zemjji^a veliko donuSajo: naj vendar vsak rekurz napiavi, kedor ima pravico, Prvii za to, da se bo izvedeto o tej zadevi sploSno mnenje in drugiC, kor dezelna komisija bo morda vendar bolje cenila glas dozelanov nego onega okrajne komisije,
V Solkinu 2. jul. [Izv. dop.] Due 22. junija imela je tukajSna narodna citalnica svoj letni obeni zbw, kojega se je udelo^iio de precej iepo Stevilo njenih udov, da bi volih nov odbor za tekodo leto.
Odprl je zborovanje gospod predsednik Mntija Doljuk 8 kratkiin nagovorom, poudarjaje neovrzljivo potrebo in neprecenjeno korist mrodnih citalnic za kmetsko ljudstvo sosebno, ia o*rcevajo kiavzj6ne k vza-jemnemu delovanjn, da bi na§a citalnica se vedno bolje in bolje jacila, ter do.4eci zamogla gorece ieleci smo-ter: pravo ljudsko oiniko in vsestranski napredek. Izreksi svoje sr6no veselje, da je v preSlem letu dobro napredovala, opominja predsednik navzodne ude, da bi ti v novi odbor take gospo le volili, kterim gotovo je mari, da na§a citalnica v tokocem letu ne nastopi rakovega pot:», ampak, da naprej zMa na uze precej trdni podlagi. Da je na&i gitalnica v preslem letu dobro napredivala, razvideli smo iz prebranega Utoega poroCila gosp>da tajnika, pa iz polozaoega ra^fina go• spoda denarnicarja.
Dasiravno jc narocena oa vse slovenske casopise, in da si je, poleg druzih izvanrednib stroSkov, tudi nakupila mnogo koristnih bukvic za svojo bukvarnico, vendar jej ostaja se, kar v gotovini in na zastankib blizo 100 goldinarjev — zatorpj zivel biv§i odbor!
Ko smo bili pri kraji z volitvijo novega odbora, v kterega so izvoljeni za predsednika gosp. Matija Doljak, za poipred^edoika Tomnz Jug, za tajnika Stef. Klemencic, zi deiaraicarja Joze Marusic in za oiboroike: Janez Jug in Peter GabrijevjSic, podali smo se „in corpore" na kozar6ek dobre kapljice. !j Tukaj smo se pa jako dobro imeli. Zbrani krog na-sega spoStovanega predsodnika, oceta n.'.Se citalnice, bili smo sknpaj do trde no6i.
Ko se je pa enema in druzeinu, navzocnemu in nenavzo^nemu n ipivalo na zdravje, prosi na5 g, ucitelj za besedo, ter zhrane gospode nagovori, naj bi se pri tej prihki tudi spoinnili solkanske bolje ubozne Solske mladine — vzame kroznik in glejte! nabral je cele 4 gold., za ktere se je pa radodarnim gospodom v irae-nu solske mladine gorecie zahvalil.*)
Pred nekoliko casom poslal nam je po goriSkem poverjenistvu ^Narodne §olett nas iskreni domorodec, obcoo Stovani gospod stotnik Andrej Komelj 3 gold., *a ktere se mu presr^na fevala izreka, in sedaj nabral je gospod ucitelj zopet 4 gold; tedaj so nasi bolje ubozni otroci uze preakrbljeni do.konca Salskega leta s p.)trebno pisavno prip.aVo — naj bi jim le tndi dobre volje ne manjkalo v solo boditi.
te Trsta X. jol. [lev. dopj Pre,teceni petek [21. p. m. je pri seji mestnega stare&ristva g. Nabepgoi stavii interpelacijo, zakaj so vsi napisi po bkotici na tablah migistratoVih komi arjev v vla56ini in ftobeden v slovens(5;ni ? Mestni 2upan Ahgeli odgovori jako flegmatsduo ter se izrazi, da to neraa ni6 v sebi,'fc jezk m.!gistratni je italijanski, iudazgo!J povsiokolici ltsiljinsko govore in da so zlasti v Rojanu sjttmi Labi. G. Nabergoj dokazuje, da nij tako, da je najveS Jtrae-. tov, kten nijso zmoSm drngega nego svojega mater* m»ga jezika in da se veckrat primerr, da se nibra pouprasavati po tem ia onem uradu. 2upatt se nekako izjavi, da se bo morda (?) uLe pod ijtalganski §e slovonski napis naredil, Drugim svetpvalqem je inter-pidacija tako v zelodec segla, poBenno ObambopM, da je precj zafol dtuge re6i g'lvoriti, in'da se nij moglo v tfj stvari do dobrega obravnati.
Drugib 5 poslancev iz slovenske okolice nij bil0, pa saj je boljSe, 5e so doma, vsaj nemajo prilike »»• sprotovati, kakor se je to veckrat zgodilo, od teb &&• lov, (x. Naborgoju pa gre vsa Cast, da se tako raozato za narodne pravice bori. No, g, Oegnar, kaj pa vi?
Itabjansk. druStvo nProgreB60« jo uze izvolilo po-sebni volilni odbor in nanierava tudi pododboro ustu-noviti.   Okoliaani, pazitel
- *j Naj bi to lepo misel Bolkaaaltoga vrloga g. udifcetja po^ snemali drujji njegovi uiifceljski tovaruSi po dc2eli pa tudi solski, prijatelji sploh. Kcdar je dlovek v vescli druabi. :poleg: l^iaa in potja, takrat ga nij treba tnnogo pregovarjati, vsakrad da naptvo besedo par soldov za „Narodno solo". Zatorej utttelji, in dowo-ro^ct posnemajte ob cnakih priloinbsti g, Jagat           rraisb
¦. .Y WP1 7* JU,,Jft l87a C|zv* ^°P*3 Alwravno smo tukajSnji Slovnni tako dale6 od mile domovine. se jej vendar oe^emo nikoli izneveriti. 12 slovanskib drufitev, z razlidnim nnmenom uotauovljenib, vam to spricuje, Lepo fttevilo je 12, samo preveliko jel Veoina sicer na trdnih nogah stoji, ali razvijati se vendar ne mo-rejo, kakor bi jieleti bilo, ker toliko drufitev prevefi cepi Slovane. NajstarojSo je pred devetimi leti po Cebih ustanovljeou „ si o van ska beseda". To druStvo ima fie naj vec vseslovanskega «n%6aja. Ne izklju6uje nobene slov, narodnosti i nobenbfta stanu. Zato pa tudi najtrdnpjse stoji. V njeuili prostorib se bo pra-znovala prdiodnjo soboto,, 12. t. m., Jungmflnova svo-^unoat, h kateri so povablioni vsi tuknjSnji Slovan), zlasti dijaci. Najvazneje dvuHvo pa je „pudpomo dra-stvo za sloveiiHke vi6okosjlce*r katero je letOB imelo nad 1800 gl. dohodkov, nad 300 gl. strpSkov, tako d|i OBtane v kasi 1500 gl. Gotovo lep sneiek. SlavaJfft-dodarnim domoljubom in odboruv ki je tako umuo gospodaril!
0 dijafikem zboru 1. t.m, it* gotovo. u2e of druge strani prejeli obSirucje porofiilo.*) Omeuim samo, ;ja se ge je udele^ilo okolo 90 eloyensjcih slusateljev obftb viSib del. Kedor pomisli, da bo bile vayuo tiati, d«n svediiiiosti na Hdmorteichu in v gledi&j oesarjevj'cji Rudolfu na cast, kako pozno .da se je izvedelo m. ti zbor in da se ravno sedaj iinaJQ .dfjuci uciti za izmtfl, mora priznati, da je Vi\ ncpricakovano obiltto obiskan. Trajal je od 8. do 11, zvecer. Izvrstqo ^o, risali., gor voruiki razkolnistvo v uarodnem taborji vsled programa pravne s rank*?. Kako to, da so pravni, ki se byaiyo, da so toliko let skoro sami negovali narodnost,, stopry sedaj spozuali, da je Bpoganskatt? Niti epega nij bilo, ki bi se bil vzdignd in glasoval za pravne, po tem labko sodite, na kteri strajii stoji dijaSka mlvidina^;,,,
H koncu §e eno bistorijeo. Gradski wVolksbla|jt^ glasilo nemskih k mservativcev, je dolgo casa Updil zastouj ali /.a denarje kacega skrivnega doUrotnika v n8lovaasko besedou, ki ima mej svojimi udi nad polovico dijakov.
Ko je pi sliSa), kako so dijaci v zboru njegovi ztwhti wisproti se postavili, ko je videl, da je vsa kriZ-ma zastonj pri teh dijacib, in ko jih je dobro ozmer-jal — pa je na enkrat izostal. Prav tako!
Politicni pregled.
0 nekem 5asu se je gotovo mislilo, da volitve v direkten dr2. zbor ne bodo razpisanb preol; okto-r brom; a finaucna kriza prizadeva vendar, ^:eve5 skrbij mmisterstvu; ta kriza ssmerom globokeje^e^ vrinila se je u^e mej trgovce, ne samo velikih^ui* pak tudi malih me3t in tnordabdmo doziveli, ftaSe dbrtnyi in trgovstva za ve5 <5asa odte^nejo gVwi pogoji njegovega razvitja, namre6,iaupanje in ktfedifc. Kara vse lo pripelje? Glede* te^ weiuk 'm>fln. nancni minister, kateri je se zacetkora, leta^ finanee roznato slikal, v temoti 'tava. K tej Irai se^r> 'druzi se deficit, katerega bo gotovo _ uzro5ila ra|sia-va, kajti kmaln bo pvetekla ^olovica ?a#ayne! m^ i pa dVdaj nijso nikoli vefc prejeli usi^ne, ^kakot; -toliko, da lohko vsakdanje strosko.poplacajo, ^.vgo^ tovostjo «e tedaj sme rafiuhiti, da bode ^tttdiA kniv jeez 20 miljonov na ljttdskih tamenih ''d^Wfl^T* [tej zmerom veci zadregi je ^cenda;; Vendaf WniSfe-*sWo prislo do spoznauja,; da'je nevarno^t iii Odgo-^omost ptevelika in da je towj trelm skop skliisaii
•3 m\
nam
dr2avni zastop. Zaradi tega pa je zdaj poSila vest po drarajskih gasopisih, da bodo nove voiitve za di-rektni dr& zbor razpisane uze prve dni avgusta. Ustavoverni listi ved6 povedati o neki konferencyi federalistov na Dnnaji; ta vest je bosa, ker tak sbod je z uspehom |mogo5 se le po volitvab. Po vcerajsnji JSme freie Presse" bode vlada ludi letos sklicala dez. zbore krednim sesijam; ampak popreje mora biti dovrsena seja drzavnega zboni, potem ta-kim mora vendar res biti, da so. voiitve v direktni drzavni zbor nze jako blizu.
Cesarjevtf Rudolf je sel v Celovec, in jo bil navzoeen pri slavnosti, katera je bila o priliki, ko so postavili v Celovcu sporainek cosariei Mariji Te-reziji; zdaj cesarjevic potuje po Koroskem in se vino &s lijnbljano na Dunaj. Povsod, kder je hodil po Stajerskem in Koroskem sprejemali so ga z veliko slovesnostjo.
Moj Pojjaki in Rutenci je mogoco, da pride do ne-ke edinosti; kaze se vsaj dobra volja odobeh stranij
Ker so se Hrvatje z Ogri pogodili, dob6 prvi popolnoma narodno vlado; zato pa ne bo sklican 8abor toliko fasa,   dokler se nova   vlada ne ustoli.
Yladar po Rusih udobljene Kive se je Kusoin sam izro&l. Rnsi so s Kivo mnogo pridobili; nze zdaj so imeli veliki del trgovstva z Azijo v rokali, odslej pa bodo imeli cisto pot, po kateri postane Ruska s casoma za svetovno trgovstvo najvainejsa evropska drzava, kakorina je zdaj Anglesfca.
Razne vesti.
(itfenjnk). Navajeni smo u/e od tistih slovenskih liitov, ki se bore zoper pregreSni svefc in vedkrat tudi zoper zdravo clove§ko pamet, da nam v casiU vsvojein BTetem ognji prav kako debelo jezikoslovno zvare. A jezikoslovni drakoni, ki pribajajo n. pr. iz dani§ke ko-vaemce, imajo tuko podobo, da so jim clovek, co n,j ravno slabe volje, vsaj lehko sraeje; kajti besede kakor: konkoidntoporapez, garibaldicigudigurorur i. t. p. imajo Vsaj kaj elementarne modi v sebi in tudi brez soli nijso vaelej. Kaj pa poreko nasi citatelji, ce jim pove-ino, kako j® te dni uekakov B. M. v dopisu z Gorisk«-JK» v dunajskem „Vaterlandua pomen ..Soce* razlagal. „Sofia", pravi ta pobozni ucenjak, ki si je gotovo g. Jerana v slovenski etyraoIog»ji za ufienika izvolil. se mora izpeljavati od italijanske besede sozzo, sozm (adj) = schmutzig == nesnazeit, necist. omazan. „Soca* te-daj ne pomeni nifi drugega nego KSchmierblatt", all kakor jo wGlas* prav dobio iraenuje Jdalovski list-kothmdes BlatL* Zdaj naj pa le rece S« kedo, ce nij Dobrovsky proti gospodu B. M. — rauha! - Kedor ntegue, naj preeita vso to sanimivo jezikoslovno pivi-skavo v ,,Vaterlandll,*. Pisana je res prav v klasicni nemS5ioi. Bas sedaj je meiida ruzpisano uciteljsko me-8to za nemski jezik na nasi veliki realki. Gospod ucenjak B. M. cam je se svojim zadnjim dopisom dokazal svojo jezikoslovno zmoznost, ter nas ob enem preprical da pise prav „Heine' s gottliche Prosa." Kaj mislite mozje i prvaki naroda ? „Dem armen Sclielme kon:ite geholfen werden.w
(Po«re»). Kakor p:se nProviucia di Be!Iunott se po-tres se ycduo ponavljajo na Beneskem Vsa glavna cer-kev se je v Bellunu pudrla in ves cerkveni zaklad po-krila. Veliko zivenj je koncalo ta potres, in je nesre-ca, ima da v rodbinskem zivlenji sedrugc zalostuenasled-ke. Tako se poroca, da je aze dvoje moz obnoreio. Vsako toliko casa se potres pouavtja, in prebivalce za-puSda nze pagum. —
(OdllhovAnje.) G. Fr. Suklje, suplent na nasi veliki realki je te dni pred dunajsko izprasevalno ko-missijo za uuiteljske kandidate srednjih sol deial skus-njo iz geografije in zgodovine, pa je tako vrlo otlgo-varjal, da ga komissija mj samo v teh dveh pred-metih potrdda, nego mu §e po vrhu uciteljsko sposobnost za nemski jezik na malt gimnaziji podarii'a, dasiravno iz tega predmeta nij izpita dela>. Pri tpj prdoznosti konstatujemo, da na dnnajski universitett na nobeni fakulteti nze dve leti noben Slovenec pri nobeni pre-sknSnji nij pal, pad pa jih je mnogo svoje izpite z odiiko dovrsilo.   To je lepo!
<s Hrata) se nam poroca sledeca resniCna do-gcdba: V neki vasi blizo Dutovelj zivita dva moza, ktera sta hotela brez dela i truda obogateti, stavila sta za tega delj vedkrat v loterijo, a nikoli nijsta nic zadela. Primeri se pak, da se ta dni enkrat spet po-govarjata, ktera Stevilke bosta stavila; nekedo jajepa na skriviiem ppslusal. Ko tedaj pride tisti dan, da bi morale §sevilke v Trstu vzdigne e biti,  gre  omenjeni
poredne/. v kromo hi, kakor je pri uas navada da se vzdignene stevilke pri kaki s'acuni a!i v krcmi tia vra-ta zapisojejo, res vseb tistih pet 5tevi!ek na vr^ta za-p.se, katere sta se ona Avtx n« skrivnem zgovonla, da je bosta stavJ«. Ko eden tistih dveh mo2 v krcmo pride in zagied i zapisane steviike, od veselja poskodi in zauka, knjti snislil je, da so te Stevilke re<? vzdignene. Br2 leti k svojemu prijateljw, ki je ba§ v ¦ kleti vino pretaknl ter zakrici: KHoj, prijatey. terno sva zadela, zdaj imava denaija ko erepinj, »i6 vec n mu ne bode treba de'atit* Prijatelj se tako strasno ove-s. li, da od samrga veselja vmo zama§>ti pozabi ter zamasek na mesto v pusodo v svoj aep vtakne terbrz iz kleti bkoci. Na enkrat sta oba napravljena in zdaj, hajde, v Trst po udobljeui denar. Po potip* skaSeta m uknta ter od veseJja ne vesta, kij hi pa&da. T«>d* kedo pupise njyne pivstr&iene obraz**, ku na Obtino ptiseISi «lruge sttvilki* zagUdat:». Nedefci v«rjeti, da so res te sevilko vzdi.nene, temvec gre^t** nutri v Tr.^, a tudi tnk.ij vid.ti, da nijsti nic zadela in da se je tist!, ki je v domuci krcmi Steviike na vrata zap:-sal, le neusmiljeno z obem i salil. % dolgim nosom se povrneta, v doraiuo vap, kajti mjsta se samo zastonj veselila, ampak eden je se zdutuo §kodo trpel, kermu je vino po kleti izteklo.
Poslano.
Kovhi BGlasovega» dopi%a iz Lokavca vajdovskem okraji je v st.26. o meni tako debelo laz skoval, da se moiara nad njo spodtikatt. Da so tukajsnji far man i god sv. Alojzija pra/ni<5no obhajati, to je istina! — a kar depisnik poleg tega o meni pripoveduje, to so same gole lazi — prave bombe. ktere je pobolui moz spul-cal na sv. Alojzija dan najbrze temn svetnku v cast.
Prva bomba daje odsebe tak glas: „Vse je bilo prav, le eno je ljudi bodlo i g. ucttelja nij bito v cer-kvi, da bi bd sohko ml ad i no nadzoroval." - Jaz tej borabi odgovarjam: Da sem bil pred maso i mej celo ma so v cerkvi, i da sem nadzoroval solsko m'adn-o po svoji dolznosti, to lehko earn dokazem s pricev.injem vseh navzoenh, razen morda dveh ali treh kratkovidnezev, kteri pa nijso v resnici krntkovidni, ampak so se te take delali, kajti bolo je je vse kaj drugega v o6i, — nego jaz.
Da so ucitelji vac alt manje odvisni od ljuilstva, to sam priznavam; zato pa imajo tndi ime: Jjuclski zicite/ji*f ane — ncerkveni ah Se ce\6dithovsfti tteiklji." Kar nadzorovanja raladine v cerkvi tide, raenim, da so profesorji in ucitelji zdajci pod enako postavo. Stanje nekdanjih ljudskih ueiteljev je bilo res pomilovanja uredno, a sedaj sm , hvala bodi b»gj, dobilt druge, boljse gospodarje. Tvdni smo, da le svojo do!z:iost izpolnujemo, kakor postave zahtevajo. Nij nam treba biti vec ucitelj, organist i cerkovnik ob enem, kakor nekdaj. Preje smo uekatera postmuka opravila morali prevzemati, zdaj pa ja opttivljamo samo ce ja moremo in veckrat eelo, 6y ja hocemo.
V Lokavci pri Ajdov§cini I. julija 1873.
<trnck Rnjar, 1. r.
_________wcitelj.
Poslano.
V „Giasoven\a (§t. 26.) dopisu iz Lokavca v aj-dovskem okr»ji smo citali, da so tukajSaji obdinarji god sv. Alojzija praznizno obhajali, kar je tudi istiua. Kar pa se clatje o tukajsnJKm g. ucitelji p se, to je navadna „glasovkaa, in „Glasovegau dopisuna grda la/.; kajti videli smo ga v cerkvi pri celi sluZbi bozji, ko je nidzoroval tukajSnjo tnladino. G. ucitelj uziva od prvega &m svojega tukujsnjega bivanja naso za-dovoljnost, ktera dan na dan raste, no^amo pri odra-stenem ljudstvu, to je pri star§ih in natneatnikih tu-kajsuje obcine, amp-^k tudi pri na§ih otrocih, ktere on odgaja in poducuje ne samo kakor odgojitelj in ucitelj, ampak zam«re|no re6i kot naj skrbmsi oce. V potrdttev tega §tejemo'si v sveto doiinost, to na§e zaupauje do nasega ucitelja objiviti pxlpisani. . V Lokavcu dne 4. jolija 1813.
(Podpisanih je 92 Lolcavcanov. Podpisehrant uredniStvo, kderje vsak lehko vidi.)
Omanilo.
Goriski pododsek za dunajsko razstavo je odlo-dil 600 gold., s katerimi mislt podpirati 6 obrtni-kov, vsacega se 100 gold, in steer posebno mtzarje in kovaCe-mehanike, da morojo ooiskati omenjeno razstavo.
Kdor dobi tako podporo,  bo moral dm tedna
Izdavate^ in odgovorni urednik; VIKTOR D0LBNI€.   - Tiskar: PATERNOLLI v Gorici
obiskovati razstaro, ogledavati razstavljene stvari, ki zadevajo njygovo rakodelstvo in potem razSirjati po dezeli vednosti, ki si jih bo tarn pridobii; tudi bo moral po mogo^nosti nstmeno alt pismeno ob vsem tern poroimti, kar pozve* zanimivega v svojem roko-delstvu za obrtnij§tvq nase dezeie in pred vsem na-znaniti vse tiste stvari in tvorila (modele), ki M so utegnile pri nas po njegovem mnenji v posebno korist doticne obrtuije vvesti in pombiti.
Prosilci morajo biti goriski dezalani in na Goriskem svojo obrtnijo opravljati, tudi morajo imeti vsaj 24 lei
ProSaje naj se podajo do 20 tek. meseea do-ticnim zupanstvom, katera bodo na nj'ih spri^evala, da zadostuje prosilee pogojem tegji razpisa.
Dotidne vloge in sploh   vsa pisma   zadevajoga
duuajsko razstavo  nijso podvrzena koieku.
Pododsek  za  dunajsko  razstavo
V Gorici, 8. juiija 1873.
Predsednik
C0R0KINI.
Po dveh tovarsih naproxen, vabira tukaj po najkrajiem potu h konferenciji v Komen dne 17. t. m. ob devetih predpoldne vse 6est. %$, uditeljo sezanskega okraja.
Pogovarjali se bomo o mnozih re6eh, posebno pa a sledefetn vpraSanju: wKako naj uSitelj mora-licni cut solske mladine v Soli i zunaj sole z bose-do i dejansko vzbuja i vtrjuje?"
Predmet je zelo va2en i potrebujo zdruzenih moSij.
V Kotnnu dne 8. julija 1873.
I vim l*!fiii« 1, r.
na gorUkem trgu, 10. julija.
1   1      I  mmmimm^mm^mmmfmifmmmm^fmmimmmmmmmm			f.	kr.
Pseuica kraska,	vagan      .      .		a	m
„    goraka	n             ...		3	»5
„     fforiska	>•             ...		.~	—.
Tarlica dornaia			2	—.
„     ogcrska			1	95
Jecinen ce!	tt             ...	,              „	2	m
„     pehan	„             ...		4	50
Oves la«ki	tt            j		1	35
„   ogrmki	»»                       t		1	30
Fizol laski	'f             -        •         »		2	20
„   gowki	„             ...		2	30
Rz	...		2	60
Krompir          cent    .   5r,		.	5	_
Seno			1	30
Slaraa			1 42	
Slanina [spchj domaca        cent				—
„         amerikanska    „			m	M
Vino crao, vedro	[Em]     .		22	—
„   belo,      „	.	•      14 „	18	—
Pivo <fra<lsko „		9 „	9	GO
Bi2 1. vrsfce po 13 II. vrste pa 12.50 III. vtito po 10.25 IV. vrnte po 950 V. vrste po   8   n.
Moke is Bitterjevih mlinoo v Stracicah.
Se fokljenv St. I. po 16.30   St. 11. po 1480   St 111. po!3. St. IV. po 11.40 St. Vt po 9.70 VI. po 7.20. Brer Jaktja:   Qtrobi  drobni po 2.40 otrobi debeli po 2.30 fl.
0?\
ANTONIO MAZZOLI
je odprl
NOVO PRODAJALNICO           (
RAZNEGA MATER1JALNE«.A BLAGA
ˇ gosposki ulici b. st 270,
v kateri se dobi dobro urejena zaloga di-gav, zdravilnih  in   kemit'nih  snrovin in ! izdelkov,  zmletih z oljem  in  na  suho, < ^opkov (penzeljnov) za vsako rabo in raz-nih dragih refiij za barvarijo.
Vse to blago dobiva se frisno naj- < baze in po najuizi eeni.
m