Kjer ni reda, nastane spor
Doslej /e prevladovalo mnenje, da se ukvarja druž-beni pravobranilec samoupravljanja pretežno s pro-blemi, ki nastajajo na področju delovnih razmerij. V zadnjem času pa seje takšno pojmovanje spremenilo in tudi v naši občinije družbenipravobranilec samou-pravljanja posvetil več pozornosti tudi drugim zade-vam. Tako je v preteklem letu obravnaval več prime-rov s področja varstva družbene lastnine, samou-pravne organiziranosti, samoupravnih splošnih aktov in drugo.
Obsežno poročilo družbe-nega pravobranilca samou-pravljanja je pred nedavnim obravnaval tudi komite ob-činske konference zveze ko-munistov. Komite je ocenil, da je poročilo izčrpno in tako pomembno, da bi ga morali na široko obravnavati delavci v združenem delu.
Iz poročila povzemamo, da je družbeni pravobranilec sa-moupravljanja obravnaval la-ni v občini Center 465 zadev. Prevladovale so sicer še ve-dno zadeve s področja delov-nih razmerij, osebnih dohod-kov in sklada skupne porabe (stanovanja); teh je bilo 241, med njimi 34 zadev s področja stanovanjske problematike. S področja kršitve družbene lastnine je bilo 100 zadev, medtem ko, je bilo 33 zadev povezanih s samoupravno or-ganiziranostjo. S področja sa-moupravnih splošnih aktov je bilo 91 primerov.
Na področju družbene last-nine so prevladovale kršitve v zvezi z združevanjem dela in sredstev, razporejanja dohod-ka in čistega dohodka, proti-zakonitim razpolaganjem z družbenimi sredstvi, planira-njem in podobno.
V naši občini imamo pretež-
no organizacije združenega dela s področja družbenih de-javnosti in s področja trgovi-ne. Zato je razumljivo, da je največ primerov s teh dveh področij. Tako na primer družbeno ekonomski odnosi med uporabniki in izvajalci na področju družbenih dejav-nosti ne ustrezajo v celoti za-konskim težnjam. Izvajalci in uporabniki bi namreč morali določiti osnove in merila za materialne stroške, amortiza-cijo, standarde in druge nor-mative, s čimer bi omogočili delavcem v materialni proi-zvodnji nadzor nad razpolaga-njem z delom svojega dohod-ka ter ugotavljanje obsega in kakovosti opravljenih stori-tev.
Tudi v odnosih med trgovi-no in proizvodnjo ni bistvene-ga napredka. Odnosi med tr-govino in proizvodnjo, tako na primer sporazumevanje o skupni politiki na področju proizvodnje in prometa, prev-zemanje rizikov in skupnega poslovanja, osnove in merila za razporejanje skupnega pri-hodka, niso urejeni skladno z zakonom. Zaradi vsega tega so v preteklosti sklepali sa-moupravne sporazume o te-meljih plana, ki v bistvu niso
vsebovali nobenih material-nih obveznosti. Tako se je tr-govina razvijala neodvisno od proizvodnje, proizvodne orga-nizacije pa so postajale v odnosu do trgovine čedalje bolj neenakopravne.
S področij, ki zadevajo ne-posredne interese delavcev, kaže opozoriti na nekatere konflikte v zvezi s stanovanji. Pred letom 1980 so namreč delavci molče spremljali odlo-čitve glede dodeljevanja tako imenovanih kadrovskih sta-novanj. Zdaj pa so se razmere spremenile. Delavci odločno zahtevajo stroge kriterije za dodeljevanje kadrovskih sta-novanj. Nikakor jim ni vsee-no, kdo dobi kadrovsko sta-novanje in koliko je delovni organizaciji potreben. Priča-kovati je, da se bo položaj na tem področju letos še bolj zaostril.
Vrsta nepravilnosti je bila pri sodelovanju delovnih or-ganizacij z zasebnimi obrtni-ki-kooperanti. Neurejeno je tudi področje tako imenova-nih svobodnih poklicev. Gre predvsem za glasbenike, gle-dališke in filmske delavce, ki niso v rednem delovnem ra-zmerju in opravljajo svoje de-lo na podlagi pogodb. Tem delavcem ni omogočeno, da bi odločali o dohodku, ki ga s svojim delom ustvarjajo v or-ganizacijah združenegar dela kulturnih dejavnosti.
Podobno področje je delo-vanje samoupravne delavske kontrole. Ugotovitve so vse prej kot vzpodbudne. Samou-pravna delavska kontrola je marsikje onemogočena in za-trta. Tam, kjer še deluje, izva-ja v glavnem naloge, ki jih ji zadajajo poslovodni organi. Niso redki primeri, ko jo upo-rabljajo za nadzor nad disci-plino delavcev, nad izpolnje-vanjem delovnega časa in po-dobno. Dogaja se celo, da or-gani samoupravne delavske kontrole odprejo delavcu mi-zo v njegovi odsotnosti. Veli-kokrat pa služijo poslovo-dnim organom za vsakovrst-ne manipulacije.
V razpravi so člani komiteja občinske konference ZK me-nili, da bi morali v prihodnje bolj poudariti preventivno vlogo družbenega pravobra-nilca samoupravljanja. Poro-čilo pa naj ne bi obravnavali samo ob koncu tekočega leta. Na voljo naj bi bilo za vsake tri mesece, da bi lahko vsi od-govorni pravočasno posredo-vali, če bi bilo potrebno.
N. L.