Poitarina plaćcna g gotova
Cena Din 2
SOKOLSKI GLASNK
ORGAN JUGOSLOVENSKOG SOKOLSKOG SAVEZA	Ljubljani, Naredili doi
n meseca. - GodiSaja pretplata 50 Dia. - Uredaiitve i oprava a ai.» Teiefen ared. 2543. - Račaa poit. Ited. 10.932. - Oglasi pe oealka
God. XI.
Ljubljana, 1. decembra 1929.
Broj 23.
J
DR. MIROSLAV TYRŠ:
Sokolska gesla.
1.	Ustrajnost.
I)a, ustrajnost! To je geslo, to je znak. u kome češ pobediti. Dakako da ne ustrajnost u lenosti, nego kod dela, li bolje, kod stalnog posla, kod dela svakidašnjeg i neprestano^!
Tko stupi u Soko, hoče pre svega biti s n a ž a n i okretan. Dolazi k telovežbi jedan, dva, tri meseca; ipak iz njega nije još nikakav Heraklej. Zdvo* jan ode! Ne prijatelju! za tako kratko vreme, za tako malo dela je takoder malo dobiti. Ceo svoj život grbio si svo* ie telo, bezbrižno zanemarivao, u naj* bolju ruku pošiljao na šetnju i kodku* če leno protezao; takoder te je majka priroda moguče nekoliko škrto obdariš la; a sad plačaš doprinos i upisninu, obu« češ crvenu košulju /i cipele, stupiš u dvoranu te se moguče svaki dan pro* matraš, kako se uspravlja tvoj kostur, hočeš odmah videti, kako se ti prsa na* dimlju. kako mišice marljivo »opipane rastu, i ponosno se na rukama i noga* ma razapinju. Da, dakako rastu; a ta* koder i ti, koji si po Ijudskoj predodž« bi sličan Bakhu, gubiš debljinu i ne« lepo tvoje telo se oplemenjuje; ali pola« gano, brate, polagano, ni Rima nisu u jednom danu sagradili. Samo ustraj ba* rem toliko godina, koliko meseci sada več hodaš, i opazičeš, da se počinješ izjednačivati s onim starim korenjaci* ma plečatim, nogatim, rukatim, s telom mišičasto razgrananim i kao iz kovine ulivenim, koji su ti kod uiaza u vežbao* nicu opravdano imponirali a k kojima si napola sa poštovanjem, napola sa uža« som pridizao oči. Da, vidiš, takav je lik muža, muza čvrste osnove u samom se« bi. svojih snaga mirno svesnog, s mesta nepomičnog, skrbnika i zaštitnika sla* bij ih, krepkog branioca i neustrašivog zastupnika 'svog uverenja. Osečaš do* bro, da dosada nisi muž, reci si to, ne uklanjaj se nemilom, ali koristnom tom osečaju! Ustraj! Dve, tri godine mar« l ji ve vežbe biče ti ved u znatnu korist. Ako pak je onaj prvi korak u dvoranu proizveo na tebe dublji utisak, odi iza prvog napora umoran kuči, postavi se razgaljen pred zrcalo i utisni si u pamet sav taj žalostan, grešan lik svoj, zatim ga) za dugo zagrni ili okreni. Za šest, za sedam godina tek se vrati. I ako si ustrajao, možeš se ponosno vratiti; dru* fii dečko če te iz njega sada pozdraviti, i priznačeš, da si tek sada čoveku i mu* žu sasvim sličan. Dakako tičinak vežbe ne smeš opet drukčije gubiti. budi u sve« mu umeren, ne daj se po ničemu svesti s pravog puta, moraš na njem takoder ostati i ustrajati.
Ali ti nisi sam, u društvu si, hočeš s drugima takmiti, s drugima treba za zajedničkim ciljem težiti i delovati.
S drugima se hočeš izjednačiti, nad* mašiti ih. To je hvale vredna težnja! Takmičenje, častihlepnost nisu dakako najviše, najplemenitije sklonosti čove* čeg delovanja, ali ipak su u čoveku va« žan podstrek k napretku, nesmisleno bi bilo, jer je nemoguče, iskoreniti ih, tre* ba ih je samo u pravoj meri na pravom putu uzdržati. Taj brzi veleskok dakle, taj krepki upor se tebi svida, nečeš kod mačevanja biti uvek poražen, kod hr* vanja uvek samo svladan. Vežbaš se i pokušavaš. Sedneš u četvrt godine u sedlo, u pola godine na vrat moguče tač* no i pošteno. Sada pak zapneš, ne ide dalje. S bradom dodeš doduše nad preču i jedna ruka se več dobro upre, ali uz sav trud ne ide to više i sasvim gore. »Vidim več, da neče iči, nemam nadare* nosti i zaman se mučim, odustaču i istu* piti.« Ali ne! Samo ne odustaj i doči če onaj srečan dan, kad »češ nači tu nit«, preko konja si, na preči si, sam
neznaš kako, na svo »guranje« i sav trud si zaboravio; oko ti seva, srce ti ra« dosnije zakola, više nego naplačen si. K tome pak si još za čitav život stekao tu korist, da si se naučio ne popustiti, ne odusati — dakako ne u neradinoj svojeglavosti — več u nastojanju, koje izgleda moguče u početku bezuspešno, a na kraju krajeva ipak uspešno i po* bedonosno.
Ali takoder u društvu si, u vrsti si. Gde više ljudi zajedno deluje, treba je pravila, da ne smeta ju jedan drugome, da se može radinost razviti bez zastoja i bez komešanja. U tu svrhu služi svuda to, što nazivljemo redove. U tvoju korist su. Ako se vrsta raštrkava, ako ne nastupi bez odlaganja svako u odredenom redu, gubi se vreme sa do* zivanjem i pobudivanjem, izvede se u vremenu, odredenom za ovu ili onu spravu, manje vežbi, a ako se to deša* va svaki put, gubitak je za telesni raz* vitak i 'telovežbački napredak tvcjj ц godini velik. Tako dakle sebi za ljubav ne ustraj samo sam u svojoj vrsti i na* stupi k vežbi odmah i u redu, več pazi takoder na to, da če i drugi ustrajati u njemu i da s neredom sebi i tebi ne kradu nenadoknadivo vreme. Prednjak ima dakako paziti i nato, ali kad po* maže, *kad ističe greške, ne može se u isto vreme obazirati na sve strane, nije li se niko udaljio; a ako vidi, da vrsta sama pazi na red, sam če se ga takoder bolje držati i s večim veseljem, s ve* čim uspehom če poučavati.
Ili pak češ reči: »Dva ili ona vežba se mi ne svida, zašto bi ju dakle radi*.?« Ne svida se ti? Tim više ustraj! Ra* zumom si jedino uzdignut iznad dru* gog stvarstva, po razumu svojem si čo* vek. Dokaži dakle, da si razuman čo* vek! Kad bi se u vežbaonici samo to ra* dilo, što se svima svida, što bi preosta* lo? Skoro svakome je u srcu u celini drago samo to, što najpre izvede, ne* kome samo to, sto ima »efekt«; pre* mnogi ljubi uopšte samo jednu spravu. Uopšte; nema vežbe, koja bi bila svima ili barem svima jednako povolji. Raditi samo ono, što se svima svida, bilo bi toliko, kao vežbaonicu zatvoriti. K to* me uzmi u obzir, da se ne radi samo o tome, da bi se naučio nekoliko prijatnih bahatih komadiča, da je naš cilj sve* strani razvitak, rekli bi, opšte izobra* ženje i oplemenjivanje čovečeg tela; na to se moraš uvek pozivati, ako hočeš svojoj stvari pridobiti priznanje ozbilj* nih muževa, priznanje naroda i rašire* nje u čitavom narodu. Uči se ne obazi* rati se na svoje muhe, uči se svladavati, uči se podredivati celini, takoder i time se uzgajaš u pravoj muževnosti, u pra* voj ljubavi za domovinu i narod.
Tako dakle u vrsti moguče još iz* držiš, ali čim odjekne znak za zajed* ničke vežbe ili pak još pre toga brzo se izgubiš. Moguče hodaš več dulje vreme* na te si misliš: »To odavno znam«. Ne* znaš, brate, svega! Ovako ili onako možda načiniš te pokrete, te okrete i stavo ve u prostim vežbama; ali kako? Odstrani se jedanput, ali samo u tu svr* hu, da gledaš odozgo na ostale. Koliko ih uopšte i najpriprostiji pokret izvede savršeno, odlučno i lepo, kao što doli« kuje pravom Sokolu? Konj, ruče, preča uvode te svi u neobične položaje, koje ne susrečeš u stvarnom životu skoro ni« kada, kod zajedničkih vežbi pak stojiš na čvrstom naravnom svojem tlu. U običnom stavu naučiš se svoje telo sa* vršeno svladavati. Naj bolj i jednostrani vežbač na preči hoda katkad sa zgure* nim ledima, s rukama koje mu vise na« pred, noge postavlja vrlo čudno te se moguče spotakne sam Ipreko sebe, ako se mora okrenuti u slučaju, koji je u čo*
večem idruštvu najobičajniji. Time ne preporuča ni sebe ni stvari sokolske. To je dakako samo jedan obzir; drugi viši neka bude, da ti ima biti svrha opleme* njivanje tvog telesnog čoveka ne manje kao ojačanje, i na posletku ne zaboravi, da svaka sprava upliviše skoro samo na ruke i na trup tvoj i da moraš idakle svo* jim nogama priuštiti tim više vežbe, da se svestrano ra zviješ i srazmerno usa* vršiš.
Još nešto: Društvu, celini, koja ti pruža za to priliku, takoder si nešto dužan, tim više dužan, čim dulje več uživaš društvene ipogodnosti. Ne misli uvek samo na sebe! Ako znaš to ili ono več dovoljno, budi drugima uzor sa svo* jom uzornom izvedbom, budi mladima primer i poticaj; takoder njima za vo* lju, celini za volju ostani i ustraj!
Reči če tko, da to ili ono njega, od* nosno, velike večine moguče »ne zabav* lja«. Rekao sam »tko«; ali ti, koji si bo« lje shvatio našu zadaču, sigurno ne go* voriš tako. Tebi /nije Sokolstvo sama igra i zabava! »Uteži« te ne zabavljaju, ali ti znaš, da mišice, koje uspravljaju trup, bez njih ne izvežbaš izdašno, da se samom vežbom na spravama naučiš dizati samo svoju težinu — a ne više — i time, što se tiče prirasta snaga, s ivre* menom dodeš do granice, koju sa sa* mom -telovežbom !na spravama nečeš prekoračiti. O penjanju i hrvanju znaš doduše, da više nego što drugo napinju i da se s njima nije moguče hvalisati svaki trenutak, ali taština je več da* leko od tvoje muževne misli i dobro si toga svestan, da moraš svoje telo ta* koder priučiti, da se radi napora odmah ne umori i da imaju ne ustrajuča volja i snaga kod svakog dela u životu samo podredenu vrednost. — K neumornosti pridruži naposletku i odvažnost. Bojiš se na krugovima ili na preči načiniti ovu ili onu vežbu, iako se ti jamči sva mo* guča sigurnost. Svladaj tu nemuževnu uznemirenost, ne odlazi, več ustraj u vrsti stalno i radino! Čim dulje manje češ 'se boja'ti, dok naposletku taj in* stinktivni osečaj sasvim ne nestane iz tebe a svesna neustrašivost nc stupi na njegovo mesto. Mačevanje t'i se ne svida i polagano ti napreduje. Dakako više nego igde drugde se ovde besprekidno dodiruje obuka; ovog sečenja, ove od« brane, ove varke neznaš, pa ako si i samo jedno veče izostavio. Budi dakle ustrajan, ne beži i ne izostavljaj, pazi sam kod izvedbe na svaku malenkost, jer ovde su kod sečenja, uboda i pokri* vanja potankosti vrlo važne a prirode* na nadarenost je ovde još važnija nego drugde. Ali ako ši i manje''nadaren, ali zato marljiv i pazljiv, s vremenom ipak osetiš, da si borac i da je borba sa svet* lim oružjem ipak vežba iznad drugih junačka. Povrh toga pak se glede upli* va na razvitak predlaktice mačevanje ne može nadomestiti s nikakvim dru*. gim vežbama; a naposletku, ako je stvar moguča, zar ne bi bila to sramota So« kolstva, kad ta »prednja brana i straža domovine« ne bi znala ni oružja uzeti u ruku?	’ >'	v	4
Neču stvari dalje razvijati, sve ostalo samo proizlazi iz toga, što je več rečeno. Stavljam uslov, da razumno vodstvo preko mere ne napreže radi* nost, tako da s ozbiljnom voljom m o. ž e izdržati. Ako si dakle na izletu, ustraj u svojoj vrsti u svoju korist i kao uzor drugima;; ako se radi o pripremama za javno delo i nastup, dodi u pravo vre* me i ostani do kraja, imaj pred; očima čast celipe a time takoder. i-svoju; čim marljivi j e svak ustraje, tim pre če biti. svršena priprema* tim više če te razve* seliti častan a moguče i sjajan uspeh. Ako si pirednjak, pazi na sve ovo reč ju i delom, ustraj pre svega sam uvek od
Ш
početka do kraja s jednakom mi* šlju kod svoje vrste i nedaj zlo* voljnosti, da bi se probudila, iako bi se mogla katkad oprostiti. Ako si kod telo* vežbene stvari ravnatelj i mislioc, pre* tražuj, popravljaj i usavršavaj nepre* stano, radi bez vike, imaj kod svega pred očima trajnu vrednost, ustraj i ve* ruj, da je budučnost uvek pravedna, ta* koder ako te sadašnjost katkad ne pri* znaj e. Konačno si Jugosloven (Čeh); sin naroda si, kojemu je najviše izmedu sviju, koliko ih živi na svetu, treba, da napne sve svoje snage, da si obrani bi* če, a što je isto, da s drugima u svemu jednako napreduje. Čim manji je naš broj, tim više se broji na svakoga izme* du nas. Smiješ li dakle kolebati i odstu* pati? Ne, ne sme niko! Tako dakle ra* no se uči ustrajnosti, reci si svaki dan, da je ona za nas prva i neophodno po* trebna narodna vrlina, i ne zaboravi, da se ono, što se ima u velikom iskazati, mora u svemu i svuda izvežbati. Sve, što joj se odupire, moramo u sebi uvek svladati, ako nečemo sami biti svladani. Samo u njoj je spas, u njoj pobeda!
2. Bratstvo.
Nisi stupio u obično društvo, stupio si u sokolsko društvo, bratsko dru* štvo. Bratski ti te pozdravlja. Ali malo bi bilo, kad bi te samo zamenica po* zdravljala. Pozdravlja te uljudnost, po* zdravlja te iskrenost, pozdravlja te, ko* god si, čoveka dostojna jednakost. Ova* kav utisak, tako smeš zahtevati, neka proizvodi sve na tebe, kad ‘te primaju za člana, kad te uvrštavaju u vrstu. U vrsti si, prednjak pokazuje, objašnjava, čuva. Kod svega toga neka se doista pokazuje bratski duh; vežbač neka vidi, da je prednjaku za pravilnost, da hoče olakšati sve izvedbe, da si je na* predak, sigurnost onih koji su mu izru* čeni, da si je opštu telesnu izobrazbu stavio za zadaču. On neka se pametnom reči, ali takoder i krepko zauzme za to. Neka kudi i ne popusti, kada se radi o tome, da se održi red ili načrt; takoder u tome leži pravi, iako u početku možda ne sasvim shvačen napredak i svestrani razvitak njegovih Vežbača. Na vežbali* štu svi su brača, a dok traje obuka, neka bude prednjak stari ji brat, ne moguče naduven, nego p a m e t n i j i. Čim su mu svi odaniji, čim jvernije ustraj u u njegovoj vrsti, tim jasniji je dokaz, ne samo da je on razumeo svoju zadaču, nego takoder, da su i oni shvatili pravi odnošaj. Kako milo je svima ustrajanje u takvoj vrsti, kako ide sve brzo pravil* no, uspešno. — Vrsta je dovežbala1 i da* je se znak za zajedničke vežbe, sve se pozove u red, dvored mora biti brzo i pravilno izveden. Kome pripada ova za* dača, neka učini to glasnom reci, koja više moli nego.zapoveda; nikoga se ne sme ni ovde ni kod zapovedan j a vredati gospodskom ohološču kojja vidiš, da len* čari, teraj ga u red. ako hoćeš. šalom, ali ne izostavi nikoga i ne-popusti. Ako ko nije pazljiv i galami; opomeni ga krep* ko, t>zbiljno,:ali ne uvredljivo. To deluje jače; nego nebra-t&ki načip, a ako je po* trebno, dobjčeŠ -na ova j način potporu kodi 'sv|h pristojnih i pametnih ljudi. Isto yaži takod.er o;izletiina.<I ovde ima sva tko pravodouljudpo^tivjienareduj, samo /zato da Jbi fe najfedivalo; ali to, štQ :m o .E'a - biti,' ^eka; ;se razgovetno i bratski zaht^v^: -fvatko ^ima ;#ravo, da se Oseea s ] o b o p a n 1* tom pratskom knjgu tj tjpf j g га п:}с‘п koju pojam društva, koju red i pristojnost odreduju ovde. Ati ne samo da ti daj^ prava, ta* koder i sasvim odreaene 'bučnosti ti nalaže bratstvo, Akp zaktfcvas bratsko
mišljenje, također ga i iskazuj. Kako su 'več čoveče Stvari, ni j e dakako moguče, da bi s v a t k o uredivao, svatko vodio, svatko upravljao. Takoder i onome, koji je po društvenim pravilima zato pozvan budi brat. Ako je tko u od« boru, ili obavlja prednjački posao, neka ne bude već zato predmet tvoje neuljudnosti. Zahtevaš ulj ud* nost, budi takoder uljudan! Zalite* vaš pristojnost, budi takoder pri* Stojan! Zahtevaš bratstvo, budi ta* koder bratski! Ne traži časti u pro* tivnom ponašanju. Nemoj hteti biti iznimka u pravilu, koje odo* bravaš i koje ti je milo. Jednako* sti ne shvaćaj tako, da zanemaru* ješ to, što ona j, koji je iza to odre* den, u granicama društvenih pra* vila od tebe zahteva; jer bi presta* lo redovno delovanje, gde jedan drugome smeta, uopšte nastala bi
zbrka i svako društvo bilo bi ne* moguće. Tako ju shvati, da su ' pred društvenim pravilima svi jed* naki te treba da se svaki vlada ta* ko, kako to zahtevaju ta pravila. Ako ti nisu povolji, nastoj, da ukloniš pravilnim putem ono, što ti se ne svida; ali dok god su na snazi, upravljal se i ti po nji* ma. Obavezao si se u to več time, da si pristupio društvu. Muž si, ostaj kod svoje reči! Ako čuvaš iz zvanja ili dobrovoljno pravila, čuvaj im smisao; ne budi sitničav ili čak sekantan. Pokaži, da ti je za stvar a ne za to, da bi ovoga ili onoga, koji ti nije povolji. moguče ljutio.
Za tvoje pritužbe otvorena ti je »knjiga želja i pritužaba«. Služi se njorne, ali stvarno, s promišlja* njem, s mišlju dostojnom i brat* skom. Kako mnogo sporova je
niklo u društvima samo radi toga, što se je u tu knjigu razdraženo pisalo i odgovaralo. I ako te je tko po krivdi napao, ostani miran! Spor medu bračom se najlakše iz* ravna, kada je jedan bolji i pamet* niji. Neka ne prevare u tom po* gledu oni, koji društvom uprav* Ijaju, poverenje onih, koji su ih izabrali; a i oni takoder neka ne budu prevareni!
Dogovorni društveni sastanci podbadaju na mnoge ispravke, k mnogim dobrim težnjama, ali sa* mo onda, kad sc u njima predloži ni ne st a V ljaju, ni ne z a b a* c u j u iz gole stranačke strasti, iz zavisti, nedolične plemenitog čove* ka. Doista bratsko mišljenje daje ovde raspravama stvarnost i time razumnost i naprednost. 1 kad se kudi neka se to čini na način koji ne vre da. Sto se ovde zaključi,
svi sa veseljem izvrše a celina kod toga opet napreduje. Nitko nije nepogrešiv, nitko bez greške, ali ni ti ne, koji pogreške predbacuješ. Ne zaboravi toga te se upravljaj u reči i u čitavom svom delovanju prema tome. A ti. koji si bio ku* den, pomisli, nisi H ipak to do* nekle zaslužio. Ne budi preosetljiv, a ne budi ni nepotrebno uvredljiv. Kako mnogo društvo je radi ne* premišljenih postupaka pojedinaca izgubilo najiskrenije, najizdašnije svoje snage i poginulo zatim u kavgi sitničave častohlepnosti onih, koji su u njemu ostali, da bi ga po* kopali.
Ako pak usprkos svega zadeš u napast, da bi zaboravio bratsko mišljenje, pamti, da je društvo, u kojem živiš i koje ti daje toliko trajnih koristi, narodno dru* štvo, da uništavaš deo narodnog
dela, ako jednoga izmedu njegovih životnih uslova potkopavaš. Taj bratski krug, u koji ulaziš, neka ti ne bude škola neprijateljstva, nego škola dobronamernosti, mužev* nog prijateljstva, onog plemenitog, što više, svetog bratstva, koje je u igrčkim hetajrijima ponosno cva* lo te se do danas u jugoslovenskim pobratimstvima sjaji. Ti, koji su zajedno živeli, zajedno se trudili, su i u borbi tesno jedan uz drugo* ga stajali; jedan drugome potpora. zaštita, jedan drugome branioc i osvetnik. U vreme mira gajila se ova najkrasnija, najviša junačka vrlina. Uzgojena pa je bila u zašti* tu, kada sc je približavao vihor. »Svi za jednoga a jedan za sve« bilo je več taborsko geslo, geslo k činu i uvek geslo k pobedi. (Ustrajnost, »Sokol« g. 1874., br. 1.) (Bratstvo, »Sokol« g. 1874., br. 5.)
DR. VLADIMIR BELAJCIĆ (Novi Sad):
Duhovna priprema članstva za II. jugoslovenski svesokolski slet u Beogradu g. 1930.
i.
Svaka kolektivna akcija večeg za* maha i obima mora biti duhovno pri* premljena, ako se želi postići uspeh_ i cilj koji joj je postavljen. Poznata je i iskustvom utvrdena istina da ratu, toj kolektivnoj akciji par exeellcnce, mora da prethodi ne samo vojna mo* bilizacija, sprema živog i mrtvog rat* nog materijala, nego u prvom redu i pre svega mobilizacija duhovna od koje, pO onoj Njegoševoj:
»Boj ne bije svijetlo oružje,
več boj bije srce u junaka ...«, prvenstveno i prevashodno ovisi i sam uspeh i ishod rata.
Siromašna i materijalno iserpena Srbija — da se poslužimo tim nama najbližim primerom — svojom jedin* stvenom duhovnom mobilizaeijom i spremom pobedila je po broju vojni* ka i bogatstvu materijalnih sredstava daleko nadmočniju Austro*Ugarsku, kojoj je i pored svih napora, naročito posle Sarajevskog atentata, da se pri* preme duhovi za rat, nedostajala du* hovna mobilizacija, nedostajala ideja* vodilja, idcja*pokretač, nedostajala, kako je umesno rekao g. Jovan Jova* nović, ideja otadžbine.
I naš II. jugoslovenski svesokol* ski slet u Beogradu predstavlja, bez sumnje, takoder takvu kolektivnu ak* ciju višeg stepena i značaja. I on, da* kle, da bi uspeo onako kako to traži ne samo naš sokolski prestiž nego i eminentni nacionalni i državni inte* res, mora biti smišljeno i iz daleka duhovno pripremljen: pored mobiliza* cije materijalnih sredstava mora biti izvršena i mobilizacija duhovna.
I kad je tako sama stvar u nače* lu jasna i van diskusije, mo/e se ov* de raditi samo o tome: u kome prav* cu, na koji način i sa kojirn sredstvi; ma treba da se isvrši ta duhovna pri* prema našeg članstva za veliki naš slet.
H.
1.	Svesokolski slet predstavlja kolektivan napor svih pojedinačnm snaga, povezanih u snop jedinstvorn volje i ideje. Uloga svakog pojedin* ca.pri tome je dvojaka; u zajedničku akciju on unosi svoj ličan napor i svo* ju ličnu vrednost kao ulog, kao kom* ponentu, od koje ovisi moralni kapi* tal sleta, njegova rezultanta; a s dru* ge strane on iz toga sletskog kapitala treba da izvuče svoju moralnu divi* dendu, svoje duhovno obogačenje. Drugim rečima, on istovremeno i da* je i prima: i slet treba da ima koristi od njega i on od sleta.
Ovo mora biti polazna tačka za duhovnu pripremu članstva za slet: ona treba da posluži cilju te dvostru* ke koristi.
Time je odmah obeležen i njezin pravac i njezin zadatak: duhovno pri* premiti i osposobiti svakog Sokola da u največoj mogučoj meri sa svoje strane doprinese uspehu sleta i da istovremeno i on sam od njega ima najveću moguču moralnu korist.
Pravac je tu, zadatak je postav* ljen; u pitanju su način i sredstva: kako i s cime.
Nema sumnje da učešče na sletu več samo o sebi, po pravilu, predstiv* lja korist i za slet i za učesnika. Kadi se, dakle, u stvari jedino o tome, ka* ko povečati tu d40§truku korist do njezina maksimuma.
2.	Šbko se vaspitava ne za slet več za život, za ispunjavanje nacio* i\alnih, socijalnih i čovečanskih duž*
... '.I/	' V'.".	A
nosti, za ostvaranje pravog životnog biča i cilja. Sa te tačke gledišta slet je samo jedna epizoda, jedno sred* stvo za veču, uzvišeniju svrhu.
Jasno je do očiglednosti da pra* vo sokolsko vaspitanje več samo o se* bi stvara duhovnu predispoziciju, predstavlja duhovno naoružanje, po* trebno za uspešno učešče na sletu u oba istaknuta pravca. Sva ona duše v* na svojstva, sve one vrline koje So* kolstvo u nama razvija, osposobljava nas za korisno učešče na sletu, ne sa* mo to, ono odreduje i nivo i vrednost samoga sleta. I prema tome, nema bo* lje duhovne pripreme za slet od siste* matskog, istrajnog sokolskog vaspita* nja, od prave i visoko razvijene sokol* ske svesti.
Ali, taj put sokolskog vaspitanja težak je i dug: on počinje na pragu sokolane, a svršava se u grobu. I kad bi na sletu uzeli učešča samo pravi, gotovi Sokoli, kako bi kratka bila sve* čana povorka, kako bi maloljudan bio slet!
Prave, gotove Sokole ne treba du* hovno pripremati za slet, oni su spremni za to. Duhovno pripremanje potrebno je onoj velikoj vojsci Soko* lova koji su tek 11 stvaranju, koji su tek u postajanju, a koje onakve kakvi su moramo povesti na veliku sokol* sku smotru. Njima treba obratiti svu pažnju, na njih uložiti sav trud.
3.	Kako da ih duhovno pripremi* mo za slet?
Vojniku kada pode u rat treba pre puške dati ideju: on mora jasno znati kakva je to sveta i uzvišena stvar za koju treba da podnese najve* če napore, za koju treba eventualno i život svoj da da.
I Sokolu pre polaska na slet tre* ha dati ideju: treba mu jasno i zor* no predstaviti značaj i važnost sleta na kome takoder, pored uživanja, ima da podnese i materijalne žrtve i teles* ne napore.
To mora biti polazna tačka ilu* hovnog pripremanja za slet. Svakome Sokolu mora, pre svega, da se duboko usadi u svest uverenje da odlaskom na slet ispunjava ne samo sokolsku nego i veliku nacionalnu dužnost.
II.	jugoslovenski svesokolski slet ima svoju naročitu važnost, svoj na* ročiti značaj ne samo za nas Sokole, ne samo za nas Jugoslovene, nego za Slovenstvo uopšte.
U lavirintu mučnih i zapletenih političkih peripetija kroz koje je po* sle Oslobodenja i Ujedinjenja prošao naš narod i naša Država, Sokolstvo sa svojim ciljem i smerom, sa svojim idejama i sa svojim radom, predstav* lja ono čudotvorno klupče koje je Providnost odmotavala poslednjih de* set godina da bi se našao izlaz u svet* lost, na sunce, na put velike i srečne budučnosti naše. Ta istorijska uloga Sokolstva u našem nacionalnom živo* tu mora doči do svoga adekvatnog iz* ražaja i na sletu, ona če mu dati bit* no obeležje.
Taj smisao sleta mora svakome Sokolu postati jasan do očiglednosti.
Ali ne samo to! Na tome sletu uzeče učešča na hiljade naše sloven* ske sokolske brače. Njihov dolazak k nama nije samo akt prazne kurtoazije, on je ostvaranje ideje slovcnskog bratstva i kulturnog jedinstva, ,koju je još neumrli Tyrš uzidao u teme* lje veličanstvene sokolske zgrade.
I svakome Sokolu mora biti jas* no šta znači ta poseta ne samo za na*
še Sokolstvo, ne samo za naš narod i našu Državu, nego za Slovenstvo, za njegovu budučnost uopšte.
Dalje. Slet je smotra ne samo na* še sokolske nego i nacionalne snage, on je berza na kojoj se kotira pred širokom, možemo reči evropskom jav* nošču ne samo naša sokolska nego i naša nacionalna, pa ako hočete, i slo* venska vrednost, fizička, moralna i in* telektualna.
Na sletu treba da se pokaže bi* lans naših desetogodišnjih poslerat* nih sokolskih napora, napredak, stag* nacija ili nazadak.
I svakome učesniku sleta treba da je u svesti i u pameti da višina kurza nacionalne moralne valute ovisi o dr* žanju njegovu na sletu, ovisi o njego* voj moralnoj vrednosti koju če sa so = bom doneti na slet.
U razvijanju te svesti o značaju i važnosti sleta vidimo mi najvažniji sadržaj duhovne pripreme članstva za slet koji je pred nama.
4. Da bi se taj zadatak sa uspe* hom izvršio, biče potrebno da se oba* veštavanje proširi i na druge 1110 = mente.
Pre svega treba, pored specifičnog značaja ovoga sleta, ukazati na važ* nost sokolskih sletova u opšte: za raz: vitak Sokolstva, za snaženje i jačanje svesti i solidarnosti, i nacionalne i slo* venske.
U tu svrhu biče korisno ako se ma u najkračim črtama prikaže isto* rijat ranijih sokolskih sletova i njiho* va statistika, kao i njihov refleks na nacionalni život i odnose medu slo* venskim narodima.
Biče dobro, ako se u vezi s time na kratak i pregledan način izloži ulo* ga Sokolstva u oslobođenju i stvara* nju samostalnih slovenskih država, u zbliženju slovenskih naroda, kao i od* nos Sokolstva prema ideji Svesloven* stva.
Sve to ima da posluži buden ju i razvijanju osnova sokolske svesti bez koje učešče na sletu postaje mehanič* no, spoljašnje, bez vrednosti i smisla.
Ono je osnova i pretpostavka za daljnu duhovnu pripremu.
5. U čemu treba ova da se sa* stoji?
Svaki Soko, bio on vežbač ili ne* vežbač, imače da izvrši na sletu bilo kakvu sokolsku dužnost, veču ili ma* nju. Ceo njegov boravak na sletu tre* ba. od početka do kraja, da ima so* kolsko obeležje, vid sokolske funkci* je i misije, a nikako ne karakter pri* vatne zabave i razonode. Ovo važi ne samo za učešče u sletskim vežba* ma. svečanim povorkama i drugim manifestacijama, nego i za celokupno njegovo kretanje na sletu, naročito za njegovo ophodenje sa gradanima*Ne* sokolima i sa slovenskim i ostalim go* stima na sletu.
Da se zadržimo na ovom posled* njem, jer na to polažemo naročitu važnost.
Nema sumnje da uspeh sleta u znatnom delu, naročito što sc tiče nje* govog slovenskog karaktera, ovisi pr* venstveno od topline, svesrdnosti. lju* bavi i bratskih osečanja koje hudemo svaki pojedini od nas uneli u naše op* hodenje sa našom slovenskom sokol* skom bračom: Čchoslovacima, Polja* cima, Rusima i Lužičkim Srbima, pa i Bugarima, ako ih bude na sletu.
Ali ta ljubav i toplina ne sme do* či do izražaja samo u rečima i spoljaš* njem ponašanju, ona mora biti izvir*
na, realna. A to če biti onda, ako po* red ljubaznih reči i srdačnih ličnih usluga, koje nam več i samo naše slo* vensko gostoprimstvo nalaže, bude* mo pokazali temeljito i svest rano po* znavanje ne samo svega jugosloven* skog Sokolstva, nego i Sokolstva svih slovenskih naroda: njegovog istorij* skog razvitka, njegove organizacije posle rata, njegovih vodečih ličnosti itd. Jer, kako sc može voleti koga se ne poznaje, i ima li stvarnijeg dokaza bratstva i simpatije od uzajamnog po* znavanja do u tančine?
Treba, dakle, svima Sokolima da* ti osnovna znanja 11 istaknutom prav* cu i uputiti ih da se ne tude od go* sti j u nego da im se svuda i na svakom koraku približe, da se u što večem broju upoznaju, izmene misli i ma i najsiKdje znake pažnje i sečanja. Sva* ki jugoslovenski Soko na sletu treba da se smatra domačinom i da svako* me gostu bude dragovoljni tumač i informator , vodič i pratilac. To su najkraei i najefikasniji putevi uzajam* nog zbliženja. Tako se stvaraju naj* čvršče veze i spone koje ništa više raskidati neče.
Ali i pred domačim gradanstvom, bilo na ulici ili u javnom lokalu, u sta* nu bilo skupnom ili privatnom, na pu* tu ili prilikom dolaska i odlaska, po* našanje Sokola treba da je uvek stro* go sokolsko, bilo što se tiče discipli* ne i reda, bilo što se tiče učtivosti i pristojnosti. Soko je Soko svuda i na svakom mestu, i baš sitnice često oda* ju pravu njegovu vrednost.
I u tom pravcu potrebno je ^la se vreme do sleta iskoristi za intenzivno poučavanje i vaspitanje.
6.	Na kraju, još nešto:
Rekli smo napred, da Soko treba ne samo da koristi sletu nego da i sam iz sleta izvuče koristi.
To če postiči .na ta i način, ako bude sa sleta poneo kliči što .više du* boko proživljenih sokolskih emocija i što više svestranog znanja.
Slet nije zabava ni razonoda: on je škola i služba narodu. To treba da je duboko urezano u svest svakog učesnika sleta. Sa takvim shvatanjem on treba več da dode na slet, i da se toga na njemu u svemu pridržava Težnja treba da mu ide za ovim: što više impresija, što više čuti, što više videti. Neka mu dakle pravac kreta* nja ne bude iz kavane u gostionu i obratno, nego neka uputi svoje kora* ke svuda gde se ostvaruje sokolsko delo, a odmor neka mu j c u razgleda* nju svih kulturnih i istorijskih zname* nitosti dične naše prestonice i njezi* ne okoline.
Eto slike kako zamišljamo bora* vak i učešče na sletu, eto programa za duhovnu pripremu zanj.
III.
Koja su sredstva za ostvaranje toga programa?
Reč, živa i pisana, i. po mogučno* sti, slika, živa i obična.
1.	U prvom redu dolaze ovde u obzir p r e d a v a! r( j)a i govorli pred vrsto m vaspitne i informa* tivne prirode, sa temama u smislu izloženog programa.
Imao bi se, dakle, izradtoi ciklus predavanja odnosno kratkin govora koji. bi obuhvatio sve napred rečeno, po prilici ovc teme:
a)	Značaj i važnost lil. jugoslo* venskog svesokolskog sleta u Beogr«
du g. 1930. sa gledišta sokolskog, na* cionalnog i slovenskog.
b)	Kratak pregled ranijih sletova Slovenskog Sokolstva i njihova važ* nost za razvitak sokolske ideje, na* cionalne svesti i zbliženja slovenskih naroda.
v) Odnos Sokolstva prema ideji Sveslovenstva.
g) Ophodenje sa slovenskim so* kolskim gostima na sletu.
d) Kratak istorijski pregled raz* vitka Sokolstva kod pojedinih sloven* skih naroda, naročito posle rata.
d) Organizacija Slovenskog So* kolstva posle rata.
e) Savremeni vodi Slovenskog So* kolstva.
ž) LJloga Sokolstva u budučnosti slovenskih naroda.
z) Ponašanje Sokola na sletu (na putu. u Beogradu, na povratku), aa) o disciplini i redu. bb) sokolski pozdrav, vv) sokolske manifestacije, gg) na sletištu.
i) Kratka polit, istorija Beograda, j) Savremeni Beograd, k) Znamenitosti Beograda (isto* rijske, kulturne).
1) Okolina Beograda, m) Sokolska izložba.
Sama vrsta teme nameče oblik njezine ob rade, da li govor iii preda* vanje.
2. Da bi se rad olakšao i uspeh povečao, biče potrebno da se teme, ako ne sve, a ono barem najvažnije, objave u »Sok. Glasniku« i eventual* 110 u zasebnoj brošuri (jednoj ili vi* še) odštampaju, i organizuje njihova prodaja po društvima.
Materijal tako skupljen ostao bi trajan, i time uloženi trud zasluženo nagraden.
3. Neka od predavanja trebalo bi popratili sa slikama, bilo filmskim bi* lo skioptikonskim bilo običnima, što bi neobično podiglo vrednost i zanim* Ijivost predavanja. Možda bi dobro bilo ovom prilikom pustiti nanovo da eirkuliše i film o poslednjem našem svesokolskom sletu, što bi osvežilo uspomene i dalo prilike da se naknad* no izvrši korisno upoređenje sa sadaš* njim sletom.
Organizaciji! ovoga rada imao bi da izvrši Savezni Prosvetni Odbor uz saradnju svih Župskih Prosvetnih Odbora, naročito onih u Beogradu, Zagrebu i Ljubljani.
Držimo da je time ispunjen po* stavljeni zadatak i pružena prikladna osnova za raspravu iz koje treba da izade rezolucija o radu na duhovnoj pripremi članstva za slet.
*
Na sednici zbora župskih prosve* tara, koja je održana 26. i 27. oktobra
o.	g. u Brodu na Savi, održao je br. Dr. Vladimir Belajčič referat o »Du* hovnoj pripremi članstva za II. jugo* slovenski svesokolski slet u Beogradu god. 1930«. Brača župski delegat* sa= slušavši ovaj stvaran referat jedno* glasno zaključiše, da se štamPa 11 sve* čanom 1. decembarskom broju Sokol* skog Glasnika, koji izlazi u nakladi od 15.000 primeraka, jer če na taj na* čin doči do svesti najšireg našeg so* kolskog članstva, sokolskih funkcio* nera, a i sokolske javnosti. — Mi tu prijatnU. dužnost danas drage volje izvršavamo, uz iskrenu želju, da bi se sve to doista izvršilo što br. Belajčič . ..	—	u	korist
arugog sleta. Zdravo!
M
RADMILO GRĐIĆ (Sarajevo):
Seosko Sokolstvo i naša privatna
inicijativa.
iPocl ovim jiatpisom objavio je »Trgovinski Glasnik« u Beogradu od 13. novembra o. g. vrlo zanimljiv i poučan članak, kojeg je napisao Rad* milo Grdić a koji moramo da oštam* parno i u svom listu, jer je na čast i u podstrek svima nama, naročito pak bratskoj župi Mostarskoj.
Članak glasi:
Jedan pokret, eiji se temelji uda* raju u Hercegovini poslednje dve go* dinc, po svojim dosadašnjim rezul* tatima je vredan da se istakne u jav* nosti, i da mu se posveti naročita pažnja. Scoske sokolske čete, koje sc več dve godinc osnivaju po hcrcego* vačkim selima, pokazale su dosad ta* kav uspeh, kakav nije zabeležila po* sle rata nijedna organizacija privatne inicijative u Bosni i Hercegovini, da* kle u krajevima gde je privatna ini* cijativa vrlo razvijena i gde je, pre rata, naročito kod srpskog dela na* roda, stvorila tako velika dela i za ta* ko kratko vreme, da se taj primer mo* že zabeležiti kao redak ako ne i usam* ljcn u istoriji kulturnog razvitka čita* vog juga Evrope.
I.
Naša privatna inicijativa klonula je osetno posle rata. Oslobodilački ideal, koji jc nosio na krilima sve sna* ge narodne i bio podstrekač svih na* cionalnih podhvata, ostvaren u slo* bodnoj državi nije našao zamene u drugom idealu, koji bi nacionalne sna* ge podstakao na drugi stvaralački po* sao. Organizacije privatne inicijative i sad postoje, ali one ne mogu da do* biju zamaha i ne vrše ni izdaleka onu ulogu koju su imale pre rata.
Posleratna privatna inicijativa ima nekolike osnovne greške, koje preče, da ona izvrši svoj zadatak u podiza* nju naroda. Ona je pocepkana i neor* ganizovana. Nigde se to teže ne ose* ča nego u manjim mestima Bosne gde se mora u tom poslu zadovoljiti sen* timentima nekoliko vera i plemena. Ona je neracionalna i nesistematska. Čitave organizacije posvečuju se sa velikim hukom poslovima od neznat* ne ili sporedne važnosti u odnosu pre* ma kulturnom stanju i potrebama na* roda dok se problemi i poslovi od važnosti prvog reda stavljaju po stra*
ni. Poznata mi jc jedna ženska orga* nizacija, koja jc čitavu jednu zimu po* svetila predavanjima o pacifizmu, dok su joj pod nosom žene sa sela, koje žive u potpunom neznanju i neupuče* nosti.
Velika, ako ne i osnovna, mana rada privatne inicijative je u torne što se ona sva zbila u grad gde su i ina* če nagomilane sve kulturne tekovine. Ima malih varošica u kojima radi po desetak raznih ustanova dok odmah do tih varošica postoje sela u koja ne zadc u godini dana niko osim žandar* ma, i gde štampano slovo dode samo u obliku poziva na sud i srez.
Privatna inicijativa zapustila je selo potpuno. Medutim, upravo tu, u selu, je pravo polje rada privatne ini* cijative. Uzroci zbog kojih privatna inicijativa nije mogla da izvrši svoj posao na selu, raznovrsni su. Ranija politička borba rastrovala je prilike na selu i posejala veliko nepovcrcnje sela prema svemu i svačemu što do* de iz grada. Učitelji i sveštenici, koji su najpodesniji da budu nosioci pro* svetnog rada na selu, nisu, nažalost, posle rata učinili ni delič onog što od njih ovakav posao očekuje. Čast izu* zecima. Metode rada, u koliko je on i vršen na selu, nisu bile udešenc da seljaku omilc prosvetne akeije. Selja* ku su naturana znanja za koja nije imao ni interesa ni potrebe i organi* zacijc za koje nije bilo često uslova u dotičnom kraju. Prosvctilački kon* takt sa selom bio jc od slučaja do slu* čaja i nesistematski, jedno ili dva predavanja, i dobro posedena, nisu ostavljala traga u selu. Prosvetni rad sa ovakim metodama bio je kao pla* men od slame. Seljak, živeči u teškim materijalnim prilikama, nije bio ras* položen da primi znanja od kojih ni* je mogao imati koristi i praktične pri* mene. Sa ovog gledišta scljak misli da je korisnije da mu dete čuva četi* ri godine stoku nego da to vreme ide u osnovnu školu, koja mu kao selja* ku danas vredi tek toliko, da se zna potpisati na mcnicu ili kakav službe* ni akt. Pismenost je postala sama se* bi cilj u očima onih, koji prosvečuju selo, mesto da bude samo sredstvo koje omogučuje ili olakšava materijah ni i duhovni razvitak. Treba da prak*
tičnom primenom i upotrebom scljak oseti prednost onoga što uči i onda če ga sigurno vrlo rado prihvatiti.
JI.
Pokret seoskog Sokolstva koji je u ovaj čas obuhvatio čitavu Hercego* vinu je možda jedini tip organizacije privatne inicijative, koji je izbegao sve nabrojane nedostatke rada privatne inicijative u ovim krajevima. On je našao sedište i organizatorc iz redova seljaka i zadro sa svojim radom u sam život seljaka i u središte njegovih po* treba i želja. Odličan prijem koji je našao takav sokolski pokret na selu, najbolji jc dokaz da je on našao pra* vi način i metode rada na selu. Uspe* si toga pokreta nakon kratkog perio* da rada su veliki. On je uspeo da čvr* sto i solidno obrazuje .oko 30 seoskih četa u 30 seoskih opština Hercegovi* ne, da populariše u masama svoje pa* role; rad, disciplinu, trezvenost, šted* nju, tačnost itd. On je uspeo, da se* ljaka najočiglednije ubedi o korisno* sti svih pouka, koje prima preko svo* jc sokolske čete i da mu dadc da ose* ti vrednost organizacije i organizova* nog rada. Scoske sokolske čete su istupile dosad na 2—3 javna sokolska časa i pokazale izvanrednu disciplinu i savršeno izvodenje vežbi. iProšle zi* me, kad su duga nevremena pojačala nevolju gladi u Hercegovini, seoski Sokoli su, potpomognuti izdašno od Saveza i Sokola iz drugih krajeva, od* lično organizovali akciju za pomaga* nje nevoljnih i tu pokazali širokogru* dost i samoodricanje, koje je sa pri* znanjem zabeleženo medu seoskim masama gde su Sokoli radili.
Na poslu poljoprivrednog obave* štavanja i podizanja, seoske čete su dale odlične rezultate. U Hercegovini, gde seljak nikad nije posadio svojom rukom vočke ako je još i nije pose* kao u kojem »švabinom« rasadniku, seoske čete su posadile lani preko 6000 raznih vočaka — a ove godine posadili su ih još više. Poznato je ko* liko je muke trebalo da se na herce* govačko selo proturi po koji železni plug. Seoske sokolske čete su ih pro* turile kroz godinu dana preko 20 ko* mada. Zna se i to da su hcrcegovački seljaci, terani od austriskih vlasti da sade kukuruz, varili kukuruzno seme, samo da ne bude kukuruza. Seoski Sokoli su slomili i tu konzervativnost seljaka i več danas su njihovom zaslu* gom zasadeni u gornjoj Hercegovini veliki kompleksi zemljišta kukuruzom.
Za kravlju repu nije u Hercegovini niko ni znao. Ove godine imali su ne* ki Sokoli — seljaei po vagon ili dva repe, a na izložbi sokolskih poljopri* vrednih produkata, repa koja je do* bila nagradu bila jc teška 7 i po kg. Karakteristično je, pa to uzgred na* pominjemo, da su u nekim krajevima, gde je posadena kravlja repa, seljaci našli da je ona dobra i za ljude i da bi jc bilo grehota davati stoci. Poje* dine sokolske čete imaju i svoje za* jedničke komplekse, na kojima vrše pokuse sa novim kulturama i rad po novim metodama i spravama. Ove go* dine organizovane su grupe za zajed* ničko .sejanje deteline. Pred mesec dana sokolska župa je organizovala i izložbu sokolskih poljoprivrednih pro* dukata, koja je uspela odlično. I or* ganizatori i izlagači bili su samo se* ljaci — Sokoli.
Za ovu zimu organizuje župa te* čajeve kučne industrije, kojoj če sc posvetiti ovc zime največa pažnja a na proleče če se u Mostaru prirediti
Dok j c čovek gladan, ne govorite mu fraze ni o patriotizmu ni o drugim idejama.
T. G. Masaryk.
Stari Grči su svoju kržljavu i te* lesno slabu decu ostavljali na brdu Tajget, da se njima hrane gavrano* vi. Hteli su time da se narod njihov sastoji samo iz jakih i zdravih jedin* ki. Sem toga telovežba'se gajila u pu* nom opsegu i oni su, znamo, stigli do visokog stepena kulture, koju mi da* nas kopiramo i divimo joj se u isto vreme.
Naša sokolska organizacija na* stoji da narod telesno, a sa time i du* ševno podigne tako, da se on sastoji iz jakih i zdravih jedinki. Samo, mi nismo uobičajili da našu kržljavu de* cu izlažemo na brda gavranima, a još nešto: mi suviše lutamo, po našem slovcnskom običaju, i u tomu lutanju mi se gubimo i izgubimo.
Mi bismo trebali da budemo ško* la, ali ne gimnazija niti slično nego škola života. Mesto, gde se mora dr* žati ova škola, mora biti vežbaonica.
izložba a kasnijc i stalna prodavnica radova kučne industrije. Župa je ovc godine poslala nekoliko Sokola u po* ljoprivrednu školu u Sv. Juraj, a do* godine če čete poslati u te škole 20 odabranih mladih Sokola. Za mlade Sokole prireduje se u Gacku poljopri* vredni tečaj. Sokoli proturaju u se* lo i knjige, koje im šalje župa iz Mo* stara.
Čitav rad je u zametku. Svaki no* vi korak napred otvara nove vidike i nameče nove dužnosti i poslove. Ide se napred polako i oprezno, da se ono, što je osnovano, osigura i učvrsti. Ali po onome što je dosad učinjeno, več jc sad izvesno da če Sokoli — selja* ci u kratkom nizu godina koje dolaze, preporoditi Hercegovinu, pouzdani iz* vor snaga i zdravih stremljenja.
Seoske sokolske čete če namet* nuti svojim radom i uspesima i po* trebu reorijentacije čitavog Sokolstva i dače i zdrave principe radu čitave naše privatne inicijative.
Ciljevi ove škole mora ju biti: spre* manje ljudi za utakmicu, koja se zove život. Sredstvo za postizavanje ovih ciljeva mora biti telo,vežba.
Život je utakmica i prvi uslov za pobedu jeste taj: da takmičar (svaki čovek) bude uvek zdrav. Zdravlje če* mo očuvati snažeci telo i duh telo* vežbom.
U životu je potrebna tačnost. U vežbaonicu se mora dolaziti tačno u odredeno vreme, dakle čovek se uči tačnosti još iz ranog detinstva. Ako se nauči tačnosti u jednoj stvari, bi* če tačan uopšte. Tačan zanatljija ima mnogo više mušterija zbog svoje tač* nosti.
U životu je potrebna pažnja, opreznost i preciznost. Vežbač radi na preči. Mora raditi, pažljivo, oprezno i precizno. On uvek instinktivno radi tako, jer bi zbog najmanje nepažnje ili neopreznosti mogao izgubiti život. Kao što oprezno skače sa preče, isto tako če biti oprezan u životu, kad mu neko traži njegov potpis na menicu, ili kad zaključuje neki trgovački posao.
MAHMUD M. KONJHODŽIĆ (Ljubuški):
Samo, braćo, da pravac ne izgubimo...!
DR. VIKTOR MURNIK:
Kultura in telovadba.
Kultura in telovadba? — vzklikne morda kdo in povpraša začuden: ali je sploh kakšna zveza med njima?
Da je zveza med njima in še jako ozka, naj poskusim pojasniti v tej razpravi.* Da pa dobimo podlago za to, je treba seči nekoliko nazaj v pre* teklost in se ogledati tudi preko naših mej, pred vsem pa se ozreti na razmerje med telesom in duhom.
I.
Duh in telo pri genijih.
Osvald Spengler piše v svojem, po učenem in neučenem svetu izredno mnogo razpravljanem delu »Propad zapadnega sveta«, da se Evropa stara, zapada civilizaciji in vsem njenim pogub* nim posledicam. Ni prvi, ki je o tem izpregovoril, (pač pa razpravil to usodno vprašanje najteme* ljiteje in-najgloblje). Že stari Goethe toži o svoji dobi, da nazaduje in se razkraja. Še prej se je oglasil Jean Jacques Rousseau, svareč pred rejo razuma in kličoč k prirodi nazaj.
Okoli 1. 2000. bo evropska kultura dosegla svoj konec s popolno civilizacijo, prerokuje Spen* gler. Odkar pa se je začela izprevrgavati vanjo, da je že nad sto let. In nekako toliko časa, nekaj desetletij več, je tudi, kar je Rousseau začutil, da morajo vedno manj prirodni življenski pogoji in vedno večja nega in pitanje duha na škodo telesa postati usodepolni za kulturno človeštvo. In kakor bi mu bilo pred očmi, da v zapadni Ev* ropi more samo še prirodna Korzika roditi res* nično velikega genija, je prerokoval, da pride od tam tak velikan. Njegovo prerokovanje se je iz* polnilo. Ako ima Spengler prav, da se je okoli
I. 1800. zapadnoevropska kultura sklonila proti svojemu zatonu, se zdi, kakor bi bila hotela pri* roda pred tem sklonom za zaključek ustvariti eno največjih svojih mojstrskih del.
Iz Korzike je prišel Napoleon, »veliki sin pri* rode, sam prirodna sila,« mož »nadprirodne ali bolj prav edinoprirodne jasnosti gledanja,« ka* kor pravi »zadnji univerzalist« Bleibtreu o njem;1 — ta »compcndium sveta«, ki je bil »posebno velik v tem, da je bil vsako uro i s t i«, »vedno v svojem elementu«, da se »more o njem reči, da
* To razpravo je smatrati za nadaljevanje razprave »Telovadba in narodno gospodarstvo« (kot zaključek
II. poglavja: »Telovadba — živi jenska moč — kultura«) v »Sokolskem Glasniku« 1. 1928., št. 2., 3., 4., 7. in 8. Vendar pa je razprava samostojna, radi česar je .ne* ogibno, da tu pa tam kaj navaja, kar je navedeno že v razpravi »Telovadba in narodno gospodarstvo«.
1 Karl Bleibtreu: Die Vertreter des Jahrhunderts,
II., str. 176, I., str. 167.
je bil vedno v stanju neprestanega razsvetljenja«, pa s telesom »iz granita«, kakor govori Goethe o njem;2 — ali kakor piše ameriški filozof Emerson: »mož iz kamna in železa, zmožen šestnajst ali se* demnajst ur sedeti na konju, zopet cele dni po vrsti biti skoro brez počitka in hrane in pri tem vendar razviti hitrost in vzkočno moč tigra«; mož, ki jc »svoje bitke dobil v glavi, preden jih je dobil na bojišču samem«; mož, ki so se »v njem videle združevati se prirodne in duhovne moči, kakor bi morje in zemlja postala telo in postava in začela misliti.«3
Napoleonu se more v novem veku primerjati po veličini genija samo šc eden, pa na drugem področju: Shakespeare, ki je živel v času, ko je bila življcnska sila evropskih narodov še na višku. O tem »Napoleonu poezije«4 pravi Goethe, da »dobimo, ko ga beremo, vtisk duhovno in telesno skozi in skozi in vedno zdravega krepkega člo* veka«.5 Tudi v njem, kakor v Napoleonu, tem »Shakespcareu čina«4 je bila najmočnejša intuicija harmonično združena z največjim duhom. Tudi njega imenuje Bleibtreu »prirodo samo«, Shakes* peare mu »ne vidi nič posamezno, ampak vse enakomerno skupaj kakor priroda; celo življenje naj bo, grobar mu jc prav tako važen kakor Ham* let, dojilja kakor Julija, Emilija kakor Desde* mona... misel, čuvstvo, upodobitev se spajajo v eno, Macbethove čarovnice se dvigajo kot utele* sitev njegove’ notranjosti, pijani vratar in lasta* vice na stolpu se izprevračajo v ironiziranje mrzličaste velikosti in bedastih strasti.«"
Oba »Napoleona« ali, če hočete, oba »Sha* kespeareja« stt imela idealno uravnovešene du* hovne in telesne moči. Vzemimo pa še tretje po* prišče. Imanuel Kant velja za največjega filozofa nove dobe. Ob vsej svoji velikosti pa slabotni in bolehni Kant ni bil vedno »v stanju razsvetlje* nja«. Ogromno razviti njegov duh prede ne tako redko pajčevine ali pa takorekoč melje na prazno. Razum prevladuje intuicijo. Moči duha in moči telesa niso v ravnovesju, četudi je v Kantovem telesu vkljub bolehnosti tičala neka žilavost, saj je dosegel starost 70 let.
Vsi trije zgoraj navedeni pisatelji, Bleibtreu, Goethe, Emerson, poudarjajo poleg velikih du* h o v n i h moči velike prirodne moči, ki de* lujejo v resnično velikih genijih. Zadnja dva go* vorita naravnost o telesu, njegovi moči in vztraj* nosti. Goethe tudi na drugih mestih govori o tem. Telo, pravi, da ima največji vpliv na geni*
3 Eckermann: Gcsprache mit Goethe, 16. II. 1826,
7.	(IV. 1829, 11. III. 1828.
3 Ralph Waldo Emerson: Reprasentanten des Men* schcngeschlechts, Reclam, prevod iz angleščine, str. 181, 182, 180.
4 Kakor ga imenuje Bleibtreu (Die Vertreter des Jahrhunderts, II., str. 176).
5 Eckermann: Gesprache mit Goethe, 11. III. 1828.
0 Bleibtreu: Gesehichte der englischen Literatur
str. 17, 26.
jalno produktivnost. »Bil je sicer čas, ko so si na Nemškem genija mislili majhnega, slabotnega, da, celo grbastega; toda jaz čislam genija, ki ima pravo telo; ako so rekli o Napoleonu, da je iz granita, velja to zlasti tudi o njegovem telesu.« In kako si misli Goethe zvezo genijalne produk* tivnosti z vnanjo prirodo, razloži takole: »Pro* duktivnost povzročujoče moči tiče v počitku in v spanju; tiče pa tudi v gibanju. Take moči tiče v vodi in prav posebno v ozračju. Čvrsti zrak prostega polja jc pravi kraj, kamor spadamo; kakor bi duh božji tam neposredno obvel člo* veka in neka božja moč vršila svoj vpliv. Lord Вугоп, ki je vsak dan živel več ur pod milim ne* bom, sedaj jezdil ob morskem bregu, sedaj v čolnu jadral ali veslal, sedaj se kopal v morju in vadil svojo telesno moč s plavanjem, je bil eden najbolj produktivnih ljudi, ki so kdaj živeli.«3 Goethe sam, tudi izredno produktiven, je jako ljubil telesne vaje v prosti prirodi: mnogo se je izprchajal, jezdil, plaval (celo pozimi), sabljal, drsal po ledu.
Genij je misterij. Tiči v duhu, pa prav tako v življenski sili telesa. Telo je kos prirode, ki so njene moči tudi misterij za nas. In če se človek z genijalno osnovo odtuji prirodi, je kakor An* teus, ki, oddaljen od zemlje, izgublja moč. Kakor riba, potegnjena iz oživljajoče jo vode, zaman hlasta po svojem življu, tako se muči prirodi od* tujeni duh. »Sedi na porodnem stolu misli,« kakor bi rekel Heine, prede pajčevine po možganih, melje na prazno.
Duh in intuicija.
Kar pa velja za genije, velja tudi za človeka sploh. Geniji so le najvišji vrhunci v narodu, najboljši in najlepši plodovi življcnske sile kak* šnega naroda. Genijalna intuicija se le po svoji veliki obsežnosti in sili, globini in višini razlikuje od intuicije povprečnega človeka, kakor je ista z duhom genija in z duhom povprečnega človeka — ako naj z duhom razumemo zmožnost tako* zvanega »diskurzivnega« ali »sukcesivnega«, tudi »pojmovno mišljenje« imenovanega mišljenja, t. j. posrednega, postopno od sklepa do sklepa napre* dujočega mišljenja; z intuicijo pa neposredno dojmovanje, brez posredovanja razsodkov in sklepov, ki pade takorekoč v glavo kot nekakšno »razsvetljenje«, hipoma in nenadoma, ko človek niti ne misli na zadevni predmet, ali pa tudi v teku pojmovnega razmišljanja, ki se mu pri njem na krat pravo »zasveti«.
So sicer filozofi, ki pravijo, da samo pojmov* no mišljenje vodi do »spoznanja«, »razumeva* nja«. Pa so drugi, ki trdijo, da tudi intuitivno spoznavamo, da celo, da je intuitivno spoznava* nje tudi pojmovno spoznavanje, samo z dru* gačnimi »kategorijami«, kakor jih ima pojmovno mišljenje. Zopet drugi so s svojim mnenjem ne* kako v sredi: pravijo, da je intuicija, če že ne spoznavanje, pa vsaj činitelj pri spoznavanju. Vsekako so vsi prvotni pojmi in prvotne resnice
plod intuicije. »Spoznati« Jih je mogoče samo ne* posredno, z »duhovnim gledanje m«, torej in* tuitivno. Na podlagi prvotnih pojmov in prvotnih resnic, intuitivno gledanih, so vse vede, tudi ta* kozvane eksaktne, sezidale svoje ponosne um* stvene palače. Ako pa prvotnih pojmov ne mo* remo »raz*umeti«, ali naj potem moremo razumeti to, kar izhaja iz prvotnih pojmov, to kar je iz njih sestavljeno ali na njih zgrajeno? Četudi je Schopenhauer danes v glavnem že odpravljen fi* lozof, ima vendar v posameznem mnogokaj prav, in prav ima, če pravi: »Temelj in tla, na katera se opirajo vsa naša spoznanja in vede, je to, kar se ne da razložiti; k nerazložljivemu vodi nazaj vsaka razlaga, po več ali manj vmesnih členih.«7
Takozvani »zakoni mišljenja« so intuitivne prirode. Pa tudi pojmovno razmišljanje samo, prav najgloblje tako razmišljanje, zavisi od in* tuicije. Veda logike ti o kakšni drugi stvari še ne da nobenih sklepov in spoznanj, ona more samo preizkusiti, ali so že narejeni sklepi pra* vilni. Povsod, tudi v vedi in ne samo v umetno* sti, je treba fantazije. Brez nje ni mogoče niti navadno niti znanstveno pojmovno mišljenje, celo pa ne kakšno umetniško stvarjanje, ki ga Helmholtz celo označuje kot »nezavedno sklepa* nje«, hantazija, ki jo Goethe imenuje »svojo bo* ginjo«, »čudno hčerko Jupitra«, je očitno mtuitiv* nega značaja, saj jo pojmovno razmišljanje sicer more vzbuditi, jo sprožiti glede na kaj, njen po* tek sam pa ne zavisi od njega, da, Goethe celo svari, naj »stara tašča Modrost nikar ne žali nežne dušice.8 Najmočnejše sproži fantazijo močno čuvstvovanje, s krepko fantazijo pa krep* ke misli. »Les grandes pensees viennent du coeur« (velike misli pridejo iz srca), pravi Vauvenar* gues; o enem najmočnejših čustev, navdušenju, pa pravi Kant, da se nikdar na svetu ni zgodilo kaj velikega brez entuziazma.
Duh in življenje. Fantazija ni duhovnega značaja.
Ako pa brez fantazije ni mogoče pojmovno mišljenje, popraša morda kdo, kaj pa še ostane duhu, kaj je duh? Ali ni fantazijsko delovanj* samo že delovanje duha, da, ali ni že čuvstvo* vanje in tudi čutenje nekaj duhovnega? Še danes mislijo mnogi tako. Melhior Palagyi, samonikli, globoki pa danes še malo znani mislec 8 in za njim Ludovik K 1 a g e s, mnogo bolj znani psiholog, pa dokazujeta, da vse troje: čutenje (Empfin*
7 Parerga und Paralipomena, II. zvez., pogl. L. § 1.
8 V pesmi: »Meine Gottin«.
9 Čeprav je filozofski oče relativitetne teorije v moderni fiziki, dasi se ne zlaga z Einsteinom in Min* kowskim ter postavlja ne relativitetno, ampak korela* cijsko teorijo. Njegove kritike relativitetne teorije so izšle v knjigi »Zur Weltmechanik. Beitriige zur Me* taphysik der Physik.« Morda je omembe vredno, da je Palagyi doma iz šc prirodnejšega vzhoda Evrope (mo* rebiti se je v njem pretakala vkljub madžarskemu ime* nu slovanska kri?), na meji, ki jo Spengler postavlja ozemlju propadajoče zapadnoevropske kulture.
\
L
U životu je potrebna smelost i odvažnost te brzo snalaženje i odluč* nost u teškim situacijama. Kukavice, sc nikad ne penju na sprave, oni ili beže iz vežbaonice ili postaju odvaž* ni. Čovek je smeo i odvažan čim se penje na sprave i pravi skokove i ve* lepremahe. U životu se ovakvi pozna* ju, jer su poštovani od okoline i sve im uspeva.
U životu treba biti vedar i svež. Čovek telesno zdrav i snažan, uvek je vedar, svež i raspoložen. Nikad ne klone. Sve prepone preskače lako. A život je takmičenje sa bezbroj pre* pona.
U životu je potrebna, više nego ista drugo, snaga volje. Čoveka niko ne sili da dolazi u vežbaonicu. On sam sebe prisili, znači ima snažnu vo* lju. Takoder ga niko ne može siliti, da na vežbu dolazi redovno, i na to on sam sebe prisili, dakle ustrajan je. Ljudi sa jakom voljom i ustrajni, mo* raju imati uspeha u životu, ma čim se oni bavili.
Samo ovih nekoliko osnovnih stvari, koje su uslovi uspeha u životu, a koje daje vežbaonica, dovoljni su da svima pokažu pravac i put ko j im Sokoli treba da iclu, koji je uostalom davno obeležen. Vežbači če mene ra* zumeti dobro, jer su ovo sve iskusili ili su se sa ovim koristili u životu.
Vežbaonica je hram sa otvorenim vratima za svakoga, za bogata, siro* maha, radnika, seljaka i intcligentnog profesora. U vežbaonici se stvarno uvek i sastaju ljudi iz svih slojeva na* roda. Tu oni udruženim snagama sebi nabavljaju sprave, pomoču kojih se skrbe za svoje telo.
Medutim bacimo pogled na druge stvari, za koje neki naši teoretičari tvrde da bi ih trebalo bez daljnjega primati. Konačno po tomu se mogu i teoretski zaključci donositi, samo ako praksa ne hude tomu protivna. Na primer uzmimo tenis. To je šport skup i za njega se mogu interesovati samo bogati. Svaki igrač treba jedan raket, ali na jednim karikama može vežbati na hiljadc ljudi u toku vreme* na, a u isto vreme vežbaju desetori* ca! Skijaštvo je več usvojeno, i o to* mu možda sc ne sme ni govoriti. Ali to je šport za bcsposlenjake. I treba se dobro umotati u bundu. Neko mo* ra zaradivati za koru hleba čak i u nedelju i tako nc može na skijanje ali uveče posle posla telesnog ili dušev* nog, dobro mu dode sastanak sa bra* čom u vežbaonici i malo vežbanja. To
je prijatno i dobro deluje na živce naročito posle duševnog rada. A ne mora imati bundu. Cepajuči se na ovakve odseke, mi sc možda nesvesno i nehotično cepamo na bogate i siro* mahe na gospodu i negospodu i več smo skrenuli sa pravog puta. Naša jednakost bačena negde u kut tada, snebiva se od čuda golema, šta s njom beše! Tako mi odstupamo od svojih osnovnih zadataka i postaj emo sa* svim nešto drugo, a ne ono što bi tre* bali da smo.
Isto tako skretanje sa pravoga puta pojavljuje se u obliku jedne zverke, koja se zove prosveta. Ne mi* slim na prosvetu uopšte, nego na našu prosvetu onakvu, kakvu je sada ši* rimo. Toj zverci ja bi dao drugo ime: lutanje. Jer o tomu prosvetnom radu imamo više rezolucija, programa i pra? vilnika, nego samih knjiga koje su potrebne za taj rad. U tomu prosvet* nom radu imamo toliko metoda, ko* liko i samih prosvetara. iSvaki radi drukčije. Kad bi sc sve skupilo, slo* žilo bi se ko rogovi u vreči. A i da* nas se Iuta i traže se novi metodi. Ni* kad na kraj!
U praksi ovaj prosvetni rad nc* ma nikakvih rezultata. Dozvolitc je* dan primer: U vežbaonici čas sa čla* novima. Osam mladih, zdravih ljudi takmiče se jedan čitav sat u svim le* pim osobinama, koje sam gore spomc* nuo da pruža telovežba. Drugim reči* ma uče se životu. Na kraju časa ula* zi u vežbaonicu 'neki sasvim strani čovek. Može da hude čelav, nerazvi* jen, poguren, tuberkulozan i sve mo* guče, može sc reči zreo za Tajgct. Taj čovek ima dužnost, da osmorici ljudi, koji su možda odrasli vežbaju* či, prikaže potrebu i rezultate telo* vežbe ili slično To mora učiniti za tri minuta najmanje ili pet najviše. (Neki filozofi predlažu da to traje deset minuta, ali da se to odobri, tre* bače deset godina diskusije.) Ovakve nagovore po dužnosti, vežbači saslu* šaju kao uredni i disciplinovani. Obič* no, ono što slušaju na jedno uho ude, a na drugo izide. Ali često puta se desi da sc taj strani čovek, koji u glavi ima naslagane sve same nago* vore, prama vežbačima drži na nekoj višini, zbog svoga evenfcualnog polo* žaja koji zauzima u ljudskom društvu. Kad takav gospodin visoki brat dode i prosipa svoju pamet sa višine, onda brat prednjak treba da prvoj četvorici u vrsti komanduje, da toga gospodina uzmu za ramena i noge i izbaee na
polje. Jer ovakav »prosvetni« rad ne* moguč je, nepotreban je i bezuspe* šan je.
Ali ima jedan dnikčiji prosvetni rad nepropisan i nevezan ničim. Naj* pre jedna činjenica: ljudi več samom telovežbom, dakle snaženjem i podi* zanjem tela podižu i snaže i svoj duh. Vežbač je redovno inteligentan, nije savršen, ali se uvek izdiže iznad svo* je okoline. U čemu je tu stvar?! Tu imamo nehotice dobar rezultat! Evo kako: Ako je vežbač bez škole, najbo* i ja škola mu je vežbaonica, a najbolji učitelji i prosvetari su njegova inte* ligentna brača vežbači koji s njim pro* vode vreme ,u vežbaonici i drugde, ko j i su s njim srasli i medusobno se dobro poznaju. Dakle najviše koristi u prosvetnom pogledu daje bas telo* vežba, i to indirektno, jer na jedno mes'to sakuplja Ijude najviše i najni* že inteligencije. Čovek može postati inteligentan i bez škole ako sc mno* go sastajc i druži sa inteligentnim lju* dima. Uspeha u prosvetnom pogledu biče samo tamo, gde ima inteligent* nih i redovnih vežbača. Oni su pravi i faktični prosvetari svojoj brači i ne trebaju njima nagovori, govori ni pre* davanja, nego obični i najobičniji raz* govori srdačni, bratski i nevezani i to svugde za vreme odmora u vežbaoni* ci. u garderobi na ulici na izletu i ta* ko dalje. Ako se inteligent još pored toga desi i prednjak za telovežbu, onda je uspeh siguran u takvom dru* štvu.
To jc tako jednostavno za vežba* če, a tamo, ljudi se gube u pesničkim deklaracijama, kilometarskim rezolu* cijama, dosadnim konferencijama, strižu i kroje programe, a ovamo ova vežbačka raja o svemu tomu čita i čudi se šta sve ta bratska gospoda, rade i izmišljaju.
Mi imamo Tyršev sustav odlično protumačen i razraden on se provodi gde god je to moguče. U hercegovač* kfm seHma na primer za sada je to nemoguče. Zato čemo tamo narod najpre podiči privredno i prosvetno, pa tek onda primeniti Tyršev sustav. Tako treba raditi svugde. A nc gu* hiti vreme u sastavljanju neumesnih i neostvarljivih predloga. Vežbaonica treba da je sada i da uvek ostane glavno polje rada, kroz nju treba' da ide sve. Naravno rad u vežbaonici trebamo usavršavati, da ona postane škola života u još višem stepenu ne* go što je sada. U današnjem mate* rijalističkom životu i svetu, nesmemo
mi odgajati božje ptičice, nego ljude jake i okretne, koji če biti u stanju da se laktovima probijaju kroz život i da uvek prvi stignu cilju. Mi moramo te* žiti za ovim i ovakvim stvarima a od* bacivati i neuvoditi skupe gospod'ske sportove za razonodu. Oni koji ne* mogu naći razonode u vežbaonici, nc* ka traže na drugim stranama, zlatni im puti! A naš broj neka se smanji, ali neka hude više stvarnih vrednosti me* du nama.
Često puta na dnevni red izlaze čudnovate, bolesne pojave. Na primer, slušam priču, da su bile pobune pro* tiv Murnikovih vežbi za slct u Bco* gradu. Ne znam od koga je to došlo, ali uopšte uzevši, kad čujem da je nekomu nešto teško, odmah se setim kukavičluka. Znam da za redovne vež* bače vežbe nisu teške. One su na* ravno teške za one »majčinc sokolove« koji se privuku u vežbaonicu mcsec dana pred slet i samo zbog toga, da na slet idu sa povlasticama za vežba*
STANKO TRČEK (Ljubljana):
če. Sada su ovim vežbama ovakvi »se* zonski burazeri« onemogučeni i škar* tirani. Bolje da na slet izide manji broj ali veča vrednost. Prazni brojevi nam ne trebaju! Ovo je vrlo dobra strana ovih vežbi i samo zbog nje svaka čast bratu saveznom načelniku. A sem toga vežbe dragocene za samo ljudske telo zbog raznolikosti pokre* ta, a ugodne za oko zbog živahnosti i lepote. Strani svet, koji nam dode si* gurno če uvideti i uveriti se da preko Slo'venstva i Balkap več sada može dati nešto. Za ljude koji su zaljublje* ni u same odore i parade samo broj ima značaja, ali ljudi koji vole tih i sitan rad više poštuju stvarne vred* nosti nego broj.
Ovo nekoliko redaka o našim le* pim stvarima i nevoljama, hoču da za* vršim sa rečima: »Vežbaonica jc naš hram u koji treba konccntrisati sav sokolski rad, da ne bismo izneverili sami sebe.«
In zopet naš jezik.
Vprav slučajno se je zgodilo, da me letos kakor lani ob istem času sili, spregovoriti znova o našem jeziku.
Povoda so mi dali malenkostni, na videz čisto brezpomembni dogodki v moji sokolski okolici in čitanjc športnega stolpca v naših dnevnikih.
Že lansko leto sem skušal doka* zati, da nam ne more in ne sme biti vse eno ali naš jezik ohranjamo čist, ali ga mažemo in onečaščamo z nepo* trebnimi tujimi primesmi, s čimer mu jemljemo jugoslovanski značaj in nje* gove posebnosti, ki ga ostro ločijo od vseh drugih jezikov.
Jezik ni trenutna, samovoljna tvorba, ampak plod tisočletnega raz* voja. Korenini v najglobokejših čuv* stvih in v podzavestnem življenju ljudstva, dejal bi v nagonih. Jezik je činjenica ljudskega življenja v najob* sežnejšem pomenu besede. Iz tega spoznanja nujno sledi, da s poslabša* njem jezika slabšamo značaj ljudstva, ga demoraliziramo. Skrb za jezik nam v odlični meri pomaga krepiti narod* no zavest, brez koje ni narodnega živ* ljenja. To nam priča naša bližnja, še bolj "pa starejša zgodovina. Naši pre* poroditelji so morali najprej dvigniti jezik, da so z njegovo pomočjo mpgli zbuditi samozavest ljudstva. Da se jc tako moralo zgoditi pri vseh, ne sa* mo slovanskih plemenih, je že dokaz za vzročno zvezo med jezikom in živ* ljenjem.
Pa bo kdo rekel: zakaj pa naj bi ljudstvo radi nečistega jezika zgubljalo narodno zavest? Iz svojega živ* ljenja vem tole: vedno kadar sem kje naletel na nepotrebno tujko, me je neprijetno dirnilo, ne toliko radi be* sede kolikor radi nehotne predstave, da moja materinščina ni na tisti stop* nji kakor drugi jeziki. Obhajal me je skoraj občutek sramu in kakor sc mi je upiralo, sem bil časih malone uver* jen o manjvrednosti svojega materi* nega jezika. Čim bolj sem doraščal, tem bolj sem spoznaval, da to ni res.
Iz pogovorov vem, da se je tako kakor meni godilo še premnogim. Iz tega in še iz nekojih drugih znakov sklepam, da se z zanemarjanjem jezi* ka vsiljuje tudi ljudstvu kot celoti mi* sel o njegovi manjvrednosti. Posledi* ca tega jc. da se v narod čedalje bolj rine občudovanje in raba tujega jezi* ka, s tem vred pa tudi tujih'navad, in tujega mišljenja. Vsa naša zgodovina je eno samo tako potujčevaino vrše* nje. Potujčevanje se mora prav tako neovirano vršiti tudi na narodih s sa* mostojno državno organizacijo. Takih primerov imamo v zgodovini vse pol* no (zlasti stare slovanske države so zaporedoma padalc pred tujim vpli* vom ne le pred tujo silo) in še danes se jih ne manjka (azijske države n. pr.). Zavestno ali nezavestno more* mo torej sami na sebi vršiti delo po* tujčevanja, in to temeljiteje nego- tu<
dung), čuvstvo (Gefiihl) in domišlija (Einbildungs* kraft, Phantasic) niso stvari duha, temveč stvari življenja. Vsi trije so jima doživetja, vitalni (življenski) procesi in ne duhovni. Duhovnih procesov (potekov) da sploh ni. »Vsi fizični poteki, naj si bodo mehanične ali življenske vrste, tečejo v času, in vse kar teče v času, je fizični potek. O duhovnih potekih, potekih zavesti ali o psihičnih pojavih pa sploh ne sme nikdar biti go* vora, ker more duh biti samo delujoč in imajo njegovi čini ali akti docela instantan (trenuten) značaj, to sc pravi se izvršc vsakokrat v nedeljivi (matematični) časovni točki. Novodobna psiholo* gija zamenjava tekoči tok doživetij z duhovnimi akti, v katerih se doživetja stakajo, ali točneje rečeno, ona sploh ne pride do pojma duhovnega akta... Ona se dela, kakor bi tajila samo »dušo« ali »dušno substanco«, v resnici pa zanikuje vsako duhovno dejanje in postavlja na nje* govo mesto tekoče vitalne poteke, ki jih seve nujno potvarja, ker jih mora izdajati za duhovne poteke.«1 »Naša zavest obstoji le v toliko, kolikor je delujoča, potemtakem se mora govoriti nc o potekih zavesti, ampak o dejanjih zavesti, aktih zavesti.«* Življenski procesi tečejo neprestano, kontinualno, nc tako duhovni akti, ki so »inter* mitirajočega značaja«, »punktualni«, t. j. ne po* trebujejo nobenega časa, ne izpolnjujejo nobc* nega časovnega intervala, ampak se izvršc na absolutno natančni meji med preteklostjo in bo* dočnostjo, v absolutni sedanjosti ali v absolut* nem »sedaj« in se zategadelj s čuti ne morejo zaznati... To pojmovanje duhovnih aktov ni novo, kajti slutnjo o njem dobimo tudi pri nc* učeni in nezaobraženi (unverbildet) množici. Obično se pravi, da jc misel neskončno hitra, in ta trditev je docela upravičena, ako se z neskonč* no hitrostjo ne razume nič drugega, kakor da posamezni duhovni akt na sebi za svoj razvoj nc potrebuje nobenega časovnega trajanja; toda ako se takoj pristavi, da je od enega duhovnega čina do drugega moči priti le s časovno tekočimi življenskimi procesi, tako da je med dvema du* hovnima aktoma nujno od ničle različen časovni interval, ki se da meriti.1 S temi duhovnimi akti pridemo do zavesti doživetij, do zavesti onih samih na sebi nezavednih vitalnih procesov (ču* tov, čuvstev in fantazije), v katerih toku se du* hovni akti takorekoč zabliskavajo. Omejenost človeškega duha pa ima svoj vzrok v tem, da njegovo delovanje ne more spremljati življenskih procesov v njih neprestanem toku, ne more v vsakem njihnih brezmejno mnogih časovnih de*
1 Melhior Palagyi:	Naturphilosophische Vorlesun* gen iiber die Grundprobleme des Bewusstseins und des Lebens«, II. izdaja (1924.), str. 246 i sl. V navajanje njegovih dokazov sc (seve ne moremo spuščati. Podaja jih razen v navedenem glavnem svojem delu tudi v knjigi »Die Logik auf dem Scheidewege« ter v razpra* vah, ki so izšle zbrane v knjigi »Wahrnehmungslehre«.
2 Istotam, str. 74.
3 Istotam, str. 247 i. sl.
lov in delcev narediti duhovni čin. »Med tem ko čutenje teče brez prestanka, se človeški duh vzpne samo sunkoma, od intervala do intervala, k novemu zaznavnemu aktu. Seveda pa nas za* vzema iluzija, da je naše zaznavanje popolnoma nepretrgano ali neprestano, toda če bi bilo to res tako, potem ne bi potrebovali nobenega prirodo* slovja več, ker bi vsak prirodni dogodek moral svojo zadnjo tajnost odkriti našemu zaznavnemu pogledu.«4
Da zlasti tudi »delovanje« fantazije ni* kakor ni delovanje duha, navaja Palagyi v do* kaz tudi hipnozo. Hipnotiziranemu človeku manjka zavesti, njegov duh nc deluje. »Avto* mat je, ki čuti, čuvstvuje in fantazira, to je čutni, čuvstveni in fantazijski procesi, ki se v njem od* igravajo, se ne spajajo z nobenim delovanjem zavesti, ampak jih vodi zavest druge osebe, za* vest hipnotizerja.5
Za nas tu zanimiv je tudi Palagyijev nazor o intuiciji: »Čuti vodijo s pomočjo direktnih, čuvstva pa s pomočjo inverznih fantazmov" do duhovnih aktov. Ti inverzni fantazmi se nana* šajo* deloma na preteklo in služijo spominu, de* loma se prestavljajo v bodočnost in so nosilci naših nad in želj. Čuvstvo pa sili tudi k tvornim inverznim fantazmom, ki so nosilci naše inspira* cije: praktične, umetniške, kakor tudi teoretične inspiracije... Ti akti intuicije igrajo v novodob* nem nauku o spoznanju pod imenom »apriorič* nega, od izkustva neodvisnega spoznanja« čisto napačno razumljeno vlogo. Moderni nauk o spo* znanju se je namreč razvil pod vplivom angleške čutne filozofije, ki čisto zmotno gleda naš anima* lični življenski proces, misleč si ga določenega samo po procesih zunaj, telesa in ne tudi po pro* cesih, ki se vrše v notranjosti telesa. Ne opaža, da nimamo samo zaznav, ki jih sprožujejo čuti, ampak da so tudi zaznave, ki jih sprožujejo čuv* stva, prav te zaznave pa označujemo z intuicijo.«7
Palagyijevemu nazoru o vitalnosti čutenja, čuvstvovanja in fantazije in o njih razločku od duhovnih aktov pritrjuje L. K 1 a g e s. »Ni zavest, ki čuti, čuvstvuje, fantazira in ni zavest, ki pro*
4 Palagyi: \Vahrnehmungslehre, str. 16.
r> Istotam, str. 90 in sl.
n Kaj razume s tem, naj pojasni to*le mesto (Wahr» nehmungslehre, Theorie der Phantasic, str. 80): »Imamo fantazijo, ki naredi našega duha »odsotnega« z ozirom na realne procese, ki delujejo na naše čutne živce, in navadno sc samo ta razume s pojmom fantazije; toda imamo tudi fantazijo, ki jo sproži čutenje prisotnih procesov, in ki se ji zahvaljujemo, da sc kar je pri* šotno, more pred nami razmotati v svojem prostorov* nem redu, legi in obliki. To fantazijo, ki našo zavest veže na to, kar je prisotno in s katero se prisotno iz« obliči v prostorovno okolico, imenujem direktno fan« tazijo in ji kot antagonistinjo stavljam nasproti in< verzno fantazijo, s katero postane naša zavest tujka v realni okolici.«
7 Palagvi:	Naturphilosophische	Vorlesungen,	str.
298.
izvaja gibe" vse to je tudi njemu stvar življenja, duh pa mu dela akte zavesti; čeprav se sicer v vseh podrobnostih ne strinja s Pahi* gyijem in gleda na stvar z drugačnega filozofič* nega stališča. Njemu jc življenje nekaj samo* svojega, suverenega: »kot v sebi polariziran je življenjski proces suveren in ne morda protipol prirejenega mu duha,«0 kakor je to Pal.igyiju. Vkljub temu pa Klages visoko ceni Palagvijevo delo. »V ir možnosti vse človeške zmo* te je i s k a t i .v tem, da moremo za d u* h o v n o smatrati, kar je samo živo, ali za živo, kar je samo duhovno,« ta »monumentalni stavek Palayijev«10 bi rad imel Klages, »da se ustavi med znamenitosti duhovne zgodovine.« »Za srečo brez primere smatramo, tla je tako visoko nadarjen metafizik kakor Pa* lagyi bil obenem eden največjih matematikov sc* danjosti; kajti prav v tem utegne biti utemeljena ne le nepomotijiva gotovost cilja, s katero gre njegovo mišljenje na izsleditev eksaktnega razlo* čevalnega znaka za duha in za življenje, ampak tudi tehtnejša okolnost, da ga dejansko najde s pomočjo pojmovne dvojice diskontinuitete in kontinuitete.«11
Važnost telesnega gibanja za delovanje duha.
Ako sem se pri Palagyijevih in Klagesovih nazorih o duhu in življenju pomudil razmeroma dalj časa, sem štorij to zato, ker nam ti nazori kažejo , kako je tudi veda začela dokazovati bi* stveni delež, ki ga ima telo, živo telo, pri du* hovni produkciji in s »pojmovnim razmišlja* vanjem« donašati dokaze za to, da je treba za duhovno plodovitost tudi, kakor je rekel Goethe, »pravega« telesa. Ako so čut, čuvstvo in fantazija nekaj vitalnega, fizičnega, potem je fizična kako* vost telesa in kakovost tega, kar se v njem fizično godi, prav tako važna za delovanje duha, kakor kakovost nefizičnega, čutno nezaznavnega duha samega. Krepka življenjska sila, zdravlje in moč telesa potemtakem niso samo pogoj za vztrajno fizično prenašanje duhovnih naporov, temveč tudi pogoj za zdravo in krepko duhovno produkcijo samo. Potem pa se pomen krepkega telesnega gibanja, ki zdravo ohranja in krepi telo in jači življenjsko silo, dviga nad ono važnost, ki sc mu je doslej pripisovala.
Važnost telesnega gibanja pa se še poveča, ako se ozremo na Palagyijev izsledek, da fanta* zija sloni na domišljenem ali virtualnem giba* n j u. »Zmožnost, v domišljiji gibe ali, kakor mo* rerno tudi reči: virtualne gibe izvajati, je pod* l^ga vsega našega fantazijskega življenja ... Fan* talija igra v kraljestvu vitalnosti podobno vlogo
8 Ludovik Klages: Der Geist uls \Vidersacher der Seele, 1929, I. zv., str. 231.
0 Istotam, str. 474.
10 Pa!agyi: Naturphilosophische Vorlesungen, str.
256.
11 Klages v uvodu k Palagvijcvi »Wahrnehmungss
lehre«, str. XXIII., IX. in X.
kakor gibanje v mehaničnem svetu. Mogli bi jo označiti kot vitalni analogon, kot vitalni ekviva* lent ali kot vitalni posnetek gibanja. Kakor more telo iz družbe drugih teles na mehanični način uiti samo z gibanjem, tako se more življenjski proces samo z domišljijo oprostiti oklepov oko* lice. Čudež brez primere je, da more življenje, ne da bi se umaknilo z mesta, kjer je, vkljub temu ravnati, kakor bi se bilo umaknilo na kak* šno drugo mesto prostora ali na kakšno drugo mesto časa...«12 »Vitalni proces domišljije v H* ziofogični luči ni nič drugega, kakor nasprotova* nje dveh antagonističnih refleksnih gibov, ki sc med seboj ovirata, da ne more priti do nobenega pozornost vzbujajočega vidnega giba . .. Domiš* ljeno gibanje jc torej vitalni ekvivalent dveh v jako kratkem času si naslcdujočih in zato se uničujočih realnih refleksnih gibov. Ker pa po* teče med prvim in drugim refleksom neki čas, četudi še tako kratek, vendar izmerljiv časovni interval, se prvi refleks nc more preprečiti po* polnoma, kar povzročuje, da se mora vsak do* mišljeni gib sprožiti v komaj znatne rcaiivi gibe.«''1
Človek more zaznavati vnanji svet le s рси močjo domišljenih gibov. Teh zaznav pa se more zavedeti tudi le s pomočjo takih gibov v do* mišljiji, ki jih Palagvi imenuje domišljene siinbo* lične, t. j. pomembne gibe, in ki si z njimi izvrši* tev zaznave zakličemo v domišljiji. Tudi k za* vesti lastnih duhovnih aktov pridemo na ta način, da izhajajo od njih simbolični gibi, s pomočjo katerih se nanašamo na duhovne akte. Seveda moremo te gibe izvesti tudi v resnici in jih to moramo, kadar hoče naša zavest občevati z drugo zavestjo (z drugim človekom). Ti gibi morejo biti tudi zgolj kretnje, igra potez na obrazu in tvoriti nekakšen mimični jezik (kakor pri gluho* nemcih) in za silo zadostovati, da se zavest spra* vi z drugo v zvezo. Pravi nosilec take zveze pa je oni čudoviti sistem simboličnih gibov, ki ga označujemo kot glasovni jezik.14
Zmožnost telesnega gibanja je neogiben pogoj človeške zavesti.
Zmožnost telesa gibati se je Palagyiju tako važna za duha, da jo smatra za neogiben pogoj človeške zavesti. Ako bi sc človek ne mogel gi* bati, sploh nc bi izvedel sam za sc, ne bi mogel dobiti samozavesti, brez zavesti samega sebe pa tudi ne bi mogel dobiti zavesti sveta sploh: no* bene zaznave in nobenega spoznanja ne bi imel, o kakšnem mišljenju ne bi moglo biti nobenega govora. »Samo telo, ki sc more gibati ali ki ima gibljive ude, more prav radi svojega gibanja do* znavati občutke samoodpora 1S: ako pa celo naše
18 Palagyi: »Wahrnehmungslehre«\ str. 75, 94.
1:1 Istotam, str. 104.
14 Palagyi: Naturphilosophische Vorlesungen, str. 288 in sl.
lr’ Odpora lastnega telesa: občutke .odpora, ki jih en ud telesa vzbudi v drugem udu telesa, kakor če na primer z desnico primemo levico.
jec sam. Potujčevanje pa je že to, če ne skrbimo za svoj napredek vobče, ker s tem napredka željno ljudstvo rinemo v naročje naprednejši tujini. Stalno napredovati pa mora najprvo materinščina kot sredstvo za sporazu* mevanje. In zopet najdemo v zgodo* vini mnogih primerov, da so narodi v dobah svojega upadka vedno obože* vali tujca in tujčev jezik (Rim in Ger* mani, Slovani in Nemci, avstrijski Slo* vani preti preporodom itd.). Da ne iz svoje življenske nemoči, temveč iz pomanjkanja zavesti, priča okolnost, da so se malone vsi ti narodi v zad* njem hipu osvestili in zaživeli svoje življenje, toda za kakšne žrtve!
Preidemo v dejanskost! Jezik v našem sokolskem tisku še zdavnaj ni tak kakor bi moral pri narodni orga* nizaciji biti. Zlasti bratje z juga ra* bijo toliko nepotrebnih tujih besedi, da tega ni moči več trpeti. Uredniki naših listov morajo paziti, da take stvari izidejo primerno popravljene. Urednik mora znati vršiti to dolžnost, če ne, ne spada na mesto. Še vse hujše je s športnim jezikom po dnevnikih, in to brez ozira kje v državi izhajajo. Značilno za položaj se mi zdi misel, ki jo je v eni poletnih številk ljub* ljanskega »Življenja in sveta« zapisal športni pisec Zor, govoreč o »odboj* ki«, češ, da ne razume zakaj Sokoli oravimo »odbojka« namesto »volley* bali«; vidi se mu pravilnejše, da z igro vred prevzamemo tudi nje tuji naziv. O zgrešenosti takega načela je škoda zgubljati besede. Če pa oni. čijih na* loga bi bila razmere boljšatii tako ne* verjetno mislijo, ni čudno, če je mno* žica športnikov in nesportnikov v po* gledu športnega jezika tako potujče* na. Ako bi hoteli slediti Zorovi misli, bi bili v kratkih letih ob svojo mate* rinščino. Na tisoče je reči, ki na 110* vo nastajajo, z njimi nastajajo novi nazivi: kam bi prišli če jih ne bi smeli ponašiti?
Navajam nekatere tuje izraze, ki so že prešli iz športnih v naše vrste, a koji se dado lepo nadomestiti z na* širni besedami.	m
V prvo naj izgine »volley*ball« pred »odbojko« (tudi odbijankaj. !S
tem se bomo tudi izognili pogrešni pi* savi »wolley*« mesto »vollev*«. Začet* kom novembra je nekdo v sokolskem stolpcu ljubljanskega »Jutra« nazval naš II. zlet v Beogradu »sokolski mee* ting«. Ta brat »Sokol« zasluži izklju* čitve iz naših vrst!
Angleška beseda »to meet« (tu mit) pomeni srečati, sestati se z ne* kom. Športni »mceting« bi torej bil »sestanek«; »srečanje« se mi ne zdi tako umestno. Kaje bi meeting ime* noval kratko »tekmo«, saj drugega športne prireelitve tudi niso.
»Matoh« (meč) pomeni v angle* škem športnem jeziku dobesedno isto kar nasa »tekma«. Zakaj torej pravi* mo »mateh« mesto tekma ne vem. Za »jumorje« in »seniorje« imamo vse polno nazivov (naraščajnik, mladec, gojenec, član, odrasel, stari, itd.). Vsi ti izrazi v bistvu zadenejo isto kar obe tujki. »Revanžirati«(i) se pomeni v športu »oddoizitev« in »oddolžitveno tekmo«. Za »trenirati« (pravovis:) imamo lepo besedo »vaditi« (sh. vež* bati), »trener« je »vaditelj« ali »uči* telj«, »trening« pa »vadba« (vežbanje) ali »priprava«. »Reprezentanca« je »predstavništvo«, še bolje »odposlan* stvo« ali »odprava«. Napačno je na* zivati z »rokoborbo« borilno metanje; »rokoborba« je boks. Tekmovalci se »overovijo« ali »priznajo« ne pa »ve* rificirajo«. Borec sc ne »plasira« am* pak se »uvrsti na . . .« ali »doseže« to in to mesto.
Dolžnost naših vodnikov, zlasti vaditeljev je, nikjer ne trpeti nepo* trebnih tujih nazivov. Radi ozkih de* janskih zvez med nami in športom je mogoče vplivati v tem pogledu tudi na šport. Danes imata telovadba in šport tolik upliv na široke ljudske množice (in to je važno), da ne smeta zanemarjati svojih dolžnosti napram jeziku. Grehi teh dveh činiteljev se najpreje pojavijo v ljudstvu a prav tako tudi njih dobri uplivi.
Vsi, a na čelu vsem Sokolstvo, moramo čuvati čistost našega jezika. Ne domišljujmo si, da z rabo tujk zvišamo svoj ugled v svetu. Skrbimo, da nam naši otroci ne bodo imeli nič očitati!
ka Franetoviča iz Čakovca ovo objaš* n jen je:
»Ja sam bio godine 1918 i 1919 do augusta časnik u dobrovoljačkoj so* kolskoj legiji. — Komandant te do* brovoljačke sokolske legije bio je tre* gatni poručnik Antič, koji se sada na* lazi u Americi, a časnici su bili osim mene još podporučnik Časar Vilko, sada pešadijski kapetan u Sušaku, te podporučnik Svetec, sada veterinar ali neznam gde.
Ja sam delovao 11 »Sokolskoj do* brovoljačkoj legiji za Medimurje« od
njenog početka do njenog raspusta, koji je usledio u letu 1919. — Učestvo* vao sam dakle i u zaposednuču Medi* murja i Prekomurja.
U proleču godine 1919. bila je do* brovoljačka sokolska legija u Štrigovi (Medimurje) i njoj su pristupili mno* gi Prekomurci, od kojih se sečam ime* na Kilhara.
Ovi Prekomurci bili su članovi do* brovoljačke sokolske legije za Medi* murje te su prisustvovalli zaposednu* eu Prekomurja u sklopu dobrovolja* čke sokolske legije za Medimurje.
Nije istina, da bi Kiihar i Godina organizirali u sokolskoj legiji prvi prckomurski orlovski odsek, jer to mi ne bi nikada dozvolili. — Oni u opšte nisu sačinjavali nikakav posebni od* sek, nego su bili pomešani sa dru* gim članovima sokdlske legije i to kao bokoli, a ne kao Orlovi.
Da je ovo ovako, znadu to još osim mene, koji sam bio prvi časnik dobrovoljačke sokolske legije i zame* nik njezinog komandanta, još Mirko Časar, pešadijski kapetan u Sušaku, veterinar Svetec i Luka Medini, po* sednik u Štrigovi. —
Navodi |»Mladosti« prema tomu potpuno su netačni.« —
Objavljujemo jedno i drugo bez komentara!
SVETOZAR ILEŠIČ (Ljubljana);
Kraljevina Jugoslavija.
Čujmo istinu.
U Ljubljani’ izlazi list »Mladost«, organ slovenskih Orlova, koji donosi u 9. broju o. g. na str. 193. članak pod natpisom »Prvi prekmurski orlovski odsek — prekmurska orlovska dobro* voljska legija«. U tpm članku stoji i ovo; »... Drugi, zlasti mlajši, s Kii* harjem in Godino vred, so vstopili v dobrovoljsLo sokolsko legijo, ki je bi* la nastanjena v Štrigovi v sosednjem
Medjimurju in je bila sestavljena iz hrvatskega moštva. S temi prekmur* ■skimi legijonarji sta Kiihar in Godina v sokolski legiji organizirala prvi prekmurski orlovski odsek, ki se je včasih imenoval tudi prekmurska or* lovska dobrovoljska legija ...«
Na ovu trd n ju, kojoj nismo mogli verovati, primili smo od brata dr. Jer*
Iz svetovnega požara je pred enaj* stimi leti vstala mlada jugoslovenska država, v dušah našega naroda zasno* vana in zaželena že davno prej. Prvi utripi njenega življenja so se pojavili v početku prošlega stoletja doli v srcu Šumadije, vklenjene še v težke okove od starosti hirajoče Turčije. Sveža, krepka sila tega življenja pa ni mogla več vzdržati v mejah prvotno male Srbije, ampak prodrla je tudi preko in zajela v svoje valove poleg, junaške Črne Gore tudi vso širno jugosloven* sko zemljo do Jadrana in do vzhodnih Alp. Pod pritiskom probujajočih na* rodov se je 'sesula trhla zgradba Av* stro*Ogrske.
Vsa jugoslovenska zemlja se je združila v enotno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor jo je na= zvala prva državna ustava. Nova drža* va je zavzela ves največji, severoza* padni del Balkanskega polotoka, za* vzela je njegovo glavno prirodno pro* metno žilo — dolino Morave in Var* darja, torej predel, ki je bil že od davna eden najvažnejših v Evropi. Tu vodi najugodnejša pot po kopnem iz Evrope v Azijo; saj jc ravno na Bal* kanskem polotoku vzrasla po propadu zapadno*rimskega carstva blizu 1000 let živeča velesila bizantinska z bleste* čim glavnim mestom ob Bosporskem prelivu, ki ne nosi zaman še danes v našem narodu imena Carigrad. Razši* rila se je nova država v dotlej povsem
zanemarjeno Makedonijo, kjer so le* žala polja pusta, ravnine močvirne, prirodna bogastva ali uničena ali po* zabljena, spomeniki stare kulture raz* dejani, borna sela zanemarjena ali opuščena, vse pokrito s sledovi po* slednjega razdejanja. Odrešila je zo* pet Staro Srbijo, ozemlje srednjeveške srbske države v porečju Lima in Ibra s Kosovim poljem, pričo junaške smrti te prve slavne jugoslovenske državne organizacije. Tu, kjer se je moral srbski pastir in poljedelec vedno bolj umikati pred razbojniškimi napadi Arnavtov, ki so se po njegovem od* hodu vselili v njegova bivališča, je obenem z upostavitvijo narodne drža* ve nastopila zopet doba reda in sigur* nosti. Mladi Jugoslaviji sta se pridru* žili tudi Črna Gora in Hercegovina, obe sicer ubogi deželi na najbolj ska* lovitih kraških tleh, vendar domovina najkrepkejšega in najpod jetnejšega rodu. Divje kraške planote od morja pa tja do Drine in Lima, mestoma mnogo čez 2000 m visoke, so bile od nekdaj oni predel, iz katerega so se spuščala posamezna jugoslovenska plemena v okolne ravnine in doline, v rodovitnejše pokrajine ter se tu poli* tično in gospodarsko dvigala na višjo stopnjo. Tudi Bosna s svojimi širnimi gozdovi in bogatimi rudnimi zakladi je tedaj svobodneje zadihala; konec je bilo nespametnemu izrabljanju nje* nlh pridodnih bogastev od strani Av*
strije, ki je izkušala svoje grehe nad to pokrajino prikriti in opravičiti pred zunanjim svetom z gradnjo razkošnih poslopij, hotelov itd. S priključitvijo Dalmacije in Hrvatskega Krasa s Pri* morjem jc nova kraljevina v široki fronti dospela na Jadransko morje, a s tem obenem zadela na področje in* teresov sosede Italije, ki sicer ni mo* gla osUariti vseh svojih namenov v Dalmaciji, vendar pa se je ugnezdila pred našo obalo na Kvarnerskih oto* kih Cresu in Lošinju, na otoku Lasto* vu in v mestu Zadru. To mesto je v ostalem edino, ki je ohranilo italijan* sko večino, dočim je v ostalih dalma* tinskih mestih obenem s propadom Beneške republike v novem veku pro* drl tudi okoliški slovanski živelj in nekdanje romansko prebivalstvo po* tisnil povsem v ozadje, oziroma sploh asimiliral.
Več je dosegla italijanska ekspan* zija na slovenskem ozemlju in v Istri, kjer nam je poleg glavnih pristanišč Trsta in Reke odvzela vso Istro, Go* riško in velik del Notranjske z naj* zavednejšimi našimi brati in tako ustvarila mučne odnošaje, ki vladajo danes med obema narodoma. Italija pa ni tu posegla le preko narodnostne in prirodne meje, temveč tudi preko gospodarske, ker je vzela Trstu in Reki njeno prirodno zaledje, sloven* skemu ozemlju v Jugoslaviji pa naj* bližji izhod na morje. Na severu nam je poleg tega nesrečni koroški plebi* scit iz 1. 1920. pomaknil mejo na gre* bene Karavank in s tem pripomogel, da je Slovenija kot najbolj oškodova* na in okrnjena stopila v sestav nove države.
Na severu jc nova država s sever* nim delom Slovenije, Hrvatske, s Sla* vonijo in Vojvodino posegla daleč iž* ven meja, ki jih običajno začrtamo Balkanskemu polotoku na Savi in Du* navu, in sc razširila v veliko nižavje ob srednjem Dunavu, zavzela torej ve* lik del nekdanje Ogrske. Čcsto se pod* črtava, posebno od strani naših nepri* jateljev, da je tu šel ozir na narod* nostne in strateške ugodnosti Jugo* slavij e predaleč, da je s tem nastala ena najbolj neprirodnih meja in da je na ta način raztrgana prirodna enot* nost nižavja. O prirodni meji v takem nižavju pa je sploh nczmiselno govo* riti, ker je ni; tudi Sava in Dunav ni* sta odgovarjala prirodni meji, ker reke izpreminjajo svoj tok in sploh ne ločijo različnih pokrajin. Nižavje se* verne Bosne in severozapadne Srbije
•telo kakor tudi njegovi posamezni deli ne bi imeli prav nobene gibljivosti, nikdar ne bi bilo mogoče, «da bi spoznali kakšne občutke samoodpora. Brez telesne gibljivosti ni nobenih občutkov samood* pora, brez teh občutkov ni nobene zavesti o ob* istoju našega lastnega telesa, brez te zavesti pa tudi ni nobene zavesti o kakšnem tujem telesu ali o materijelncm svetu sploh: iz tega sledi, da brez gibov našega telesa nikoli ne bi mogli pro* dreti do zavesti vnanjega sveta. S tem je doka* zsan 'temeljni stavek nauka o zavesti, stavek nam* mč, da so gibi prav tako neogibni po* goji človeške zavesti, torej čl o v e * š k *-gsa s p o z n a n jj a , i a k or občutek. Gi* banje/in občutek stopata -v enako vrsto ne le za preiskovalca animaličnega življenja, ampak tudi za teoretika človeške .zavesti.«1
Važnost telesnega gibasnja z-a razvoj inteligence.
Važnost, ki ga ima realno, to jt- resnično gibanje m razvoj virtualnega gibanja, torej za razvoj fantazije in s tein za razvoj inteligence sploh, vsaj za začetek tega razvoja, mislim, da more pojasniti naslednji preudarek.
Virtualno gibanje ali gibanje v domišljiji bi bilo nemogoče, ako človek ne bi bil zmožen real* nega gibanja. V fantaziji izvršeni skok čez jarek zahteva po PaUigyiju prav tako realen živčni proces, kakor resnični skok.2 Virtualno gibanje pa se po vsem, kar pravi Palagyi, sploh ne bi mo* glo začeti v človeku brez resničnega gibanja: ne bi imelo opore, ob kateri bi se ga človek tako* rekoč naučil. Palagyi sam pravi, 1 da dojenček spočetka nima nobene vrste virtualnih gibanj. Pač pa se otrok takoj začne resnično gibati. Toda tem gibom, pravi Palagvi, manjka spočetka vsa* ko vodstvo ali krmarjenje. Realno gibanje pa je Palagyju krmarjeno, če gre pred njim primerno domišljeno gibanje, to se pravi, če je realno gi* banje uresničenje predhodnega virtualnega gi* banja.'1 K tem virtualnim gibom je torej otrok primoran, ako naj bodo njegovi resnični gibi krmarjem, to je ako naj.imajo določno in točno smer in obliko. Tako se otroku najprej zbog ne* točnih resničnih gibov začne razvijati fantazija, z njo pa sc potem uči točnih resničnih gibov. Cim več in raznovrstneje se giblje otrok, tembolj se mu razvija fantazija. Fantazija pa je neogibno potrebna za akte duha. brez nje ni nobenega de* lovanja človeškega duha; čim živahnejša je, tem bolj sprožuje duhovne akte, tembolj se otroku razvija inteligenca.
Četudi nadaljnji in višji razvoj fantazije se* veda ne more povzročiti samo resnično telesno gibanje, je to gibanje vendarle neogibni pogoj za početek razvoja fantazije, brez katerega tudi na*
1 Palagyi: \Vahrnehmungslchre, V. Dic \Vider* standsempfindungen, str. 4<) in 47.
2 Palagyi:	Naturphilosophische	Vorlesungen, str.
170.
3 Pal;igyi: \Vahrnehmungslchre, Thcoric der Phan*
tasie, str. 77.
dalj n j i razvoj ne bi bil mogoč. Da pa tudi v po* znejših letih, da. pri odraslem človeku, krepko in vsestransko gibanje pospešuje delovanje fan* tazije in z njo duha, to nas uče izkustva na telo* vadiščih. Tu imamo včasih opravka z začetniki, ki so duhovno bolj ali manj apatični, se za malo* kaj sami zanimajo in se zdi, kakor da ne bi znali šteti do pet. Po krajši ali daljši vadbi pa je, ka* kor da bi se jim duh vzbudil. Živahnejši so v zanimanju in v govorjenju. Vsestransko močno gibanje je začelo javljati svoj vpliv na fantazijo. Seve pa ima svoj delež pri tem vzbujanju tudi zdravi in krepki vpliv telesnega gibanja na čuv* s t v o v a n j e. Tudi to je živejše in zopet s svoje strani sprožuje zdravejše in živejše delovanje fantazije. Po živahnejšem čuvstvovanju in Živah* nejši fantaziji k živahnejšim činom sproževani duh pa zopet vpliva nazaj. Dobivajoč takorekoč več hrane iz čuvstvovanja in fantazije vzvratno vpliva na fantazijo in po njej na čuvstvovanje. Tako se vse razvija z vzvratnim, medsebojnim vplivanjem, kakor je vse, kar je na svetu ali se javlja na njem, navezano drugo na drugo in vzvratno učinkuje med seboj.
Seveda pa se vsak človek more ‘razviti le do one mere in meje, kolikor je v kali za nji v njem moči. Pri enem sta mera in meja majhni, pri dru* gem obsegata več, pri geniju pač največ, brez primere več. Inče med telovadci dobimo tudi take, ki ne kažejo posebne inteligence, se je treba pač vprašati, kakšna bi jim bila šele, ko ne bi telo* vadili. Kolikor toliko pa krepko in vsestransko gibanje vsakega razmaje, vzbudi v njem intu* itivne moči. Človeku brez genijalne osnove pa seve ne bo niti telesno gibanje, niti studiranje ali kdo ve kaj drugega razvilo genija. Genij je pač misterij. Ali tudi genij je v živem telesu. In kakor krepko gibanje »povprečnemu« človeku pomaga k čimboljšemu razvoju zdrave, »domače«, pameti in k čim večji delovni sili. tako krepak razvoj telesa s krepkim telesnim gibanjem, ki razvija, krepi in v polnem zdravju ohranja vse telesne organe (zlasti tudi središče življenske sile: pljuča in srce, pa tudi živce in možgane), pomaga tudi geniju k čim boljšemu razvoju njegovih genijal* nih moči in k čim večji produktivnosti. To. so tudi vsi veliki geniji čutili in sc mnogo in radi gibali.
Primeri telesne čvrstosti velikih mož.
Naj navedem nekaj velikih mož velike telesne čvrstosti in vztrajnosti.
O Napoleonu in njegovem »granitnem« telesu je bil že govor. Dodam naj še nekaj podat* kov o tem velemožu, ki mu mora tudi naš narod za toliko biti hvaležen in mu jc pred kratkim postavil spomenik v Ljubljani.
Njegov zdravnik je rekel o njem, da je »na telesu in duši iz železa, vedno na konju, ob vsa* kem vremenu jezdeč v skoku, po noči v bivaku, delajoč za deset, nikoli truden, nikoli bolan«. De* lal je lahko 18 ur neprenehoma. In kako je delal! Chaptalu, notranjemu ministru za časa konzulata, je na primer v dveh ali treh urah znarekoval za
vojaško šolo v Fontainebleauu organizacijski načrt, ki je Chaptal rekel o njem, tla ne veruje, da bi bilo kdaj kaj popolnejšega izšlo iz glave kakšnega moža. Načrt je obsegal 317 členov! F. M. Kirch* eisen, ki v svojem velikem delu »Napoleon I.« pripoveduje o tem (V. zvezek, 11. poglavje), pravi, da bi se dalo dvomiti o Chaptalovih besedah, ako ne bi vedeli, da Chaptal nikakor ni bil med pri* jatelji Napoleona. Ako tudi vzamemo, tla je Na* poleon pri tem uporabil Chaptalov načrt, ki ga je sicer odobraval, pa mu je bil preveč nepopoln, je skoro tri členi ali pri dveh urah celo nad štiri členi na minuto še vedno ogromna hitrost! Za »pojmovno mišljenje« tu pač n« bilo časa. Uve* ljavljala se je njegova velikanska intuicija, ki si jo je velikanski njegov duh po bliskovo spravljal v zavest.
Ln neki seji, bilo je ob dveh po noči, je vojni minister Bcrthier zadremal, drugi člani pa so se ob veliki utrujenosti komaj držali po* koncu. Napoleon pa je rekel: »Halo, halo, zbu* dite se. gospodje, šele tlve je ura, mi moramo za* služiti denar, ki ga nam daje francoski narod.« V nekem boju Napoleon pet tlni ni zatisnil oči in ni slekel škornjev, potem, po zmagi, pa je spal 30 ur vkup. Štirideset let star je nekoč prejezdil 140 km v petih urah in pol. Bil pa je tudi vztra* jen pešec. Bourrienne, njegov zasebni tajnik, pri* noveduje v svoji knjigi »La vic privče de Napo* leon« (v II. poglavju drugega dela), tla je včasih korakal pet ali šest ur, ne da bi bil čutil utrujenost.
Napoleonovi sovražniki so raznašali, da je bil epileptičen. Bourrienne piše, da je več kakor enajst let neprestano živel pri njem, pa nikdar ni zapazil niti najmanjšega znaka te bolezni na njem, m da je bjl jako zdrav in krepke konstitucije, lelcsno gibanje in napori so mu bili prav tako potreba, kakor duhovni. Bil je gibanje samo pravi Bourrienne o njem. Tudi med duhovnim delom je bil redko telesno pri miru. Med narekovanjem je hodil sem in tja ali pa se tudi na pol usedel na naj* bližjo mu mizo, tudi na Bourriennovo, kjer je ma* hal s prosto nogo in narekujoč majal mizo, kar je Bourrienna jako oviralo pri pisanju. Ako so ga zoprnosti spravile v slabo voljo, se je usedel za mizo ter se na naslanjaču tako daleč nagnil na* zaj, da ga je Bourrienne često moral opozoriti, naj pazi, da ne pade vznak. V tem položaju jc svojo slabo voljo znesel nad naslanjačem in ga začel obdelavati z žepnim nožem,4 ki zanj ni imel nobene druge koristi. Briti ga, je bila prava umet* °k njegovi veliki živahnosti in gibljivosti. J udi slikarji in kiparji so imeli svoj križ ž njim. Slikar David, ki je naslikal slovito podobo »Bo* naparte pri prehodu čez Alpe«, je moral njegov
4 Iz tega pa ni morda sklepati, da je bil Napoleon nagnjen k pokončavanju, krutega, neusmiljenega zna* čaja. Bourrienne pravi, da je bil dobrodušen, zlastfonno* go dokazov o Napoleonovi dobroti, velikodušnosti in prizanesljivosti, da, cesto preveliki prizanesljivosti, pa navaja K. Bleibtrcu v svoji knjigi »Genic*Kaiser und die \Velt«.
obraz, njegovo postavo in posebnost opazovati in si zapomniti pri zajtrku ali kjer ga je sicer videl, ker mu ni hotel »sedeti«. Pa tudi še iz dru* gega vzroka ga je bilo težko slikati: Bourrienne piše, da ni nobene slike velikega moža, ki bi mu bila popolnoma podobna; vse so slikarji mogli do* bro naslikati, glavo, čelo itd., samo ne izraza njego* vih.oči, to pa radi njih velike gibljivosti ne. Ka* dar je govoril, so bile vse mišice na obrazu v gibanju, tudi roki sta se seve pri tem kretali.
Toliko telesnega gibanja in duhovnega delo* vanja pa je zahtevalo seve tudi dosti odpočitka. Ob vsem svojem nadčloveškem geniju je bil Na* poleon vendar le človek, podvržen prirodnim za* konom. Pravijo, da jc mogel spati ob vsakem času. Pa to je lastnost, ki jo ima mnogo Korzi* čanov, piše Kirchcisen. Spal pa je rad.in mnogo je spal. seve kadar ni bilo velikih in važnih oprav* kov. Nekoč je rekel, da bi izumitelja pos.telje in voza zaslužila, da se jima postavita spomenika. Ker je silno rad imel gorkoto, bi bil, kakor pravi Kirchcisen, lahko pristavil: pa iznajditelj peči. Pa takisto iznajditelj kopanje, bi še lahko rekli, ker je izredno ljubil kopel, in sicer silno gorko. Kopal se je vsak dan, često celo dvakrat. Dosti* krat je bil kar dve uri v kopanji. Ker pa ni mogel biti brez dela in da ni gubil časa, si je dal med tem brati časopise in poročila ali pa je narekoval svojemu tajniku. V jedi in pijači je bil jako zmeren. Legenda pa je, da bi bil pil mnogo kave. Kadar je delal z Bourriennom pozno v noč, je dal prinesti čokolado. Naposled bodi še omenjeno, da Napoleon ni bil tako majhne postave, kakor sc vobče piše; Kirchcisen ugotavlja, da je bil srednje velik (okoli 170 cm). Bil je širokih prs in pleč, trup pa je imel v primeri z nogama pre* cej dolg, kar ga je delalo manjšega, izvzemši na konju. —
Dodajmo še nekaj tudi o Goetheju. V svoji mladosti jc v telesnih vajah prekašal vse svoje tovariše. Izredno rad je plaval. Drsal se je često ves dan do noči. Čvrst je bil do pozne sta* rosti. Umrl je 83 let star. Eckermann pripovedu* je, kako se je začudil krasoti njegovih udov, ko je ležal na smrtni postelji: prša izredno močna, široka in vzbočena; roki in bedra polna in rahlih mišic; nogi lični in najčistejše oblike, in na vsem telesu nobenega sledu debelosti ali shujšanja in propada.
Tudi o Bvronu, ki ga smatra Goethe za brezmejno genijalnega, naj še pristavimo, da jc Helespont preplaval v eni uri desetih minutah ter da je bil jako spreten in krepak tudi v bok* sanju.
Tolstoj je bil do zadnjih let svojega živ* ljenja^ izredno zdrav in krepak. Bil jc odličen plavač, jezdec, pa tudi pešec. 58 let star je prišel peš iz Moskve v Jasno Poljano, 200 km daleč, v treh dneh; od treh mladih spremljevalcev sta dva med potjo onemogla. 66 let star sc je naučil vo* žiti kolo in sc jc vadil peljati se brez držanja z rokama. 78 let star je nekoč pokazal, kako zna še skakati na konja. Pognal je konja, da je od*
Str. 6.
»SOK O L S K I GLASNIK«
God. XI. — br. 23.
se pokrajinsko v ničemer ne loči od ostalega srednjedunavskega nižavja. Verske, kulturne in gospodarske raz* like je ustvarila šele dolgotrajna poli* tična meja, ki pa se je v osemnajstem stoletju, ko je Avstro*Ogrska potiš« kala Turčijo proti jugu, povsem slu* čajno ustavila na liniji Sava*Dunav. Sploh pa tudi celotno srednjedunavsko nižavje ni zaključena enota, marveč je bilo že odnekdaj predel križanja raz = ličnih vplivov: Srednje Evrope, Vzhod* ne Evrope in Balkanskega polotoka. In ravno oni kos tega nižavja, ki je pripadel naši državi, je bil že od nek* daj prehodni predel:	prevladoval je
oni od naštetih vplivov, ki ga je za* stopala tedaj najmočnejša državna tvorba v bližini. Ko je bila Turčija v 16. stoletju na vrhuncu svoje moči, je obsegala večji del nižavja, in meje avstrijskih in ogrskih državnih tvorb so v zgodovini cesto potekale južno od Save in Dunava.
Nova narodna država je torej združila pod svojim okriljem kose ju-goslovenske zemlje, jako različne po svoji pokrajinski sliki, po terenskih oblikah, po podnebju in zaradi tega tudi po gospodarski izrabi tal. Pripadel ji je ozki primorski pas z milim obmorskim podnebjem, sredozemskim rastlinstvom in temu odgovarjajočimi kulturami južnega sadja, oljke, vinske trte itd. Vzdolž obale so sc obranili hrbti potonclih gorovij, v obliki veli* kega števila otokov,-ozkih prelivov in zalivov, ki se vlečejo vsi vzporedno z obalo in s strmimi gorskimi grebeni nad obalo, ki se mestoma dvigajo nc* posredno nad njo in zapirajo ugod* nim podnebnim vplivom morja dohod v notranjost in provzročajo, da ima Jugoslavija v splošnem mnogo ostrej* še podnebje kakor druge v tej ge* ografski širini ležeče pokrajine. la gorovja pa zapirajo naše primorje proti notranjosti tudi v prometnem oziru, saj se morajo vse železniške proge, ki držijo preko njih, tako že* lezniea iz Ljubljane v Trst, iz Zagreba na Reko*Sušak. iz Ogulina na Split in iz Sarajeva v Dubrovnik, boriti z veli* kimi terenskimi teškočami in se povzpeti do znatne nadmorske višine, preden dosežejo morsko obalo. rl o tem bolj, ker se ta gorovja raztezajo od Ljubljanske kotline pa do alban* ske meje v obliki širnih pustih in težko prehodnih kraških planot, slabo rodovitnih in le v vzhodnih predelih pokritih s širnimi gozdovi. Prebival-stvo se je tu naselilo le v obližju po; dolgovatih kraških uval in polj, kjer se je nabralo vsaj nekaj kraške rdeje prsti.
Vzhodno od teh naših najubožnej* ših krajev se širi od slovenskih Alp tja v jugovzhodne srbske pokrajine razmeroma nižji, vendar tudi precej gorat svet. Tla tu ne sestojajo več iz = ključno iz apnenca, in Kras se pojav* lja le še mestoma. Tudi podnebje pri speva svoj delež k večji plodnosti ta1: dežja pada sicer v pobočjih nad jadranskim primorjem mnogo več (v Krivošijah nad Boko Kotorsko pade letno do 4C00 mm dežja, torej blizu trikrat več nego n pr. v Ljubljani in celo osemkrat več, kot v suhih prede* lih vzhodne Makedonije), toda tam pada v silnih plohah in le v gotovih dobah, dočim je tu razdeljen precej enakomerno na vse leto. Dočim je zgoraj orisani, takozvani Dinarski kras. predel ovčarstva in kozarstva ii le v nekaterih kraških poljih in doli' nah zasajen s koruzo tobakom itd., so ti predeli v znatnem delu pokriti z
ogromnimi gozdi (Slovenija, hrvatski Gorski kotar, Bosna). Kjer leže na po* vršini starejše kamenine, se v zvezi z njimi pojavljajo bogate zaloge različ* nih ruti, od katerih je seveda v mo* derni dobi najvažnejša železna. Rude, premog in vodne sile pa so glavni po* goji za razvoj industrije. Ni torej slučaj, da sta Slovenija in Bosna ki imata te pogoje v obilni meri, najbolj iu-darski in industrijski pokrajini jugo* slavije.
Kude pa nikakor niso omejene samo na te kraje. V velikih množinah se nahajajo — dasi večinoma še ne* izrabljene — na ozemlju Srbije, sever* ne in južne. Tu šele dospemo v obrob* je najstarejšega in zato tudi na rudah najbogatejšega gorovja Balkanskega polotoka, Rodopske gorske mase. Za južno Srbijo so značilne mnogoštevil* ne kotline, v katerih so nekdaj ležala velika jezera, ki pa so se danes le še nekatera ohranila (Ohridsko, Prespan* sko, Dojransko in še nekatera druga na Grčiji pripadajočem teritoriju). V' teh kotlinah so se razvila makedonska mesta, po zunanjosti orientalsko*tur* škega značaja, po narodnostni sestavi večinoma še jako mešana (Slovani, Turki, Aromuni, Grki). Dežela živi od poljedelstva in pastirstva. Toda vse gospodarstvo (tako tudi vinogradni* štvo, gojenje riža in bombaža, tobaka itd.) je silno trpelo zaradi neprestanih vojen in si bo opomoglo le polagoma
Ugodnejše so razmere v Severni Srbiji, ki se je po komaj stoletni svo bodi kulturno izredno dvignila. Ru* darstvo je sicer omejeno predvsem na nekatere kraje Vzhodne Srbije in tudi industrija je šele v povojih. Pokrajina pa je predel cvetočega poljedelstva, ki je skoro povsem izpodrinilo gozd, če* prav je slednji bil nekoč tako razpro* stranjen, da je centralni del pokrajine — Sumadija dobil po njem svoje slavnoznano ime. Zlasti pridelovanje sliv se je tu, kakor tudi v gričevju sosednje Bosne, povzpelo do stopnje, ki je pač vsakomur znana.
Najbolj izrazit poljedelski predel naše države pa ju seveda nižavje se* verno od Save in Dunava, to sta poleg hrvatsko*slavonske Posavine in Podra* vine zlasti Srem in Vojvodina — po* krajine, ki jih po pravici nazivajo žit* nico Jugoslavije.
Kakor vidimo, so torej stopile v sestav nove državne pokrajine jako različne po svojih prirodnih lastnostih in sposobnostih. Baš to dejstvo pa je ono, na podlagi katerega priznavajo sicer tudi oni, ki morda še ne verujejo v bodočnost Jugoslavije, da ima ta država jako ugodne predpogoje za uspešen razvoj in v precejšnji meri za gospodarsko osamosvojitev. Čim raz* ličnejši in mnogovrstnejši so namreč produkti kake države, tem manj je navezana na uvoz iz inozemstva in tem samostojnejše je njeno stališče v svetovnem gospodarstvu, kar prihaja v poštev zlasti v slučaju vojne.
Toda z vso bogato dediščino, ki sta jo morali Avstro-Ogrska in Turčija izpustiti iz svojih rok, je podedovala Jugoslavija seveda tudi vse njene sla* bosti in nepopolnosti, deloma take, ki so utemeljene v prirodi, deloma pa ta* ke, ki sta jih omenjeni državi za svo* jega dolgotrajnega gospodovanja šele ustvarili, bodisi namenoma v zname* nju raznih svojih naklepov (Avstrija) bodisi nehote v znamenju zanemarja* nja in opuščanja že obstoječih prido = bit jv (Turčija).
Med onimi pomanjkljivostmi, ki jih predpisuje priroda sama je poseb*
no značilna težka dostopnost naše morske obale iz notranjosti države, ki smo jo omenili že zgoraj. Najlažji prehod preko dinarskih gorskih hrb* tov in planot — prehod med Ljub* ljansko kotlino in Trstom — nam je odjedla Italija. Zveza med Zagrebom in Reko, kakor tudi reško pristanišče samo je bilo zgrajeno le z velikimi žrtvami od strani Madžarov, ki so ho* teli imeti na Jadranu svoje pristani* šče. Pa tudi tu nam je bila z Reko odvzeta glavna oporna točka, ki pa hi itak v novi državi ne mogla postati poglavitna luka, ker bi služila v glav* nem le severnemu in severovzhodne* mu delu države. Naša sedanja največ obetajoča luka v Splitu je bila do ne* davna brez’železniške zveze z notra* njostjo; pa tudi nova, že v Jugoslaviji dograjena železnica iz Ogulina preko Like in Splita kaže že po svoji smeri, tla je zgrajena z vidika starih razmer Edina železnica pa, ki veže Bosno z južno Dalmacijo po dolini Neretvi, je ozkotirna in sploh nesposobna za večji promet. Zato je povsem razumljivo, tla je eden naših glavnih problemov ravno problem jadranske železnice, ki pa se bo morala v kakršnikoli smeri boriti z že označenimi terenskimi tež* kočami.
Sploh smo baš v prometnem oziru podedovali izredno žalostne razmere. Naše ozemlje je bilo razkosano v celo vrsto državnih in upravnih edinic, in tem edinicam so bile — v veliki večini namenoma — prikrojene železniške mreže. Najbolj značilen v tem oziru je sistem ozkotirnih železnic v Bosni in Hercegovini, ki ga je bilo sicer do* sti lahko spraviti preko Vardišta in Užica v zvezo z enakim sistemom v Srbiji, teže pa ga bo spraviti v sklad z ostalim normalnotirnim omrežjem, kar je tem važnejše, ker bi vodile preko Bosne najprikladnejše zveze k morju. Namen Avstrije — Bosno iz* olirati proti sosednjim pokrajinam — se je tu povsem posrečil. Istotako je vojvodinsko omrežje ostalo nekako samo zase, ker je bilo prej osredotočeno v smeri proti Budimpešti Da je je Slovenija ostala brez prikladna zveze z morjem, Morav.sko*vardarski dolini je ostal zaprt njen prirodni iz hod na morje — Solun in dolina Dri* ma, tako važna za promet iz Južne Srbije na Jadran, je pripadla Albaniji s Skadrskim jezerom jadranskim iz* hodiščem Dolenje Črne gore vred.
Nič bolje ni bilo z ostalimi go* spodarskimi razmerami. Da o turškem gospostvu v Južni Srbiji ne govorimo, je treba poudariti, da tudi Avstrija ni znala rešiti n. pr. agrarno*socialnih problemov v Bosni. Ne samo da jih ni rešila, marveč jih je še poostrila. Poleg tega se je še v dobi njenega dolgoletnega gospostva na naše pri* rodne zaklade ugnezdil tuji kapital, ki še danes in bo tudi še za dogledni čas obvladoval večino naših podjetij.
Se huje so se pokazale posledice dolgoletne razceplejnosti v narodnost* nem in verskem oziru. Po umetni poti so tuje sile ustvarjale narodnostne in verske razlike in nasprotstva tja do najnovejše dobe (n. pr. v Bosni); doi* gotrajni vpliv politične meje je ustva* ril n. pr. meje med književnim jezi* kom slovenskim in hrvatskim, slično med srbskim in bolgarskim ob vzhod’ ni meji severne Srbije, kjer narečja — kakor znano — polagoma prihajajo eno v drugega. Ti faktorji so ustvarili Slovence, Srbe, Hrvate Bunjevce, na* rodnostno neopredeljene muslimane itd.; ustvarili so vprašanje pripadnosti
Makedoncev, ki se doslej ni niso pri števali ne Srbom ne Bolgarom, še bolj žalostni so njih vplivi v kulturnem oziru: še celo pripadniki jugosloven* skega narotla sami govore često o dveh kulturah, n. pr. »zapadno*evropski« in »balkanski«, ne tla bi se zavedali, da so provzročitelji teh kulturnih razlik izven nas. Včasih se je zdelo celo, da so ti naši medsebojni »narodnostni« problemi bolj kočljivi kakor problemi resničnih narodnih manjšin v naši tir* žavi, n. pr. Nemcev v Sloveniji in Voj* votlini, Madžarov v Vojvodini, Arnav* tov v Južni Srbiji itd. In tudi iz služ* benega naziva države je označba »Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovcn* cev« izginila šele z novim zakonom z dne 3. oktobra t. 1.
Z istim zakonom pa se je izvršila tudi nova razdelitev kraljevine na upravna območja. Po Vidovdanski ustavi se je delila država na 33 oblasti, katerih razdelitev pa se taktično ni izvedla povsod po istem principu. Zasnovana je bila ponekod na podlagi starih historičnih meja (bosanske ob* lasti n. pr. nikjer niso segale preko meja stare Bosne, skoro nikjer tudi v Dalmaciji in Sloveniji); večinoma se je naslanjala tudi na staro upravno raz* delitev v posameznih deželah in pro = vzročila precej različno velikost v ob* segu oblasti (prim. oblasti v Srbiji z onimi v Bosni, Hrvatski, Slavoniji itd.).
Novi zakon je razdelil Jugoslavijo v devet banovin. V nastopnem si bo* mo ogledali, kaj te banovine obsegajo. Mesto Beograd z Zemunom onstran • Save in Pančevom onstran Dunava tvori posebno upravno enoto (»Upra = vo mesta Beograda«), ki je neposredno podrejena notranjemu ministrstvu. Naša prestolica torej ne pripada no; beni od devetih banovin.
Dravska banovina obsega ozem* lje dosedanje ljubljanske in maribor* ske oblasti, le da se je od mariborske oblasti odcepilo Medjimurje in od. ljubljanske srez Črnomelj ter pripo* jilo Savski banovini. Čabarski srez pa, ki je doslej pripadal primorsko*kraji* ški oblasti, spada sedaj pod Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani, ka* mor prometno in gospodarsko deloma tudi teži. Dravska banovina obsega torej v glavnem dosedanjo Slovenijo.
Savska banovina s sedežem v Za* grebu obsega skoraj vso Hrvatsko in Slavonijo brez Srema. Je po površini najobsežnejša banovina in sega od Ja* tiranskega morja daleč v Srednjedu* navsko nižavje, obsega potemtakem pokrajine jako različnega tipa. kar je značilno za njo v primeri z ostalimi banovinami.
Pokrajino, kjer se stekajo vse glavne vode Jugoslavije (Sava Du* nav z Dravo in Tiso, Morava), obsega Dunavska banovina, ki združuje rav* ninske predele Vojvodine in Srema ter gričevnato Šumadijo. V tej pokra* jini leži državna prestolica, ki je zanjo bilo velikega pomena baš ome* njeno sotočje voda srednjedunavske* aa nižavja. porečja Save in porečja Morave. (To sotočje — mimogrede povedano — ima sicer jako velike ugodnosti v prometnem oziru; njego* va negativna stran pa leži v dejstvu, da se tu na malem 'prostoru zbira vo* da iz ogromnega področja in pro* vzroča pogoste poplave: ob visoki vo* tli namreč odtok Dunava skozi slovito sotesko Djerdap ali Železna vrata ni* kakor ne zadostuje). Beograd sam z Zemunom in Pančevom pa tvori, ka* kor že omenjeno posebno upravno
enoto. Kot sedež banovine je določen Novi Sad, staro kulturno središče Sr* bov v Avstro*Ogrski.
Severozapadno Bosno zavzema Vrbaska banovina s sedežem v Banja Luki, ki je od vseh mest z novo raz* delitvijo največ pridobila. Obsega v glavnem porečje Une, Sane, Vrbasa in dolenje Bosne, torej vse ozemlje tako* zvane Bosanske Krajine, ki je iz tur* ške dobe znana kot gnezdo odpora proti osrednji oblasti v Carigradu.
Ozemlje Severne Dalmacije od Zr* man je pa preko Neretve in pa ozem* lje velikih zapodnobosanskih kraških polj (Livanjsko polje, Duvanjsko pošlje itd.) obsega Primorska banovina s sedežem v Splitu. S tem je izginila z zemljevida neprirodna oblika Dalma* eije. Obseg avstrijske Dalmacije je nastal namreč povsem slučajno in taka je bila tudi njena razmejitev baš proti omenjenim zapadnobosanskim kra* škirn poljem. V rimski tlobi so se z imenom Dalmacije nazivali kraji tja do zapadne Srbije. Sele v srednjem veku (v bizantinski in benečanski do* bi) se je omejil ta naziv le. na primor* ska mesta poseljena z romanskim pre* bivalstvom, pretežno trgovskega zna* čaja. Ozemlje do obzidja teh mest pa so poselili Slovani. Današnji pojem Dalmacije pa je bil ustvarjen za bene** cansko * avstro * ogrskih zavezniških vojn proti Turkom, in sicer povsem slučajno: obsega namreč kraje, ki so jih Benečani osvobodili izpod turške nadoblasti.
Slično je na jugu v ozemlju nove Zetske banovine s sedežem na Geti* nju, obsegajoče kraške planote vzhod* ne Hercegovine, Črne gore in Novega Pazarja. Na prvi pogled je sicer nc kolikt) čudno, tla n. pr. Dubrovnik spada pod banovino s sedežem v Ce* tinju vendar po prirodi in zgodovini ni oporekati pripadnosti južnodalma-tinskega primorja Hercegovini in Črni gori. Saj se je ozemlje Južne Dalma* cije razvilo iz teritorija nekdanje Du* brovniške republike; take republike pa so bile možne le v srednjem veku v zvezi s tedanjim prometom in tetla njo pomorsko trgovino; dandanes nuj* no potrebuje vsaka luka za svoj ob* stoj primerno zaledje. Treba bo se = veda zgraditi potrebne prometne zvc = ze, da bo n. pr. prestolica Cetinje v modernem zmislu lahko in hitro do = stopna od vseh strani — Na vzhodu sega Zetska banovina preko Ibra in obsega torej vso pokrajino o kolo No: vega Pazarja, jedro stare srednjeveškj srbske države; obenem ono višavje, raz katero se je prebivalstvo od nek* daj spuščalo v okolne doline in rav* nine, da se v njih povzpne do visoke kulture.
Porečje Zapadne in JužncMora* ve, ki se pri Stalaeu združita v eno rc* ko, kakor tudi . vse gorato porečje Timoka tja do Djerdapa (Železnih Vrat) in romunsko*bolgarsko*jugoslo* venske tromeje zavzema Moravska banovina s sedežem v Nišu. To me* sto ležj na važni prometni točki: od glavne žile Balk. polotoka, Moravsko* vardarske doline, ki drži od Beograda na Solun, se tu odcepi dolina Nišave, iz katere je preko razmeroma nizkih prelazov lahko dospeti v kotlino So* fije in odtod dalje v dolino Marice v smeri proti Carigradu. To je glavna žila za kopni promet meti Evropo in Azijo!
Severno od Zetske in vzhodno od Vrbaske banovine je nastala Drinska banovina. Reka Drina, ki je dolgo tvo* lila politično mejo, je tu svojo vlogo
korakal po cesti. Ko je bil kakih deset korakov oddaljen, je stekel Tolstoj za njim in skočil od
zadai v sedlo.
Eden največjih genijev vseh časov, Leo* n a r d o da Vinci prav tako velik slikar, kakor kipar, pa tudi inžener in glasbenik, ana* tom in prirodoslovec. je bil obenem eden naj* večjih borilcev in jezdecev svoiega časa. Odliko* val se je tudi v drugih telesnih vajah in je bil tako močan, da je z roko mogel podkev spog* niti skupaj.
Beethoven se je vsak dan ob vsakem vremenu sprehajal vsaj i km daleč.
VVagner je znal izvrstno preobračati ko* žolce in izvajati drzne skoke. Še s 70 leti je svoje obiskovalce rad presenečal s tem, da se je postavil na glavo.
Se mnogo drugih znamenitih mož z veliko te* lesno čvrstostjo, vztrajnostjo in spretnostjo bi mogel navesti. Ozrimo se le še nekoliko v stari Vek kjer imamo najsijajnejše primere v stari Gr* čiji Na tako majhnem ozemlju se menda še nikjer drugje nikdar ni razvilo toliko in takih genijev. Za ta razvoj je bila brez dvoma odločilna tudi te* lesna moč in čilost ki jo je starim Grkom krepila in ohranjala skozi stoletja in stoletja po celem narodu'kar najintenzivneje gojena telovadba. Saj so se velike telovadne tekme v Olimpiji prirejale 1171 let In kakšne može dobimo med zmagovalci pri teh in drugih tekmah. Platon je bil zmago* valeč v borbi pri pitijskih, nemejskih in istmijskih tekmah. Ime Platon (— široki) pravijo da mu je dal njegov telovadni učitelj. Pitagoras. Pi* zistrat, Alcibiad, macetjpnski kralj Filip
so bili vsi zmagovalci v olimpijskih tekmah. Fili* pov sin Aleksander Veliki je veljal za ne* nrekosliivega v teku in znano je. kako je znal brzdati konje, ki jih nihče drugi ni mogel krotiti. Evripid je zmagal v elevzinskih in tezejskih tekmah. Mnogi znameniti možje pa so se odliko* vali tudi v gimnastičnih plesih, tako Platon, p} s h i 1, E p a m i n o n tl a ,i . A3 r i s t i d , S o f o * klej.
Znameniti možje s slabotnim telesom.
Toda saj dobimo vendar tudi znamenite može slabotnega telesa ir. bolehne, ki pa so vkljub bo* lehnosti izvršili lepa dela, poreče kdo. Razlagati je treba to pač s tem. da so imeli ti možje ob vsej slabotnosti vendar le nekakšno telesno žilavost, kar Goethe na primer izrecno trdi o vedno bol* nem Schillerju.1 Na drugi strani pa je treba tudi tu reči, kakšna in koliko popolnejša dela bi bili izvršili, ko bi bili docela zdravi in krepki. Da je Shakespeare ustvaril tako popolna tlela, si Goethe razlaga prav z njegovim krepkim zdravjem. »Na vsem, kar je izvršil, vidimo vedno enako moč pro* dukcije, in v vseh njegovih dramah ne -naletimo nikjer na mesto, o katerem bi mogli reči, da m pisano v pravi ubranosti in ne z najpopolnejšo zmožnostjo«, pravi v pogovoru z Eckermannom in pristavlja, kar sem že navedel, da dobimo, ko ga beremo, o njem vtisk duhovno in telesno skoz in sk*z in vedno zdravega krepkega človeka. »Re* cimo pa«, nadaljuje Goethe, »da telesna konstitu* cija kakšnega dramatičnega pesnika ne bi bila
' J. 1’. Eckermann: Gespriiche mit Goethe, 20. XII. 1829.	i.
tako trdna in izvrstna, ampak tla bi bil podvržen pogostni bolehnosti in slabosti, potem bi za vsak* danjo izvedbo njegovih prizorov potrebna pro* duktivnost gotovo jako često zastajala in bi po* gosto pač cele dni popolnoma manjkala. Ako bi se tu hotel morda z opojnimi piiačami prisiliti k produktivnosti ali nezadostno produktivnost s tem zvišati, bi morda to tudi še šlo, toda vsem pri* zorom, ki bi jih na ta način nekako tor si ral, bi se to poznalo na veliki njih kvar.«J
Kultura in telovadba.
Za pravo in resnično kulturo naroda pa je treba ne samo zdravih genijev, ampak tudi zdra* vih povprečnih ljudi. Kultura naroda ni in ne more biti delokrog in gospostvo samo genijev. Tudi povprečniki, čim več njih da ves narod, morajo sodelovati pri njej, vsak po svojih mo* Čeh, ki jih je vsakemu treba krepiti in ohranjati zdrave. Naloga, ki jo ima izpolniti vzgoja sploh, je da usposobi, kulturo nositi (to je jo razu* meti in doživljati), kulturo stvar j ati (to je v nekem idealnem smislu sodelovati, da se dalje m više razvija) in kulturo imeti (to je samega sebe kot osebo izobličiti notranje zreleje, bogateje in više), pravi znani pedagogični znanstvenik in fi* lozof Eduard S p r a n g e r. »Da pa se more izvr* šiti to delo na kulturi, za to je treba pred vsem tudi zdravja telesa. Kajti vsa kultura zraste prvot* no na tleh prirode; predočuje nam takorekoč sa* mo zvišano in poplemeniteno prirodo. In tudi po* samezni človek ,ki se vanj napolnjuje kultura, ki
- Eckermann: Gespriiche mit Goethe, 11. IH. 1828.
v njem kultura oživi, tudi on nosi ta sad na pod* lagi sovisnosti s prirodo; tudi on ne bi bil zmožen, stvarjati duhovno, če mu telo nc bi bilo zdravo in krepko:'
S prirodo v zvezi more človek biti le s tele* som. Tem bolj je z njo v sovisnosti čim prirod* neje živi, čim bolj je zdrav in krepak. Prirodno življenje zdravje in moč, pa so.nemogoči brez krepkega vsestranskega gibanja Dokler so bili na* rodi v primitivnem stanju, so imeli neodoljiv na* gon k takemu gibanju, pa bili tudi primorani k njemu. Silili so jih k temu takratni življenski po* goji sami. Današnji življenski pogoji v kulturnem svetu ne silijo več k vsestranskemu in mnogemu gibanju prav narobe: k enostranskemu, često malo močnemu gibanju silijo, kvarno učinkujo* čemu na telo Pravo, močno, zdravo gi* banje, ki pa primitivno življenje daje samo po sebi, morejo v kulturni dobi dati lesi* stematične telesne vaje kolikor le mogo* če v prosti prirodi. Samo one morejo v človeku, v narodu, vzdrževati one prir od ne pogoje, ki so neogibno potrebni če naj kultura uspeva ob drugače zanjo vedno slabših pogojih nove dobe.
V tem je zveza med telovadbo in kulturo. Nad vse važna je ta zveza. Novodobna telovadba je neogiben, je temeljni pogoj za novodobno kul* turo. Razvijati, krepiti in zdrave ter krepke ohra* njati ji je vse one .prirodne moči v človeku, ki jamčijo zdrav nadaljnji razvoj kulture.
(Konec prih.)
Dr. Eduartl Spranger:	»Lchrcr und Lehrcper*
siinlichkeit« v »Monatssehrift fiir Turnen, Spiel und Šport« 1924. 11. zv., str. 462.
\
izgubila; šc več, pokrajinsko dokaj slični predeli na obeh straneh njenega srednjega in dolnjega toka so združeni v eno upravno enoto, skupno z Sara* jevsko. kotlino, Bosansko Posavino, Sremom in Mačvo (t. j. niževje seve; rozapadne Srbije). Za to banovino je karakteristično, da je od vse deveto* riee najmanj odvisna od nekdanjih historičnih meja. Njeno središče, Sa* rajevo, pa je ostalo preeej na perife* riji. Treba bo n. pr. vsekakor izbolj* sati prometne zveze sremskih prede« lov s Sarajevom.
Poslednja je Vardarska banovina s sedežem v Skoplju: sklada se v glav* nem z ozemljem, ki ga navadno razu* memo pod pojmom Južne Srbije ali Makedonije, čeprav pričenja Makedo* nija v ožjem pomenu besede precej južneje. Banovina je razmeroma lepo zaključena geografska enota, izvzemši na severovzhodu, kjer posega v po* rečje Morave in s tem tudi v ozemlje Srbije izpred balkanske vojne 1. 1912., in na jugu, kjer je banovini in sploh kraljevini začrtana meja napram Gr* čiji povsem slučajno na podiagi mirov* nih dogovorov ob zaključku balkan* ske vojne; ni pa ji odprt prost izhod na Egejsko morje, ki bi ji geografsko, gospodarsko in deloma tudi narod*
nostno pripadala. Na zapadu ima juž* na Srbija napram Albaniji razmeroma zadovoljivo mejo, tako v prirodnem, kakor v narodnostnem oziru, na vzho* du pa posega meja mestoma v naš prid in porečje Strume, ki odmaka vzhodni bolgarski tlel Makedonije.
Ob zaključku je treba tudi v na* vadnem geografskem opisu naše dr* žave opozoriti na položaj, ki ga zavze* ma napram svojim sosedom. Naša država meji na sedem sosedov, od ka* terih ima pretežna večina kake aspira* eije na njenem ozemlju. Posebno važ* na je njena meja na Jadranskem mor* ju, ker je treba upoštevati mlado, eks* panzivno pomorsko velesilo ki ji je pač eden glavnih ciljev gospostvo na Jadranu. Če upoštevamo poleg tega, da nam tudi večina ostalih sosedov iz svojih lastnih interesov ne more biti naklonjena, je jasno, da je položaj Jugoslavije jako težaven in potreben previdnih korakov. Predvsem pa mora država, ki se nahaja v takem položaju, ostati krepka -in enotna na znotraj ter čimprej urediti, povzdigniti in uravno* vesiti svoje lastno kulturno in giispo* darsko stanje, kar bo najboljši odgo = vor onim, ki s sovražnimi očmi gle* dajo na obstoj naše mlade kraljevine.
Z
Sletska kancelarija: Beograd, Terazije, Palata Izvozne banke (II. sprat)
Naš drugi slet.
Pripremni radovi oko II. jugoslo* venskog svesokolskog sleta sve se ja* če razvijaju, pa več danas možemo vi* deti prilično jasne konture te velike sokolske i narodne manifestacije.
Za sada je težište čitavog rada po* loženo u Sletski odbor i bratska so* kolika društva.
Sletski Odbor u Beogradu radi. U citavom nizu 'sedniea, kako plenuma sletskoga odbora, tako i pojedinih slet* •skih sekcija, razraduje se syaka i naj* man ja potankost sleta,
Naroeito mnogo posla ima tajni* štvo sleta, koje nadzire eelokupan rad, prikuplja sve radne snage, upravlja i
nadzire, kako ne bi ništa izostalo, što je u interesu ovc naše druge velike pri* redbe. Ono je do sada izdalo više okružniea za župe i. društva, a kako je bezuvetno potrebno da se več sada znade približan broj sudelujučih, to su društva pozvana, da dadu približnu sliku svoga učestvovanja. Mnoga dru* štva ispravno su shvatila taj poziv i odgovorila več sada ni ne čekajuei od* redeni rok. Prvo je odgovorilo brat* sko Sokolsko društvo u Murskoj So* boti. Javilo je približan broj svoga članstva kako gledom na vežbe, tako i nateeanja. Ovaj primer naroeito isti* čemo, jer on najasnije pokazuje, kako
ju društvo organizovano i kako se sprema na slet. Pojedine župe, pa ve* liki broj društava pokazuje živi in* teres za slet. Pitaju i predlažu te su u stalnem dodiru sa Slctskim odbo* mm. No na žalost veliki deo njih šuti, kao da ih se slet ni ne tiče.
Sletski odbor. Prama pravilniku kojeg smo ranije izneli sastavio se Sletski odbor, u koji su ušli sokolski radnici i beogradski gradani. Predsed* nik je I. zamenik starešine JSS brat Gjura Paunkovič, tajnik brat Branko Živkovič, starešina Sokolskog društva u Zemunu. Šef slctskc kancelarija br. Ante Brozovič, blagajnik brat Steva j Atanacković. Sam Sletski odbor opet deli se u više sekcija, koje se nalaze pod vodstvom prokušane brače. Cio* spodarsko*finansijsku sekciju vodi br. Gjura Paunkovič, koji radi sa ciljem, da nam slet u tom pogledu što bolje uspije U toj sekciji uz njega našla su se braea: Dr. Svetislav Mihajlovič, advokat, Mihajlo Lukarevie trgovac, Dr. Jakov Čelebonovič advokat, A. Mikijevic i S. Gajdakov.
U tajničkoj sekciji uz brata taj* nika Branka Zivkoviča i Antu Brozo* ’-'ića prihvatili su sc još rada brat Dr. Igor Vidic koji je ujedno i zapisniča* rom sletskog odbora te brat Momčilo Br^novački. U ovaj tren najviše je zaokupljena građevinska sekcija, koja imade da izradi same načrte sletišta. Pod vodstvom poznatog nam brata Momira Korunoviča arhitekta, koji se s največim oduševljenjem prihvatio tog posla i marljivo erta, meri i smiš* lja kako da sve što bolje udesi, našli su se u toj sekciji na radu još i brača: Milivoje Smiljanič arhitekta. Predrag Zrnič arhitekta, Miroslav Vojinovič, Gjoka Ilič i Danica Ilič kao zastupni* ci tehničkog odbora, pa nadalje Paja Vukičevič inžinir, Radoje Radulovič inžinir. Boris Orješkov inžinir i M. Bi* tinski inžinir. Ova sekcija a naročito njezin pročelnik brat ‘Korunovič do sada je izradila več načrte sletišta. pa su isti usvojeni po plenumu Sletskog odbora.
Teren na kojem če biti buduče sle* tište danas je pusta poljana, sva izro* vana, na koju se do sada navažala zemlja od beogradskih novogradnja, valovita i posuta kojekakvim malim daščarama. Tu se sekcija našla pred mučnim zadatkom, jer je toga mnogo trebalo ukloniti, a i uklanja se još da* nas, ako se hoče da se sve svrši do pred ciču zimu. Naime sletski si odbor stavio zadatak, da još pre nastupa ja* ke zime dovrši sa terenskim radovi* ma. Radovi oko nivelacije več su za* počeli, pa se na budučem sletištu radi marljivo sa odkopavanjem i navaža* njem zemlje.
Uz ove do sada spomenute sekci* je razvile su več sada intenzivno svoj
rad: gospodarsko*tehnička sekcija pod vodstvom načelnika brata Gjoke Iliča, koji imadu tešku dužnost da zbrinu uredenje sletišta, kako bi bilo zado* voljeno vežbačima i vežbačieama u svakom pogledu. Dolazi nam onda po redu novinarsko * propagandistička sekcija. Poznati naš nacionalni radnik slepi major brat Lujo Lovrič uz brata ilra. Milorada Dragiča rade vrlo agilno, a njih pomažu brača: Dr. Mihajlo Ma* rinkovič, Branislav Nušič, Jovan Ta* novič, urednik »Politike«, Zivojin Sa* vič, Mile Paulovič, profesor Dr. Stibor Merz, ataše cehoslovačkog poslanstva, Dr. Milan Glavinič, sekretar glavnog prosvetnog saveza, tc saradnici beo* gradske »Pravde« i »Vremena« brača Svctovski i Stajic. Brat Lujo Lovrič več ovih dana zaputiče sc na podulje putovanje u južnu Srbiju, da onde održi niz predavanja o važnosti i zna* čenju II. jugoslovenskog svesokolskog sleta. Na sam sokolski praznik oilržače predavanje u Skoplju, a preduzeo si da obide sva sokolska društva, kako bi svatko ko je s nama a koji če na naš slet biti upučen i s ideološke stranc o velikim slctskim danima, koji če nam svanuti meseca juna narodne, godine. — Jednu od najmučnijih zadaca imade da reši sekcija za iloček i smeštaj. Pro* čelnikom je sekcije brat Kosta Srete* novič. Ova sekcija več danas obilazi sve škole i objekte, koji dolaze u ob* zir. Meri, sračunava i sklada kako čc što bolje i udobnije smestiti one hi* Ijade brače i sestara, koji če nam na slet. Nije to lagan posao, jer po svemu sudeč Beograd u one dane mogao bi sc ljudstvom udvostručiti, a sve to tre* ba smestiti, da sc svakom u noči nade krov nad glavom. Do sada su uzete u obzir sve škole u Beogradu kako osnovne tako i srednje, a onda redom dolaze razni objekti, pa i same kasar* nc, koje bi za slučaj potrebe vojska ustupila Sokolima, Gledom na veličinu rada i ova je sekcija za sada najbroj* nija, jer je posao velik. No za silne učesnike nije dosta da se samo zbrine konačište, več sve te učesnike treba i prehraniti, a opet uzeti u obzir, da imademo siromašnog članstva, koje ne če moči da podnosi skuplje restau* rantske cene. Taj problem imade re* žiti sekcija za ishranu kojoj je pro* čelnikom brat Radiša Nišavič. I sekcija se doista našla pred teškom zadačom, ali več prvi poduzeti korači pokazuju, da se i u toj sekciji več sada misli na svaki i najmanji detalj. Naročito se uzima obzir na vežbače i vežbačice, koji ne raspolažu s mnogo vremena, jer vežbe i pokusi, sve če to njih, te najmarnije Sokole i Sokolice. vezivati tr« sletište. Zato če se nedaleko sleti* čta urediti velika narodna kuhinja u kojoj če se moči prehraniti na stotine ' stotine dobrom i krepkom hranam, a
što je najvažnije uz malu paru.
Osim toga zbrinuče se, da svuda u Beogradu bude dovoljne hrane.
Eto iz ovog malog preglednog ra* da vidi se jasna slika predpriprema. Razume se samo sobom, da i ostale sckcije ne stoje skrštenih ruku. Izlož* bena sekcija, lekarska sekcija pa re* 'atcljska sekcija, sve one rade, kako bi sve u danom momentu bilo sprem* ljeno i organizovano.
Istorija Sokolstva, Na proleče na* stojanjem sletskog odbora, a susretlji* vošeu beogradske nakladne knjižarc »Vreme«, izači če veliko monumen* talno delo Istorija Sokolstva.. Biče to delo, u kojepi čc sa čitavim nizom ilu* stracija biti prikazano celokupno So* kolstvo, kako kod nas tako i u ostalih slovenskih naroda* Na saradnju po* zvane su več sve župe, a u prvom redu da iznesu svoj istorijat, a onda naši ponajbolji sokolski pisci i saradnici, ila i oni sa svoje strane doprinesu po koju stranicu Hi-c to jedno od naj* vecih sokolskih dela šta ih uopšte ima* de u sokolskoj literaturi.
Predslctski plakat. Za koji dan izači če predslctski plakat, koji se več nalazi u štampi a štampa se u držav* noj štampariji. Plakat je vrlo ukusan i originalan po ■svojoj zamisli. Bratska društva kada ga prime, neka ga izlože na vidno'm mestu ne samo u svojim sokolanama več i u mestu, da sc vidi da smo ušli u sletsku godinu.
Sletske markice. Još tekom ovoga meseca izdače sletski odbor naročite sletske markice, ko je če se uz vrlo nisku ccnu prodavati čitavom drža* vom. Bratska sokolska društva neka poruče što više tih markiea i neka na* stoje oko toga, da svako s njima ukra* suje svoja pisma, jer če tako i onaj poslednji na taj način sa svoje stranc podupreti slet.
*
SRPSKOsHRVATSKI TEČAJEVI U ČESKOSLOVAČKOJ.
Starešinstvo ČOS odlučilo je na jednoj od svojih sedniea, da če pre* ko Radiojournala organizov&ti- radi sleta u Beogradu srpskohrvatski jezič* ni tečaj. Na istoj sednici odlučeno je, da se počne sa pripremanjem IX. sve* sokolskog sleta, koji če se održati god. 1932. u Pragu. Za propagandu izdače se više brošura na stranim jezicima.
SOKOLSKO DRUŠTVO U KO= TORU može da dade jedne ruče i jednu preču, kompletno nove sprave, u zamenu za stol i kozlić u ekviva* lentnoj vrednosti. Neka se bratska društva, koja te sprave imaju obrate na kotorsko društvo sa ponudom.
BOJAN DRENIK (Ljubljana):
Arnošt Vindišar.
Ob Spominih na septembrske do* godke, ki so se odigrali 1. 1908. v Ljub* ljani in pri katerih sta bila ustreljena Lunder in Adamič, od vojakov ta čas v Ljubljani garnizujočega gornješta* jerskega nemškega pešpolka na pove* Ijc fanatičnega germanskega poročnika Meierja, .se imenuje tudi pokojni brat Arnošt Vindišar, član Ljubljanskega Sokola, ki je takisto postal smrtna žrtev teh dogodkov.
Br. Bukovnik, Kostnapfel in Drenik z Vindišarjem v sredini po zaporu.
Obsojen na večmesečno ječo, se je bolehen vrnil v svobodo, iskal zdravja v Dubrovniku, a končno podlegel jc* tiki.
Brat Vindišar je bil po rojstvu Ljubljančan. Mati vdova je bila kra* marica*sejmarka, zavedna, odločna, krepka in marljiva žena, rodom Go* renjka, ki sta ji ostala izmed obilne rodovine pokojni Arnošt in sestra mu gospa Ahlinova, mati znanega dobrega telovadca Ljubljanskega Sokola, brata Ahlina.
Vindišar se je posvetil trgovske* mu poklicu ter bil zaposlen v dobi svojega sokolovanja pri manufakturni tvrdki Urbanc v Ljubljani pod »Tran* čo«. Vstopil je v Sokola 1. 1900. in ostal član do 1. 1910. do smrti.
Živahen, vztrajen in marljiv se je kmalu pospel v prve vrste ter z na* vdušenjem sodeloval pri javnih nasto* pih in izletih.
Ker je tragika njegovega življenja v najtesnejši zvezi z že omenjenimi septembrskimi dogodki, naj jih na kratko opišem.
Povod tem dogodkom jc bila skup* ščina CiriLMetodove družbe v Ptuju, spodnještajerskem mestecu, takrat ja* ko ponemčenem.
Ciril*Metodova družba jc imela in ima še namen vzdrževati na slovcn* sko*nemški in slovensko * italijanski meji narodne šole, da otme našo deco potujčevanju.
V Ptuju torej je družba zborova* la. Nemški renegatje so pa dejansko napadli skupščinarje na najsirovejši način ter se niso ozirali niti na udele? ženke.
Ta napad na mirne zborovalce je dobil odmev po vsej Sloveniji, zlasti pa v Ljubljani.
Po protestnem zborovanju v Mestnem domu v Ljubljani so odšli zborovalci mimo Vodnikovega sporne* nika, kjer so bili iz neke hiše politi s črnilom, v središče mesta pred nem* ški Kazino, kjer so se vršile burne de* monstracije. Nastopila jc oborožena sila, ki je z največjo strogostjo in so* vražnostjo nastopila proti demon* strantom, ker je bilo v kavarni pobitih nekaj šip. Uklepali so naše ljudi kot hudodelce v verige in jih gonili v ječe. Po mestu so patrulirali policija, žan* darji in vojaški oddelki z nasajenimi bajoneti, celo dragonce so nagnali na nas z golimi sabljami.
V nedeljo zvečer so se demon* stracije ponovile. — Ta dan je priredil Ljubljanski Sokol celodnevni izlet k rojstnemu domu Primoža Trubarja, prvega pisatelja slovenskih knjig izza reformacije. Nazaj grede smo izvedeli v Škofljici o velikih nemirih v Ljub* liani od koder nam je bilo odrejeno, da nam je izstopiti na južnem kolo* dvoru. Z razvito zastavo, ki jo je nosil brat Vindišar in s trobentači smo se vrnili po Dunajski cesti v mesto. Med »Figovcem« in Verovškovo hišo je stal kordon vojakov, ki se je nemirno pre* mikal in v pripravljenosti čakal na naš prihod.
Pri kavarni »Evropa« smo se ogni* li vojaštvu, zavili v desno po Gospo* svetski cesti pred Narodni dom, kjer so nas čakali svojci, ki so bili v skrbeh za našo usodo. Tu smo izvedeli, da sta Lunder in Adamič mrtva, ranjenih pa da je več oseb.
Drugi dan so bili vsi nemški na* pisi sneti iznad trgovin. Na svoje oči sem videl, kako so nesli demonstranti dolgo nemško napisno tablo in jo tre*
i'ili za vodo v Ljubljanico, reko, ki teče skozi mesto.
Nekaj dni pozneje je bil aretiran Vindišar. Obtožnica mu jc naprtila sodelovanje pri demonstracijah. Pri 'lavni obravnavi je bil obsojen na pol* ’ctno ječo. — Pri tej priliki priporni* njam, da se je narodna zavest po teh dogodkih silno dvignila.
Vindišar jc presedel ječo v zapo* rili ljubljanskega deželnega sodišča, krbelo nas je, kako jo bo prestal. Po* !-g svojcev so ga obiskovali prijatelji "ili smo v stalnih stikih z njim ter ’ orno j čakali da minejo meseci in pri* de dan, ko bo Arnošt svoboden.
Na jesen se jc vrnil iz ječe na vi* dez zdrav. Gotovo je pa večmesečni ; apor na njctfa deprimujoče vplival. rakoi v nedeljo popoldne smo šli na 'zprehod v ljubljansko okolico. Zavili ЧПО v šiški v gostilno pri Štepicu. Tu sem omenil Vindišarju, da nastopim drugi dan dopust, Da si opomore in se razvedri, sem ga povabil na poto* vanje, na kar je Vindišar takoj pri* stal. Ko sva sc drugo jutro sestala na ’o'odvoru, ga je nagovoril njegov jet* niški zdravnik, dober mož, ki jc bil f,idi nekam namenjen ter ga vprašal, kam potnic. »Proti Trstu« mu odgo* vori Vindišar. Zdravnik mu jc vljud* no želel srečno pot, in odpotovala sva z brzovlakom.
V Trstu sva si privoščila v »Bo* na via« brancine .in črnino ter sc ži* dane volje nkrcala na parnik proti Benetkam. Vindišar jc bil prav dobro razpoložen; razumljivo: pred tednom v ječi, danes na na Jadranskem mor* ju svoboden! V Benetkah sva sc mu* dila par dni, si ogledovala mesto in zanimivosti. Med pohajkovanjem sva došla na »Riva di Sciavoni« do stare zgradbe, obdane z visoko ograjo, za katero je sedel vratar. Vindišar. ra* doveden vpraša, kaj je v tej zgradbi. Vratar se pa nasmehne, skriža hitro roke v zapestju in pripomni: »Questri signore!« Češ, zapori so! Vindišar malo osupne. »Poglej!« sem mu rekel, »Bogu hvala, da si se jih znebil!« — »Kar naprej!« sem pripomnil in ga potegnil proč. — Preko Maestre sva došla po železnici v Gorico, kjer sva našla mnogo znancev; prijazna majka nadebudnega goriškega Sokola nas jc gostoljubno -povabila na 'okusno ri* žoto.
Iz Gorice sva jo mahnila v Štu* rije pri Ajdovščini, kjer nas je priča* koval brat Kostnapfel, ki je prišel iz Ljubljane na dopust v svojo Vipav* sko dolino. Na njegovem domu sva
bila nad vse gostoljubno sprejeta. V Narodni gostilni pri Šapi ji sva sc se* znanila s tamošnjimi zavednimi Slo* venci. Izleti v okolico so nam v brat* skem razgovoru naredili dneve v Štu* rijah nad vse prijetne. Popoldne so naši prijatelji zaprli svoje pisarne: bratje notar Lokar, načelnik Sokola Brajnik, Slana, Mrevlje in drugi. Im* proviziran je bil izlet v Vipavo z vo* zovi. — V narodni gostilni »Pod ska* lo« jc bila izvrstna zabava in središče je bil naš narodni mučenik Vindišar, ki so ga vsi radi imeli in ki je tudi sam s svojim humorjem mnogo pri* pomogel k dobremu razpoloženju ce* le družbe.
Vrnivša se v Ljubljano, 1 jc bil Vindišar povsod dobro došel. Sam se jc začel baviti z mislijo, da bi sc tr* govsko osamosvojil, kar se mu je tu* di posrečilo, ko je s pokojnim bra* tom Jesihom otvoril manufakturno trgovino na Starem trgu. Tvrdka šc obstoji, dasi sta ustanovitelja umrla.
Ni se pa mogel veseliti dolgo na* n redka svojega podjetja, zakaj napad* la ga je zavratna bolezen. Na zdrav* nikov nasvet se je šel lečit v Dubrov* nik odkoder se je vrnil na videz ozdravljen. Na mojem domu je pri obisku takoj zagrabil male bradljicc, dvignil stojo in vesel vzkliknil moje* mu očetu: »Šc gre, brat Drenik!« /tal, da ga je bolezen kmalu znova napadla. Šel se je lečit v Leonišče na Zaloški cesti, kjer pa je izdihnil svojo blago dušo kot žrtev svoje velike naciorial* ne sokolske zavesti, ki ga je pahnila
v ječo, kjer mu je bilo za vselej iz* podkopaiio zdravic.
Njegov pogreb jc pričal o njego*
vi veliki priljubljenosti, ki jo je uži* val v Ljubljani. Sokoli in zavedni Slovenci so visoko cenili Vindišarja. Z godbo in sokolskimi prapori na čc* lu smo ga spremili k večnemu počit* ku k Sv. Križu, kjer počiva danes kraj Lundra in Adamiča ..
Vindišar je stanoval za septem* brskih dogodkov na Starem trgu pri svoji materi. Sostanovalca sta mu bila brata Kostnapfel in Vincenc, češki So* kol, ki^ je bil tudi vaditelj ljubljan* <'la. Sokola za bivanja v Ljubljani. Oba sta Vindišar in njegova dobra mati gostoljubno sprejela pod svojo streho.
Vindišar je bil srednje pa krepke nostave. Ko je bil na višku svoje telo* vadske izurjenosti jc bil močan, ne, nstrašen in odločen, živahen v družbi. ■Vliiv in vedno vesel. Neugnan je za* baval celo družbo.
Prijaznih, velikih temnih oči, tem* nih las, čednega obraza in orlovskega nosu. Kot strasten telovadec je do* segel lepe uspehe. Tczna stoja na bradlji mu je bila najljubša vaja, kot vsestranski telovadec je izvrstno iz* vajal francoski boks, ki je bil takrat vedno vežban v Ljubljanskem Sokolu. Izvajal je tudi z velikim veseljem in prav dobro baton, ki ga je priučil že imenovani češki vaditelj br. Vincenc. V obeh panogah je Vindišar tudi več* krat javno nastopil in vaje tempera* mentno izvajal.
Požrtvovalen je bil pri priredit* vah. Sodeloval je na zabavnih veče* rih: na Miklavževem jc bil običajni parkelj, ker je bil močan kot lev in gibčen. Na Silvestrovih večerih je na* stopal kot telovadec pri skupinah itd.
Ves svobodni čas je preživel v društvu ali v naši družbi. Naju jc ve* zalo iskreno bratstvo; bil mi je zvest in dober prijatelj.
Časopis »Slovenski Sokol« mu je bil najljubše čtivo. Pazljivo ga je či= tal in bil vedno o vsem informiran.
Da je sodeloval pri vseh javnih nastopih, je razumljivo. Najbolj sre* čen, pa obenem ponosen je bil, ko je oblekel sokolski kroj.
Udeležil se je velikih sokolskih zletov 1. 1906. v Zagrebu in 1. 1907. v Pragi. Na obeh je z uspehom tekmo* val.
Vindišar je podpiral tudi druga narodna stremljenja in društva. Nje* gov čut in odločen nacionalni značaj osvetljujejo tudi nastopni dogodki:
V industrijskem kraju Domžale blizu Ljubljane so imeli tamkaj nase* ljcni Nemci napovedano slavnost ob sodelovanju vojaške godbe iz septem* berskih dogodkov znanega polka.
Ta nemška veselica v čisto slo* venskem kraju je zbodla v oči zaved* ne Slovence v Domžalah, v Kamniku, v okolici, pa tudi v Ljubljani. Zbrali so se pod slovenskim praporom ter odšli — na čelu jim pokojni brat Slo* kar — na kraj veselice, zahtevali, da se priredba ukine, godba pa odide. Seveda je tu tudi Vindišar' sodeloval, oreoblečen v navadnega delavca, da bi ga ne spoznali.
Nemci so brzojavno klicali na po* moč. Poseda je vmes žandarmeriia, in nri tej priložnosti je bil preboden z žandarskim bajonetom skozi nogo ljubljanski Sokol br. Sedej, ki še da* nes živi in deluje kot tipograf v Na* rodni tiskarni v Ljubljani. Dasi so za Vindišarjem nozvedovali, je to pot srečno odnesel pete.
SLOVENSKO SOKOLSTVO
VANREDNA SEDNICA SLOVEN* SKOG SOKOLSTVA.
28. oktobra 1929 održana je u Pragu sednica prcdscdništva saveza Slovensko Sokolstvo, kojoj je predse* davao br. Zamoyski. Na toj sednici razgovaralo se o 11. jugoslovenskom svesokolskom sletu u Beogradu 1930 god. i o slučaju Vladimira Gortana. Savez je izdao o torne proglas u ko* jem kaže, da potpuno shvača bol jugo* slovenske brače prilikom streljanja mladog istarskog Hrvata.
SEDNICA PREDNJAĆKOG (ZBORA COS.
16. i 17. novembra održana je u Tyrševom domu u Pragu sednica pred* njačkog zbora ČOS, kojoj su pred* sedali načelnik ČOS br. dr. J. Vani* ček i nam. načelnika br. ;A. Heller. Kao gosti prisustvovali su sednici na* čelnik JSS br. dr. V. ,Murnik i nač_el* nik Poljskog Sokolskog Saveza br. Fa* zanowicz. Br. dr. Vanieck izneo je iz* veštaj o tehničnom radu župa. Br. dr. Murnik pozvao je ČOS na slet u Beo* grad. na što je bilo učinjeno više za* ključaka u vezi sa beogradskim^ sle* tom. Jednoglasno je bilo zaključeno, da ČOS učestvuje na mcdunarodnim telovežbačkim utakmicama u Luxem* burgu.
SEDNICA PROSVETNOG I MA* NJINSKOG ZBORA ČOS.
Početkom novembra o. g. održa* ne su u Pragu 'sedniee prosvetnog i manjinskog zbora ČOS. Prosvetni zbor, kojega su sačinjavali izaslanici 49 župa, rešio je mnoga aktualna pita* nja sokolske prosvete i izradio radni program za godine 1930—1932. ovih godina posvečen je svesokolsko* me sletu, koji če se održati godine 1932. u Pragu i proslavi stogodišnjice rodenja dr. Miroslava Tyrša. — Sed* nici manjinskog zbora prisustvovalo je 45 manjinskih poverenika iz raznih župa. Iz podastrtih referata vidi sc, da čehoslovačko. Sokolstvo i na manjin* skom pitanju odlično radi.
TENIS U ČEHOSLOVAČKOM SO* KOLSTVU.
Kod čehoslovačkog Sokolstva še je u poslednje doba vrlo lepo razvilo igranje tenisa. Danas gaji tenis več < > društava, koja raspolažu sa 131 tenis*
igrališta. Sokolskih utakmiea u tenisu bilo je 15, a 25 puta saradivali su kod utakmiea nesokolskih društava.
TEČAJ ZA TABORENJE ČOS.
U augustu o. g. priredila je ČOS za članice tečaj za taborenje, kojemu je učestvovalo jedanaest sestara iz raznih župa. Sestre su morale same do* vesti material i urediti taborište, u kojem su proboravile sedam dana. Svako jutro su vežbale, nato su si sa* me spremale hranu, posle podne pro* vele su u vodi plivanjem i veslanjem, a u veče su kod taborske vatre raz* govaralc o sokolskom radu. Tečaj je vodila podnačelnica ČOS sestra Pro* vaznikova.
SLET ČEHOSLOVAČKOG SOKOL* STVA U AMERICI.
čehoslovačko Sokolstvo u Ame* rici zaključilo je, da se održi godine 1933 u Chicagu veliki sokolski slet prilikom svetske izložbe.
SOKOL U JUŽNOJ AMERICI.
U Južnoj Americi postoje danas tri čehoslovačka sokolska društva i to u gradovima Buenos Aires, Pineyro i Villa Devoto. Sokolsko društvo u Bue* nos Airesu priredilo je 5. maja o. g. javnu vežbu, kojoj su prisustvovali za* stupnici ministarstva, gradske uprave i štampe.
SOKOLSTVO U KANADI.
Prvo sokolsko društvo u Kanadi osnovali su Slovaci u Regini. Tome društvu pristupili su i reginski Čcsi. Sada se osnivaju društva u Montrealu, Torontu i drugim gradovima, tako da če god. 1932 na svesokolskom sletu u Pragu nastupiti Sokoli iz Kanade ša vlastitom organizacijom.
SOKOLSKO SVRATIŠTE U KRUŠ* NIM GORAMA.
Sokolska župa Krušnogorska otvo* rila je, novo svratište u Novome Me* stu u Krušnim gorama, koje je župa sagradila na svoj vlastiti trošak bez ikakve pomoči.. Svratište je otvorcno preko cele godine te je u prvom redu namenjeno Sokolima, koji posečuju
Krušne gore. Jednako svratište nalazi se več u Krkonošama na Černoj hori iznad Janskyh Lažni.
VOJNIČKE VEŽBE U ČEHOSLO* VAČKOM SOKOLSTVU.
Iskustva svetskog rata osudila su prijašnje vojničke redovne vežbe, ko* je su zauzimale u austrijskoj vojsci to* liko vremena. — To su bile vežbe na prvi pogled vrlo lepe, naročito za pa* radu, aii ih ratna služba nije uopšte trebala.
Sokolske redovne vežbe, koje su vojničkim vrlo sličile, imadu i danas, naročito za vežbu celine još uvek stal* nu cenu. — Radi toga su do sada svo* je mesto u rasporedima, bilo u.vežbao* ni, hilo na letnom vežbalištu održale. — Ali Sokolstvo nije moglo ostaviti nove vojničke vežbe, bez da ih ne pro* uči; i zato jc novo izdanje »Tumač redovnim vežbama« popunio autor Dr. Vaniček, načelnik ČOS i sa tumače* njem redovnih vojničkih vežbi. Čeho* slovačko Sokolstvo če dakle znati re* dovne vežbe i svoje i vojničke, d drukčije ne može ni biti!
SOKOLSKA PROSVETA
Zaključci zbora župskih prosve-tara u Brodu na Savi 26. i 27. oktobra 1929.
Dodatno k izveštaju u Sokolskom Glasniku od l. novembra t. g. o zboru župskih prošvetara u Brodu na Savi
26.	i 27. oktobra t. g. objavljujemo danas zaključke ovog zbora, koje je jednoglasno odobrila sednica odbora JSS u Zagrebu 2. novembra iza izve* štaja br. predsednika Prosvetnog od* bora JSS.
A.	Iza izveštaja brače delegata prisutnih župskih prosvetnih odbora i po izveštaju br. predsednika PO JSS utvrdilo se nakon opširnog i stvarnog razgovora dodathrr Ic zaključcima an* kete Prve savezne prosvetne škole sle* deče;
1. 1. Župski prosvetni fidbori u večini prisutnih župa imaju za tekuču godinu odreden i dostižan cilj. Pošto* je dve župe, koje nemaju, biče pozva* ne od Saveza da se opravdaju.
2. U večini društava prisutnih žu* pa ne postoje prosvetni odbori, več samo prosvetari, koji po mogučnosti sami vrše funkcije prosvetnih odbora u društvima.
3. U večini župa nije uveden nad* zor prosvetnog dtila u društvima. Da bi mogli župski prosvetni odbori de* lovati na prosvetno delo u društvima, potrebno je, da'Save’z izda nove upit* ne arke (statistične) i da izradi po* slovnik o vršenju,.-nadzora prosvetnog dela u društvima, sve ovo treba posla* ti pre štampanja ^»pskim prosvetnim odborimfi u (izjav^ri . ;r i ;i;
4. Članstvo sc vtelovežbeno spre* ma za II. jugoslovanski svesokolski
Posledica odločnega nastopa Slo* vcncev v Domžalah je bila ustanovitev Sokolskega društva istotam, kjer sto* ji danes ponosen in krasen Sokolski dom, v katerem društvo prav mar* ljivo in vstrajno deluje.''
V Ljubljani so imeli Nemci od mestne občine v najemu Tivolski rib* nik, kv se je porabljal pozimi kot dr* sališče. Tu so se Nemci čutili na svo* jih tleh.
Ribnik leži v najlepšem delu ljub* ljanske okolice v Tivoliju, priljublje* nem šetališču. Tu je igrala vojaška godba, nemški visokošolci so izzivali na drsališču v nemških barvah in z buršovskimi čepicami. Čutili smo, da je to sramota za Ljubljano. Zato jc brat Vindišar na mojo pobudo na občnem zboru Ljubljanskega »Sokola apeliral na mestno občino, naj sama prevzame svojo last in odpove na* jemnino.
Vindišar preskrbi veliko slovcn* sko zastavo, sname ponoči na drsali* šču z droga zastavo nemškega drsali* škega društva in jo nadomesti s slo* vensko. Drugo jutro so ljubljanski Nemci debelo gledali, odkod ponosna slovenska zastava.
Taki in podobni dogodki so mest* no občino dovedli do odločilnega ko* raka, da je odpovedala dosedanjim najemnikom in sama prevzela drsa* lišče v svojo upravo s slovenskim dr* sališkim odborom na čelu čigar član sem bil tudi jaz. In kot takemu se mi je posrečilo s posredovanjem Praške* ga Sokola pridobiti za obisk češkega drsalnega mojstra dr. Rychlika, ki je v par dneh svojega bivanja v Ljub* ljani utiril naše drsanje v pravo smer. Tudi Vindišar je bil vnet drsalec ter srčno vesel v zavesti, da je tudi on pripomogel iztrgati drsališče iz na* sprotnih rok.
Ker je današnja številka »Sokol* skesa Glasnika« namenjena spominu vrlih Sokolov in ker spada med te tudi brat Arnošt Vindišar, sem — na* prošen — rad napisal te vrstice v spo* min svojemu zvestemu in dobremu prijatelju, čigar zgled naj bo kažipot današnji mladini, da
trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu!
Spremajmo se za II. jugoslovanski svesokolski slet u Beogradu g. 1930. — Jačajmo sel
VEKOSLAV BUČAR (Ljubljana):
Kod Lužičkih Srba.
(Nastavak 5.)
Dužnost ovih bi bila, da se svake godine sete svojim književnim darom naše lužičke brače, jer im svaki naj* manji znak, da oni nisu zaboravljeni od slobodnih slovenskih naroda, daje novih snaga, da ustraju na svojim na* cionalnim barikadama. Sve naše go* vorkanje o sveslovenstvu je prazna fraza, ako ni ono ne učinimo, što smo u stanju učiniti!
U nemačkom i francuskom ode* ljenju sabrana su ona nemačka i fran* cuska dela, koja se odnose na Slo* vene. Za nas je najzanimljivije lužic* ko*srpsko odeljenje, koje predstavlja kompletnu zbirku svega, što je u lu* žičko*srpskoj literaturi od njenih po* četaka do danas izašlo.
Kao kod Slovenaca i Hrvata tako i kod Lužičkih Srba pojavljuju sc pr* vi spisi u narodnom jeziku tek u vre* me reformacije. Prvf literarni sporne* nici nastali su u Don j oj Lužici i to Jakubijev prevod |Novog testamenta iz g. 1548 i Mollerov prevod Lutro* vog katekizma iz g. 1574. Ovima je sledio dugi niz nabožnih knjiga u gor* nje i donje lužičkom narečju, od ko* i ih je po jeziku najbolje Sveto pismo, koje je preveo uz upotrebu slovenskog Trubarovog prevoda .Mihal Frencel f 1628—1707), evangelički župnik u Budestecih (nem. Postvvitz). Izašlo ic u gornje lužičkom narečju g. 1706. Na Frencelov podstrek počeli su se mno* gi zanimati za lužičko srpski jezik. Tako je g. 1679. izašla prva slovnica »Principia linguae Vendicae«. koju jc u Pragu izdao jezuit Ksaver Jakob Ti* cin (umro 1693). G. 1721. je Juraj Hawštvn Swčtlik (1650—1729) napisao prvi gornjolužički rečnik »Vocabula* rium latino*serbicum«. Leposlovje po* činje kod Lužičkih Srba tek u drugoj Dolovini XVIII. stoleča i to s Jura* iem Mjenom, pastorom u Njeswačid* lu (nem. Neschwitz) koji jc u heksa* metrima napisao i»Ričcrski kerluš« i preveo Klopstockovoe »Mcsiju«. Nje* govog sina Augusta T. Rudolfa Mie* na (1767—1841) smatrali su do dola* ska Zejlerovog za najboljeg lužičkog nosnika. Krajem istoga stoleča, god. 1790. pojavljuje sc prvi lužički časo* pis »Mesačne Pismo«, koji su u Bu* dvšinu počeli izdavati Jan A. Janka i Karlo B. Serach. Prestao [e ali iz* laziti več s prvim brojem. jer su ga vlasti zabranile. Predhodnik ovog li*
sta bile su »Lipske Nowiznv a Schitki* zny«, od kojih su izašla dva rukom pi* sana broja.. Sadržavali su samo poli* tičke raspravc. Drugi časopis, večcg
slet *— za duhovnu pripremu do sada nije bilo sistematskih uputstva, Weč su pojedini prosvetari držali izvesne kratke govore.
5. Stanje u vežbaonicama je znat* no bolje — nedostatak prednjaštva još uvek se oseča onako kao što je to utvrdila prosvetna anketa str. 2, tačka
4.	t. j. »Prednjači su po svojoj funk* ciji središne ličnosti sokolskog vaspi* tanja ali im u ninogo slučajeva nedo* staju elementi punog sokolskog zna* nja a da bi to u potpunoj meri mogli biti.
6. Sokolski sletovi, javni nastupi i druge sokolske priredbe društava i žu* .pa u mnogim su pogledima bolji, sa* mo se radi sokolske propagande i pra* vog shvačanja sokolske ideje moraju učiniti zanimljiviji, t. j. ne pokazuj* mo samo proste vežbe i sprave več pustimo i ostale 'delovc sokolskog su* stava doči do izražaja, t. j. t. zv. lako* atletski deo (narodne .junačke igre). Isto tako je potrebno, da dode do iz* ražaja i prosvetni deo sokolskog rada.
II.	7. Utvrdujc se, da od posled* nje savezne prosvetne škole (ankete) mnogi utvrdeni nedostaei još nisu uklonjeni, što više, prilike su se u iz* vesniin pravcima još i pogoršale, kao na pr. »Sokolstvo i škola«.
8.	Rad Sokolstva se danas najviše sprečava ^)d Strane školskih,uprava — tumačeči zakon o Srednjim štolama na štetu Sokolstva. (To se je medutim popravilo — napomena uredništva.)
III.	9. U mnogim mestima, gde ne* ma drugih kulturnih organizacija, ga* je sokolska društva i opštu riarodnu prosvetu, koja ne sineta sokolskome radu. Telovežba kod toga ne snosi ni* kakvu štetu.
10. Iz prosvetne ankete utvrdujc se, da još nisu svuda poboljšane ove konstatacije:
St rana 1.	tačka	1.
„	2.	„	4.,	5.,	6.
„	3.	„	7.,	8.,	9.
„	4.	„	10.
„	5.	„	1.,	2.
„	6.	„	4.,	5.
„	10.	„	1.,	2.
Nadalje je utvrdeno još i ovo:
1. Dodir Sokolstva s narodom pre* malen je, sveže s njim preslabe su.
2. Sokolski život kržlja i društve* ni moral pada u nekim društvima ra* di toga, što su sa nedovoljnim novča* nim sredstvima gradila domove, tako da je danas sva delat,nost takvih dru* štava obračena brizi za pokriče gra* devnih troškova i dugova tih domova. Dosledno neka važi načelo: »Dokgod nema dovoljno novaea, ne gradite do* move«.
3. Delovanje sokolskih društava u telovežbenom i prosvetnom pogledu pati još uvek radi nedostatka tehnički i sokolski*prosvetno vaspitanih pred* njaka, Brinuti sc treba za održanje svakogodišnjih prednjačkih točajeva, u kojima je treba program dovesti u sklad sa propisima pravilnika za pred* rfjačke ispitc.
4 Pitanje pridobivanja i vaspita* nja dobrog i brojnog sokolskog nara* štaja i dcce nije se pomaklo s mesta. O tom pitanju, neka se sazove naro* čita anketa.
5. Kratki nagovori pojedinim ode* ljeniima u vežbaonici, izvršeni na ne* prisiljen način, najizdašnije su sred* stvo sokolsko*duhovnog vaspitanja, zato se najtoplije preporučaju. .
6. Opaža se da sc u poslednje vreme akademska i srednjoškolska omladina susteže od sokolskog rada. Neka se upotrcbc sva sredstva, da se ju privuec u što večem broju u naše redove.
7. Neki Sokolstvu protivni krugo* vi kušaju agitirati protiv Sokolstva, tobože, da je Sokolstvo protuverska organizacija. Društva neka svaku ova* kvu zlobnu agitaciju pazljivo prate i j a ve svaki slučaj starešinstvu JSS. da se protiv onih, koji ogovaraju i blate našu organizaciji! može postupiti po zakonu.
B.	Referat br. dr. Bfclajčiča, pred* sodnika PO župe Svetozara Miletiča u Novom Sadu, o »Duhovnoj pripremi članstva za II. jugćslovenski svesokol* ski slet u Beogradu god. 1930«, koji je preuzeo na molbu PO JSS, bio je jed*
Handrij Zejler.
/načenja za narodni život je »Serbski Powedar a Kurer«, kod kojeg su sa* radivali ondašnji prigodni pesnici, kao A. T. Rudolf Mjen, Handrij Lubjen*
Jan PStr Jordan.
ski i dr. List je izdavao g. 1809. tesar Jan Dejka (1779—1853) kao mesečnik, koji je ali vrlo neredovno izlazio. Za* nimljivo je, da je taj list uz obične
novinske vesti donosio takoder nacio* nalno propagandističke članke, koje je pisao večim delom Dejka sam. Novo doba lužičko*srpskog pesništva nasta* jo s Handrijom Zejlerom (1804—1872), evangeličkim pastorom u Lazu (nem. Lohsa). On je prvi pesnik, koji sc jc udubio u dušu naroda, zato je i mno* go njegovih pesama postalo narodnim pesmama. Bio je u glavnom lirik. U isto vreme pojavljuje se na književ* nom polju takoder Jan Arnošt £mo* ler i Jan Petr Jordan (1818—1891), koji je g. 1842. osnovao nedeljnik »Jutnička«. Bio je mnogo bolji od Dej* kovog mesečnika, samo jc nažalost prebrzo prestao izlaziti, radi abeced* ne borbe, koja se je takoder kot Lu* žičkih Srba u to doba vodila. .Docnije je pokrenuo u Lipskom list »Serbska Jutnička«, koji je bio pisan novim pravopisom i u latinici. Iza drugog broja je list zamro našto je počeo iz* davati »Slavischo Jahrbiicher«, koje je uredivao do svog odlaska u Prag god. 1848. :
S osnivanjem Mačice Serbske sc oko njenog »Časopisa« okupilo odlič* no društvo literata kao Jul. Ed. Wje* lan (1817—1892), Mihal Rostoh (1821 do 1893), H. J. Imiš (1819—1897), Petr Dučman i dr. Najodličniji Smolerov pomagač i kasniji lužički narodni vo* da jc Mihal Hornik (1833—1894). On ie počeo g. 1858. kao prilog »Serbskim Nowinama« izdavati prvi leposlovni list »Mesačni pridawk«, iz kojega se ic g. 1860 razvio »Lužičan«, koji je bio čitava dva deeenija arhiv gornjo* lužičkog leposlovlja. U njemu se jav* lja takoder prva i vrlo odlična žena — pesnica Hcrta Wičazoe (1819 do 1885). Prvi moderni pesnik javlja se s Jakubom Bartom Čišinskim, suosni* vačem dačkog leposlovnog lista »Li* pa Serbska«, koji sc je g. 1882 udru* žio s »Lužičanom« u »Lužieu«, koja još danas izlazi. S Čišinskim zasjala je na slovenskom nebu nova zvezda. On jc Lužičkim Srbima ono, što je Slo* vencima Prešeren — tvorae pesničkog jezika. Ostavio je 14 pesničkih zbirka, koje govore o njegovoj velikoj i ple* menitoj duši. Iz svakog njegovog ret* ka sije njegova velika ljubav za ro* denu grudu i za ubogi svoj narod, ko* ji več kroz stoleča pati pod tudim jar* mom. Kao pravi narodni apostol teši svoj narod u teškim njegovim časo* vima, bodri ga i napaja mu dušu s nadom u konačni narodni preporod.. Sa svojom zbirkom pesama »Kniha so* nettov« (izašla g. 1884.) zauzeo jc pr*
vo mesto u lužičko*srpskom pesni* štvu.
Jakub Bart*Čišinski se je rodio 21. augusta 1856. god. u Kukowu (nem. Kuckau) u saskoj Gornjoj Lužici.
Jakub Bart - Ćišinskl.
Svoje početne nauke svršio je u Bu* dvšinu, gde je živeo upravo u vre* me, kad su se Zejler, Smoler i Hor* nik najviše trudili oko narodnog pre* poroda, čijim idejama se jc počela odušcvljavati takoder i Bartova po* letna duša. G. 1871 je stupio u pra* šku malostransku gimnazij u, docnije pak u tamošnje katoličko bogoslovlje, koje jc svršio g. 1881. U to vreme po* činje takoder i njegovo pesnikovanje. Kapclanom i župnikom bio je u raz* nim krajevima Lužice, dok ga g. 1903. nisu umirovili. U glavnom ga je pro* gonila slična sudbina kao našeg Pal* moviča i Gregorčiča, samo s tom raz* likom, da su progoni našu dvojicu slo* mili, dok je Čišinski medutim još i dalje neustrašivo stupao po svom za* ertanom putu. Umro je 16. augusta 1909. — G. 1905. je napisao za Mati* cu Srpsku u Novom Sadu »Razvitak literature Lužičkih Srba s naročitim obzirom na njeno sadašnje stanje«.
Iza smrti Čišinskoga nastupila je u leposlovlju stagnacija, koja je bila otstranjena tek s dolaskom moderni* sta, koji još danas marljivo oru nji* vu lužičko*srpskog slovstva.
Gospodin Šolta pokazao nam je i pričao još mnogo toga zanimljiva.
(Nastaviče se.)
noglasno i s odobravanjem od zbora župskih prosvetara usvojen sa zaključi kom, da se ga ustupa PO JSS u izvr« šenje i da se štampa u Sokolskom Glasniku od 1. decembra, da se tako s njim upoznaju najširi redovi sokol« skog članstva, naročito pak oni organi sokolske organizacije, kojima nalaže stvarne zadače u vršenju njihovih so« kolskih dužnosti.
C. Od predloga PO JSS su odo« hreni:
1. Rok za održanje župskih pro« svetnih škola, koje je propisao PO JSS za g. 1929 u smislu zaključka zbora župskih prosvetara na Sušaku s oba« veznim trodnevnim programom kao što je bio objavljen u 15. broju Sokol« skog Glasnika, produljuje se do kraja godine 1929.
2. N aort »tečaja JSS za sokolske prosvetare«, koji neka se održi u me« secu februaru god. 1930 u Ljubljani. Učestvovanje u tom tečaju obavezno je za sve župe' — svaka mora poslati barem jednog člana. (Načrt če biti u celini objavljen još pre poziva na te« čaj.)
3. Predlog PO JSS u predmetu proslave s o k o 1 s k o g praznika 1. decembra 1929., koji je bio objavljen u 21. br. Sokolskog Glasnika.
4. Predlog PO JSS Jugoslovenskoj Sokolskoj Matici u predmetu redovnog godišnjeg izdavanja sokolskih knjiga. Zaključuje se, da se u svakom dru« štvu u upravnom odboru odredi po« verenik, koji če skupljati pretplatni« ke za ta redovna književna izdanja JSM, koji če otpremati knjige u dru« štvenoj okolim i vršiti svu potrebnu propagandu u društvu. Potanje odred« be izdače PO 'JSS nakon sporazuma s upravom JSlM.
5. Knjižnice. \ U svim sokolskim (stručnim) .knjižnicama če se uvesti jedinstven način uredivanja, koji če propisati prema najpraktičnijoj struč« noj metodi PO JSS. — Odobrava se predlog PO JSS glede proširenja op« sega minimalnih obaveznih društvenih sokolskih knjižnica. Zaključuje se, da če se uvesti za sve župe JSS — župske sokolske knjižnice, sa svrhom, delo« krugom i opsegom, kao što ga je pred« ložio PO JSS. — Dalje je zaključeno da sc kod Jugoslovenskog Sokolskog Saveza preuredi stručna knjižnica u centralnu studijsku knjižnicu JSS, ko« ja ostaje vezana uz mesto stalne pred« njačke škole JSS. U celini je odobren stavljeni predlog o opsegu, svrsi i de« lokrugu knjižnice. Za redovne potre« be pojedinih odseka starešinstva i na« čelništva JSS neka se.uvedu p.riručne knjižnice. Preporuča sc takoder da i prednjački zborpvi u svojim sobama uvedu prirucne knjižnice s minimal« nim opsegom onih knjiga, koje su im potrebne kod redovnih telovežbačkih iasova.	I
D. Iza izveštaja o sokolskoj štam« pi i to br. 1. Bajželja urednika Soko« lica i Naše Radosti i urednika Sokol« skog Glasnika, koji je ujedno dao iz« veštaj za br. upravnika saveznih listo« va zaključeno je ovo:
Župski prosvetari preuzimlju lič« no na sobe dužnost i garanciju, da če dugovanja društava, koja sc odnose na »Sokolič« i »Našu Radost«, nastojati literati do Nove godine. Ako im to ne uspijc, neka se oba lista ukinu.
U pogledu dugovanja, koja se od« nose na »Sokolski Glasnik« i »Pred« njak«, prepušta sc odluka sednici. od« bora JSS u Zagrebu.
E. Svi predloži delegata župskih prosvetnih odboia ustiipaju Se u za« ključivanje i rešenje Prosvetnom od« boru JSS. U prikladnoj prilici uzeče se u obzir te če biti objavljeni u Sokol« skom Glasniku.
PoscbnO se.još zaključilo o dnev« nom redu narednih sednica zbora žup« skih prosvetara ovo:
1. O prosvetnom delu i stanju sviju župa JSS neka izveštava PO JSS na temelju naročitih predmetnih izve« štaja župskih prosvetnih odbora.
2 Na temelju toga neka PO JSS odredi program dnevnoga reda zbora župskih prosvetara.
3. Za pojedina važna pitanja neka se prema potrebi odrede referenti.
4 Sve župe neka dobiju izveštaj PO JSS o prosvetnom stanju i delu u svim župama JSS još pre sednice zbo« ra župskih prosvetara.
Doneti su još i neki zaključci in« ternog značaja, koje če PO JSS oz« biljno uzeti u pretres.
Pojedine zaključke zbora župskih prosvetara kao o »Tečaju JSS za pro« svetare«, o »Knjižnicama« itd. objav« Hivačemo u narednim broievima So« kolskog Glasnika u »Sokolskoj pro« sveti«.
istorijc, sa kojima bi trebalo upoznati naše članstvo u govorima pred vr« stom. U ovom mesecu prepuštamo potpuno Vašoj slobodnoj volji izbor govora pred vrstom u svim kategori« jama prema potrebi, koju u svakom pojedinom društvu naročito osečate. Da Vam ipak podamo nekoje smerni« ce, molimo Vas pre svega, da hude ovih govora pred vrstom u decembru barem četiri. Sadržaj, koji dajte ovim govorima, nači čete u samoj Vašoj proslavi 1. decembra i u ovom broju Sokolskog Glasnika. Naročito je važ« no, da se sve članstvo, naraštaj i de« ca (svako naravno na svoj — njemu primeran način) do potankosti upozna sa velikim značajem 1. decembra kao narodnog državnog i sokolskog praz« nika. U kratkim govorima pred vr« stom osvetlite svima sve ono, što ko« me ne bi bilo jasno i razumljivo iz govora na samoj proslavi. — U Sokol« skom Glasniku nači čete vrlo zanim« ljive članke, koje možete upotrebiti za govore pred vrstom ne samo u ovom mesecu nego i u narednim. Pre svega posvetite pažnju * Tyrševom članku »Sokolska gesla«, koji Vam može po« služiti najmanje za dva dobra i vrlo koristna govora. Pazljivo pročitajte članak br. dr. VI. Belajčiča, koji je bio od poslcdnjeg zbora župskih prosve« tara jednoglasno primljen i stavljen nama svima kao osnova svemu naše« mu daljnjemu radu oko duhovne pri« preme članstva za II. jugoslovenski svesokolski slet. U najkračem vreme«
1 nu izvestiče Vas Prosvetni odbor Sa« veza preko »Sokolske prosvete« od« nosno Sokolskog Glasnika o svem Va« šem detaljnom radu u ovoj stvari. Ako pak Vam ne bi bilo štogod jasno i razumljivo, obratite se odmah na svoj župski prosvetni odbor, da Vam sve ono objasni, a župske prosvetne odbore molimo, da nas o svakom ova« kvom važnijem pitanju obaveste, da možemo o njima voditi računa i za sva ostala društva.
Upozoravamo vas naročito još na izveštaj o zboru župskih prosvetara u Brodu na Savi, koji danas objavljuje« mo. O svim pojedinim pitanjima dobi« čete u sledečim »Sokolskim prosveta« ma« potanje izveštaje i konkretne svoje zadače. Iz ovog izveštaja, naro« čito pak iz resolucija o svim referati« ma, možete več sada sami razmišljati o poboljšanju pojedinih prilika i stva« ri u svojim društvima.
Konačno tražimo od vas, da kao prosvetari društava dobro i pažljivo pročitate sav Sokolski Glasnik. Upo« zoravajte svoju braču i sestre na po« jedine članke, razpravljajte o njima i pružajte puni dobre volje svakome ob« jašnjenje za svaku stvar, koju ne bi dobro razumeo. Time vršite jednu od najvažnijih grami svojih sokolsko=pro= svetnih zadača, a molimo vas, da na ovo nikad ne zaboravite.
Želeči svemu vašemu radu dobar napredak kličemo vam sokolski naš Zdravo!	Prosvetni	odbor	JSS.
'obarkao najshuplji sapuni -samo jeftiniji /
IZ STAREŠINSTVA JSS
Naš 1. decembar 1929.
Braćo! Sestre!
Također i ove godine pružamo svoj brači i seetrama za državni i so« kolski praznik 1. decembar »Sokolski Glasnik« u povečanom opsegu i u na« kladi 12.0G0 primeraka, što znači naj« viši broj, koji smo do sada postigli u jugoslovenskoj sokolskoj štampi. Do« kaz je to, kako stalno i razveseljava« juče raste zanimanje našega ičlanstva za ovaj časopis, koji je jasna slika i pravo zrcalo našega mišljenja, našega dela, naših napora, naših težnja i že« lja — ukratko našeg jugoslovenskog sokolskog života. Taj naš jugosloven« ski sokolski život nije ograničen svet za Sebe, nije skromna ćelija za sebe, nego je sastavni i bitni deto čitavog sokolskog života u čitavom sloven« skom svetu, kamo utiču kao pritoci zajedničkog našeg bogastva sve nase idejne, etične i moralne snage a odakle se slevaju u naše duše i u naša čuv« stvovanja dobiti svega, što sokolska misao medu Slovenstvom stvara nova, velika, kreposna i plemenita.
A u sredini tog ogromnog dela i života stoji u uzvišenosti i lepoti naša inajka Domovina, pred kojom se i Ja« nas klanjaju sokolski barjaci, a iz na« ših odanih i vernih srdaca zvuči joj vsusret pozdravni klik: Neka živi Ju« r;oslavija!
Ova zemlja, sada odredbom svog kraljevskog sina Aleksandra I. nazva« na pravim imenom, zagrljena je našom ljubavi, čuvana je našom snagom i pri=
dignuta na put razvitka s plodonos« nim delom sokolske radinosti i sokol« ske požrtvovnosti. Uvereni smo, da bi moralni i materijalni razvitak naše do« movine i našega naroda napredovao u jače ubrzanom tempu, ako bi nosio i upravljao svim stvarajućim silama so« kolski duh ustrajnosti i bratstva, o ko« jima raspravlja na uvodnom mestu naš osnivač Tyrš s uveravajučom i još uvek važečom reči.
Današnji naš državni i sokolski praznik smatramo također i za prvi dan sletske godine} koja stoji pred na« ma i čeka, da ju prepletemo lepotom i ispunimo velilčinom uspeha sokolskog neumornog dela. U toj godini želimo pokazati domovini L- čitavom vanj« skom svetu, koji se zanima za našu zemlju, šta smo, kakvi smo, što smog« nemo i što hočemo. Nestrpljivo čeka* mo priliku, da se nam pruži ta moguč« nost. Čekamo i nikoga se ne bojimo, jer znamo, da su spremne sve naše najbolje snage i'da je naša požrtvovs nost napeta do skrajnih granica. Za čast domovine i naroda, u čijem top« lom zagrljaju se razvija sve naše na« stojanje, pripravni smo žrtvovati sve!
U tom znaku i u to ime želimo svoj brači i sestrama, svemu naraštaju i svoj deci čestit državni i sokolski praznik te šaljemo svbj velikoj sokol« skoj obitelji srdačne, bratske po« zdrave!
Sletu — Zdravo!
Ljubljana 1. decembra 1929.
Starešinstvo Jugoslovenskog Sokolskog aSveza.
E. Gangl, starosta.	Dr.	Riko	Fux,	tajnik.
KNJIŽEVNOST
Zadače prosvetara u mesecu decembru
Draga bračo! Na sokolski praznik 1. dcccmbra održava se u svim sokol« skim društvima svečana proslava 1. de« cembra kao sokolskog, narodnog'-i dr« žavnog praznika, a zajedno s time i prvi ulazak u našu II. jugoslovensku svcsokolsku slctsku godinu. Sto sc ti« če ovc proslave, objavljeno je več bi« lo u 21 broju Sokolskog Glasnika. Danas Vas upozoravamo na sledeče: U decembru ne navadamo Vam poje« dinih datuma naše sokolske i narodne
„Planina smrti".
Brat-Josip Jeras pokazao mi jg rukopis »Planinc smrti«, te grozne sli« ke povlačenja srpske vojske kroz Al« baniju. Taj strašan put prošao je brat Jeras sam, zato su opisivanja tako istinito živa, zato padaju reči kao udar« ci kladiva. Drhču nam duše, kad isto« rijske činjenice u njih rišu nezaborav« ne uspomene na tu veliku tragediju .. .
Brat Jeras bio jc učitelj u Žirima, pre nego je pohrlio k brači na jugu naše sadašnje zajedničke domovine u službu i pomoč. Čitavom ldrijskom sokolskom župom, gde je bilo učla« njeno i sokolsko društvo Žiri, zašušti« lo jc, kad je Sokola Jerasa progutala noč. Nitko od nas nije znao a i nije hteo znati, kuda se nagnuo njegov put. Nijedna neprijateljska ruka nije mo« gla više do njega.
Čim više su pazili na sve nas, tim više je rasla u nama odvažnost i po« nos: sokolsko gnezdo u našoj župi, spleteno medu postolarima, radnicima, obrtnicima tamo na žirovskoj viso« ravni, odgojilo jc smelog brata, koji je otkrip tajni put naših želja, naših čež« nja, našem čistom, rodoljubnom ve« rovanju! Danas je isto to sokolsko
gnezdo sasvim na državnoj granici. Idrijske sokolske župe nema više — samo stari borci još žive, rastresem po čitavoj slobodnoj domovini.
I medu svima ovima nema ni jed« noga, koji bi danas plaho zadrhtao, ako bi ga .pozvala sudbina domovine na jednaki put za bratom Jerasom. Tako čvrsto smo se vaspitali u tvrdoj školi sokolskog dela. Ali takvog puta neče biti nikad više! Pravda je zapa« lila zublju pobede, koja obasjava do« movinu čašču i slavom!
Planina smrti je danas planina života...	E.	Gangl.
To je predgovor ilustrovanoj knji« zi »Planina smrti«, koju jc napisao br. Josip Jeras, a koja če izači počet« kom decembra. Knjiga broširana stoji 70 Din u celo platno • vezana 25 Din (poštarina 2 Din). Narudžbc prima: br. Josip Jeras, Ljubljana, Levstikova ulica 21/1.	^^
„Sokolske Listy“.
Organ Lužisko«serbskeho Sokol« skeho zwjazka.
Krajem prošlog meseca izašao je 6. broj lužičko«srpskog sokolskog gla
, 11
 :^iiM,'|l,L,;s*«pt	.«/o"
 lil""'if.
-   .............
I -.iOfi
ELI D A
sila, koje več petu godinu izlazi u Bu« dyšinu u redakciji br. Mihala Nawkc. Sadržaj ovog broja vrlo jc bogat i za« nimljiv. Prva strana posvečena je 28. junu. U njemu br. M. N. razpravlja o lužičko«srpskom Kosovu, kojega su Lužički Srbi doživeli pre hiljadu go« dina, kad je nemački kralj Henrik I. sagradio u Mišnu nad Lahom grad, sa kojega se je počelo zarobljivanje po« lapskih Slovena. A svoje drugo Koso« vo doživeli su 28. juna 1919. u Parizu, kad su kod versailskih mirovnih ugo« vora propali sa svojim zahtevima o samostalnoj Lužici, — Drugi članak posvečen je sedmom sletu poljskog Sokolstva u Poznanju, kojem su uče« stvovali i lužičko«srpski Sokoli. Čla« nak ukrašen jc sa tri slike. :— U član« ku »Naša klatwa« piše br. Merčin No« \vak o slovensko j neslozi u istoriji i prelazi s ovog na pitanje Osnivanja katoličke i evangeličke sokolske župe, što je pre nekoliko godina pokrenuo g. kapelan Nowak. Br. Merčin Nowak potpuno pravilno^kaže, da znači cepa« nje Sokolstva po veri »zabiti klin me« du katoličku i evangeličku braču, za« vadati ju u medusObnu borbu i nepri« jateljstvo« Za katoličku podorgani« zaciju u Sokolu kaže dalje pisac: »Cilj g. kapclana Nowaka jc potpuno jasan. Katolički Sokol če se sve više i više otudivati od zajedničke orga« nizacije, konačno če primiti ime »Orao« i obuei plavu košulju, pa čc se početi borba brata protivu brata, kao što jc to bilo u Českoj i Jugoslaviji.« »Prestajtc, jer neznate, što činite!« kliče br. M. Nowak i svršava svoj čla« nak s pozivom k bratskoj slozi i za« jedničkom radu u jedinstvenom So« kolstvu. Direktno sa g. kapelanom po« lemizira br. urednik u članku »Na« jčzdy na naš zvvjazk«, gde odgovora na napadaje lista »Katolski Posol«. — Osim spomenutih članaka ima u tom broju i nekoliko beletrističkih radova.
Izašao je i 7. broj »Sokolskih Listova«. Članak »Krutoba!« ispod pera br. M. Nowaka govori o Sokolstvu i sokol« skoj disciplini. Sledi Wohnjoševa (pseudonim br. Merčina Nowaka) pe« sma »Stražuj!« i opisivanje sokolskih svečanosti u Plznju. Pod natpisom ^»Jcszcze Polska nic zginela« skupljeni su dokumenti o germaniziranju Polja« ka u Pruskoj.
V. B.
„Serbski Študent”.
»Serbski študent,« časopis serb« skeho studentstwa a jeho prečelow.
Več jedanaestu godinu izlazi u Budyšinu, mesečnik pod gornjim ime« nom kao organ Saveza lužičko«srpskih studenata. Poslednji broj, koji je pr« vi jedanaestog godišta, posvečen jc dcsetogodišnjici opstanka saveza. U člancima i pesmama podaje se istori« jat saveza i studentskog pokreta u srpskoj Lužici. Od beletrističkih ra« dova vrlo je dobar članak »Bech w Lipsku študent...« u kojem br. Mčr« čin Nowak na šaljiv način opisuje do« godaje za vreme svog študija u Lip« skom. — List je vrlo dobro uredivan, a po sadržaju ne zaostaje za študent« skim listovima velikih naroda. Mi Ju« gosloveni bismo mogli biti 'zadovoljni, kad bismo imali barem jedan takav studentski list...	V.	B.
„Jugoslaven“.
»Jugoslavcn«, list '(o 'kojem smo progovorili nekoliko reči u prošlom broju, doneo je i u svom oktobarskom broju jedan članak iz Sokolskog Glas« nika i to »Prirncr sokolske ustrajno« sti« od br. E. Gangla, u kojem je opi« sao radinost načelnika mariborske žu« pe br. Mačusa. Vidi se, da nas naša američka brača nisu zaboravila i da pratc naš rad.
Priručnik za iseljenike.
L I
Priručnik za iseljenike (sa podu« kom u španjolskom jeziku). Izdalo , Jugoslovensko Iseljeničko Udruženje u Splitu. Cena 8 Din. Ovim Priručni« kom je Jugoslovcnsko Iseljeničko Udruženje u Splitu udovoljilo najlju« čoj potrebi onog sloja našeg naroda, koji je potrebom prinuden, da putuje u prekomorske i evropske zemlje na zaradu. Priručnik su sastavili I. F. Lu« pis«Vukič i Ambrož Strižič, koji su jednom i sami bili iseljenici, mnogo godina proboravili u svetu, mnogo is« kusili i sada, u lepo opremljenoj knji« zi oil 120 stranica, a načinom i jezikom koji mogu i neuki razumeti, dali sve upute i savete koje bi svaki iseljenik m o r a o znati, da u svetu ne postra« da nego da uspije. U 52 članka pred« videne su sve glavne potrebe iseljeni« kove, počam od saveta kako mora biti odeven pak do njegove smrti. Buduči velika večina naših iseljenika putuje na zaradu u Južnu Ameriku. Priručni« ku je dodana poduka u španjolskom jeziku, sastavljena naročitim obzirom na ljude sa vaspitanjem same osnovne škole, a po kojoj se oni mogu uvež« bati ne samo u govoru, nego i u pi« sanju španjolskog jezika.
Da ova toli korisna knjiga poluči svoj cilj potrebno je da ju se u što večem broju proširi medu buduče ise« ljenike pre njihova polaska u svet — da ih pripremi na sve ono što ih u svetu čeka. Danas največi broj naših iseljenika strada, jer u svet putuje na slepo. Tko na vreme pročita ovaj Pri« ručnik za iseljenike, ili neče poči u svet, ili u njemu neče postradati. Ce« na priručnika je tako niška da ga i najsiromašniji može nabaviti.
IZ UREDNIŠTVA.
Radi nenadanog obolenja brata urednika, morali smo izdati list u sku« čenom opsegu od 16 stranica inače bi imao 20. Prema tome morali smo neke stvari ostaviti za naredni broj kao n. pr. Zaključke sednice zbora župskih načelnika i odbora JSS od 2. novem« bra o. g. u Zagrebu, pa nastavak član« ka »Naši medunarodni telovežbaČlu rspesi«, razne župske vesti itd. Mo« limo, da se ta viša sila uvaži.
IZ UPRAVE
Sva bratska društva i pojedince, koji su poručili taj svečani broj »Sokol skog Glasnika«, koji je štampan u re« kordnoj nakladi od 12.000 primeraka molimo, da čim pre namire naša po« haživanja, jer troškovi štampe su vam redno visoki. Naš račun kod poštan« ske štedionice je 10.932. —
oviai o sposobnosti, da mišice i živci izvrše svoj rad. Uspjeh u gimnastici, rezultat nutjecanju, ne oviai samo o sklonosti, sposobnosti, treningu, več i o tome u kakv< m se stanju nalaze živci i tjelesne sile i prema tome ras-položenje gimnastičkog natjecatelja.
Dodajte Vašoj dnevnoj hrani u jutro i popodne umjesto kave ili čaja, 2—3 žlicice
pa čete s time stvoriti jedno jako vrelo tjelesne energije. Radna sposobnost i otporna snaga VaSih mišica če biti po-jacana, pa ćete moči stupiti u borbu sa vfečim pouzdanjem
Naravni okrepni proizvod OVO-MALTINE sadržaje u koncentrovauoj formi najvažnije hranive sastojine, ne opterećuje želudac i probavu te predstavlja najidealniji okrepni napitak za svakog vježbača, a može se u najkraći čas prirediti.
Za trening i natjecanje, OVOJI ALT INE je jedno nenadmašivo okrepno sredstvo.
Dobiva se svagdje uz cijenu od Din 18 50 po kutiji
Tražite besplatni uzorak, poziva-juči se na ovaj list od
Dr. A. WANDERER d. d.,
ZAGREB
IZ ŽUPA I DRUŠTAVA
ŽUPA MARIBOR
PROSLAVA 10LETNICE SOKOL« SKEGA DRUŠTVA V GUŠTANJU.
V soboto 23. t. m. jc slavilo brat* sko društvo v Guštanju desetletnico svojega obstoja. — Prireditev je uspeš la odlično.
Prireditev je otvoril salonski or= kester pod vodstvom nadzornika br. Močnika. — Br. starosta Rožman je zbranemu občinstvu podal zgodovino društva v prvem desetletju. — Iz nje* govih izvajanj smo posneli, da je sto* rilo društvo V prvem desetletju ogroms no delo.
Vesel setn bil, da so se Guštanj* čani spomnili tudi na idejno plat slič* nih prireditev. — Bivši starosta brat Verdikon je v poljudni obliki podal zgodovino in idejo Sokolstva. — Lepo sestavljeno predavanje je vsem prav ugajalo. —
Telovadni spored je bil srečno sestavljen. — Moška deca, pod vod« stvom br. Krcutzerja, je nastopila z vajami, ki so bile obvezne za »Koro* »ko okrožje« za 1. 1929. — Skladnost je bila dobra le razstop je bil premaj* hen. — Ako ni mogoče nastopati v prostem razstopu, vzemi vmesni raz* stop. — Nastopilo je 13 moške deee.
Ženska deea (25) je tudi nastopila z okrožnimi vajami za 1. 1929. — O primernosti vaj smo že poročali. — V dvorani so prišle vaje do pravega iz* raza. — Izvedba je bila zelo dobra. —• Vodila je s. Zegova.
Med telovadnimi točkami sta na* stopila deček in deklica z deklamaci* jama. — Mali Finkov Ivanček je de*
klamiral pesem, ki jo je zložil šolski upravitelj br. Gačnik. — Pesem je na* pravila na vse najgloblji vtis. — Jam* šekova Franica je prednašala svojo pesem tako dobro, da je vse zadivila.
Nastop članov, pod vodstvom na* čelnika br. Jelenka je bil dovršen. — Člani in članice so nastopili skupno s telovadno skladbo »Stepbanie Gavot* te«. — Lepa. kompozicija jc vsem zelo ugajala. Vse telovadne točke je sprem* ljala marljiva s. Šijančeva.
Pozabiti pa nc smemo požrtvo* valnih bratov iz Prevalj, ki so prihiteli na to prireditev. — Pod vodstvom svojega načelnika br. V. Vidmarja so nastopili na drogu in bradlji. — Uspe* hi prevaljske vrste nas prijetno prc* senečajo. Okrožje sta zastopala br. na* čelnik in s. načelnica, br. društvo v Slovenjgradcu pa starosta br. dr. Že* leznikar in predsednik gradbenega od* seka br. Ivan Rojnik.
V imenu društva Slovenjgradec je pozdravil in častital k desetletnici ob* stoja br. dr. V. Železnikar. — Njegov govor je učinkoval tem bolj, ker so bile to edine čestitke, ki so prispele od zunaj. — Mari so vsi ostali poza* bili? MŠŽ ni poslala zastopnika.
Po programu se je razvila 'lepa sokolska zabava pri kateri je sviral dobro izvežbani salonski orkester.
Tudi vodstvo »Koroškega okrož* ja« se pridružuje čestitkam in kliče svojemu agilnemu društvu:	»Naprej
— navzgor!« Zdravo!	M.	V.
Jesi li uplatio garancijski fond za slet?
ŽUPA LJUBLJANA
RAZVIJANJE AKADEMSKE ZA, STAVE U ZAGREBU.
Na praznik Narodnog Ujedinje* nja razviče u Zagrebu svoju zastavu Jugoslovenska akademska čitaonica. Pošto je to prva akademska zastava u Jugoslaviji, razviče se sa velikim sve* čanostima, kojc sc prireduju pod po* kroviteljstvom Nj. Vel. Kralja.
SOKO PREDSEDNIK AKADEMSKE ORGANIZACIJE.
Na izborima, koji su održani 9. novembra o. g. na ljubljanskom Uni* verzitetu Kralja Aleksandra I. za re* prezentativnu akademsku organizacij u »Savet slušaća ljubljanske univerze«, jednoglasno je izabran za predsednika br. Vladimir Šuklje, koji u našem So* kolstvu obnaša funkciju saveznog pro* svetara. Čestitamo!
DELOVANJE »LJUBLJANSKEGA SOKOLA« V DOBI DRUŠTVENIH TELOVADNIH NASTOPOV.
Matično društvo Jugoslovenskega Sokolstva, stari naš »Ljubljanski So* kol« je tudi v vsem svojem letošnjem delovanju svoje stremljenje usmeril v smislu tradicije svoje delovne in slav* ne preteklosti, v smeri in duhu sokol* škili nalog v vedno novem, vedno zdravem in mladem ustvarjanju no* vih fizičnih in duhovnih vrednot na* roda. To njegovo neprestano strem* ljenje stalno dobiva izraza v delu vSch odsekov društva, zlasti pa v delu prednjaškega zbora in življenja vseh telovadečih oddelkov.
Že v zimskem času je posvetil »Prednjaški zbor« Vso pažnjo vzgoji prednjaškega naraščaja, da s tem zo* pet izpolni vrzeli, ki vsako leto nasta* jajo z odhodom mlajših bratov*pred* njakov k službovanju vojaškega roka in na svoja nova službena mesta. V to
Vi si želite, ла maftr novaca/ лл/шША udobna ашлсмАхг *
шл-i Li-
ШШГ
КЉШ
aac'
o to ::
SL>U — П П 3 > > Ж
1ШШ ’■	■■
N £ C
0 « (I)
a oiS ca °0
a S E >N S o
10 m-*
S g> <Л
1 1 C RS ^
O ф K U) 3
svrho je priredil društveni dvomesečni prednjaški tečaj, v katerem se je v ve* černih urah predelala snov v višini za* htev župnih prednjaških izpitov. Zla* sti v obliki razgovorov ob sodelova* nju starejših prednjakov po predava* njih pripravnikov samih. Za ta prednjaški tečaj se je izkoristil čas, ko se radi hude zime in pomanjkanja kuri* va ni mogla vršiti retina telovadba. Te* čaja se je udeležilo 11 bratov in 6 se* ster, k končnemu izpitu pa se je pri* glasilo 9 bratov in 1 sestra, ki so vsi položili izpit p? a v zadovoljivo pred komisijo, katero so sestavljali sami stari preizkušeni sokolski vaditelji.
Po končanem tečaju se je začelo v vseh oddelkih intenzivno pripravljati za redni letni javni telovadni nastop, ki se je vršil dne 26. maja na društve* nem letnem telovadišču. Kakor vedno, je ta prireditev vsestransko uspela in pokazala, da se društveno življenje razveseljivo razvija in stalno napre* duje.
Na nastopu se je prvič javno na* stopilo v igri »odbijanje« (»odbojka«) med članstvom in naraščajem, kar je med občinstvom vzbudilo mnogo za* nimanja. Pripominjamo, da se je ta igra ne samo med naraščajem, temveč tudi med članstvom v kratkem času zelo priljubila. Članstva, naraščaja in deee je nastopilo na nastopu skupno 284.
Pri tej priliki z veseljem povdfr* jamo, da je občinstvo napolnilo pro* strano telovadišče navzlic dvomljive* mu vremenu, kar je dokaz da uživa stari Ljubljanski Sokol med sokolsko javnostjo še vedno isti ugled kakor vedno doslej.
Prihodnjo nedeljo, 2. junija, je društvo priredilo lepo uspel društven zlet s telovadnim nastopom na Vran* sko. Že v soboto popoldne se je od* peljala skupin# Sokolov*kolcsarjev v krojih: 16 članov in 2 članici. Kolesar* jem jc drugi dan sledilo v automobi* lih ostalo članstvo in naraščaj, skupno
83 oseb. Zgodaj popoldne so dospela tudi najbližja sokolska društva celjske župc, nakar se jc razvila po prijaznem trgu Vransko lepa sokolska povorka, katero je pred občinsko hišo pozdra* vil v imenu občine g. notar Dctiček, v imenu domačega društva pa br. dr. Šerko. Nato sc je vršila javna telovadb ba, kateri je domače občinstvo v zelo lepem številu prisostvovalo in ji sle* dilo z velikim zanimanjem. Ta javna telovadba, ki je v vsakem oziru lepo uspela, tako po številu telovadečega članstva kot tudi po kvaliteti posa* meznih točk, je bila Jepa in uspešna propaganda sokolske misli v tem od* daljenem lepem planinskem kraju. »Ljubljanski Sokol« ima namen vsako leto prirediti take izlete, da spozna njegovo članstvo prelepe kraje naše domovine. Prihodnje leto poleti v Gornji grad.
Dne 9. junija se je vršila savezna izbirna tekma za Poznanj, katere se jc udeležilo 6 bratov in 4 sestre. Ker pa ni mogel Savez postaviti savezne vrste za poznanjsko tekmo, ker ni bilo mo* j^oče dobiti za vse telovadce potreb* nega daljšega dopusta, je sestavilo na* še društvo celo vrsto samo. V vrsti »Ljubljanskega Sokola«, ki je dobila 4. mesto, so telovadili bratje: Bojan Ahlin, Franc Borko, Boris Gregorka, Milan Potokar, Egon Strnad, Gabriel Zupančič in Neli Zupančič. Kot posa* mezniki so dosegli: B. 'Gregorka 3. mesto, Neli Zupančič 6. in Gabriel Zupančič 10. mesto. V savezni vrsti članic so bile iz našega društva sestre: Mira Ciuhova, ki je kot posameznica dosegla 4 mesto, in Pavla Gjudova. V savezni štafeti so tekmovali bratje: Peter Pavšič in Ivan Režek. — Poleg tekmovalcev se je udeležilo zleta v Poznanju in Plznju še več' članov in članic našega društva.
V dobi društvenih javnih nasto* pov so sodelovali telovadci in telovad*
ke, deloma tudi naraščaj v mnogih društvih ljubljanske sokolske župe v lepem in častnem številu. Društvo je prisostvovalo ob 25*letnici sokolskega društva v Kamniku in Sodražici, pri društvenih nastopih v Grosupljem, Domžalah, Mostah in Litiji.
Tem nastopom je sledil 15. seps tembra župni zlet na Viču, na katerem je Ljubljanski Sokol nastopil z vsemi oddelki. Župnih tekem se je udeležila po 1 vrsta bratov v višjem in nižjem oddeleku ter 1 brat kot posameznik v srednjem oddelku, 1 vrsta članic in 1 vrsta moškega naraščaja. Tekmovalci so dosegli kot posamezniki v višjem oddelku članov 1. br. Vlado Orel, 3. br. Zupančič Neli; v nižjem oddelku vrsta 2. mesto in posamezniki 1. br. Iv. Briifach, 3. br. D. Avsec; članice kot posameznice 1. Rozika Neuvert, 2. Rika Logar, 3. Vera Vadnjal; naraščaj: vrsta 1. mesto in kot poedinci vsa pr* va mesta in sicer 1. G. Berce, 2. I. Pu* stišek, 3. G v. Briifach,
Z jesenskim časom se jc življenje in vrvenje društva preneslo iz letnega telovadišča, iz zelene prirode, v telo* vadnico, kjer neprestano raste življe* nje zdravja in lepote, kjer poje pe* sem gibkih mladih teles svojo večno* lepo melodijo in se zliva v.pesem živ* ljenja vsega naroda. Danes se priprav* 1'a Ljubljanski Sokol na svojo redno akademijo ob sokolskem prazniku 1. decembra, da poda tako tudi zunanje* ga povdarka in izraza svojim silam, svojemu delu. S proslavo 1. decembra bo zvezana redna zaobljuba novega članstva.
V zimskem času ob prvem snegu pa poletimo zopet v prenovljeno pri* rodo na smučkah, z veseljem in pes* mi j o v srcu s smehom v obrazu. Or* ganizacijo zimskih izletov in smuča* nja ima na skrbi smučarski odsek Prednjaškega zbora, ki bo o tem po* ročal ob svojem času. — Zdravo!
Vežbači Sokolskog društva Ljubuški.
(Više o tome vidi pod župa Mostar.)
ZUPA KRANJ
25.LETNICA SOKOLSKEGA DELA NA JESENICAH.
Dne 1. decembra t. 1., na praznik narodnega ujedinjenja, bo proslavilo agilno Sokolsko društvo na Jesenicah 25*lctnieo svojega obstoja ter se bo pri tej priliki vršila tudi slovesna otvo* ritev novega Sokolskega doma Malo* katero sokolsko društvo v Sloveniji, ki ima za seboj tako burno preteklost kot jeseniški Sokol, ki je ves čas svo* jega obstoja ponosno in samozavestno nosil prapor svobode bratstva in enakosti ter vzgaja mladino svojega široj kega okoliša, telesno in duševno, v du* hu Jugoslovenstva in to v najtežjih predvojnih in vojnih časih Povod za ustanovitev Soko.lskcga društva na Je* senicah so dali češki Sokoli, kateri so se v impozantnem številu 150!) mož udeležili II. slovenskega vsesokolskcga zleta 1. 1904. v Ljubljani ter se preko Jesenic vračali tudi nazaj v svojo do* movino Češko.
Prihod bratov Čehov je zapustil v našem kraju globok vtis.'Na Jeseni* eah je bilo tedaj le malo narodne za* vesti, malo ali nič društvenega dela, vsak je 'živel le zase, brez smisla za skupnost, brez odpora proti raznaro* dovalnemu delu onih, ki so gradili nemški most do Adrije. Vendar pa narodna zavest še ni bila zamrla. Tlela io, kakor žerjavica pod pepelom, za* dostujoča, da se' vname v plamen, ko zaveje sveža sapa.
Prihod čeških Sokolov jc vzdra* mil spečo narodno zavest in v jeseni* čki mladini je vzklila zdrava odporna sila probujajočega se naroda. Povsem naravno pa je, da se jc usmerila v so* kolski pokret. Pod vodstvom visoko* ’olca Janka Pretnarja, sedaj profesor* ja v Ljubljani, so sklenili jeseniški mladeniči, da ustanove na Jesenicah sokolsko društvo. Sestavil se je pri* nravljalni odbor, v katerem so bili bratje: kand. phil. Janko Pretnar, Ru*
Preporučamo tvrtke, ko j e oglaiuju u Sok. Glasniku I
Stampara, kartonaža pnimdnia Itampitia i knjigoveznica
iViKi
OSIJEK U. JelaCićev trg 30
Telefon interurban br. 507
nudja sve svoje proizvode po narudžbi, dajejošl0% popusta od dosada poznato nizkih cijena.
Izrada prvorazredna 1 Podvorba tačna!
Na naročite upite dajemo iserpne odgovore stručne, kao i predkalkulacije bes-platno.
m tvormca
OSIJEK (Donji grad)
Preporuča svoje specialne proizvode u priznato najboljoj kak-voći kao krupone, potrbušine, kapice vucene i navorane, ta-banice, kao i strojno remenje u svim dimenzijama, te sa stip-som učinjeno šivače i vezace remenje u trajnoj izvedbi.
Obaveštavam braču Sokole, da bojadišem (barvami platno, žuticu i gradel na druk u svim bojama (barvama) i na glatko u svim bojama.
Bojadisanje (barvanje) stoji po 1 m duljine a 0 80 m širine samo Din 2’50. Na taj način dolaze mušterije do jeflinije robe (po metru 1 Din i više), nego da kupuju gotovii robu. Pošiljku od preko 500 m prima naručitelj franko, Sve ostale upute mogu se dobiti kod mene.
Preporuča se Bvima Sokolima i Sokolicama
Ljudevit Wachtersbach, Čakovec bojadisar (barvarija)
trgovačka tiskara
G. KRALJETA
SUŠAK, STROSSMAYEROVA br. 7 UTEMELJENA GOD. 1890. IZVADJA SVAKOVRSNE TISKARSKE RADNJE BRZO, ČISTO I JEFTINO
i BRZOJAVI; KRALJETA SUŠAK	—'■>-—
LANENA INDUSTRIJA S:
PRIJE IVAN FIEDLER
OSIJEK
TKAONICAIPREDI0NICA
OSIJEK IV. - TENJSKA C. 6 — TELEFON 3-51 i 2-34
TVORNICE ZA IZRADBU LANA I KONOPLJE U VLADISLADOVCU KOD OSIJEKA TELEFON: ČEPIN 13 I DRAGUTINCU kraj ORAHOVICE
Proizvodi: Razne vrsti platna, ručnici, razne vreče, stoljnjaci, ubrusi i t. d. Kanafa, konopljena pred j a
Jedina tkaonica nepromoćivih ponjava (cerada) za vagone i kola u Jugoslaviji
dolf Simonič, Maks Kopitar, Gabriel Ambrožič in Matevž Ravnik. Predlo* žili so pravila deželni vladi in ta jih je dne 2. septembra 1904. 1. odobrila. Ustanovni občni zbor se je vršil dne
2.	oktobra 1904. 1. V prvi društveni odbor so bili izvoljeni sledeči bratje: Lovro Humer, kot starosta, Ivan Le* gat, namestnik staroste, Matevž Ra v* nik. načelnik, Franc Fabinc, tajnik, Maks Kopitar, blagajnik odborniki pa bratje:	Josip	Bricelj, Frane Bokal,
Karol Ažman, Vinko Ambrožič. Vin* ko Rabič. Josip Ravnik, Franc Valja*
Vkljub majhni in nizki telovadni* ei, ki je bila komaj 10 m dolga, 6 m široka in 2’8 m visoka, so izšli iz nje telovadci, ki so z velikimi uspehi tek* movali pri mednarodnih tekmah v Lu* xcmburgu Turinu in Parizu. Društvo se je tekom let svojega obstoja udele* ževalo prav vseh župnih zletov in več* jih sokolskih nastopov v Sloveniji ved* no z močnimi oddelki, in sicer leta 1908. v Kranju, leta 1909. v Tržiču, le* ta 1910. se je zopet vršil večji zlet na Jesenicah, leta 1911; v Škofji Loki, kjer si je društvena vrsta priborila pri
vee in Šimcn Žmitek. Društvo je kma* lu štelo 88 članov, večinoma tovarni* ških delavcev, ter je začelo s smotre* no zasnovanim delom. Odbor je bil svoji nalogi kos. odlično pa je v za* četku sodeloval br. Janko Pretnar, ki je društvu začrtal pot in vzbudil v mladih Sokolih zavest, da so telesne vaje temelj sokolskega dela pri tem pa vendarle sredstvo k vzgoji naroda i da bi bil telesno, duševno in nravstve* no zdrav in krepak.
Teoretično in praktično podlago za telovadbo je dal vaditeljskemu zbo* ru br Bojan Drenik, tedaj vaditelj Ljubljanskega Sokola. Prihajal je red* no najmanj vsakih 14 dni na Jesenice in telovadci so ga vedno že na kolo* dvoru pričakovali. Delo br. Drenika je rodilo krepak sad. vzgojil je prednja* čki zbor do odličnih sposobnosti in delo jeseniškega Sokola je šlo vedno skozi telovadnico po geslu »Brez telo* vadbe ni Sokolstva«.
Dne 5 avgusta 1905. 1. je priredila Slovenska sokolska zveza svoj zlet na Jesenice, da moralno podpre mladegg jeseniškega Sokola, kateri je svoje go* ste tudi dostojno sprejel. Jesenice so bile vse v zastavah in ljudstvo je na* vdušeno pozdravljalo Sokole ki so nrišli iz Ljubljane Kranja. Idrije, Tr* žiča, Kamnika Šiške in Zagorja Bilo i<: vseh skupaj 300 Sokolov v kroju Po izprevodu se ie vršila v Milanovem logu pod vodstvom br. dr, Murnika javna telovadba ki ie izredno leno uspela. Jeseniško društvo je postavim 12 telovadcev k prostim vajam in vr= sto telovadcev na orodju
Spomladi leta 1906. se je društvo udeležilo po deputaciji slavnosti raz* vitja prapora brežiškega Sokola istega leta pa je že postavilo tekmovalno vr* sto nižjega oddeleka na L zlet Saveza sokolskih društava v Zagrebu Kmalu zatem dne 8. septembra istega leta se 'e udeležilo društvo z 28 člani v kro* ju slavja 45*lctnice Narodne čitalnice v Tolminu, ki je tedaj razvila svoj pra* nor. Ta zlet se lahko šteje med naj* lepše, kar jih je priredilo društvo ven med kmetski narod, in v neizbrisnem spominu ostane ta dan sokolskega bratstva med primorskimi rojaki L. 19C7. je poslalo društvo tekmovalno vrsto na V. vsesokolski zlet v Prago, da telovadci vidijo pri bratih Čehih, kaj premore sokolsko delo in vztraj* nost. Vtisi ki» so jih mladi telovadci prinesli iz Prage, niso ostali brez traj* nega vpliva za razvoj društva.
tekmah I. mesto mul posamezniki pa br. Robert Olifčič tudi I. mesto. Je* srni leta 1913. je odstopil društveni starosta br. Lovro Humer, na njegovo mesto pa je bil izvoljen br. Rudolf Ozvald. Proslava društvene 10*lctnice z razvitjem prapora se je vršila dne 7. junija 1 1914. in je lepo uspela, izid prireditve je bil v moralnem in gmot* nem oziru presenetljiv. Število član* stva, osobito pa telovadcev, se je te* kom treh mesecev potrojilo, kar je društveni odbor potrdilo v prepriča* nju da gre pravo pot ter se je začel Pripravljati, da si društvo zgradi pre* potrebni lastni dom.
A prišlo je drugače. Na politič* nem obzorju našega naroda so se pri* čeli zbirati temni oblaki, streli, ki so padli nrt Vidov dan 1. 1914. v Saraje* vu kot znak odpora zatiranega naro* tla so jeknili v to ozračje, kakor v ti* šino pred nevihto. Kakor vsa sokol* ska društva v Sloveniji, tako je tudi jeseniški Sokol moral vsled oblastve* ne odredbe takoj ustaviti vsako delo* vanje. V vojaško službo so morali od* riniti 104 člani društva toda z njimi ni bivša monarhija mnogo pridobila, kajti večina vpokiicancev je imela za seboj šolo br. Humra, Špicarja dr. Pretnarja, Drenika in Peharca. Vsem ie bila vcepljena trdna vera v zmago slovanskega in antantnega orožia; te svoje trdne vere niso izgubili niti ta* krat, ko je bila popolnoma poteptana rd centralnih armad Srbija. Belgija in Romunija niti takrat ko so mogoč* ne armade teh držav stale pred Pari* zom. Petrogradom in Benetkami. Mi* nula je tudi ta strašna vojna in veselo so se vračali Sokoli iz raznih interna* cij bolnic ujetništva in fronte in ne* nozaben ostane vsem 28. oktober 1918. Pohabljeno ie bilo vse gorje in odme* vali so navdušeni klici, ko je krenka sokolska četa na čelu neoregledpc množice manifestirala za svobodno Ju* »osla vi i o
Plebiscit na Koroškem 1. 1920. je bil zadnji izredni dogodek v minulih burnih letih. Jeseniški Sokoli so tedaj zasedli nri plebiscitu ogroženo občino Medgorje pri Celovcu, nudili narodu, zbeganemu od avstriiske propada n. ie moralno pomoč in dejansko zaščito. Na povratku (dva dni po plebiscitu) so korakali skozi mesto Borovlje, ka* tero je bilo odeto vsled avstrijske zmage pri plebiscitu v ncmško*nacio* nalne zastave. Pred hotelom Just se ie bilo zbralo na stotine Nemcev, ki
so navdušeno manifestirali za svojo stvar. Obstojala je bojazen, da bo med niKolsko četo, ki je štela 60 mož, m med Nemci, ki so imeli veliko premoč, prišlo do krvavih spopadov, a zado* nelo je povelje sokolskega vodnika na pohodu čez Glavni trg mimo hotela, na каг je krepka četa Sokolov zapela: »Gosposvetsko polje kliče nas na bo* je«, lo je nemške množice tako osup* nilo, da so izgubili pogum in prisotnost duha, se razpršili na vse strani in ši* roka vrata hotela Just so bila kmalu s človeškimi telesi popolnoma zagvoz* dena, kajti vsak Nemec je hotel biti čimprejc v notranjosti hotela na var* nem. — Po plebiscitu se je društvo po* svetilo tihemu notranjemu delu. Po* leg članov so se oprijele sokolskega deia tudi članice. Osnovali, so se od* delki ženskega naraščaja, moške in ženske dece, ki jih pred vojno ni bilo. Razen telovadbe se je začelo v večji meri gojiti tudi prosvetno delo. Usta* npvila se je leta 1921. društvena knjiž* niea, pričeli so delovati, odnosno so obnovili delovanje dramatični in pev* ski odsek in slednjič tudi godbeni od* sek. Začelo se je v Sokolu samem in v posebnem za to ustanovljenem dru* štvu s pripravami za zgradbo lastnega doma. Zelo agilen pa je bil vedno tudi društveni dramatični odsek. Društvo je priredilo že pred vojno nebroj gle* dahških predstav, zlasti narodnih iger, ki so privabljale na Jesenice vedno tu* tli veliko število koroških Slovencev ter jih utrjevale v narodni zavesti. Vodja in duša dramatičnega dela pred vojno je bil br. Jaka Špicar, po vojni pa sta prevzela vodstvo dramatičnega odseka br. Ivan Potrato in br. Franjo Klavora, katerima stoji ob strani lepo število za dramatiko vnetih članov in članic.	1
Društvo je osnovalo že leta 1910. tamburaški zbor, ki ga je vodil pred vojno in nekaj časa po vojni br. Leo Pibrovec. V 1. 1919.—1922. pa je ob* stojal na lepi umetniški višini salon* ski orkester, ki ga je vodil br. Danilo Bučar ter močan pevski zbor, ki ga je vežbal br. Niko Loboda, kasneje za njim br. ing. Leskovšek. Na pobudo br. staroste Ozvalda se je 1. 1923. usta* novila društvena godba na pihala, ki jo vodi sedaj br. Rado Kleč. — Poleg vsega navedenega dela pa je bila pri društvu vedno na prvem mestu telo* \adba, ki sc je gojila vedno redno in sistematično ter pod dobrim tehnič* ni m vodstvom. Prvi društveni'načelnik je bil br. Ravnik Matevž, sledili so mu br. Vinko Rabič, bilvester Boštele, Suš* nik Matija Avgusta Ravhekar, sedaj pa vodi društvo tehnično in praktično izkušeni načelnik br. Tone Buh, kate* remu pri vežbanju pomagajo br. Pri* stov Janko Bokal Stanko, Noč Franc, Černe Mirko in Piber Jože in s. Nada rogova Društvo se je udeleževalo ved* no prav vseh župnih zletov in tekem. V i ste močnih in izurjenih telovadcev jeseniškega Sokola so bile pri župnih ekmah vedno trd oreh najmočnejšim društvom Gorenjske sokolske župe in opetovano so izšle vrste kakor tudi posamezniki iz težkih tekem kot zrna* govalci. Imena naših najboljših borcev kot Vinka Rabiča, Vinka Pristova, To* ,ncta Buha Avgusta Ravhekarja, Al* bina Tavčarja in Janka Pristova se mnogo čitajo na številnih diplomah, ki jasno pričajo, da so opetovano do* segli prva mesta pri tekmah župe. Skupno se je tekom cele dobe društve* nega obstoja udeleževalo 98 društve* nih tekmovalcev raznih društvenih, župnih, saveznih in mednarodnih te* kem v 422- primerih ter so priborili društvu in šebi skupno 274 diplom. Poleg župnih nastopov se je društvo udeleževalo po svojem članstvu zle* tov. Bili so ooetovano v Pragi, Za^re* bu. Domžalah Novem mestu, Celju Opčinah nri Trstu, Gorici, po voini na v Mariboru, Novem Sadu, Osiieku, Zagrebu, Beogradu. Ljubljani in v Skonlju. Leta 1926. je društvena vrsta v nižiem oddelku dosegla pri tekmah na VIII. vsesokolskem zletu v Pragi
med jugoslovenskimi vrstami prvo me* sto, med posamezniki pa br. Janko Pristov istotako prvo mesto.
V letu 1914. se je ustanovil odsek jeseniškega Sokola v Mojstrani leta i906. in 1921. pa odsek Sokola na Ja* vorniku; oba odseka delujeta sedaj kot samostojni društvi.
Veliko opore pa so nekateri člani društva nudili vodstvu Gorenjske so* kolske župe v Kranju in to pri teh* ničnem upravnem, prosvetnem in or* ganizacijskem delu župe. Jeseniški So*
bih in še mnogo drugih, žal pa njih mena radi pomanjkanja prostora ne moremo navesti.
Stavba z notranjo opremo bo sta* la preko 1 milijona dinarjev. Društvo bo imelo v novem domu zadosti pro* štorov na razpolago za vsestransko de* lovanje, zunaj poleg doma pa obšir* no letno telovadišče, ki je gotovo eno najlepših na Gorenjskem.
Z dograditvijo Sokolskega doma čaka vse članstvo podvojeno delo; treba bo delati še intenzivneje, priva*
A
kol je tudi dal prvi pobudo za gojenje lahke atletike in za zimski šport v Sokolstvu na Gorenjskem. Na Jeseni* cah ima sedež smučarski odsek Go* renjske sokolske župe pod vodstvom br. Avgusta Ravhekarja, ki je organi* ziral in izpeljal že dve župni smučar* ski tekmi na Gorenjskem, in sicer v Mojstrani, iz katerih obojih je izšel kot sokolski smučarski prvak br. La* dislav Kočar iz Jesenic. To zimo pa bo moral ta odsek v veliki meri sode* lovati pri smučarskih tekmah JSS. ki se bodo vršile meseca februarja leta 1930 v Mojstrani.
Nepretrgoma vseh 25 let so člani društva br. Artelj Miha. Čop Jaka, Hrovat Ignacij, Ravnik Jože, Ravnik Janko, Ravnik Lovro, Smolej Mavri* cij. Sušnik Matija ter sestri Marica Humrova in Ivanka Čopova.
Na praznik, dne 1. decembra t. 1. na dan proslave 25*letnice društvene* ga obstoja se bo slovesno vršila tudi otvoritev lastnega Sokolskega doma °a si je društvo moglo zgraditi toli* ko potrebni in že zdavnaj zaželjeni društveni dom. je velika zasluga pred* sednika’ društva »Prosvetni dom« br. dr. Ernesta Rekarja, bivšega dolgo* letnega staroste Sokolskega društva, br. Rudolfa Ozvalda. sedanjega staro* ste. obenem podpredsednika društva »Prosvetni dom«, br dr, Maksa Ober* sne'a: duša vsega drobnega dela pri gradnji doma pa sta br. blagamik Srečko Čop in br. gospodar Mirko Ste*
biti v telovadnico mladino in stremeti vedno naprej in navzgor. Članstvo naj ima zavest da čaka celokupno Sokol* stvo v državi še mnogo dela. Treba bo, da nudi Sokolstvo širokim plastem našega naroda telesno in duševno vzgojo kajti le narod, ki je telesno in duševno zdrav in krepak, ima lepe iz* glede v bodočnost; le narod bratov, junakov in poštenjakov si lahko ustva* ri državo, da bo velika in močna ter
narod v njej zadovoljen in srečen.
*
Slika št. 1. predstavlja sedanji od* bor Sokolskega društva na Jesenicah z bivšim društvenim starosto br. Ru* dolfom Ozvaldom ,(I), predsednikom društva »Prosvetni dom« br. dr. Er* nestom Rekarjem (II) in sedanjim društvenim starosto br. dr. Maksom Obersnelom (III), ki sedijo v prvi vr* sti v sredini.
Slika št. 2 predstavlja člane in članice, ki so skozi vseh 25 let člani društva. Spredaj sede od leve na des* no: bivši društveni podstarosta in pod* načelnik br. Janko Ravnik, s .Marica Humrova bivši blagajnik br. Miha Ar* telj bivša odbornica s. Ivanka Čopo* va bivši odbornik br Lovro Ravnik. V drugi vrsti stoje od leve na desno: ч-danii društveni podstarosta br. Jaka Čop. br. Mavricii Smolej, bivši pod* starosta in podnaeelnik br. Jože Rav* mk br Ignacij Hrovat in bivši na* Дп,пјк in podstarosta br MMiia Suš* nik.	M.	Sušnik.
ŽUPA MOSTAR
1 AKTIVNOST SOKOLSKOG DRU* ŠT V A LJUBUŠKI.
Ovo Sokolsko društvo pre dve go* dine skoro nije postojalo uopšte. Upravo postojalo je ono sve od oslo* bodenja ali samo na papiru. Ni sa iedne Strane nije se poduzimalo ništa da se radom Otpočne.
Ali od pre dve godine društvo je jednim silnim zamahom krenulo na* pred i razvilo se neočikovano, tako da se sada .može ubrojiti medu dobra i uredna društva.
Prošle poslovne godine uglavnom se zadržavalo na organizaciji posla u vežbaonici u kojoj je u glavnom i skoncentrisan sav rad. Tako su orga* nizovane sve kategorije koje je bilo moguče, a to su sve muške, a od žen* sVih samo deca. Uzrok što nema čla* niea i ženskog naraštaja je taj, jer ne*
! ma uopšte načelnice, a naročito takve,
a bi bi'a sposobna da oko sebe sa* kuplja.
Ujcdinjcnjem hrvatskog i srpskog Sokole posle oslobodenja društvo je dobilo sve sprave. Vežbaonicu ima u voj no j zgradi koja odgovara uslovi* ma za to,
U društvu se radi sistematski i redovno Rad se nikad ne prekida, kao što to običavaju mnoga društva. Isku* stvo je pokazalo da je to oujvažnije kod svakog društva, i da društvo sa* mo tako stvarno živi i radi.
Provedena je potpuno štedrtja. Članovi, naraštaj i deca štede i obve* zani su na to svi, da bi tako obezbe«. dili put u Beograd bez poteškoča.
U vežbaonici je striktno proveden protialkoholni pokret. Nijedan član*| vežbač ne sme piti i ne pije. Nara*; štaj uz to još i ne puši.
Glavna hranilnica
r. z. z n. z.
pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah
se priporoča slavnemu občinstvu za vse v njeno stroko spadajoče posle
Lenarška avtoprometna družba
naznanja, da bo pričela z 2. decembrom tekočega • leta obrat tudi na progi Sv. lenart-Cmurek, in to ob delavnikih z dvema vožnjama, na vsako stran, ob nedeljah in praznikih pa z eno vožnjo
Na progi Sv. Lenart-Maribor pa ostanejo vožnje trikrat ob delavnikih kakor do sedaj, ob nedeljah in praznikih pa bo vozil avto tudi popoldne Odhod iz Maribora z direktno zvezo s Cmurekom ob delavnikih ob 9. in ob 14.30 uri; iz Cmureka z zvezo z Mariborom ob 5.45 od Holerja ob 11.30 Ob nedeljah iz Maribora ob 9. samo do Sv. Lenarta in ob 17. preko Sv. Lenarta v Cmurek; odhod iz Cmureka ob 5.45; samo od Sv. Lenarta ob 16.
Ob delavnikih vozi avto iz Sv. Lenarta še ob 16. uri in se vrača iz Maribora ob 17.30 uri
Sada sc vodi propaganda za našu štampu naročito medu naraštajem i decom za »Sokolič« i »Našu radost«.
Društvo stoji isključivo na sasvim mladim ljudima.
Priredaba je bilo dosta i sve su uspele. Naraštajski dan prireden je na vreme. Javna vežba isto tako. Mo* ralni uspeh bio je jači nego materi* jalni, ali ni ovaj nije podbacio. Javnu vežbu posetile su ugledne ličnosti kao: veliki župan g. Ivaniševič i gene* ral g. Petrovič iz Mostara. Obilno su posetila i okolna društva, kojima se Ljubuški odužio. Naročito srdačna sa* radnja i veza postoji između društava Vrgorac i Ljubuški.
Kruna svega rada je pozivanje sa« veznog prednjaka brata Rafaela Bana, da nam drži prednjačku školu, bolje školu za Beograd. Brat Ban kao stvo« ren za svoj posao, zadovoljio nas je potpuno tehnički, metodički, pedago* ški i prosvetno. Naši su prvi put vi= deli i saznali nešto novo o modernoj telovežbi. Zato je brat Ban bio prim* Ijen-srdačno i bratski, a baš je prispeo na grožde i smokve. Pozvačemo ga opet. Samo kad to njemu bude mo* guče.
Nadamo se da rad u društvu ne* če zastati nego če biti još intenzivniji zbog sleta. Sad smo baš dobili mno* go novih sasvim mladih vežbača ina* ee materijal odličan. Oni se takmiče svi u radu i dobrom vladanju. џ
Naraštaj takoder moramo istači. Tu se nalaze najvredniji. Sve su obrt* niei i zanatlije. Sada baš sami orga* nizuju svoj odsek. Dosada su bili ma* lo pretplačeni na »Sokolič«, ali sada če biti više.
Da zaključimo: radom se sve po* stigne, samo napred. Znamo nekima je krivo, kad napredujemo. Ali na to se ne obaziremo.
Vežbači i naraštajei! Radite još više, jer treba u Beograd! Pokažite se!
»Brat Rada naš član, koji je ot* putovao u Ameriku poslao je društvu ček od 25 dolara kao svoj prilog te u popratnom pismu šalje bratske po* zdrave svojoj braei ovamo. Društvo
mu je na ovom bratskom daru veoma zahvalno tim više, što ono deluje u vrlo siromašnom kraju, gde se teško dolazi do novaea.«
Mahmud Konjhodžič.
*
ČAJANKA SOKOLSKOG DRUŠTVA U TREBINJU.
Naše Sokolsko društvo priredilo je u nedelju 3. novembra o. g. svoju
prvu eajanku. Čajanku je otvorio ilru* štveni prosvetar br. iBranko Divljan sa predavanjem »tPostanak Sokolstva i njegov značaj u Slovenstvu«.
Kako je Sokolsko društvo u na* šem mestu jedino središte celog na* šeg kulturnog života, nada je, da če ono i dalje svojim priredbama širiti ljubav i bratstvo u duhu sokolske ideje, čemu je najbolji podsticaj od* ličan uspeh ove čajanke.
ŽUPA NOVO MESTO
Dne 14. XI. t. 1. je umrl v Kan* diji pri Novem mestu br. Josip Moze* tič, bivši posestnik in trgovec Pokojni br. Josep Mozetič je bil goriški rojak, ustanovitelj sokolskega društva v Pr* vačini in njegov dolgoletni starosta. On je bil tudi 3 leta podstarosta naše* Sa sokolskega društva in predsednik društva S°če v Novem mestu. Br. Jo* sip Mozetič je bil vse svoje življenje vzor pravega Slovenca. Naše društvo ie ob njegovi prezgodnji smrti razobe* silo črno zastavo na svojem domu, po* klonilo venec s trakom, izrazilo nje* govi vdovi sožalje in bilo na njego* vem pogrebu korporativno z društve* n im in naraščajskim praporom.
Društveni starosta je izpregovoril ob njegovi krsti takole: Tudi Ti, brat Mozetič, si nastopil pot vsega zemske* ga in skoraj Te bo zagrnila naša zem* lja. Težka človeku ni zemlje odeja, zvamejo vase ga njene moči. Greje prah ljubezni žar. Tako nas tolažita
pesnika Prešeren in qenko. Tebe bo naša gruda posebno prisrčno objela. Tebe bo njena odeja posebno grela. Kako tudi ne! Saj si služil naši domo* vini odkar si se zavedel svojih dolžno* sti in njenih potreb. Prej si jo, vdovo tožno zapuščeno, ljubil s solzami, se* daj pa poveličano s ponosom. — Kdor Slovan, ta Sokol. Po tem pravilu si se ravnal tudi Ti. Že pred 40 leti si sto* ni 1 v sokolske vrste, kjer si bil dolgo, dolgo na prvih mestih. Tebi Sokolstvo ni bilo kakor igrača otroku, ki se je hitro naveliča. Tebi je vtisnilo Sokol* stvo neizbrisno znamenje. Ti si se za* gledal v lepoto in plemenitost sokol* skega poslanstva. Od tod Tvoja vda* nost in pokorščina sokolskim naukom, otl tod Tvoja ljubezen do Sokolstva in Tvoja požrtvovalnost zanj. Te Tvo* je lepe lastnosti nam bodo najlepša dedščina in zvezde vodnice po sokol* skih potih proti sokolskim vzorom Br. Mozetič! Na Tvoji zadnji poti Ti kličem zadnje: Zdravo!
2UPA CELJE
V lanski slavnostni številki smo podali kratek pregled župnega delo* vanja v prvem desetletju našega osvo* bojenja. Letos treba, da nekoliko pre* motrimo delo, ki smo ga opravili v minuli zletni sezoni, da vidimo, smo li napredovali in da li moremo v oči* gled storjenemu delu stopiti pogum* no v leto II. jugoslov. vsesokolskega zleta. V ta namen smo sestavili tabelo o letošnjih javnih nastopih, pri čemur
nismo upoštevali številnih akademij in drugih sličnih prireditev. Ni pro* štora, da bi se mogli pomuditi pri vsa* kem posameznem društvu v naši žu* pi. To bomo storili postopamo v pri* hodnjih številkah, zlasti po Novem le* tu, ko bo naše glasilo izhajalo kot tednik.
Ako odštejemo troje društev, ki niso mogla pokazati v telovadnici ni*
kakega dela, je naše letno poročilo ob obletnici Ujedinjenja zadovoljivo, jc tako, ki nam obeta v bodoče lep raz* voj. Društva, ki vsled pičlega števila telovadečih niso mogla računati na po* moč sosednih društev, so se omejila na manjše prireditve v obliki slavnost* nih večerov, kjer je nastopila bodisi deca ali članstvo s par sokolskimi toč*
Vojniku. Oba nastopa sta bila izvr^ šena s skromnimi močmi, toda z za* vestjo, da se tudi v malih razmerah lahko stori mnogo dobrega.
Sokolsko društvo v Št. Juriju je proslavilo svojo ;20*letnico 14. julija in ta dan razvilo društveni prapor. Nastopil je tudi oddelek vojske iz Celja. Javni nastop je v vsakem oziru
Društvo	'Javni nastop dne	Pri O C >o	pros •J C _«	ih vs d E	j ah d >S	lasto •o E	lilo T3 >N	Skupaj vseh telovadečih	Opomba
Braslovče	15. VIII.	44	16	—	12	40	20	132	
, Izlet v Petrovče <D I	26. V,	32	24	29	16	—	—	101	
■£ < na telov v mestu	16. .VI.	65	40	37	16	72	78	'308	. i
~ v Sokolskem domu v Gaberju	22 IX.	73	45	36	17	62	58	291	
Hrastnik	6. X.	16	21	10	8	11	19	85	
Laško	11. VIII.	45	60	—	24	24	12	165	
Polzela	4. Vlil.	56	25	—	16	48	36	181	
Radeče	15. VIII	19	11	—	—	17	16	63	
Rimske toplice	18. VIII.	22	£0	—	8	32	24	116	
Št. Jurij ob j, ž.	14. VIL	44	28	24	24	24	14	158	
Št. Pavel	21. VII.	57	44	18	24	28	28	199	
Št. Peter	8. IX.	48	32	18	22	48	53	221	'
Vransko	9. VI.	54	28	16	—	—	—	98	Izlet Ljublj. Sokola s sodelov .celjske župe
Zagorje	30. VI.	40	44	18	26	37	40	205	
Žalec	29. VI.	8	5	8	7	18	12	45	Člani in članice s posebno točko
Trbovlje (župni zlet) v	15. IX.	156	93	72	48		—	3C9	
kami. Spojila so tak večer s koncer* tom in pevskimi točkami.
Društvo v Žalcu je proslavilo 29. VI. petindvajsetletnico na zelo sve* čan način. Prireditev se je vršila v dvorani brata Robleka. Nastopili so vsi oddelki, člani, članice, naraščaj in deca. Izvajali so tudi proste vaje in smo raditega prireditev uvrstili med javne telovadne nastope. V notranje prostore, v svojo društveno dvorano, se je umaknilo tudi društvo v Šmarju, ki je priredilo svoj javni nastop 9. VI. Na enak način je občinstvu predočilo uspeh dela v telovadnici društvo v
zadovoljil; svečano razpoloženje pri* reditvi je dala navzočnost admirala Priče.
Izvzcmši Celja, so se povsod vr* šili javni nastopi s pomočjo sosednih, društev. Društva so pomagala drug drugemu, da je prišel nastop do večje veljave. Je to hvalevreden čin sokol* ske vzajemnosti in le po ti poti nam je zagotovljena lepša bodočnost. Trd* na vez veže društvi Št. Pavel in Tr* bovlje, ki tekmujeta v vračanju med* sebojnih posetov. Isto opažamo med društvima Zagorje in Litija, od kate* rili slednje je včlanjeno v ljubljanski
JOSIP POMINIS
Spediterska i komieionelna radnja
MKTROVIĆ
Brzojavi: DOMINIS TELEFON RRO.J 9
II	■ JERKA ■	II
	VISKOVIĆ j	
	RESTAURACIJA J	
IL	| METKOVlt	II
P. M. Petrovič
Trgovina porculana i stakla
SUŠAK, STROSSMAVEROVA 8
/'
V
UROŠIJAČIĆ
BRAVAR - LIMAR
MET KOV IĆ
>(
FltANO MMIVAK
KROJAČ
METKOVIĆ
\ Pripremajte se za II. jugoslovenski Jp svesokolski slet u Beogradu g. 1930.
VINKO JEREB
strojna stolarlja za gradjevlnu l pok tič stvo
i—= METKOViČ=
JAKOV. ROJE /VRGORAC
TRGOVINA MJEŠOVITE ROIiE
Bene
ftrika
ŠPEDITER
METKOVlt
IMPORT E X P 0 R T TELEFON br. 24 H rjz O S A V I: ST RI K A METKOVIĆ
NAJMODERNIJl KINO-APARAT
poslednji model AEG Beč-Berlin, potpuno kompletan se odmah proda. Odamjem i 226 novih zaklopnih stolica za dvoranu. — Adresa u upravi „Sokolskog Glasnika".
SINOVI TOME
VUKOSAVA
METKOVIĆ
FILIJALA: VELIKI PROLOG I OPUZEN
Trgovina mjeso-vite robe, koloni-jala, gradjevnog materijala, alkoholnih žesta i dalm. proizvoda NA MALO NA V K L I K O
Vlasnici hotela „V R 0 O R A C“ Zastu’stvovacuum . Oil Сошрапу d. d.
Žiro račun kod Ljubljanske kreditne banke,podružnice u Me tko-viću. - Rač. Pošt. Štedlonnice Sarajevo broj 4434
I TELEFON PROJ 20
Brzojavi: I Vukosav, I Metkovići
HflSLJEDKICI I. JERICA
n l.TKOVK
PEKARSKA RADNJA
Garanllranog nieliniea
U pergament lončićima uz cijenu odlOdkg . . Din 4
22
40
80
8
14
27
U kantama od 5 do 50 kg po Din 24 frunko stanica Metković.
Prodaje
DINK0 BASELLI, pčelar
METKOVIĆ, DALMACIJA Za veče narudžbe znaton popust.
- — Širite  ■■
SOKOLIČ
(Cena Din 20j
NAŠA RADOST
(Cena Din 10)
Uprava: JSS, Ljubljana (Narodni dom)
NAJMODERNEJŠI K1N0-APARAT
zadnji model AEG Dunaj-Berlin popolnoma kompleten se takoj proda. Oddamo-tudi 226 novih zaklopnih stolov za dvorano. — Naslov v upravi „Sokolskega Glasnika".
HOTEL TRIGLAV
MOJSTRANA
Kurjene sobe. Dobra kuhinja in pijača. Cene zmerne. Električna razsvetljava. Vse udobnosti za smučarje in turiste. Priskrbe se učitelji za začetni smuški pouk in vodniki po dogovoru. Okolica slikovita, krasni smuški tereni in lepi izleti v Julijske Alpe: Peričnik, Vrata, Kot, Krma, Staničeva koča, Planino Mežaklo in Karavanke. Smuška skakalnica deset minut od hotela
JANEZ RABIČ, lastnik
Filip Kirst ♦ Stari Vrbas
шшаашшвшшшШВШ (Bačka) —BBgjg
Puškarnica sa električnom strujom, trgovina sportskh i vatromet. artikla, oružja, municije kao i prodaja baruta
MILAN FURST
TRGOVINA ZELJEZA SUŠAK
Željezo betonsko, šipka*to i zn obruče; lim crni, po-cineani, pincam i bijeli; žic« svijetla, pocinčana i paljena; žičtini čavli (ek-, seri) i pocinčani; laifct za kola, konje i marvu; po-sudje emajlirano, brušeno i knlaisano ; okovi za pro-zore i vrata: štrcaljke za vinograde orig. .Vermorel'. Mjehove za sumporenje.
Dobava promptna si vlasiitog nbilnog skladišta uz najniže cijene i najpovoljnije uvjete.
Branko
alek
I INDUSTRIJA SOKOLSKIH POTREPŠTIN A
ZAGREB
ULICA KRALJICE MARIJE 6 1
Olavnl dobavljač Jugosloven skog Sokolskog Saveza
Brzojavni naslov: TRIKOTAŽA ZAGREB
TELEFON 2G-77
Izradjujem sve vrste sokolskih potrepština za javni i iz etni nastup članova, članica i dece tačno po propisu JSS. / Nadalje preuzimam izradbu svako-vrsne trikotaže za vlastiti i tudji račun. Nadalje pre-poručam se bradi za izrad-bu najmodernijih civilnih odela, koja po nainovi-jem kroju izradjujem u > — vlastitoj radionici. —
za popravila pisarniških strojev, registriranih blagajn, foto, gramofonov, in nalivnih peres se priporoča
LUD. BARAGA, LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA ULICA 6
Telefon 29-80	Telefon	29-80
VENČESLAV VILAR
LJUTOMER
trgovina železnine, dvo-. koles, šivalnih strojev in posameznih delov.
A. & E. Skaberne, Ljubljana
л.
Velika izbira češkega in angleškega s u k n a.
V
•Шт
RADIO
FR. BAR
Vam nudi za tudi na mesečne obroke \ Ljubljana, Mestni trg št. 5
župi. V savinjskem okrožju smo opa* zili letos več veselja do skupnega dela, kot prejšnja leta, zato so bili tudi na* stopi temu primerni.
Toda slika naših javnih nastopov bi bila povsem drugačna, da ne bi ime* li opore v celjskem društvu. Večino* ma v večjem, le redko v manjšem šte* vilu, je bilo zastopano povsod. Dosti* krat je bila njegova udeležba najvid* nejša. Sokol v Celju je poleg društva v Zagorju najstarejše društvo v župi. Že od vsega početka se je zavedal svojega poslanstva, da je matično dru* štvo in kot tako poklicano, da s svo* jim udejstvovanjem utira pot sosed* nim društvom. Celjska sokolska župa rada porabi to priliko, da se zahvali bratom in sestram za odlično podpo* ro, predvsem onim, ki jim je bil pro* evit sosednih, v slabejših prilikah ži* čevih društev v enaki meri pri srcu, kakor dobrobit lastnega društva. K zmagi nas privede pot le tedaj, ako bo v nas vseh zasidrana neomajna volja do skupnega dela.
O raznih drugih župnih in , dru* štvenib prireditvah smo med letom že govorili v Sokolskem Glasniku. Opi* sali smo župni zlet in tekme, poročali o vseh važnejših ukrepih župnega sta* rešinstva in načelništva.
Ob obletnici Narodnega ujedinje* n ja želimo bratskim društvom, da hi vztrajno nadaljevala z delom, število članstva, naraščaja in dece pomnožila in na II. jugoslov. vscsokolskem zletu v Beogradu tekmovala med seboj, kdo je v tem pogledu največ dosegel.
»V proslavo Ujedinjenja priredi Sokolsko društvo v Trbovljah dne 30. novembra t. 1. ob pol osmi uri zvečer telovadno akademijo.«
ŽUPA BANJA LUKA
VANRFDNA GLAVNA SKUPŠTI* NA SOKOLSKOG DRUŠTVA U BANJA LUCI.
U nedelju u 9 sati pre podne odr* žana je vanredna glavna skupština So* kolskog društva u Banja Luci. Raz* loži, koji su rukovodili upravni odbor, da izade pred članstvo i zatraži raz* rešnieu, raznoliki su i čisto unutarnje društvene prirode, odnosno kako je br. Ing. Kisič kazao, odraz sredine u ko* joj društvo živi i radi. Medutim, naj* bolje karakteriše i opravdava ovaj za* ključak upravnog odbora sam stareši* na društva br. Cisar, koji u pozdrav* nom govoru izmedu ostaloga kaže sle* deec:	»Da	opravdam ovu odluku
upravnog odbora, poslužiču sc rečima
prvog Sokola tir. Tyrša: »Večito giba* nje, večito nezadovoljstvo!« Ali mo* ram več na početku naglasiti, da je glavni razlog naše ostavke taj, što je u plemenitoj utakmici između uprav* nog odbora i prednjačkoga zbora, ko* jima obima leži napredak i procvat društva na srcu, došlo do malih nesu* glasica. To je međutim sasvim razum* ijivo kad znademo, tla u prednjačkom zboru sede sve mladi ljudi puni snage, volje i poleta, koji nisu nikada zatlo* voljni s onim što jest, več žele uvek napred, uvek više, uvek bolje. Uprav* ni odbor verujuči u spremu prednjač* kog zbora, stavit) mu je u dužnost, da sastavi novi odbor i da ga predloži na današnjoj skupštinuna hiranje. Ja iz* javljujem ispred eclokupnog upravnog odbora, tla čemo mi taj novi odbor svesrdno pozdraviti i pomagati upravo onako, kaO da sami u njemu sedimo.«
Nakon toga podneli su svoje is* erpne izveštaje brača odbornici, koji su izveštaji svi primljeni do znanja. Posle podnešenih izveštaja nadzorni odbor predlaže, da se upravnom odbo* ru podeli razrešnica, jer su sve knjige i društveni inventar vodeni u potpu* nom retlu. Tu sc razvila živa debata,
u kojoj učestvuju i članovi upravnog odbora i prednjačkog zbora i skup* štinari. Iza debate, koja je na momente bila vrlo živa, odreduje starešina 5 mi* nuta odmora, da bi se sastavila kandi* daciona lista.
Posle odmora ustaje br. Petrovič i čita več sastavljenu listinu odbor* nika.
Starešina: br. Miča Baslač; zame* nik starešine i blagajnik br. Branko I lope; načelnik i prosvetar br. Drago* ljub Šarič; načelnica s. Nina Popovič; tajnik i novinar br. Joso Defrančeski; statističar br. Miodrag Petrovič; go* spodar i spravar br. Branko Paič. Od* bornici:	brača	Dušan	Ličina	i	Emil
Zrelac.
Motivišuči ovako sastavljenu listi* nu, br. Petrovič kaže, da je predlagače rukovodilo iskustvo: čim manje ljudi u odboru voljnih da radeetim je sigur* ni ji uspeh. Veruje, da če se s ovime složiti čitava skupština. Biralo se akla* macijom, te je lista ovako bez isprav* ka primljena. Izabrani primaju se duž* nosti i obečaju staviti Sokolstvu sve svoje sile na raspolaganje. Iza toga za* ključio je br. Cisar skupštinu.
Joso.
ŽUPA ZAGREB
AKADEMIJA SOKOLSKOG DRU* ŠT V A U LUDINI.
U nizu ovogbdišnjib priredaba Sokolsko društvo u Ludini održalo je u nedelju 17. novembra akademijo u spomen desetogodišnjice opstanka Ju* goslovenskog Sokolskog Savcza.
Akademija je održana u velikim prostorijama gostione g. Svitkoviča uz veliki poset članova i mriogobrojnih gostiju iz mesta i okolišnih sela, Pro* gram bio je vrlo biran i obilan. Točno u 8 sati na večer otvorio je akademiju društveni starešina brat Ante Pcrnič, koji je pozdravio prisutne i održao dulji govor »O ujedinjcnju jugoslo* venskog Sokolstva«. Opširno i doku* mentarno izložio je istoriju plemen* skog Sokolstva, stvaranje sokolskog jedinstva i sokolski rad od I. sokol* skog Sabora do danas. Naglasio je vernost Sokolstva prema jugosloven* skoj ideji, za koju se Sokoli bore več od pre rata, i istaknuo je zajednički rad jugoslovenskog Sokolstva sa če* hoslovaekim i ostalim slovenskim Sp* kolima. Predavanje brata starešine Perniča bilo je mnogo odobravano i pozdravljeno pljcskom, a iza njega održao je predavanje brat Zlatko Najman iz Ivaničgrada, član Sokola T. u Zagrebu. »O ideologiji Tyrša i So*
kolstvu za vreme rata«. U svom go* voru dotakao se gimnastike starih Gr* ka i opširno je obrazložio sokolsku ideju dra. Tyrša. Dalje jc^ govorio o progonu Sokolstva na početku rata, veleizdajničkom procesu protiv Sokol* stva i stvaranju dobrovoljačkih armi* ja .Jugošlovena, Čehoslovaka i Polja* ka, naglasivši da su ove dobrovoljačke armije stvarali Sokoli, koji su pošli u otvorenu borbu protiv Austrougarske i Nemačkc. Specijalno govorio je o radu hrvatskog Sokolstva u Americi za vreme rata, kad su vsi Sokoli stvo* rili 1916. g. Jugoslovenski Sokolski Sa* vez u Americi i formirali sokolske če* te, ko j e su polazile na Solunski front, tla se bore zajedno sa bratskom srp* skom vojskom za ostvarenje Jugosla* vije. Pročitao je dokumente o ovom sokolsko*dobrovoljačkom pokretu. Na kraju predavanja bio je pozdravljen pljcskom. Zatim je predavao stari znanac ludinskog Sokola brat pom. kapetan Rudo Črnič, tajnik Sokola u Dugomselu »O revolucionarnoj akciji Sokola mornara za vreme rata«. U lepo iznešenim mislima, izneo je duh austrijske ratne mornarice u kojoj su Jugosloveni i Čehoslovaci, pripadnici Sokolstva stvarali pobune i rušili ma* darsko*nemački imperializem i time dali znati, celdin svetu,‘‘ da slovenski
narodi hoče svoju slobodu i svoje na* cionalne države. Istakao je današnju zadaču jugoslovenske ratne mornari* ee, koja je prožeta sokolskim duhom i zato je naša mornarica budni čuvar zapadne granice Jugoslavije,, koja če znati braniti naše krajcvc od preko* morskih suseda, koji hoče da nam ot* mu naše Jadransko More. Govor br. Crniča bio je frenctieno pozdravljen a naročito nagraden dugim pljcskom, kada je istakao geslo Jugošlovena i Čehoslovaka »Krv za krv, vernost za vernost«. Zatim su nastupili naraštaj* ei sa svojim beogradskim prostim vež* bama, koje su izveli vrlo dobro. Čla* novi podmladka Božena Sekalj i Oto Wesely izveli su »Dialog« od Ivanovi* ča, a članovi su nastupili sa dr. Mur* nikovim vežbama za beogradski slet. Dalje su naraštajci nastupili sa Erbe* novom četvorkom, a zatim na ručama. Sve vežbe izvedene su precizno, i u izvršavanju teških elemenata ovih vež* ba vidi se čvrsta volja, napredak i iz* vrstan materijal članstva Sokolskog društva u Ludini. Na kraju je mali br. Čižek deklamirao od J'. Radiča »Iskri* ce« u kojim je prikazana sokolska ideja. »Dijalog« i »Iskrice« uvežbala je sestra Stcfica Novačck, učiteljica. Svi ovi nastupi bili su srdačno prim* Ijeni od mnogobrojnc publike i nagra* deni burnim odobravanjem. Posle za* vršenog programa razvila se animira* na zabava i ples.
Ova sokolska akademija pokazala je opet, da je Sokolsko društvo u Lu* dini, prožeto pravim sokolskim du* hom; članstvo je ideološki čvrsto, a tehnički na dobroj višini. Na kraju smatram dužnošču, da spomenem bra* ču; podstarešinu Erana Novaeeka i vežbače Trinera, Josipa Dardu, Mirka Cettolo i Barta Longina, koji su u naj* teže doba visoko dizali zastavu jugo* slovenske sokolske ideje i oduševlje* no radili za Sokolstvo. Neka nastave i dalje tako pod vodstvom agilnog sta* rcšinc brata Perniča, a uz potporu i ostalog članstva. Rad ove brače dao je dobre rezultate i njihova je dužnost, da ovc rezultate ostvaruju i dalje, jer baš u današnje doba treba radom po* kazati naš zadatak, smer i pilj. Na* pred, ni koraka natrag. Zdravo!
Zl. N.
*
NOVA GRADIŠKA.
U našem Sokolskom društvu ove sezone rad je počeo s mnogo poteško* ča. U prvom redu otpao nam je po odredbi novog srednjoškolskog zako* na velik broj naraštaja, koji je značio za nas upravo srž društva. Nadamo se ineđutim dg če to vlasti opet do*
pustiti, jer je baš Jugoslovensko So* kolstvo ono, koje uzgaja mladež u onom željcnom duhu državnog i na* rodnog jedinstva, koji provejava i novim srednjoškolskim zakonom. Dru* ga vel ika smetnja našem radu jest nenadani premeštaj našega starešine brata Dragutina Retla, kr. sudbenog večnika, koji je premešten u Viro* viticu. —
Brat Dragutin Reti bio je duša na* šega društva, znajuči svojom agilno* šču društvo i članove održati na oku* pu u naj težim i u najkritičnijim mo* mentima kojih je društvo od svoga opstanka imalo dosta i suviše. Ne sa* mo to, brat Reti je i kao aktivan član društva i vrstan tehničar još važnije delovanje razvijao i u samoj sokola* ni, prisustvujuči sam vežbama, vežba* juči sam i vodeči razne odjole. Nje* govo dugogodišnjc iskustvo, ljubav i oduševljenje za Sokolstvo za nas je upravo nenadoknadivo, jer je baš br. Retll gotovo od njegova osnutka bio najjačim njegovim stupom. — 6. ok* tobra priredilo je društvo oproštaj s bratom starešinom u prisuču svih ka* tegorija članstva, pri ecinu je govorilo više odbornika. Za spomen i znak za* hvalnosti predana mu je lepa Sporne* nica o I. jugosl. svesokolskom slctu u Ljubljani. —
Društvo je 13. oktobra sodelovalo pri velikom narodnom zboru Narod* ne Odbrane manifestirajuči za nov na* ziv naše države kraljevinom Jugosla* vijom. Na zboru je govorio u ime So* kolskog društva brat Stjepan Gruber, profesor gimnazije i I. potpredsednik Narodne Odbrane.
20. oktobra održana je za član* stvo komemoracija VI. Gortanu u so* kolani. Govorio je društveni prosvc* tar prof. Stjepan Gruber.
27.	oktobra održano je u Sokola* ni vrlo uspelo poselo s čajankom. Pro* gram je bio sledeči: 1. Nagovor (br. St. Gruber). 2. Vežbe članova. 3. »Po* la vina, pola vode«, šaljivi igrokaz od K. Trifkoviča. izveli članovi i člani* ee Sokola, uvežbao brat Gruber. 4. Tgranka. — Za ovaj pozorišni komad bila je nameštena lepa pozornica, ko* ju je sagradio br. R. Markovič. Gda. Markovič mnogo je truda uložila kao domačica, brineči sc čajem i bifeom, a jednaka hvala i gosp. Komandantu mesta kapetanu I. ki. g. Staniši Gliši* ču, koji je takoder pomogao društvo sa svoje strane. Gllumci sestre Ružiča Lazič, Lepa Pantič i brača Stevo Slep* eevič i Rajko Markovič izveli su ak* tovku ifz sveopče svidanje. Bilo bi poželjno da se s ovakovim radom i u buduče nastavi.
Sada je društvo zabavljeno pri* premama za 1. deeembar. J G.
SAKOTAiSUTIC
trgovina hrane i mješovite robe na veliko i malo
♦
M ETKOVIC
BRAĆA
PAMIĆ
METKOVIĆ
NASLOV ZA BRZOJAVK:
»DAMIĆ* METKOVIĆ
TELEFON BROJ 7
UGLJEN mm KOKS CEMENT/ŠPEDICIJA
PODRUŽNICE: SARAJEVO SPLIT I ZELENIKA
ZASTUPSTVA: DUBROVNIK II i SUŠAK
MODNA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA
ALOJZ DROFENIK
CELJE ——..........
GLAVNI TRG 9
Tovarna pletenin
...
,	'jL.
c#’	*
V'
SAMO NA DEBELO
Šarit, Mrcic & Guina
—— MetkovU lees
međunarođno otpremništvo, carinsko posredništvo — Stovarište za izvoz drva
Glav
»e d. d.
Sutak
TELEFON BROJ 1 SS BRZOJAVI: ŠARIĆ
	
VELETRGOVINA KURIVA	1 "—r:r
Franjo Kalan	V
dobavlja premog in drva vseh vrst v vsaki množini po konkurenčnih cenah.	Celje
	
MLIN - AUTOGARAGFJ
SINOVI JOSIPA JELAVIĆA
gggggjg MET KOVIČ
Podružnice: Vrgorac, Veliki Prolog i mlin Slašcvica — Pašičina
Trgovina manufakturnc i kolonijalne robe, žito, grad jev ni materijal, dalmatinski proizvodi, vina, rakije, smokve, buhač itd. —
| Telefon 25 - Brzojavi: Jelavič
Maslinovog ulja
prve kvalitete prodajem na veliko i na malo. Ulje radjeno u glasovitoj tvornici
ULJARSKE ZADRUGE u MURTERU.
»
Jamčim za prvorazrednu robu. Preporuča se solidnim mušterijama
Stjepan Papeša
trgovac
MURTER, Dalmacija.
Traiite
VINA
Iz podrtima Brodske Vinogradar. zadruge
BROD n. S., Ante Starčevlteva ul. 67
jer je garantirano čisto i naravno, isključivi pror izvod članova zadruge.
Vina su prvoklasna i kao najbolja nagrađena na domačim izložbama zlatnim diplomama. — TELEFON BRO.T 13
KnjiKarna, ninclnine in muzikali je
Goričar & Leskovšek
Celje
Veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi predmeti.
Zaloga vseh tiskovin za urade in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov.
tl
SPEIITEHSHII ШШ1ШШ ПШЈ1
Žiro račun kod Ljubljanske Kreditne Banke Podružnice Metkovič. - Poštanski čekovni račun br. 4216 Sarajevo, - Adresa za telegrame: Podrug. - Telefon broj 30
PRVA JU60SLAVENSKA TVORNKA VAGONA,STROJEVA I MOSTOVA P.P.
' U BROPU "/SAVI (JUGOSLAVIJA)
TVGRNICA I CENTRALA: BROD NA SAVI, TELEFON BR. 81 I 120 BHZOJAV: LOKOMOTIVE KANCELARIJA: BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA 42/1., TELEFON BR.
30-27, BIIZOJAV: LOKOMOTIVE TEKIIĆI RAČUN KOD PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE PODRUŽNICE U BRODU,NA SAVI	,	|
ČEKOVNI RAČUN KR. POŠT. ŠTEDIONICE,' FILIALE U ZAGREBU BR. 35.125
proizvadja i popravlja
LOMOM
sve vrsti za normalni i uskj kolosjek, 40 kom. godišnje.
ogobne, teretne, speeijalne za normalni i uski kolosjek.
: ’	*.*	u	'	•
motorna i prikolica.
za industrijske železnice sve vrsti za ražne kolosjeke.
lokomotivske i stabilne sa kompletnim uredjajem. ’
cisterne, dimnjake i sve druge konstrukcije iz lima.
10ST0VE
ЕП101
u sviin rašponima i sve druge željez. konstruk. 6000 tona god.
za sivi lijev u komadima do 2000 kg.'
Str. 14.
»S O K O L S KI GLASNIK«
God. XI. — br. 23.
ŽUPA VELIKI BEČKEREK
JEDNO PRIJATNO VEČE U VE* LIKOsBEČKEREČKOJ SOKOLANI.
Čim sam ujutro ustao, pošao sam da se gradom prošetam i da vidim što ima nova u sokolani. Iznenadila mc lepo udešena pOzornica i red u vež« baonici. Seo sam na jednu stolicu, promatrao veliki proscenij pozornice i u mislima se preneo na početak pro« svetnoga rada u vršač-kom Sokolu, u kojemu smo bili počeli širiti prosvetu bez ikakvih tehničkih pomagala, kas« ni j e skalupismo nekak vu pozornicu od razvaljene sletske tribine, a kada nam i ona nije dovoljna zatražimo zasebnu salu za prosvetan rad u kojoj i pristojnu pozornicu sagradisnro. Sa nje je odzvanjala sokolska pesma i svirka, sa nje se cula sokolska reč i oduševljena omladina sa ljubavlju je primala. Ali i te pozornice nema više: u toj bivšoj prosvetnoj sokolani, gde se nekada nad slikama Tyrša i Fug« nera ponosno dizao soko sa raširenim krilima, vežba sada jedno nemačko gimnastičko društvo, a pozorišni ma« terijal leži negde zabačen i pocepan — tako mi se tuži jedan brat Soko u svome pismu iz Vršca.
Bilo je potrebno spomenuti i ovu pozornicu, jer je ona donekle služila za meru onoj novoj u Velikom Bečke« reku. Jednom prilikom brat Miloš uzi« mao je meru kulisa pozornice vršač« kog Sokola, i govorio: »Znaš brat Ante, kada nam bude sokolana goto« va, i ja ću nešto sličnoga da napra« vim«. — Jest brat Miloš učinio je ne samo nešto sličnoga, več nešto mno« go večega i solidnijega. Podigao je u sokolani vrlo lepu pozornicu sa ko« jom se društvo može ponositi.
• Sedeo sam dugo ti sokolani, i po« voljno sam se osečao u središtu so« kolske župe, čiji sam višegodišnji ak* tivni član bio, a ujedno sam i žalio što se u Vel. Bečkereku sakuplja ta« ko veliki broj akademski obrazova« ne inteligencije a neče imati prilike da se upozna sa sokolskim radom u ovo« me gradu.
Detaljan program našega borav« ka u Vel. Bečkereku nije još nikome bio poznat. Znao sam, da Banatska sokolska župa mora 5. i 6. u posete ru« munskim Srbima u Temešvar, i žalio sam. što su za tu posetu odredeni baš dani profesorskog kongresa. Zbog to« ga neraspoložen, napustio sam soko« lanu.
Prijatno sam bio iznenaden, kada sam u dvanaest 'sati napuštao kongres i jedna gospodiča pruži mi malu štam« panu pozivnicu, na kojoj je stajalo crno na belom, da orkestar i 'pevački zbor Sokolskog društva prireduju uve« če koncerat u počast kongresa Profe«
sorskog društva. Tog sam se momen« ta pretvorio u živu reklainu. Koga god sam od profesora susreo, odmah sam naveo razgovor na večerašnji konce« rat u sokolani, napominjajuči im, da ne zaborave posetiti ga.
Nismo dugo čekali na početak, Sokoli su tačni!
Scdeo sam u poslednjem redu da mogu posmatrati cco život u soko« lani.
Veselilo me je, što je koncerat prireden, a milo mi je bilo čuti, da Sokoli nisu pošli u Temišvar, te če i orkestar i zbor biti u punom broju za« stupljeni. — Sokolana je bila dupke puna profesora iz cele Jugoslavije. Na proscenijumu pozornice naslikani su Tyrš i Fiigner. Čije su ono slike, čuo sam sa više strana? Nekima u bližini objasnio sam, čije su, ko su i šta su.
Čekao se početak koncerta. Pred pozorišnom zavesom stajao je pisači sto sa stolicom i časom vode. Čekao je na govornika! Pa gde je, gde, šta se ne pojavljuje? — Mnogi su primeči« vali. Neobično i neprijatno mi je bilo pri duši, što se niko 'ne pojavljuje da ' goste pozdravi i kaže koju o Sokol« stvu. Da nišam promenio teritorij so« kolske župe, bio bi se rado odazvao da profesorima, kolegama prozborim koju o Sokolstvu, ali nije imalo smi« sla, i ako sam se tu osečao kao u svotjoj sokolani. Nije bilo goVornika, jer društveni starešina brat Miloš, le« žao je bolestan u krevetu držeči u ru« ■ci telefonsku slušalicu da čuje kako ide u sokolani.
Izglodalo mi je kao da spuštaju u grob mrtvački sanduk, kada su četvo« rica Sokola spuštala sa pozornice onaj govornički sto za kojim se to veče kao na inat nije pojavio govornik, a bilo je potrebno 1 — Osečala se praz« nina bez uvodne reči!
Zavesa se digla i simpatični brat šipoš podiže svoju magičnu dirigent« sku palicu da očara poletne svirače svoga odličnoga orkesta, čiji su nam zvuci celo veče u ušima odzvanjali.
Čim orkestar prestane, neumorni Šipoš navije svoj pevački zbor i celo nas veče jugoslovenski zabavlja. Iz gr« la njegovih pevača brujila je to veče cela Jugoslavija, i tako nas naizmen« ce zabavljao čas orkestar čas zbor da nismo ni glad osetili, i ako smo na koncerat svi pre večere došli, jer je opštinski banket bio tek u deset sati zakazan.
Jedno vrlo prijatno veče! Više stotina posetioca oduševljeno je pije« skalo ne samo svirci i pesmi, več i Sokolstvu, koje je znalo na tako lep i vidljiv način da učini propagandu za sokolski rad.	Ante	Tadič.
ŽUPA MARIBOR
OB DESETLETNICI SOKOLSKEGA DRUŠTVA V SLOVENJGRADCU.
Kot trdna nemška postojanka je slovelo pred vojno malo mestece Slo« venjgradec. Mestna občina je bila v nemških rokah, uradništvo, zlasti vo« dilno, je bilo nemško, v nemških ro« kah so bile trgovine in gostilne, ra« zen Druškovičeve v »Narodnem do« mu«. Par zavednih Slovencev v mestu je bilo obupne boje z oholimi Nemci.
Edino oporo so našli zavedni slo«
lijanskega ujetništva se je vrnil dr. V. Železnikar, ki je postal primarij bolnice Takoj je pričel uresničevati svoj stari ideal, ustanovitev Sokola v Slovenjgradcu.
Dne 29. avgusta 1919. je sklical v »Narodni dom« prijatelje Sokolstva z namenom, pripraviti ustanovitev So« kola.
Zborovanje je otvoril pokojni od« vetnik dr. J. Rajh, ki je govoril o So« kolstvu in zlasti o pomenu Sokola za obmejni Slovenj gradeč.
Odbor Sokolskega druStva v Slovenjgradcu ob 10 letnici, 1919—1929V(V sredini ustaoovitelj društva, njega starosta m podstarosta marib. Šok. župe br. dr. Vinko Železnikar.)
venjgraški Slovenci v takrat narodno naprednem Šmartnu; Ker v Slovenj* gradcu rii bilo mogoče, so priredili na pobudo sedanjega staroste dr. V. Že« leznikarja v Šmartnem pod okriljem CM D 1. 1913. veliko ,“narodno sllav« nost, ki naj bi bila nekaka priprava za ustanovitev Sokola. Prireditve sc je udeležil tudi »Celjski Sokol« z zasta« vo, ter tam javno nastopil. Uspeh te narodne prireditve je bil izreden.
Po veselici se je takoj pričelo s pripravami za ustanovitev Sokola v Šmartnem. Izbruhnila pa je svetovna vojna in vsi lepi načrti so splavali po vodi.
Po prevratu so postali Nemci in nemčurji v Slovenjgradcu majhni. Nemško uradništvo je šlo in prišlo je slovensko. Pričelo se je živahno na« rodno in društveno življenje. Iz ita«
Dr. V. Železnikar je predlagal iz« volitev pripravljalnega odbora. Izvo« ljen je bil za predsednika dr. V. Že« leznikar, podpredsed. A. Peršuh, taj« nik P. Arnejčič, blag. I. Mlač ter od« borniki Barle, Čadež, Hmelina in Oset.
Ustanovni občni zbor se je vršil 13. oktobra 1919 v telovadnici takrat« ne mestne ljudske, sedaj meščanske šole. Zborovanje, na katerem je bilo navzočriih okrog 70 oseb, je vodil predsednik pripravljalnega odbora. Cdjsko župo je zastopal župni načel« nik br. L. Jerin.	>
Z vzklikom je bil izvoljen nasled« nji odbor: starosta br. dr. V. Železni« kar, podstarosta br. dr. J. Rajh, na« čelnik br. I. Mlač, odborniki br. Per« šuh, Hmelina, Arnejčič, Oset, Čadež, Gabron, Rogina, Piki, Rasberger, pre«
gled. računov br. Čepin in Križan.
Pred sklepom občnega zbora je br. I. Mlač opozoril članstvo, da bo društvo takoj pričelo s telovadbo, za katero je vladalo veliko zanimanje, saj se je priglasilo 43 telovadcev.
Telovadno orodje je prevzelo drui štvo od bivšega »Turnvereina«.
Že I. redni občni zbor, ki se je vr« šil dne 6. januarja 1920 je pokazal jako lep uspeh mladega društva, ka« terega se je oklenilo vse, kar je ču« tilo v Slovenjgradcu in okolici narod« no in napredno.
Dne 11. julija 1920. se je vršil v Slovenjgradcu prvi javen telovadni nastop društva, ki je uspel sijajno. Udeležili so se ga vsi slovenjgraški Slovenci ter okoličani od blizu in da« leč brez razlike političnega mišljenja. Obilna je bila tudi udeležba Sokolskih društev. Sokole je pozdravil tedanji gerent mestne občine, odvetnik g. dr. Bratkovič kot nosilce jugoslovenske ideje, ki stopajo prvič na vroča slo« venjgraška tla. To in naslednja leta je društvo pokazalo, da zna pravilno ce« niti važnost telesne vzgoje.
V tem letu se je društvo udele« žilo nesrečnega koroškega plebiscita.
Društvo je imelo svojo streho v telovadnici meščanske šole, ki pa je za telovadbo članstva premajhna. Kmalu po ustanovitvi društva se je jela porajati ideja, da si mora dru« štvo zgraditi lasten krov. In tako je na občnem zboru 7. januarja 1922. predlagal br. Tominec, naj se izven rednega odbora izvoli poseben »Stav« beni odsek«, ki naj bi podvzel pri« prave za zgradbo »Narodnega doma«, v katerem bi imela streho vsa narod« na društva. Predlog je bil z navduše« njem sprejet. V odsek so bili izvolje« ni br. Tominec, Druškovič, Trstenjak, Cajnko in dr. Železnikar.
Največ delovanja Sokola od tega občnega zbora nadalje je bilo usmer« jeno na to, kako priti do lastne stre« he. Na občnem zboru, 16. januarja 1923 se je tudi opustilo idejo »Narod« nega doma« in je odbor sklenil zidati »Sokolski dom«.
L. 1924. je društvo kupilo stavbi« šče, ki leži na najlepšem prostoru, skoro sredi mesta.
Sporazumno s Celjsko sok. župo in JSS je to leto društvo izstopilo iz »Celjske sokolske župe« in se priklju« čilo Mariborski.
Mejnik v delovanju društva pa tvori občni zbor dne 16. I. 1925, Na tem občnem zboru so bili na predlog inicijativncga in nad vse marljivega br. Sovreta ustanovljeni razni odseki, ki so delo v društvu razširili in poglo« bili.
V letu 1928. je društvo prevzelo »Narodno čitalnico«, katera je bila preosnovana v »Javno ljudsko knjiž« nico«.
Vse leto 1928. pa"J8' ^асПЗепГЂА«' sek z br. Rojnikom kot predsednikom vršil priprave za zgradbo »Sokolskega doma«.
Z izdelavo načrtov je odsek pove« ril g. arhitekta I. Ledla v Ljubljani.
Na občnem zboru dne i7. januar« ja 1929. je odsek predložil načrte, ki so bili soglasno odobreni ter je odbor dobil poverilo pričeti z zidavo.
Graditi se je pričelo dne 10. ju« nija 1929 ter se je dne 15. sept, t. 1. že vršila v sirovi stavbi prireditev, ki je bila izredno dobro obiskana.
Mislil pa je odbor v tem letu do« gotoviti stavbo le v surovem, vendar pa se je vsled tehtnih razlogov od« ločil, da izgotovi v letošnjem letu tu« di še dvorano.
Tako se je vršila dne 17. novem« bra v novi dvorani otvoritvena prire« ditev, ki je bila obenem proslava de« setletnice društva.
S ponosom lahko rečemo, da vrši Sokolsko društvo v Slovenjgradcu med vsemi slovenjgraškimi društvi največjo nalogo, kar se tiče vzgoje ljudstva v telesnem in v duševnem oziru. Kljub temu, da je zgradba no« ve stavbe absorbirala mnogo časa, truda in moči, so vršili vsi odseki v vseh letih svojo nalogo požrtvovalno in tudi uspešno.
O delovanju gradbenega odseka priča vdičastna stavba, ki je v po« nos društvu, mestu, nje zasnovatelju g arh. Ledlu in stavbeniku g. Kališni« ku. Pohvalno omeniti moramo tudi gradbenega referenta br. I. Serajnika, ki je bil vsak dan na stavbišču ter vodil in nadzoroval gradnjo.
Prosvetni odsek dela neumorno na izpopolnitvi in povečanju »Javne ljudske«, kakor tudi strokovne knjiž« nice. Vsako leto se razen podrobne« ga dela v telovadnici, vrši serija idej« no sokolskih ali poljudno znanstve« nih predavanj. Tudi dramatski odsek ie oživel. Na oder je spravil že ne« kaj iger, pripravlja pa za tekočo se« zono še mnogo domačih in vobče slo« vanskih del.
Uspehi prireditvenega odseka so vidni tudi v zgradbi Sokolskega doma, kaiti dohodki veselic in drugih pri« reditev so v nemali meri pripomoči k uresničenju stavbe.
Skrb za našo deco in naraščaj je prevzel mladinski odsek, ki z raznimi izleti in prireditvami skrbi tudi za razvedrilo naše mladine, po navodilih prednjaškega zbora.
Socijalni odsek je v par slučajih posredoval, vendar pa v splošnem nje« govo delovanje še ni prišlo v tek.
Predsednik zdravniškega odseka br. dr. V. Železnikar je nadzoroval in mladine. Imel je v teku let kot član prosvetnega odbora celo vrsto zdrav« niških predavanj.
Vsi odseki so delovali vzajemno in sporazumno in radi tega tudi uspe« hi niso izostali. Lahko rečemo, da se čuti delovanje Sokolskega društva v Slovenjgradcu v vseh panogah jav« nega in društvenega življenja.
Z globoko hvaležnostjo se mora« mo ob desetletnici spominjati vseh dobrotnikov, ki so pripomogli, da si je društvo lahko postavilo lasten dom. Dolga je njih vrsta. Imena bomo ob« javili v kratkem. S pijeteto v srcu se spominjamo blagbpokojncga našega prvega podstarostc br. dr. J. Rajha in blagopokojnoga br. dr. F. Pirnata, ki je še s svojo oporoko pokazal vso svojo ljubezen do Sokolstva in do na« šega društva.
Ob desetletnici vodi društvo sle« deči odbor: starosta br. dr. V. Želez« nikar, obenem predsednik zdravn. od« seka, podstarosta br. F. Šentjurc, ob« enem predsednik prosvetnega odseka, tajnik društva in gradb. odseka br. V. Senica, oz. po njegovem odhodu br. M. Zupanič, načelnik br. M. Vrunč, načelnica s. V. Ivančeva, odborniki br. J. SSkaza, preds. mladinskega in soc. odseka, po njegovem odhodu br. M. Tominec, ki je tudi novinar, br. Rojnik Konrad, ki je gospodar, s. F. Rebulova, br. K. Gabron, ki je pred« sednik vesel, odseka in br. F. Podpc« čan; namestnika br. .dr. J. Lavrič, ki je predsednik dram. ods. in br. Ka« rel Rojnik; revizorja br. A. Debelak in (do prevzema blagajn, poslov) br. Zupanič.
V gradbeni odsek, katerega pred« sednik je br. Ivan Rojnik, so bili ko« optirani tudi br. J. Druškovič, M. Ferbcr, A. Debelak, ing. E. Puppis, V. Šenica. K. Sovre in s. V. Ivančeva.
•Desetletnica je pokazala, da dru« štvo dela in napreduje. Šlo je vedno preko vseh malenkostnih osebnih spo« rov in mrženj z jasno odločnostjo in neomajno zavestjo, da dela vedno in povsod v smislu sokolskih načel in nravil. Zato pa sedaj ob desetletnici, lahko s ponosom zre nazaj na leta dela, truda in žrtev, a tudi lepih uspe« hov.	F.	Š.
PROSLAVA DESETLETNICE IN DELNA OTVORITEV SOK. DOMA V SLOVENJGRADCU.
Sok. društvo v Slovenjgradcu je praznovalo v nedeljo 17. novembra 1929 pomenljiv praznik. Slavilo je de« setletnico ustanovitve društva z delno otvoritvijo sokolskega doma. Gostje so prihiteli od blizu in daleč. Zasto« pa'na 's'o bila" skoro vsa društva koro« škega okrožja. Posebno zadovoljstvo pa je vzbudil prihod saveznega staro« ste br. E. Gangla in predsednika gradbenega odseka JSS br. inž. Pože« nela. Iskrena hvala br. saveznemu sta« rešinstvu za to pozornost! Sok. župo v Mariboru je zastopal starosta br. dr. M. Kovačič. Veseli nas, da nas je tudi CMD počastila s svojim zastopnikom br. Prekorškom iz Celja. Veliko ra« zumevanje je pokazala tudi ir\estna občina, katere odborniki so se slav« nosti udeležili z županom g. dr. Brat« kovičem na čelu. Smo torej na pravi poti in je treba z nami računati.
Da se da temu prazniku primerno označbo, se je vršila v novi dvorani sokolskega doma slavnostna akademi« ja pri kateri so razen domačih od« delkov sodelovali tudi bratje iz Ma« ribora. Svirala je prav pridno godba žel. društva »Drava«. Akademija se je otvorila s sok. koračnico. Sledil je po« zdravni nagovor in kratek zgodovin« ski pregled delovanja društva od usta« novitve do danes, katerega je podal starosta br. dr. Železnikar. V svojem lepo začrtanem govoru se je spomnil onih bratov, ki so stali ob zibelki na« šega društva, pa tudi onih, ki so v pr« vem desetletju delali za povzdigo in napredek društva.
Nekoliko misli k posameznim toč« kam sporeda: Moška deca je izvajala proste vaje za Prago za 1. 1926. Dečki so vaje strumno in skladno izvedli, le tu pa tam je motilo nezadostno kritje. Za nastopom moške dece nam je po« kazala ženska deca prav primerne va« je »Ples lutk«. Da je bila sestava prav dobro izbrana in izvajana, priča glasno odobravanje občinstva. Nastop peto« rice »vzornikov« iz Maribora na brad« lji je prav ugajal, le zdi se nam, da je manjkalo razpoloženje, ki je neob« hodno potrebno za tak nastop. Sledila je večja ženska deca z vajami s cvet« nimi loki. V teh vajah so bile krasne skupine. Vaje so bile z eleganco in skladnostjo izvedene, glede kritja ve« 1 ja isto kot pri moški deci. Domači člani so nastopili s sestavami br. Lhot« skyja.
Že dolgo nismo videli članov iz« vajati vaje tako dobro kakor tokrat. Predno se nastopa na odru je treba določiti tudi velikost prostora, ki ga zavzemajo vaje, sicer se zgodi, da iz« gine telovadec gledalcem za oder. Na« stop članic je bil zelo dober, obleke so bile vajam primerne, izvedba od« lična, le glavo je držati pokonci. Na drogu so nastopili zopet Mariborča«
ni, tokrat v boljšem razpoloženju. Po« slednja točka je bila »Jugoslovenska epopeja« br. dr. Murnika, ki je vse zadivila. Sledil je pozdravni nagovor g. župana dr. Bratkoviča. G. županu iskrena hvala za lepe besede, upamo, da bodo te besede vodile k bratski slogi vseh meščanov v novem sokol« skem domu. K temu pomembnemu prazniku je čestital v imenu starešin« stva JSS savezni starosta br. E. Gangl. Izrazil je željo, naj ostaneta duh in delavnost, ki sta vladala v društvu do« slej tudi odslej. Naša pot bodi samo naprej, navzgor! Pri delu naj nam bo« do geslo besede velikega Tyrša: »Več« ni nemir in večna nezadovoljnost!« V svojem veselju pa ne smemo pozabiti onih, ki ječijo pod jarmom sodnikov Vladimirja Gortana in naših sosedov na severu.
Spomin na nje nam bodi svet. Z njimi gre naša pot naprej, k vzviše« nemu cilju — človečanstvu.
Občinstvo je sprejelo besede na« šega staroste z viharnim ploskanjem in odobravanjem.
Vsem, ki so nas posetili, — kakor tudi načelnici s. Ivančevi, podnačelni« ci Rebulovi in vaditelju Vrnuču za njih požrtvovalno delo — sokolska za« hvala. — Zdravo!	.	M.	V.
ZBOR VODNIKOV NARAŠČAJA MSŽ.
Zbor vodnikov naraščaja mari« borske sokolske župe se je vršil v ne« deljo dne 10. novembra 1929. v Mari« boru, ki se ga je udeležilo 26 pred« rjjakov. Zastopanih je bilo 16 društev. Br. Lavrenčič je otvoril zborovanje povdarjajoč pomen sestanka, ki naj poda predvsem smernice za bodoče delo pri naraščaju. Nato je predaval br. Hočevar iz Murske Sobote o vzgoji naraščaja. Nad poldrugo uro trajajoče predavanje je vsebovalo mnogo prak« tičnih nasvetov. Njegov referat je vseboval pred vsem kritično razmotri« vanje o našem dosedanjem delu in napakah, ki so se dogajale in od kod izvirajo. Največje napake so se na« pravile, ko se je pričelo z vzgojo na« raščaja in so se vse telovadne panoge, ki so primerne za članstvo prenesle tudi na naraščaj. Prehaja na telesni razvoj mladostnika in potrebam vad« be v tej dobi. Tesno s to v zvezi je duševni razvoj naraščajnika, ki se ga je dosedaj vedno preziralo. Telovad« bo prilagodimo tako, da bo v skladu z duševnostjo mladine in bo ostajalo več časa za druge panoge, predvsem za igre. Zelo priporoča telovadbo na prostem na letnem telovadišču, prire« janje izletov, kopanje, veslanje, v zimskem času pa smučanje, .sankanje in drsanje. Drugi del predavanja je vseboval navodila za idejno in mo« ralno vzgojo. Idejno se naš naraščaj le malo vzgaja, zato vstopa procens-tualno zelo malo naraščaja v članske vrste. Poleg redne telovadbe zahteva tedenske sestanke naraščaja. Na teh sestankih se jim predava sokolska ideja, zgodovina in teoretična snov. Tako bi nastali praktični tečaji. Pri« poroča tudi izdajanje priročnih knji« žic za naraščaj. — Po predavanju se je razvila živahna debata, v katero so posegli br. Lavrenčič, br. Mačuš, br. Kovačič in br. Porekar. Končno so bili sprejeti sklepi, ki bodo razposla« ni na vsa društva.
PROSLAVA 11GODIŠNJICE ČEHO* SLOVAČKE REPUBLIKE U V As RAŽDINU.
Na pobudu Sokolskog društva u Varaždinu, prvi put. ove godine, pro« slaviše Čchoslovačka beseda i Sokol« sko društvo zajedno llgodišnjicu sa« rnostalnosti čehoslovačke republike na dan 27. oktobra.
Kako se je sokolana popravljala to je ta svečanost održana u kazališ« noj restauraciji. U lepo okičenoj dvo« rani, urešenoj slikama Njegovog Ve« ličanstva Kralja i Predsednika Čeho« slovačke države te čehoslovačkim i na« šim državnim barjacima, sakupilo se brojno gradanstvo na čelu sa načelni« kom grada, bratom Plazzerianom, predstavnicima vojske te članovima obih društava.
Svečanost otvorio je pozdravnim govorom g. Josip Vanek stariji pred« sednik čehoslovačke besede, nakon čega je sokolska fanfara odsvirala obe državne i sveslovenku himnu. O borbi Čehoslovaka za samostalnost, brat« skim vezama izmedu Čehoslovaka i Jugoslovena te o položaju i radu Če« hoslovaka u Jugoslaviji, održao je predavanje starosta Sokolskog dru« štva brat Mladen Belčič. Predavanje primljeno je sa odobravanjem nakon čega je slcdio muzički deo programa. Orkestar vojne muzike pod ravna« njem kapelnika brata Štejcha izveo je ouverturu Smetanine »Prodane neve« ste«. Naraštajac Crha deklamovao je snažnu češku pesmu oslobodenju, na« kon čega je održano još par deklama« cija. Brat Ladislav Spechlik odsvirao je na rogu »Rusalku«. Iza koncertnog dela programa razvila se je, uz svirku orkestra i fanfare Sokolskog društva, uspela zabava. Orkestrom i fanfarom ravnao ie pročelnik fanfare, brat Mr. Franjo Vanek. Tako su Čehoslovačka beseda i Sokolsko društvo dostojno proslavili veliki dan proglašenja sa« rnostalnosti Čehoslovačke države. —
*G«A0EMOiS£ £*»TI PEUMAT
LOKIOON 1914
'1§т§ш
ШШт
Џ0), n",
ШтШ*
■j
Jaki smo!
Daljnje upute i pogodnosti za Sokolska društva daje Laboratorij „ALGA" *=* Sušak 13
Jaki smo!
SOKOLI 1SOKOLKE!
*
Prije i poslije vježbe te prije i poslije nastupa masirajte
ruke i noge preparatom
длгк
V* ZA MASAŽU sj
Daje: USTRAJNOST i OTPORNOST — Osjećate: SVJEŽINU U svim apotekama i drogerijama 1 boca Din 16'—
Laboratorij „ALGA" * Sušak 13
' ■	"	«	:	y£,.
Naročite cijene za Sokol, društva — obratite se još danas
Gdje je potrebno jačanje krvi preporučamo
željezovito kina vino
Za oporavak
Djeca 3 velike boce po 3 male kašike; Odrasli 3 do 6 velikih boca po 3 velike kašike na dan.
U sv im apotekama i drogerijama 1 velika boca od 1Ј2 litre Din 40*—
Sokolice i narašta.jci Sokolskog društva „Sušak-Rijeka“ oporavljeni po „Energin“ željezo-vitom kina vinu.
VSEM RODOVINAM PRIPOROČAMO NAŠO
KOLINSKO CIKORIJO
IZVRSTEN PRIDATEK ZA KAVO момак
NOVI HOTEL
MARIBORSKI DVOR A. Oset
Kopalnice — Avtogaraže
—.. TELEFON	302
MODNA KROJAČNICA
MAKS ZASUKOV EH
CELJE
Zajtrkovalnica ai. Sčurk
Ljubljana, Danajska c. 12
priporoča vedno sveže delikatesne izdelke ter pristna domača in tuja vina.
Iv. tal 8 Fr. Retama
pleskarja In ličarja
ee toplo priporočata vsem Cenj. naročnikom. — Delo solidno! — Cene zmerne 1
Ljubljana, Kotnikova ulica
»
IZVOR
«
VELETRGOVINA GALANTERIJSKE, NIRNBERŠKE -= I KRATKE ROBE —
SUŠAK
SETALIŠTE KRALJA PETRA prodaljena Zronimirova ul. 92
R-1-Vrignanin-ftoianović
■■■ Sušak
У GAO STROSSMATEROVE I DRAŠKOVIĆEVE
Prodaja šivaćih strojeva, narodnih, sokolskih, sportskih, uspomenskih, porculanskih, staklenih i svih kuhinjskih bazarskih predmeta. / Prodaje takodjer i rabljene šivaće Strojeve uz niške cijene
SAVAVOJVODIĆ
■ KNIN ■!
preporuča svoje bogato snabd jeveno skladište: narodnog dalmatinskog veziva, manufakture, kolonijala i staklarije
URAR, ZLATNINA!! IN OPTIK
MARIBOR
Vetrinjska ul. 26
Izprašani optik. Urar dri. železnice. Zapriseženi sodnijski izvedenec
li \JKJi lt\ 4, UMETNINE IN MIIZIKALIJE
Priporoča se najstarejša slovenska pleskarska in «— ličarska delavnica =—
Ivan Bricelj
LJUBLJANA, Danajska cesta 16
Strokovna lzvrfiitev telovadnega orodja. Delo solidno, cene zmerne
Pisarna
Jugoslovenskog Sokol-skog Saveza u Ljubljani preporuča svoje bogato skladište
strutnih knjiga, diploma, nota, tlskanlca 1t. d.
o
Ul
o:
ш
H
(Л
<
s
2
o
o
5
je najmoderneje urejena in Izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreproetejšega do najmodernejšega/Tiska šolske, mladinske,leposlovne in znanstvene knjige/ Ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku/Brošure in knjige vmalih in največjih nakladah / Časopise, revije in mladinske liste / Okusna oprema ilustriranih katalogov, plakatov, cenikov in reklamnih listov/Lastnatvornicašolekih zvezkov / Šolski zvezki za osnov., mešč., sred.šoie/Risanke, dnevniki, beležnice/ Notni papir/Zvezki za okroglo pisavo
Prodaja tahničkih proizvoda o društvo s o. j.
11
HAMAG
(t
LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA BROJ 4
Geodetski instrumenti i pomagala ===== sviju vrsti. =====
3
$0*
Veletrgovina e papirjem, pisalnimi in risalnimi predmeti. — Zalega ▼seh tiskovin za urade in privatnike. — Lastna saloga iolakih хтехкот, risank in risalnih sklader.
e
e
e
£
e
e
£
£
• ODLIKOVALA VKLKTIUiOVTMA VIKA •
Piro kuzmanić »sušak
GLAVNI DOBAVLJAČ „JADRANSKE PLOVIDBE D. D.“ BRZOJAVI: KUZMANIČ - SUŠAK / TELEFON br. 231 Tekuči račun: Kr. po§t. Ste d. Zagreb broj 35.706 Tekući račun kod .Union” banke, podružnice Sušak
Poslovnica i кк rnlište: DELTA, parcela 46
Mestna hranilnica ljubljanska
Ustanov. 1.1889. (Gradska stedionica).
TELEFON ŠTEV.2016	^	POŠTNI	ČEK 10.533
Ljubljana, Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 365 milijonov dinarjev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tuctt na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vlog« in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja se mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki V Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Rentni davek
od vložnih obresti plačuje hranilnica same, tako da vlagatelji dobe polne okresti brez odbitka.
i
U
M
tn
M
d
£
Препоруча ce творница теловежбеног и шпорт-ног оруђа
Ј. Оражем, Рибница |
ДОЛЕЊСКО * УТЕМЕЉЕНА ГОД. 1881.
vseh vrst po foto* pafijah ali rizteh zvrSuiezavsakevr
stmtMtmtrtBSj
Brate pozor!
leflino možete kupiti razne veibaće maje, cipele, pantalone 1 drago, kod
VELIKE OTPREMNE KUĆE
Ant. Savnik
ŠKOFJA LOKA ♦ SLOVENIJA
PiSlte od mah po veliki ilustrovanl cenik, коједа Saljem ivakome badava
Priporočamo vsem sokolskim drudtvom
Galerijo naSih moi
1. Trubar
2. Vodnik
3. Slomšek K. Prešeren
5. Levstik
6. Stritar
7. Jurčič
8. Gregorčič
9. Aškerc
10. Tavčar
11. Levec
12. Erjavec
13. Jenko
14. Cankar
15. Gangl
16. Parma
17. Župančič
18. Kersnik
19. Maister
20. Finžgar
21. Strossmayer
Velikost: 61‘5 X 47*5 cm o Slike a 10 Din
Naročila sprejema UČITELJSKA KNJIGARNA v Ljubljani
И»М»И»»М«М»«Т|»»«»»ММ1М««»>.»**«",,,Н>*»И,>М,,М,И*>,,>..............НШМ1Ш»ИМ»«М»НШИМ,И»ИН
i
KUSARNA'ST' DEU
иивмм-шштмум
Опрема вежбаоница за друштва и школе — летна вежбалишта. Елегантно, солидно оруђе. Ниске дене. — Ценик и прорачун франко.
Posojilnica v Mariboru
Ust. 1.1882.	r.	z.	z o. p.	Tel. it. 108.
Narodni dom ■■BBHfc.
Sprejema hranilne vloge v tekočem računu in na knjižice in jih obrestuje z dnevno razpolago po 5 °/o, proti odpovedi na 3 mesece po 7 %. Daje posojila proti vknjižbi po 8%, na menice po 9%.
Stanje hranilnih vlog nad Din 80,000.000’—, rezervnih zakladov nad Din 5,000.000*—.
1
VAflES-вЛГО*
a
ZEUEZARA
VARES^H
MEDIt-ZANKL
TVORNICE OLJA, FIRNEŽA LAKOV IN BARV, D. Z O Z. CENTRALA V LJUBLJANI * LASTNIK FRANJO MEDI* TVORNICE i UUiUANA-MEDVODE PODRUŽNICE IN SKLADIŠČA MARIBOR — NOVI SAD
LASTNI DOMAĆI PROIZVODIi
Laneno olie, firnrt, vse vrste lakov, emajlno-lakastih in olnatih barv. Kemično čiite in kemično olepšane kakor tudi navadne prstene barve •vseh vrst In barvnih tonov, čopičev, steklarskega kleja itd. znamke „JIKKAKL ul obrt, trgovino in induatrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovetvo.
 ..........fg?..	I...j.........
CENE UMERJENE, f TOĆNA IN SOLIDNA POSTREŽBA.
IRSKA PEC
Zaštitnl znak
»PERUN^
Materijah IJevano željezo Broj 100
Višina 94 cm, presjek 34 X 30 cm, prostor grijanja 100 m3.
Broj ISO
Višina 105 cm, presjek 38 X 31 cm, prostor grijanja 150 m3.
Broj 3S0
Višina 120 cm, presjek 41 бх34*вст, prostor grijanja 250 m3.
Brol 3S0
Višina 130 cm, presjek 45*ХЗв'бст, prostor grijanja 350 m3.
Poštanska i željeznička stanlca: Vareš — Majdan Brzojavi: Željezara, Vareš Telefon Inter. br.: 2, 3, 4 I 5
Rudarski proizvodi: hematit sa garantovanom sadržinom željeza od 60% na više. Prženi siderit i limonit.
Proizvodi visokih peti: sivo željezo taljeno sa drvenim ugljem za ljevaonice. Belo željezo i besemersko željezo za Čelik.
Metalni odljevl: od bronca, mjedi, bakra, aluminija sirovo i apretirano. Specialni fosforni brone za velika naprezanja.
Strolnl delovl: za svakovrsnu industriju. — Kompletne transmisije itd.
Odljevl od Sivog Željeza: vodovodne i plinske cevi eviju dimenzija prema normalijama nemačkih inženjera sa kol-čakom i pelešom, sa svim armaturama. Građevinski ljev, kao stupovi, armature za kanalizaciju, kompletne ljevane ograde itd.
Trgovatkl ljev: specijalni ljevjotporan protiv vatre i kise-linama. Strojni ljev kao remenice, ležaji, spojke, slogovi (Radsatze) u sirovom stanju i apretirano u vlastitim ra-dionicama.
Tiska Učiteljska tiskara u Ljubljani, s
Isdaje Jujjoslovenski Sokolski Sarez (E. Ganffl). — Odgovorni urednik dr. Riko Fuz. - Uređuje Redakcijski odsek. — Za oglase odgovara Vlado Simončič
za nju odjjovara Franci Štrukelj.