Gradbeno podjetje VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ I Razvoj Splošnega gradbenega podjetja „Beton“ Celje Devet let je zelo kratka doba. Posebno kratka je ta doba, če hočemo govoriti o gos poda rsk em napredku. Leta 1946 je bilo osnovano naše podjetje. Začetek je bil skromen, tako rekoč iz nič. Nekaj iniciativnih ljudi, bore malo zapuščine medvojnih in predvojnih podjetij ... Revolucionarni -razvoj naše domovine je potegnil s seboj tudi nas gradbince. Zajel nas je revolucionarni val našega napredka in nas vključil kot važne, nujne pomočnike v našo gospodarsko izgradnjo. Popotnik po Jugoslaviji pravzaprav šele danes vidi, kako pomembne in resnične so bile pred leti besede našega pokojnega gospodarskega voditelja Borisa Kidriča, »da bomo v teku socialistične izgradnje popolnoma preobrnili našo domovino«. Mnogi so takrait nejeverno zmajevali z glavami. — Danes, tovariši, mi vsi vidimo, da so te preroške ibesede postale dejstva, ki jih mi vsi na lastne oči vidimo samo če jih hočemo. Gradbinci smo lahko ponosni, da imamo pri tem velikanskem, zgodovinskem delu svoj dostojen delež. In mi, člani kolektiva »Beton«? Ali smo se tudi mi dostojno Vključili v jugoslovansko Skupnost? Lahko rečemo, da tudi ta odgovor ni težak. V našem bazenu v oko- lici Celja, v trboveljskih revirjih, v Savinjski dolini, povsod stoje verni spomeniki našega dela, na katere smo lahko ponosni. številke govore; L.elo Število Vrednost del Število zaposlenih v 000 din vajencev 1946 171 108,248 * — 1947 695 536,448 * 14 1948 882 779,208 * 21 1949 868 661,088 * 45 1950 1094 802,599 * 47 195)1 834 770,210 36 1952 1244 921,724 31 1953 1740 1.254,036 57 1954 1694 1.215,417 109 * Vrednost del, preračunana na ekonomske cene! Rasit naših centralnih obratov Leto Število delavnic Vrednost del v 000 din 1947 3 14,411 1948 4 27,308 1949 11 37,300 1950 11 37,855 1951 11 64,588 1952 11 104,664 1953 12 187,133 1954 14 184,190 W - Gradnja elektroplavža v Štorah NAŠA DELA — NAŠ PONOS Pogled nazaj — pičlih devet let kaže pestro sliko našega dela. Skoraj ni večjega kraja ali večje tovarne v našem bazenu, kjer naš kolektiv še ni delal. Seveda, naš ponos so naše velike gradnje. V Železarni Štore delamo že od samega začetka. Tam smo zgradili do sedaj že nad 40 objektov. Dejansko so Store v primeri s stanjem v letu 1946 popolnoma spremenjene in popotnik, ki v teh letih ni bil tam, se ne bi več znašel. Najpomembnejše delo je elektroplavž s pomožnimi objekti ter Sinter naprava, ki je sedaj v delu. Tudi drugi veliki objekti, kot livarna z modernimi sanitarijami, industrijska šola, naselja za preko 100 stanovanj, samski dom, ceste, industrijski tiri, sodoben kulturni dom — so zrasli v teh kratkih letih in sedaj koristno služijo kolektivu Železarne in naši gospodarski skupnosti. Drugo nič manjše naše stalno »bivališče« so Trbovlje. Na prvem mestu je tu povsem nova Strojna tovarna z ogromno obdelovalno dvorano, transportnimi objekti ter najmodernejšim upravnim poslopjem. Nadalje smo gradili v Trbovljah mnogo stanovanjskih objektov za OLO, samski dom ter razne trafopostaje in druge industrijske objekte in ceste. Stalno delamo v večjem ali manjšem obsegu tudi za Cementarno Trbovlje. Piva leta po vojni smo gradili silose, sedaj pa je v gradnji nova žičnica z nakladalno in razkladalno postajo. V Elektrarni Trbovlje, ki se stalno širi in modernizira, izvaja naše podjetje vsa delikatne jša dela. Tu lahko omenimo predvsem dviganje lupinaste betonske strehe za 9 m, ki je bilo izvršeno ob sodelovanju Železniškega transportnega podjetja letos spomladi. Naš stalni investitor je tudi Rudnik Zagorje. Največji objekt je izredno modema /kopalnica. V velikem obsegu smo gradili stanovanjske objekte, med njimi tudi zaključeno naselje v Potoški vasi. Zgrajen je bil modemi zdravstveni dom, mnogo manjših in večjih industrijskih objektov. Sedaj pa je tudi v gradnji velik kulturni dom. Pred leti smo precej gradili tudi v Hrastniku, in sicer samski dom za rudnik ter industrijske in stanovanjske objekte za steklarno. Naše delo je tudi leseni viadukt v Hrastniku. Najpestrejša je naša dejavnost v Celju. Gradnje so sicer v primerjavi s Štorami ali Trbovljami manjšega obsega, zato jih je pa mnogo več. Najprej si poglejmo izgradnjo celjske industrije: LIP (povsem nova), Tovarna organskih barvil, mnogo industrijskih objektov za Cinkamo, TEP, Avtoobnova, Finomehanika in druge. Gradili smo tudi v vseh opekarnah. Pomembne v Celju so stanovanjske izgradnje za Cinkarno, TEP, LOMO in druge. r : _; Pogled na stanovanjski blok v Celju, Kocbekova ulica Dviganje lupinaste strehe v elektrarni Trbovlje Pomembno delo v Celju je bila tudi izgradnja velike trafo razdelilne postaje v Selcah z industrijskimi in transportnimi objekti. Lani smo v Celju pričeli z regulacijo Savinje. To je delo, ki bo za nas pač trda preizkušnja. Uspešno smo se uveljavili tudi gradnjah modemih cest. Pričeli smo s Teharsko cesto, izredno naglo smo modernizirali cesto na Ostrožno, največje delo te vrste pa opravljamo na Vranskem. Vendar vse to še daleč ni vse. Nikakor se smemo prezreti pomembnih objektov pri Steklarni Rogaška Slatina, pri Konusu Slovenske Konjice, gradnje stanovanjskih in industrijskih objektov za Tovarno kovanega orodja Zreče, objektov v Preboldu, Žalcu, Dobrni in drugod. Ce omenimo še to, da smo opravljali manjša dela tudi na Kočevskem, v Ljubljani in obnovili grad Makole, smo s tem vsaj v grobem prikazali obseg naše dosedanje dejavnosti. POMEMBNI DOGODKI Pri opisu kratkega obdobja obstoja našega podjetja ne smemo prezreti dogodkov, ki so bili zanij najpomembnejši. Prvi tak pomemben dogodek je bil v letu 1948, ko se je podjetje razdelilo in je bilo v Trbovljah ustanovljeno samostojno podjetje SGP »Zidar«. Leta 1949 je sprejelo vodstvo podjetja zelo važno odločitev, da pristopi h gradnji delavnic, skladišča in garaž na Lavi. To je bilo tudi uspešno izvedeno, in sicer v večini z lastnimi sredstvi. Leta 1950 je bila dograjena še mizarska Poslopje vajeniške šole po izvršeni adaptaciji. delavnica. S tem so bili na Lavi skoncentrirani večinoma vsi obrati, razen cement-ninairsike delavnice in žage. Lota 1950 j e prišlo do ponovne združitve »Betona« im »Zidarja«, s čemer se je podjetje znatno povečalo in okrepilo. Leta 1950 so bili v podjetju izvoljeni prvi samoupravni organi ter so prevzeli upravljanje podjetja v svoje roke. Leta 1953 je delavski svet Sklenil, da nabavi podjetje najnujnejšo težko mehanizacijo iz tujine. Kupljen je bil bager, buldožer, kompresor, s čimer je podjetje dobilo osnovno mehanizacijo za izvajanje nizkih gradenj. Kako koristna in pomembna je bila ta odločitev se zavedamo šele danes. Leta 1953 je pričelo izhajati »Glaisilo«. Leta 1952 je delavski svet načel vprašanje reorganizacije podjetja. Razpisan je bil naitečaij za izdelavo poslovnika podjetja. Leta 1952 so bili prvič izvoljeni po gradbiščih obratni sveti kot ipomožni samoupravni organi. Leta 1954 je bilo na podlagi sprejetega poslovnika in sklepa delavskega sveta podjetje reorganizirano. Ustanovljene so bile ekonomske enote in reorganizirana uprava podjetja. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Kot menda povsod, tako tudi pri nas ni šlo brez začetniških težav in napak. Delavsko samoupravljanje je gradbince našlo precej nepripravljene. Nerešena vprašanja sezoncev, težavna vprašanja nastanitve ljudi, nestalnost kadrov, slaba organizacija dela, slaba mehanizacija in še mnogo tega. Gradbeni delavec takrat še ni kazal pravega zanimanja za delavsko upravljanje. Takrat še ni hotel uvideti, da je razlika med podjetji nekoč in sedaj. Delavski samoupravni organi so se morali spoprijeti predvsem im najprej s to napačno, zastarelo miselnostjo. Potrebno bi bilo mnogo vzgojnega dela. Danes še ni mogoče reči, da srno že popolnoma uspeli. Mnogo delavcev, ki delajo pri nas, še ni zajela zavest, da so člani našega kolektiva. Mnogo je na žalost še vedno takih, ki gledajo samo na to, kje je trenutno lažji zaslužek. Uspeh delavskih samoupravnih organov je v tem, da je sedaj že mnogo delavcev drugačnih. Treba je samo priti na zasedanje delavskega sveta, pa se lahko vsak sam prepriča, kako resno pojmujejo njegovi člani svoje naloge. / Pogled na gradbišče »Regulacija Savinje« Betoniranje ceste Maribor—Trst na sektorju Vransko Treba je le pogledati zapisnike samoupravnih organov zadnjih 2 ali treh let, pa ni težko ugotoviti, da naši samoupravni organi delajo resno. To je dejanski napredek. Ako človek lista po dokumentarnem gradivu naših samoupravnih organov, veje iz tega gradiva ena sama ostro začrtana smer njihovega dela: skrb za napredek podjetja, skrb za zdrave, socialistične odnose v kolektivu. Prav je, da na tem mestu omenimo imenski sestav dosedanjih upravnih odborov podjetja, torej imena tistih članov delavskih samoupravnih organov, na katerih je ležalo do sedaj največje breme dela. Člani upravnega odbora za leto 1950/51 so bili: Predsednik: Zgomba Ferdo Člani: Jeras Venceslav Dr. Pajnič Marko Žohar Evgen Hajnšek Karel Bibič Martin Bibič Jože Goršek Stanko Ceh Ivan Leto 1952: Predsednik: Zgomba Ferdo Člani: Jeras Venceslav Sadar Adolf Bevc Jože Mimik Karel Žohar Evgen Gorenšek Konrad Medved Jože Slemenšek Alojz Siri bar Ivan Leto 1953: Predsednik: Franič Ivo Člani: Jeras Venceslav Rupret Franc Humsfci Anton Verd el Karel Kožar Alojz Mirnik Karel Arnuš Ludvik Artiček Martin Bratina Franc Korent Ivan Boršič Milan Leto 1954/55: Predsednik: Franič Ivo Člani: Jeras Venceslav Ribič Martin Korent Ivan Vitanc Franc Humer Franc Divjak Stanko Dolenc Cvetko Mohar Jože Žohar Evgen Ra j h V lado In upravni sveti po gradbiščih? Le-ti so uspeli zelo različno. Priznati moramo, da delata resno upravni svet centralnih obratov in gradbišča Štore, torej sveta nia dveh enotah,, ki sta imela do sedaj razmeroma stalen sestav ljudi. Iste pogoje je imelo tudi Celje in Trbovlje, vendar nista ti dve enoti pokazali niti približno toliko. Praksa je pokazala, da imajo upravni sveti izredno pomembno in široko polje dela. Svoj pomen dobivajo tem bolj, čim bolj se izpopolnjuje organizacija podjetja, plačilni sistem, premiranje itd. Uspeh dela upravnih svetov nekaterih ekonomskih enot nam je dokaz, da je treba v tej smeri delati tudi še naprej prav tako vztrajno. skrb za Člane kolektiva Čeprav razdobje, ki je za nami, ni bilo ugodno, ker je hi-la poglavitna naloga dogo toviti osnovne gospodarske izgradnje, vendar podjetje ni zanemarilo skrbi za svoje člane. Lahko smo ponosni na uspehe, ki smo jih v tem času dosegli. Tu je na prvem mestu izgradnja stanovanj. Naš ponos je s-tanovanjski blok v Kocbekovi ulici, ki je bil zgrajen s pomočjo LOMO Celje. Zgradili smo nadalje dva lepa bloka ob Ipavčevi ulici in Dečkovi cesti, zidane provizorije v Celju in na Gomilskem. Uredili smo počitniška domova v Gri-kvenici in na Gomilskem. S prostovoljnim delom je bila zgrajena kulturna dvorana, športni stadion z dvosteznim kegljiščem. Delavsko naselje v Zagorju in v Štorah je dobro urejeno. Leta 1953 smo kupili nov avtobus, ki opravlja med tednom redni prevoz delavcev na progi Gomllsko-Štore, ob nedeljah pa koristno služi za številne izlete članom kolektiva. Podjetje skrbi primerno tudi za kader. Najlepši dokaz za to je 16 štipendistov ih 109 vajencev. NAŠI DELAVCI Sestav našega kolektiva je izredno pester. Ne moremo se pohvaliti, da se je že povsem ustalil. Vendar, po 9 letih lahko potrdimo vsaj to, da se je ustalilo vsaj »ogrodje«. Vsako naše gradbišče že razpolaga sedaj s svojim sposobnim osnovnim kadrom in to je najvažnejše. Izkušnje rudarjev iz revirjev se koristno dopolnjujejo s pridnostjo naših delavcev iz Hrvatskega Zagorja in Prekmurja. Mnogo naših delavcev je s Kozjanskega, iz Savinjske doline, največ strokovnega kadra pa iz Celja in okolice. Redno delajo ipri nas tudi večje skupine Bosancev. Ob tem pogledu nazaj lahko obstane oko na marsikaterem delavcu, ki je pred 9 leti začel v našem kolektivu s krampom in lopato, a opravlja že danes visokokvalificirane posle. Povsem isto velja tudi za tehnični in uslužbensfci kader. Pred leti še čisti »zelenci« opravljajo danes samostojno že najodgovornejše naloge. Trda šoto na naših gradbiščih je usposobila naše kadre. V tem je bistveni napredek in tega ob tej priliki ne smemo pozabiti. Levo: Vila »Mira« — naš počitniški dom v Crikvenici Na obratu Gomilsko ima podjetje svoj počitniški dom {fj^at Lat cLaLct nctLslh LsyL&etn.LLav Agilni predsednik SŠD tov. Jeras Venceslav Na pobudo nekaterih članov kolektiva, med katerimi ima največ zaslug direktor podjetja tov. Jeras Venceslav, je bilo leta 1950 ustanovljeno Sindikalno športno društvo »Beton« Celje. Kot povsod, tako so bile tudi tu začetniške težave. Odbor društva z agilnim predsednikom tov. Jerasom na čelu je znal prebroditi začetno krizo, pravilno organiziral društveno delo po sekcijah in že so se pokazali uspehi: množičnost, nastopi, lokalna tekmovanja, temovanje za republiško prvenstvo, kjer nekatere sekcije še sedaj sodelujejo. Seveda ni šlo vse tako gladko, treba je bilo mnogo organizacijskega dela. V tesni povezavi z ostalimi športniki Celja, predvsem pa s športniki gradbenih podjetij Slovenije, je bilo mogoče zainteresirati za aktivno udejstvovanje v društvu večje število mladine. Na pobudo društvene uprave so bili urejeni športni objekti — kegljišče, sindi- kalni dom in igrišče za odbojko. Organizirani so bili vsakoletni športni dnevi gradbincev, kar je organiziralo edino naše društvo in je postala to že tradicija. Tudi letos je organiziran športni dan gradbincev, na katerega so povabljena vsa večja gradbena podjetja LRS. To tekmovanje se bo odvijalo v Okviru proslav 10. obletnioe osvoboditve, istočasno pa slavi naše društvo 5-letnico obstoja. Večina gradbenih podjetij se je temu tekmovanju odzvala, tako da bo Celje v dneh 9. in 10. julija priča množičnemu tekmovanju v nogometu, odbojki (moških in ženskih ekip), kegljanju (moških in ženskih ekip), namiznem tenisu, balinanju, streljanju jjn šahu. Tako hočemo tudi mi gradbinci dostojno proslaviti 10. obletnico osvoboditve, društvo pa 5-letnico plodnega delovanja. Površni obrisi dosedanjega društvenega dela so naslednji: KEGLJAŠKA SEKCIJA Pri podjetju je bilo večje število kegljačev, 'ki niso imeli svoje sekcije, ker niso imeli na razpolago prostora, to je kegljišča, kjer bi skupno vadili. Toda nekega dne — tekli so zadnji zimski dnevi 1950/51 — je bil sprejet predlog, da si zgradimo svoje kegljišče. Dobra ideja — vendar kje dobiti material in kako kriti ostale stroške, ki niso najmanjši. Danih je bilo mnogo predlogov, najboljši med njimi je bil, da bi enostavno prezidali staro skladišče na Ljubljanski cesti poleg direkcije. Material je bil večinoma na mestu; stare, delno zidane barake so nudile materiala dovolj, delovna sila — prostovoljci športniki Betona, ki so sprejeli obveznost, da bodo izvršili potrebne ure ob podpori ostalega kolektiva podjetja, od direktorja podjetja tov. Jerasa, ki je bil sam vedno aktiven športnik — pred vojno je bil kolesar — preko ostalega vodilnega osebja, ki je pomagalo po svojih močeh, poleg strokovnih nasvetov tudi aktivno pri gradnji tega lepega športnega objekta, do slehernega člana kolektiva, ki so nizali kamen na kamen, opeko na opdko ter s svojim delom postavili temelje svojemu matičnemu društvu, pripomogli k ustanovitvi kegljaške sekcije in s tem doprinesli k razmahu kegljanja v Celju in okolici. Delo je napredovalo ne samo hitro, temveč zelo hitro, saj je v kratkem času od predloga za zi- Otvoritev dvosteznega kegljišča v Celju danje kegljišča do prvega lučaja v mesecu juniju 1951 minilo komaj nekaj mesecev in stail je eden zelo lepih športnih objektov v Sloveniji — dvos-tezno kegljišče. Isto leto so bili zgrajeni ostali prostori okoli kegljišča, kjer so športniki SŠD »Beton« našli svoje zavetje, tu so si našli in uredili prostor tudi za odbojko, namizni tenis itd. Povrnimo se h kegljačem. Posamezni kegljači našega kolektiva so kegljali pri raznih krožkih in klubih. Že ob otvoritvi kegljišča je bila na tekmovalnem prostoru zbrana nova vrsta desetih mož-kegljačev, ki so končno našli svoj prostor, kjer so se lahko pričeli izživljati tudi športno. Začetek je tak, kot vsak začetek. Prvi treningi, ki so pritegnili mnogo navdušenih kegljačev, so pokazali, da imamo dosti dobrih kegljačev, s katerimi bomo lahko nastopali tudi na vseh tekmovanjih. Prišli smo na tekmovanje že prvo leto in se dobro borili, vendar mlado moštvo ni imelo dosti izkušenj in v odločilnih trenutkih je popustilo. To nam je onemogočilo vstop na vrhunske tekme za na.jvišje naslove. Več sreče smo imeli prvi čas pri pokalnih tekmah, kjer smo se uveljavili večkrat pred najboljšimi in odnesli lepe pokale. Tako smo zmagali v Rogaški Slatini pred Medved-Gradom iz Zagreba ter Kladlvarjem iz Celja ter dobili lep pokal. Po začetnih uspehih je naše kegljanje doživelo tudi neuspehe, mimo katerih ne moremo, saj v letu 1952 ni moglo iz svojega »začetniškega Stadija«, kar se je poznalo na vseh prvenstvenih in pokalnih tekmah. Ekipa je sicer dosegla v novembru 1952 še en uspeh, postala je sindikalni prvak Celja, nato je bil do februarja 1953 dolg odmor in na našem kegljišču se ni pojavil noben tekmovalec, sekcija je preživljala krizo. Spomladi leta 1953 se je pričelo delo na novo. V sekcijo smo pritegnili nove člane kolektiva, ki so vsak dan napredovali, saj so imeli za učitelje svoje starejše tovariše. Kmalu je bilo na kegljišču vedno živah-neje, odigrali smo mnogo tekem z najboljšimi celjskimi in okoliškimi klubi, kjer so bili vidni prvi uspehi — moštvo je napredovalo vidno od tedna do tedna. Kar se je pokazalo na prvih prvenstvenih tekmah v sezoni 1963, ni bilo zadovoljivo zopet zaradi nediscipline posameznikov, ki so zamujali tekme, kar je bil pač hladen tuš za vse moštvo in tako se nismo plasirali niti za prvenstvo Slovenije v narodnem slogu, še manj pa v finale za Sefmanov pokal, kjer se nas je že od začetka tega tekmovanja držala smola. Vendar so treningi opravili svoje, kar se je odražalo v tekmi dne 13. 12. i953, ki je bil nekaka prelomnica v življenju našega društvenega kegljanja. S tem dnem smo se namreč plasirali za tekmovanje v ligi in smo ob zaključku tega tekmovanja dosegli peto mesto izmed 12 nastopajočih. Z uspehom smo lahko zadovoljni in kegljači Lubej, Tepej, Zagorc, Cafuta, Matjaž, Škorjanc in Vanovšek so častno opravili svoj posel, čeprav so pred pričetkom tekmovanja gledali na rezultat zelo pesimistično. Leto 1954 je 'bilo živahno na našem kegljišču. Moštvo je imelo dovolj treninga in rutine, da je lahko dosegalo nadaljnje uspehe. V narodnem slogu je naše moštvo sodelovalo na prvenstvu Slovenije v Ljubljani, nato pa še na državnem prvenstvu v Zenici. Za to tekmovanje se naša ekipa sicer ni plasirala, vendar se je odzvala pozivu kegljaške zveze Jugoslavije, ki je iz propagandnih razlogov določila to tekmovanje v Bosni. Lepa spominska plaketa z državnega prvenstva v Zenici nam je lep spomin. Ob koncu leta 1954 so naši kegljači zaznamovali še en uspeh, in sicer z osvojitvijo pokala JLA v počastitev 22. decembra, Dneva JLA. S tem tekmovanjem smo nekako zaključili uspešno leto 1954. Leto 1955 se je pričelo s pokalno tekmo JLA v Celju, kjer smo odnesli drugo mesto. Nadaljevali smo tekmovanje v ligi in zasedli zopet peto mesto. Sedaj želi sekcija pridobiti čimveč članov in pritegniti v svoje vrste predvsem mladino, ki bo polagoma zamenjala starejše člane. * Vzporedno z moško ekipo se je hitro pričela uveljavljati tudi ženska kegljaška ekipa, ki je že v začetku dosegla več uspehov, tako ekipnih kakor tudi individualnih. Visok plasman Ježeve in šnajderjeve na državnem prvenstvu v Zagrebu že lota 1952 so bili prvi sadovi vestnih treningov ter discipliniranosti. Lepe rezultate je ekipa dosegla tudi na raznih prijateljskih borbenih tekmah, medtem ko je postajal plasman na prvenstvenih tekmah slabši. Vzrok temu je bil isti kot pri kegljačih — popuščanje v disciplini in zanemarjanje treningov. V letu i954 se je kvaliteta tekmovanj zopet nekoliko dvignila, saj je ekipa osvojila naslov prvaka celjskega centra. Posameznice pa so se plasirale: Knez Danica Kompan Pavla Pelko Milica Pečovnik Marija Bevčič Angelca Vodičar Lojzka 385 podrtih lesov 374 342 339 ,, 338 334 Dkipa je dosegla skupno 2112 podrtih lesov, kar je za naše prilike zadovoljivo. Poleg prijateljskih tekmovanj na domačem kegljišču so bila takšna tekmovanja še v Šoštanju, Krškem, Rušah, Ajdovščini in Trbovljah. Rezultati odigranih tekem kažejo na menjajočo se srečo, ki so sicer zadovoljivi, vendar nas opominjajo na stalni sistematični trening. Opažamo, da je ženski ekipi kegljanje bolj zabava in razvedrilo kot pa stremljenje za večjimi uspehi, ker bi lahko z malo več treninga zasedla na republiškem tekmovanju boljše mesto. Pri vsem tem pa le ne smemo pozabiti uspeha, ki ga je dosegla tovarišica Milica Pelko, ki se je plasirala letos v reprezentanco Slovenije in je tekmovala v hirvat-sko-slovenskl Egi. Rezultat 387 podrtih lesov je zopet lep uspeh, ki po drugi strani pokrije morebitne slabosti, ki se od časa do časa pojavljajo tako pri ženski kot pri moški kegljaški ekipi. Seveda je krogla okrogla in napačno bi bilo pričakovati, da mora zmagati vedno favorizirano moštvo; zelo nesmiselna bi bila sploh seveda vsaka športna igra, pri kateri bi bil že v naprej določen zmagovalec. Zato moramo tudi poraze moštva prenesti. ODBOJKA Če trdimo, da je z ozirom na množičnost in kvaliteto pri nas kegljanje na prvem mestu, potem je takoj za njim odbojka. V letu 1955 pa" je bila odbojka brez dvema na prvem mestu. Težko bi napisati vse rezultate — uspehe in neuspehe naših odbojkarjev, ki so jih v teku petletnega obstoja dosegli. — Vzporedno z društvom je bita ustanovljena tudi odbojkarska ekipa, ki je pričela s sistematičnim treningom. Uspehi niso izostali. Moška vrsta se je poleg lokalnega tekmovanja, tekmovanj za sindikalna prvenstva uvrstila na kvalifikacijskem tekmovanju leta 1950 v slovensko ligo. V tej je vseskozi nastopala kot edini predstavnik Celja in ga tudi 'dostojno zastopala z ozirom na to, da je po svoji tradiciji zelo mlada. Dejstvo je, da ni naš edini cilj vrhunski rezultat, vendar smatramo kljub temu za potrebno, omeniti nekaj rezultatov: leta 1950 je bila naša ekipa sindikalni prvak Celja; leta 1951 je osvojila prvo mesto pokalnega tekmovanja med gradbinci Slovenije, kar se je ponovilo še leta 1952 in 1954. Odbojka: Prizor iz ligaške tekme Odbojkarice pred tekmo V tekmovanju za pokal JLA ob priliki proslave Dneva JLA je bila ekipa zopet uspešna in je osvojila pokal. Sekcija ima doslej registriranih 72 važnejših tekem, vključno prvenstvena tekmovanja v I. slovenski ligi. V tej ligi tekmuje moška ekipa tudi letos in je za enkrat v zgornjem delu lestvice. Brez dvoma pa ibi bili uspehi naših odbojkarjev še večji, če bi jim bil omogočen reden trening. To je namreč težko izvedljivo, ker so igralci zaposleni po vseh gradbiščih podjetja. Ženska ekipa je začela v letošnjem letu s sistematičnim treningom. Do letos dejansko sploh ni obstojala ter je bila njena ustanovitev šele leta 1955. Odigrana je bila prva tekma, na kateri so pokazale uspehe tednih treningov, saj so zmagale s 3:1 nad ekipo Partizan Gomilške. Led je prebit — pravijo — in se prav resno pripravljajo na srečanje ob priliki športnega dneva gradbincev v Celju, še bolj resno pa na tekmovanja v slovenski ligi, kamor se bodo vključile. Želimo jim obilo uspehov, saj bodo zopet edini predstavnik Celja in okolice, ki v tej panogi tekmuje v razredu najboljših,. NOGOMETNA SEKCIJA Nogometna sekcija ima namen, da v okrilju društva vključuje in omogoča rodno športno udejstvovanje v tej športni panogi predvsem članom našega kolektiva. Ravno nogomet, ki je najbolj priljubljen in razširjen, je primerna igra, da na zdrav način razvedri delovnega človeka ob prostem času in ga napravlja odpornejšega in odločnejšega. Kot tak naj bi tudi združeval mlade ljudi kolektiva in jih odtegoval kvarnim vplivom ulice in gostiln. Postopno vključevanje mladih ljudi v športne klube je najboljša pot k obvezni telesni vzgoji, do katere bo moralo priti slej ko pre-j. Danes si ne moremo misliti mladega človeka, ki ne bi imel razumevanja za vse tisto, kar razumemo za telesno kulturo, zdravim -razvedrilom v naravi in ustvarjanjem pogojev za boljšo delovno zmogljivost. Nogometna sekcija ima včlanjenih skupaj 25 članov. Iz tega je razvidno, -da je sekcija maloštevilna z ozirom na številčno precej močan kolektiv. Potrebno bo izvesti še agitacijo za vključitev novih članov predvsem iz vrst vajencev. V tem pogledu prednjačijo na gradbišču v Štorah, kjer Nogometaši imajo kompletno mladinsko moštvo, sestavljeno iz samih vajencev. Sekcija deluje že od ustanovitve društva in ima do sedaj že lepo preteklost. Do sedaj je sodelovala na vseh sindikalnih prvenstvih, raznih turnirjih in imela veliko prijateljskih srečanj z raznimi društvi in dosegla zadovoljive uspehe. Resneje je .pričela z rednim delom v lanskem letu, ko se je tudi vključila v prvenstveno tekmovanje Celjske nogometne podzveze. Do tedaj je bilo njeno delo omejeno le na redka občasna sindikalna nogometna tekmovanja celjskih delovnih kolektivov. Koit taka je sekcija tudi životarila, brez rednega sistematičnega dela in zaradi tega tudi ni mogla ob takih priložnostih zavzeti vidnejšega mesta. Redna vadba je bila seveda tudi onemogočena zaradi zaposlitve članov na raznih oddaljenih gradbiščih izven Celja. Težave so tudi v tem, ker društvo nima lastnega nogometnega igrišča in so ta v Celju maloštevilna in zato preobremenjena, nam pa zaradi tega dana le na omejeno uporabo. Vsi člani sekcije so disciplinirani in se tiudijo kot pravi športniki in omenjene težavne okolnosti nadomeščajo z večjo požrtvovalnostjo. NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA Veliko popularnost uživa v društvu tudi namizni tenis. Aktivno sodeluje v tej panogi 12 članov, dočim je ženska ekipa prenehala z aktivnim delom, čeprav je nekaj časa dobro delovala. Nemiznoteniška sekcija je sodelovala do sedaj na vseh sindikalnih prvenstvih in ostalih množičnih tekmovanjih mesta Celja. Naj večja uspeh je dosegla v letu 1953, ko je zasedla na tekmovanju prvo mesto. Sekcija se udeležuje tudi vsakoletnega tekmovanja gradbincev in je dosegla tudi v teh srečanjih zadovoljive uspehe. Za bodoče uspešnejše delo bo potrebno tudi za to sekcijo pridobiti več mladine in s tem delo poživeti. ŠAH V NAŠEM KOLEKTIVU Bivša menza našega kolektiva v Kersnikovi ulici je 'bila istočasno tudi prvo zbirališče šahistov. Takrat še v skromnih prostorih menze, saj še ni minilo dobri dve leti po osvoboditvi, se je pojavila v teh prostorih prva šahovnica. Okoli te šahovnice so se zbrali delavci in uslužbenci po truda -polnem delu. Bilo je v letu 1947, ki ga lahko označimo -kot začetek oziroma rojstvo šahovske igre v kolektivu. Ta šahovnica je dala povod, da so se pojavile še druge, kjer je bilo vedno več zanimanja za to viteško igro. Čas je prinesel svoje, iz dvobojev posameznikov smo spoznali najboljše šahiste in njihovo moč v igri. Iz tega je nujno sledilo, da smo začeli igrati razne šahovske turnirje, tudi na več deskah, ki,so bili organizirani po posameznikih. Ti šahovski turnirji so privlačevali vedno več simpatizerjev šaha iz našega in drugih kolektivov. Začeli so se razni dvoboji z člani sosednih kolektivov, pri tem pa smo spoznali moč naših šahistov in tujih nasprotnikov. Končni zaključek je bil, da smo prišli do spoznanja, da nam moč v igri dovoljuje nastope proti drugim kolektivom. Leto 1947 se je bližalo h Ikoncu, do organiziranih tekmovanj pa ni prišlo z drugimi kolektivi. Obdobje od leta 1948—1955 se šteje v dobp organiziranega šahovskega tekmovanja. V letu 1948 je pričela delovati no-voorganizirana šahovska sekcija pod okriljem sindikalne podružnice kolektiva. Ta sekcija je imela Vključenih 20 članov, ki so nastopali v mesecu decembru, ko so se pomerili za naslov prvaka odnosno najboljšega šah ista v kolektivu. 2e v začetku leta 1949 se je najboljša desetorica naših šahistov v prijateljskih srečanjih merila s sindikalnimi ekipami, med tem tudi z najmočnejšimi v Celju. Kako se je šah razbohotil v našem rdečem kotičku v Kersnikovi ulici dokazuje to, da so vodilni šahisiti raznih šahovskih sekcij zahajali k nam, prirejali tu brzoturnirje, prijateljska moštvena šahovska srečanja in končno organizirali turnirje kategomikov. Tu je sodelovalo na desetine šahistov iz Celja in med temi 'je bilo mnogo naših, ki so si priborili svoje kategorije in za katere je s tem pričelo pravo šahovsko udejstvovanje. Sodelovali smo z izmenjajočo srečo na raznih sindikalnih prvenstvih, častno nastopali masovno za naš kolektiv na raznih prireditvah istega. Z materialno in moralno podporo svojih sindikalnih podružnic smo prišli do potrebnih sredstev, s katerimi nam je ibila dana možnost prijateljskih] in ostalih srečanj po naši slovenski domovini. Po ustanovitvi SKUD ing. Rado Iršič je sekcija sodelovala v okviru istega. V letu svojega razvoja do leta 1953 oib raznih tekmovanjih je prijetno presenečala s tem, da je doprinesla marsikatero točko za zmago nad nasprotniki. Šahovska sekcija pa je v dobi svojega vzpona do leta 1953 priredila mnogo samostojnih šahovskih tekmovanj, srečanj in turnirjev, na katerih je dosegla vidne uspehe, doživela pa je tudi nekaj porazov od močnih nasprotnikov, vendar predvsem zaradi izostanka nekaterih igralcev. Ekipa namiznega tenisa Prva tekma v odbojki med ekipama TVD »Partizan« Gomilške — Beton Celje Glavni odbor sindikatov Slovenije je s pomočjo Šahovske zveze Slovenije organiziral v letu 1947 svoje prvo masovno sindikalno šahovsko prvenstvo Slovenije, ki se je igralo ekipno na šestih deskah, posamezne šahovske sekcije pa so imele pravico oziroma je bilo zaželjeno, da nastopijo v tem prvenstvu z več moštvi. S tem v zvezi je organiziral tudi celjski šahovski odbor s pomočjo Okrajnega sindikalnega sveta začetno tekmovanje tega prvenstva v celjskem okraju. Ta prvenstva se ponavljajo vsakoletno in manifestirajo masovnost šaha, istočasno so prirejeni turnirji v Portorožu oziroma Piranu, 'pomenili politično manifestacijo v naših obmejnih krajih. Naša šahovska sekcija se je pričela udejstvovati na tem turnirju leta 1949-50, vendar je kljub dobremu plasmanu v vseh letih dosegla prvo mesto v Celju šele leta 1953 in si s tem priborila prehodni pokal in pravico sodelovanja v finalnem sindikalnem prvenstvu Slovenije. Naša sekcija je takrat delovala že v okviru SKUD Rado Iršič in dobila od istega vso podporo za potovanje v Portorož. Prav posebno so se izkazali Ob tej priliki uprava podjetja Beton, kakor sindikalna podružnica, ki so 'pomagali zbrati sredstva za 'potovanje v Portorož ter so tudi moralno podprli svoje moštvo. Uspeh ni izostal, kajti naše moštvo je zasedlo 6. mesto, kar je bilo za vse sodelujoče presenečenje. Isto leto so člani našega kolektiva potovali v Novo mesto, kjer je gradbeno podjetje Pionir imelo svoj športni dan. Manjkali niso šahisto, ki so v zelo močni konkurenci osvojili prvo mesto, nato pa porazili tudi sindikalno reprezentanco Novega mesta, kar je bil zopet velik uspeh. Leta 1954 in 1955 smo si priborili na masovnem sindikalnem prvenstvu v Celju 3. mesto, v letu 1954 s pravico nastopa na slovenskem prvenstvu v Portorožu, v letu 1955 pa 3. mesto ni zadostovalo za sodelovanje na slovenskem sindikalnem 'prvenstvu v Ribnici na Pohorju, kjer je bila udeležba na okrajnem sindikalnem prvenstvu Celja naipram prejšnjim letom manjša, poleg tega pa zaradi konkurence ni bilo tistega zanimanja, ker so bila' prva tri mesta oddana favoritom, to je Državnim ustanovam, Cinkarni in Betonu. V letošnjem letu ima šahovska sekcija namen poživeti delo sekcije na ta način, da bo v hladnejših jesenskih dneh priredila dvojen turnir, na katerem ibodo sodelovali vsi kategorizirani v eni, nekatego-rizirani pa v drugi skupini, da bosta potem tudi nagradi za obe skupini enaki, kar bo zasigunalo čim večjo udeležbo naših šahi-stov, ki jih imamo sedaj z mladinci okoli štirideset. Odbor SŠD »Beton« Šahovska ekipa ie bila na tekmovanjih polnoštevilna, poraze je vedno prenesla trezno in v naslednjem kolu so bili zbrani vedno vsi za mizo, kjer so se merili z novimi nasprotniki. Dejstvo, da je pri podjetju mnogo gradbišč izven Celja, onemogoča večji razmah šaha, kaikor je to mogoče pri tovarniških kolektivih, zato je sicer zelo močna sekcija včasih v zelo važnih srečanjih morala nastopiti z rezervnimi igralci, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki so skopo odmerjena po letu 1953 oziroma 1954. V bistvu je šahovska sekcija pričela svoje delo s tem, da je priporočala množičnost, ni se ji pa posrečilo obdržati prav vse člane, kajti za šah je potrebno imeti moč- no voljo, odločnost, pozornost in samoob-vladanje, poleg tega pa mnogo vzdržnosti in stremljenja po 'napredku in študiju, po drugi strani pa so mnogi naši šahisti navdušeni športniki, kar jim vzame dosti časa, da bi se več posvetili samemu šahu, kar tudi ne bi -bilo pravilno. S tem, da je naša šahovska sekcija brez takoimenovanih vrhunskih šahistov, so do sedaj doseženi uspehi tem večji, ker smo ravno z izenačenostjo na vseh deskah dokazali, da smo pravilno razumeli potrebe IX) udejstvovanju članov našega kolektiva. V bodoče 'bo šahovska sekcija stremela za tem, da dvigne na splošno kvaliteto šahovske igre poleg uvajanja množičnosti. Organi delavskega samoupravljanja SGP „Beton" Celje čestitajo članom kolektiva - športnikom k doseženim uspehom v času 1950 - 1955 z željo, da začeto delo plodno nadaljujejo. ŽELEZARNA ŠTORE Proizvaja in nudi svojim odjemalcem: Valjane proizvode: okroglo, ploščato, kvadratno, šesterokotno in betonsko železo. * Odlitke sive litine, strojne litine, litoželezne cevi s pripadajočimi armaturami, jeklarske in kovaške kokile — vse vrste valjev iz trde litine za potrebe črne in barvaste metalurgije, za mlinsko in tekstilno ■ industrijo. * Ognje odporne izdelke: visokokvalitetno Sa- motno opeko in Samotni malter. * Zahtevajte katalog naših izdelkov. * ŠTORE PRI CELJU, železniška postaja Štore industrijski tir Štore. Telefon št. 21-08 Celje ali Štore 1, bančni račun štev. 625-T-3, teleprinter 03318 Cementarna ( TRBOVLJE IZDELUJE: PORTLAND CEMENT ZNAMKE N 400 IN C 500. PROIZVOD CEMENTARNE TRBOVLJE JE ZNAN DOMA, KAKOR TUDI V INOZEMSTVU KOT VISOKO KVALITETEN. e SLOVENIJA CESTE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA, TITOVA CESTA 38 Tel. štev.: 32-505 30-817 Poštni predal 240 Tekoči račun pri NB 604-T-34 Graditev vseh vrst nizkih, visokih ter vodnih objektov. Dobavljanje porfirnega agregata v vseh granulacijah. Projektiranje Specialnost: Gradnja cest z raznimi sistemi vozišč, večjih mostnih konstrukcij in predorov. Polaganje litega asfalta in asfaltnega betona. »£Zidar« NAJVECJE gradbeno PODJETJE V KOČEVJU IZVRŠUJE HITRO IN SOLIDNO VSA V GRADBENO STROKO SPADAJOČA DELA. ZA NAROČILA SE PRIPOROČA. X X CINKARNA Metalurško kemična industrija Celje Telefoni: 20-41, 20-42, 20-81, 20-82 Proizvaja za domači trg in izvoz: Surovi cink 97,80% Zn Ginkov prah 97% Zn totnl Fini cink 99,75% Redestilirani cink 99,85% Zn Rafinirani cink 98,70% Zn Cinkovo pločevino Avtotipijskc in offset plošče Cinkovc protektorje za kotle Cinkovo belilo Žvepleno kislino 00° Bc Kromov galun Zeleno galico Natrijev hidrosulfit Metalit Natrijev sulfit Natriumsilikotluorid Superfosfnt Rnrijev sulfid Cink sulfat Svinčeni minij Svinčeno glajenko I.itopon Ultramarin Modro galico Cenjene stranke opozarjamo, da opravljamo usluge z valjanjem svinca, kositra, antimonovega svinca in srebra TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE NUDI SVOJE PRVOVRSTNE IZDELKE: EMAJLIRANO POSODO, POCINKANO POSODO, BRUŠENO IN SUROVO POSODO, POKOSITRENO POSODO, HIGIENIČNE EMAJLIRANE izdelke;, KOPALNE KADI, KOTLE IN RADIATORJE ZA CENTRALNO KURJAVO, SENČNIKE VSEH VRST, ITD. * Brzojav : EMAJL, CELJE telefon: 22-71 * ZAHTEVAJTE PONUDBE! „PIONIR“ Splošno gradbeno podjetje NOVO MESTO izvršuje objekte visokih in nizkih gradenj, kapitalne izgradnje in družbenega standarda. V svojih stranskih obratih — mizarska delavnica — mehanična delavnica — žaga — peskolom in podobno, izvršuje vsa dela strokovno, solidno in ceneno. V sklopu Energetskega sistema Slovenije proizvaja električno energijo za industrijo in široko potrošnjo v svojih elektromehaničnih delavnicah. Izdeluje tudi razno opremo po naročilu za široko potrošnjo in industrijo. Elektrarna Trbovlje T O V A R N A CELJE VAS OPOZARJA NA SVOJE IZDELKE AKRO akvurelne šolske barvice, AKRO plakatne tempera barve, AKRO umetniške tempera barve, AKRO karbon papir, AKRO • pisalne trakove, AKRO matrice za razmnoževanje. AKRO Diazo-nmoniak papir — Jasnit, AKRO črnilu, A K RO barve za tkanino, A ER O barve zu tla, AKRO lužila za les. AKRO Guminol, lepilo zu gume, AKRO Moltin sredstvo proti moljem ZAHTEVAJTE NAŠE IZDELKE V VSEH TRGOVINAH! PLINARNA - VODOVOD CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 25 Telefon 23-10 PROIZVAJA PLIN IN KOKS. IZVRŠUJE TUDI VSA VODOVODNO INŠTALATERSKA DELA. ZA NAROČILA SE PRIPOROČA! 56 > 0^GANy. _ i V'CCL3V Tovarna organskih barvil Celje M O 0 O m 2 a IZDELUJEMO: KALORIFERJE, VENTILATORJE, KLIMA NAPRAVE, BOJLERJE, TLAČNE KOTLE VSEH VRST VELIKOSTI IN IZVEDB, ELEKTRIČNE KALORIFERJE, KONDENCNE LONCE OD %>" DO 2", KLEPARSKE PRIROBNE STROJE,, SUŠILNE NAPRAVE IN PODOBNO. IZVRŠUJEMO: MONTAŽE VSEH VRST CENTRALNIH KURJAV IN SANITARNIH NAPRAV TER VSA STAVBNA KLEPARSKA IN KLJUČAVNIČARSKA DELA NAROČILA IZVRŠUJEMO HITRO IN SOLIDNO. splošno gradbeno podjetje Konstruktor MARIBOR, SERNČEVA UL. 8 TELEFON 22-12, 21-48 VF IZVRŠUJE VSA GRADBENA DELA NA VISOKIH IN NIZKIH GRADNJAH KVALITETNO IN V ZADOVOLJSTVO INVESTITORJEV. * ZA NADALJNJA NAROČILA SE PRIPOROČAMO! Gradbeno industrijsko podjetje CENTRALA V LJUBLJANI, BOHORIČEVA ULICA 24 Telefon: 39-241, 39-242, 39-243 IZVRŠUJE GRADBENA DELA NA OBJEKTIH KAPITALNE IZGRADNJE IN DRUŽBENEGA STANDARDA. GRADBIŠČA: JESENICE, MEDVODE, MOSTE, LJUBLJANA, KOPER, ŠOŠTANJ, RAVNE NA KOROŠKEM, VUZENICA, MARIBOR, KIDRIČEVO, ZENICA. MEHANIČNE DELAVNICE V LJUBLJANI IN MARIBORU, LESNI OBRAT V ŠKOFJI LOKI. DELOVNI KOLEKTIV STROJNE TOVARNE TRBOVLJE