ni w|lM»M. il«.*. Mi»uiiihmu'«rtii'jMi mu « - 2IVL1EN7E IN SVEI TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PO NEDELJSKEGA JUTRA &Т.Л1. ■ V LJUBLJANI, 24. OKTOBRA 1936. KNJIOA M JESEN V GOZDU ' RAZVOJ P i - očim eo nekoč skoraj splošno menili, da je zemlja z vsem nastala % enim samim stvar-stvenim dejanjem, se je v ld. stoletju uveljavila misel, da eo _ se bitja razvila iz preprostih v komplicirana z dolgotrajnim izpopolnjevanjem. Človeštvu 19. stoletja je to naziranje, ki sta ga utemeljila pred vsem Darwin in Lamark, godilo, ker je bilo v skladu s vsem toda« njim materialističnim svetovnim nazorom. Današnje človeštvo ima glede tega naziranja svoje mnenje, toda misel razvoja vseh živih stvari, kakor sta jo vrgla t svet oba imenovana učenjaka, je ostala splošna last vsega kulturnega človeštva. Danes menda že nihče več ne dvomi, da je življenje nastalo s počasnim razvojnim procesom. Razvijati se, pomeni postajati večji, kompliciranejši, napredovati, izpopol« njevati se. Narava je tudi v resnici šla to pot razvoja od nižjega k višjemu, a vendarle ne povsem tako preprosto. V knjigi zemeljske zgodovine naletimo na tisoče in tisoče šivali ter rastlin, ki so nastale iz preprostih oblik in so v teku milijonletij dosegale čedalje večjo popolnost Toda to stalno razvijanje je imelo tudi svoje po» vratke, ki morda ne pomenijo povrat-ka k slabšemu in študij teh procesov spada med najzanimivejša poglavja biologije. Mnoga bitja so dosegla v svojem razvoju svoje izhodišče, čeprav so videti čisto drugačna nego ob začetku. Vse življenje izvira iz vode- Morje je domovina bitij. Bil je eden največjih čudežev, ko se je vodna žival raz« vila v kopno žival. A ko so se kopne živali po dolgih, silno dolgih dobah razvile in izpopolnile, so začele nekatere med njimi ponovno osvajati vodovje. Sle so svojo pot »nazaj«. Vsi poznamo kita, ki ni riba, temveč sesalec kakor človek, konj, pes ali druge najbolj znane živali. Kiti so si morali svoje vodno kraljestvo zno« va priboriti. Po vsej priliki so se razvili iz živali, ki je bivala že dolge dobe na kopnem, kar nam dokazuje mnogo znakov, in so se novi okolici izvrstno prilagodili. Njih kopni predni» ki so izvirali spet od vodnih praživa-U. Torej razvoj nazaj, razvoj, ki ni- > OVINKIH kakor ni potekal v premi meri, kakor si te stvari običajno mislimo. Kiti, mroži, delfini in drugi vodni sesalci izvirajo iz različnih kopnih sesalcev in nam kažejo, kakšnih ogromnih sprememb je sposoben organizem, di si ponovno osvoji življenjsko pravico v vodi. To velja zlasti za dihanje. Ribe dihajo s škrgami, ki izkoriščajo male količine kisika v vodL Pljuča, s katerimi dihajo kopni sesalci, pa potrebujejo vse večjih množin kisika v zraku. Narava ni bila v stanu, da vrne velikim vodnim sesalcem škrge njih prednikov in tako je šla drugo pot. Pljuča so jim postala obsežnejša, tako da žival lahko tudi dalj časa vztraja pod vodo, ne da bi ji bilo treba med tem dihati. A kakor vsi vemo, je še druga neprijetnost razen pomanjkanja zraka, ki smo ji sesalci podvrženi pod vodo: voda nam t sili namreč v nos in ušesa. Tudi gle-ne tega je narava poskrbela za svoje vodne sesalce: odprtine nosa in ušes so jim zelo majhne in se dado zapreti. Vsak, ki je videl kita, ve, da se pojavi nad površino najprvo s tem, da spusti v zrak velik oblak pare. Ta oblak ni nič drugega nego topli, vlažni zrak, ki ga je imel v svojih pljučih in ki ga ob povratku na površino na mah izdiha. V mrazu polarnega ozračja se ta zrak zgosti v meglo. Sloviti kitovi vo» dometi niso torej nič drugega nego znaki njegovega dihanja. Mroži in morski levi po živalskih vrtovih nam kažejo zelo dobro, kako pri pqtap-ljanju zapirajo svoje nosnice. Tudi dlaka teh živali se je morala prilagoditi novim razmeram. Izginila je ali pa postala kratka in gosta kakor pri tjulnih. Telesna oblika se je prav tako prilagodila življenju v vodi, mnogi izmed morskih sesalcev so dobili torpedu podobno obliko In pri tem so ee jim spremenile tudi noge. Sprednje noge so postale kratke in podobne plavutim ter stopile malo bolj na stran. S tem so dobili morski sesalci ▼ resnici nekaj ribam podobne» ga. Zadnje noge so jim bodisi popolnoma izginile ali pa so stopile tako daleč nazaj k repnemu koncu, da so videti kakor prečno postavljena repna pšavut. V notranjosti kaže vso preobrazbo zelo dobro posebno okostje. Kostni ostanki nekdanjih zadnjih nog eo deloma èe ohranjeni, a kot povsem nepotrebni ostanki, bre2 zveze z drugimi notranjimi organi. Podobne spremembe so doživeli tol-ščaki (pingvini), ki jim je perje po« stalo luskinasto in ki so ee jim peruti preobrazile v nekakšne plavuti. Tudi o njih lahko rečemo, da so ee razvili nasaj, kajti predniki ptic eo bili nekoč tudi vodne živali. In če pogledamo še bolj naokrog po živalskem svetu, naletimo na polno primerov razvoja po ovinkih. Noji eo ee razvili iz ptic, ki eo znale nekoč le- tati, predniki ptic pa niso letali Bolhe in uši eo prav tako izgubile sposobnost za letanje in sličijo v tem pražu-želkam, ki še niso imele nobenih kril. Sploh kažejo zajedalci največje po-vratke, kar je pač v zvezi z njihovim zajedalekim življenjem. Lahko eo se odrekli v tem življenju popolnostim, ki eo bile že lastne njihovim prednikom, -v «i aiid a*h *i»*i bil on sam! Ne, zdaj imaš res samo eno: kako bi prej dospel do križa ti. Mislim, da naravnost bežal nisem, toda gotovo je bilo bolje, da me »vsa fara« vsaj zdaj ni gledala in videla. O križ našega odrešenja — pozdravljen stotisočkrat! Odondod jo cesta v lepem loku zavije okrog tega hribčka tu spredaj in se potem na oni strani položno spusti proti vasi. Toda obenem se pri križu odcepi naravnost v globino strma hudourniška struga. Ne vem, ali, imajo duhovi navado, da jo ob takih križiščih mahnejo rajši po gladki državni césti, ali — posebno, če so za kom — tvegajo po tSkem peklenskem grušču svoje šklepetajoče kosti: o tem vsaj nisem dvomil, da me zdaj niti sam satan več ne doteče. Spomnim se pa, da sem si moral dvakrat pritrditi klobuk; in ne zaradi zračnega pritiska, temveč to smem vsakemu zatrditi, ki še ni bežal pred krsto, da je res vse tisto, kar pripovedujejo o »ježenju las«. VRBE OB VODI Hvala Bogu! Tam, samo še za lučaj daleč,, stoji prva hiša naše vasi. Nazaj se pa tudi sedaj ne bom oziral — tam zdaj še vedno malo »zebe«. Toda tudi treba ni več: če strahovi so, v tako bližino človeških bivališč se gotovo ne upajo. In tako moj korak zopet za-dobi svojo »normalno mero«. No, kaj je to? Ali ne stoji tam cela gruča glasno in živahno govorečih ljudi? Dà, célo Julčka sem sedaj razločil. In zraven njega se najbolj žene njegov dolgi brat. 2e me zagledajo. In vsa tolpa rai hiti naproti. — No, kaj je? Si videl tudi ti? kriči Julčkov brat. — Videl sem že; kaj je, pa res ne vem, sem malomarno skomignil. Krsta že ne! — Zakaj ne krsta? se je razgreval Julček. Če pa sem natančno videl! — Zato ni krsta, ker «e krste same ne sprehajajo po mesečini! — Pojdimo pogledat! To hočemo pa vendar videti! se je oglasil sam žu-pan. Toda tu so se obrnile vse oči т smer, odkoder sem bil jaz pravkar prišel. In tam, med dvema drevesoma ob vsaki strani ceste je stala »krsta«. In je nenadoma zateglo — zamukala. Zdaj se je bilo seveda lahko smejati. Čeprav so vsi priznali, da popolnoma črne krave z belim hrbtom v mesečini ni tako nemogoče zamenjati s krsto. Samo da se Julčka, če se ubogi ljudje tam preko niso že popolnoma spremenili, gotovo še vedno drži povest, kako se mu je krava smejala. Z GROENLAND A Sovjetski! plavajo® institut, Jedatomee >Sadko<, se je s svojega potovanja po Arktiki p,ripel ial mnoflo brezhrbičnih žival«, ujetih v eilnih globinah okoli Groenland«. »Sadko« je meril do 3500 čevljev globoke in orivlekel na dnn vzorce z morskih tal Ugotovitve ruskih učen iakov eo take, da bodo ovrsrle dosedanje pojme, kakršne eo imeli geografi o tej zemlji. Na krovu 1 ©dolom ra je 13 laboratorijev. Posebni aparati elužijo za beleženje prozornosti morja in njegove globine. Odwava ima m razpolago avione. ki M omosročajo. da dvakrat na de-n zaznamenjuje meteorološko karto. Glavna naloga ji те: proučevati tople stre je v Atlsmtiku zaradi morske plorbe po .•evern. Doslej je vpisale sebi v dobro že obilo odkritij. • i..... ! • ■ • ! .' . . .i U H A ANTON N A D A L J h ari ca je dolga 70 do 75 cm, razkrilje meri 160—170 cm, rep 25 do 28 cm. Samica — kakor pri vseh ujedah — je večja kot samec, a ima manjšo glavo in manjše čope. Glavna barva je rj^va ali umazano rumena s temnimi lisami in posebno po životu črnimi progami. Barva pri samcu je temnejša, grlo pa svetlejše. Perje je mehko in nafopirjeno, tako da se zdi uharica veliko večja, kakor je v resnici. Nad ušesi je na vsako stran do 8 cm dolg pernat čop. Oči so rdeče rumene. Kljun je črn, kratek, debel in ostro zakrivljen takoj od korena. Noge in prsti so kosmati, docela porastli s kratkim, mehkim perjem. Parjenje je na pomlad, konec marca in v aprilu. Gnezdo je v kakšni skalni votlini ali razpoklini, v duplini starega drevesa, a včasi uporabi tudi staro gnezdo večjih ujed. Samica znese 3—4 skoraj pravilno okrogla, medlo bela ali tudi sivkasta, trdolupinasta jajca. Mladiči se izležejo po 22 do 24 dnevih. V dobrih 6 tednih so popolnoma godni, nakar se ločijo od staršev, ker stara uharica v svoji bližini ne trpi tekmeca. Našel sem gnezdo uharice v Šupljem kamnu pod Kačanikom, kjer so razen uharice gnezdili še gologlavi jastrebi, * druge male sove in skalnati golobi. V pečinah nad Samostanom Sv. Bogoro-dice v soteski reke Treske sem našel dve gnezdi. V Plačakavici pri Kočanah so orožniki našli gnezdo v duplini starega hrasta. Na gnezdu sem našel napol objede-nega mladega zajčka, glavo mlade mačke, perje od kokoši, gosi, golobov, srak in vran, še nenačeto postolko, malega čuka in ostanke ovac Ob gnezdu je bilo vse polno izmečkov, ki • jih uhariča po prebavi izvrže iz želodca Ti izmečki so od neprebavljivih dlak in perja pojedenih živali in so med njimi včasi tudi posamezni koščki kosti Na podlagi teh izmečkov se Uhko določi brana uharice, kakor tudi drugih ptic-ujed Uharica lovi. samo ponoči. Zaradi tihega leta. jadra kakor netopir nizko nad zemljo ali obletava drevje in grmovje, ji ne uide skoraj nobena napadena žival. Od miši do srnačke ali ce- RICA КАГГUS B V A N J E xu gnezdita uharica m gologlavi jastreb lo lisice, od vrabca do gosi, ni nobena žival varna pred njo. Včasi se spravi celo na ribe. dalje BONAPARTE IN ITALIJANSKA ZASTAVA Današnji italijanski prapor je zelen.bel. rdeč. kakor veste. Ali pa vam je znano, da je po vsej priliki Napoleon izbral barve in določil njih razpored? Tako vsaj bi se dalo sklepati po praporu, kakršnega imajo saperji na konjih v lombardski legiji. Ta spada med najstarejše trobojniee, kar jih je Napoleon dal 1 1796. italijanskim vojaškim tvorbam. Ta zanimiva italijanska zastava je poleg 7 drugih iz |$te dçbe letos prešla v milanski muzej Risor-gimento. VPRAŠANJE BAKRA Ali bodo bakreni rudniki na planetu izčrpani v 65. letib? »Metallwirtsehaftc to zatrjuje, češ da eo današnie zaloge takole razdeljene Rusija-Kanada: 12 do 14 miUjo-nov ton; USA: 19 milijonov ton; Rodezija; 20.3 mili iona ton; Ci!e: 32,2 milijona ton; Glede finančne kontrole odpade na Anglijo 23%, na Zedinjane države pa 56°/«. „PASJA GROFIC A"-NAPOLEONOVA LJUBICA rs. GOVEKAR NADALJEVANJE ako poroča Radič, ki navaja mi slik Salzburga, Dunaja, Pariza, Hal- 'celo vrsto imen in podrobno- leina, Rauchenbichlhofa in — Vikto- i sti. Toda lani je začel v »Wie- rine kot speče Venere. Ta slika im* __jner Tagblattu« izhajati roman podpis: »Victoire als schlafende Ve- z naslovom: Sophie von Khuenberg: nus von Lampi dem Jungeren gemalt. Die Hundsgrafin. Der Roman Kunsthistorisches Muséum Wien,« in einer S a 1 z b u r g e r i n. Roman je -- izšel tudi v knjigi* s 13 leprodukcija- * Im Verlag »Das Bergland. Buch« Grax. TRI3E MUŠKETIRJI Aleksander oitmas st. © ilustriral nôrretranders e r>natis ni dovoljen SOVIN GLAS Prehodil je že precej pota, ko ga je nenadno prestrašil strel. Istočasno je švignila krogla tesno ob njegovem ušesu. Instinktivno se je vrgel takoj na tla. To vendar ne morejo biti Angleži. To je bil najbrže kakšen zavratni morilec! Ali je blazna ženska res poslala za njim morilca? Splazil se je bliže, toda kraj, odkoder je prišel strel, je bil prazen. Samo sova je sedela na stari vrbi in grozljivo neprijetno sko-vikala v temo. kaže povsem golo, okoli dvajsetletno speče dekle v življenjski velikosti. Rrasotica leži na blazinah, obrnjena k gledalcu (na desni strani svojega telesa); z desnico si podpira lice, levica pa ji leži na levem boku Pod zglavjem stoji dekorativna vaza, ob ležišču so raztresene cvetlice in biserna ogrlica, ob nogah pa ležita kronica in nekako žezlo. Nad glavo se ji gubanči zastor. Desno ozadje kaže nekake stebričke. Tudi Radič omenja to sliko in slikarja, a trdi, da je slika »doprsna podoba v naravni velikosti« in da se je zval portretist Lampis. Vsekako je slika še na svetu, in jc le vprašanje, ali res predstavlja Viktorino Krausovo: kaj naj bi pomenila kronica in žezlo?' Baronica takrat še ni bila. Vsebina romana se v bistvu docela sklada z Radičevo povestjo; vendar so v njem, ki je brez dvoma napisan vsaj v glavnem po zgodovinskih virih, podatki, ki se z Radičevimi, iz pisem in aktov-arhivov v Solnem gradu zajetimi navedbami ne strinjajo. Khuen-bergova piše, da je imel Tomaž Kraus, navaden rudokop v Halleinu, oče petorice otrok, zunaj v gorski vasici hišico ob Diirnbergu in da je bila • njegova žena Ana. Radič je navedel za očeta ime Jožef, a za mater ime KDO SE PRIDRUŽI? Zdaj je d'Artagnan vedel, da mora biti v bodoče silno oprezen Naslednje jutro ga je poklical stotnik na fronto. »D'Artagnan, potrebni so mi štirje prostovoljci pod vodstvom zanesljivega moža. Ljudje iz La Rochellea so si to noč spet osvojili neko utrdbo, ki smo jo dobili pred dvema dnevoma. Zdaj je treba poizvedeti, koliko so za- sedli.« »Kdo se pridruži?« je zaklical d'Artagnan in vihtel svoj meč. Dva tovariša iz garde sta se priglasila takoj» njima pa sta se pridružila dva vojaka iz glavne čete. Ro? alija; tudi na nagrobniku navaja napis ime »R o s a 1 i a«. Radič navaja tudi Krausov službeni naslov: c. kr. rudarski nadzornik, ki se docela sklada z napisom na ženinem nagrobniku: k. k. Bergverwalters Wittwe. Khuenhergova pripoveduje, da je Kraus v teku prvih desetih let Viktorinega bivanja na Dunaju umrl in ne pove ničesar, da bi bil Kraus medtem od navadnega rudokopa napredoval za c. kr. rudarskega nadzonvka. Tak skok je bil pač za tisto dobo nemogoč. Radič navaja dalje za Mainonija ime Filip, dočim ga imenuje pisateljica Fridrich ali Fric Radič slika Mai- V ROVIH D'Artagnan je odšel s tovariši skozi rove naprej. Oba gardista sta šla ob njem, druga dva pa za njim. V protju so prišli skoraj v ospredje. Malo prej je bil d* Artagnan opazil, da sta izgi-rtjla oba vojaka. Menil je, da se iz strahu nista upala naprej ter je šel mirno po rovu, ne da bi ga to posebno vznemirjala. Pri zadnjem ovinku jc bila • trdnjava šestdeset korakov pred njimi. nonija po Napoleonovi smrti kot lopova, ki je rejenko osleparil in oropal ter jo končno s svojim samomorom in spaljenjem vseh njenih dokumentov pahnil z viška blagostanja v bedo in sramoto, Khuenbergova pa piše dosledno o Mainoniju kot o najblažjem in najpoštenejšem rejniku. Spaljenje dokumentov popisuje kot nesrečo, ki se je pripetila na srcu bolnemu starčku: pravkar je bil zapečaten debel zavoj listin, da jih odpošlje Viktorini Emiliji. ko se mu je prevrnila sveča in užga-la zavoj. Iz strahu ga je zadela kap do mrtvega. Radič pa je poročal, da je Mainoni liotoma sežgal listine in se par Nobenega človeka ni bilo. Zdelo se je, da kraj ni zaseden. Nenadno pa se je nad zidovi pojavil dim in ploha krogci je zažvižgala orznežem okoli ušes. Utrdba je bila torej zasedena. Hitro so se umaknili. Enega gardista je zadela krogla, drugi pa je srečno odnesel pete. X dni nato vrgel iz tretjega nadstropja na cestni tlak. Seveda si je Khuenbergova kot ro-manopiska, ki je hotela podati poleg usode junakinje Viklerine tudi sliko življenja na Dunaju, Salzburgu in Parizu v dobi od 1. 1795 do 1821 ter še posebej očrtati zgodovino Avstrije v borbi z Napoleonom, dovolila razne svoboščine ter pustila svoji domišljiji marsikak smel polet. Roman je pisan v dokaj starinski tehniki, skrajno idealistično, mestoma pa tudi naivno in fantastično. Najhujša je Viktorinina avantura z donom Pedrom Volando-som, španskim pustolovcem. Ta slepar zaide v Salzburg, se seznani kar nasilno z Viktorino in jo s svojo strašno hipnotično močjo prisili, da se mu v sugerirani ljubezni nekaj tednov vdaja. Proti svoji volji postane Viktorina Špančeva ljubezenska sužnja. Naposled jo v hipnotičnem stanju prisili, da mu izroči ves denar in kup drago-tin. Nato ta hipnotizer pobegne, a v Miinchenu ga razkrinkajo in zapro. Toda Viktorina nima moči, da bi zahtevala uropano imetje nazaj... O drugih svoboščinah z življenjem Viktorine v romanu Khuenbergove ne bom govoril. Trdi, da je zavračala vse snubce in zakona z odvetnikom ne PREBE2N1K D'Artagnan, ki ni hotel pustiti tovariša na cedilu, se je sklonil nad njim, da mu pomaga. V tem trenutku sta počila dva strela in krogla je razme-sarila ranjenemu gardistu glavo. Druga krogla je obtičala nekaj centimetrov od d'Artagnanove glave v zidu. Takoj je sprevidel, da ta napad ni mogel priti iz utrdbe, ki jo je kril okop. Kakor strela je spreletela njegove možgane misel, da mora biti izginotje obeh vojakov v zvezi z včerajšnjim poskusnim umorom. Vrgel se je na obraz, kakor da bi bil zadet ter je čakal. In res sta se kmalu pojavila oba vojaka in se mu približala, da se prepričata, če je zares mrtev. D'Artagnan, ki je pri padcu obdržal meč v roki, je urno skočil na noge. Oba sta hotela iz strahu prebežati k sovražniku in eden je že odskočil v smeri utrdbe. omenja. Nastopajo pa ie različne nove, bržčas izmišljene, a tudi večinoma tk osebe, ki jih navaja Radič v prozaične j ši zvezi z Viktorino. Njeno gmotno in družabno propadanje je opisala seveda za svoje idealne ženske čitateljice čim bolj nežno in obzirno, vendar vsaj v bistvenih dejstvih skladno z Radičevim opisom. Efektno in staroversko naivno je svoj roman zaključila. Uboga Viktorina, baronica Wolfsbergova, ima pred svojo kočo ogromno in izvrstno rodovitno češnjo. Na vozičku z vpreženim osličkom vozi baronica Viky vsak dan svoje češnje na trg pred salzburško cerkvijo. Se vedno je lepa, in stotnik invalid je njen zadnji čestilec; pa ji prinese te stotnik na češnjev trg najnovejši dnevnik z novico: Na Sv. Heleni je po dolgem trpljenju dne 5. maja 1821 izdihnil Napoleon. »List ji pade na tla... razprostrla je roke, vitka in velika, stala na sivih eerkvenih stopnicah kakor svetel ke-rub s plapolajočim šalom in srebrno-zlatimi lasmi, z modrimi očmi, ki so ji žarele v zanosnem ognju. Blažen nasmeh je iinil preko njenega lepega obraza: »... Dâ — prihajam, prihajam!« je vzkliknila in se zgrudila mrtva... To se je po Khuenbergovi zgodilo maja 1821, a po Radiču je umrla šele dne 16. aprila 1845! Vae kaže, da je verjeti več Radiču kakor Khuenbergovi, vsaj kolikor se tiče podatkov po polomu Napoleonove moči, torej za dobo Viktorininega propadanja in izbiranja. Vprašanje pa ostane, koliko so zanesljive Radičeve navedbe, da je bila Viktorina rojena Idrijčenke iz matere Slibarjeve. Radič jo piše sicer Schlibarjeva, a slovenski Stibarji so nemški schreiberji, tako da je morda Rozalija Slibarjeva res bila Slovenka. Tako bi bila Viktorina po materi slovenska Idrijčanka, dočim jo Je Khuenbergove naredila za Hallein-ko, Salzburžanko, a po vzgoji in mišljenja prev za prav popolno Dunej-čanko. Da je bfla Viktorina Slovenka, bi lahko sodili tudi iz dejstva, da se je svojega rojstva — sramovala. Pri neki tožbi je kot tožiteljica izjavila, da o svojem rojstvu ne ve nič natančnega, ker ga prikriva m e g 1 a in da niti tega ne ve, koliko je stara. Ta »megla« je bila pač le njene ničemur nost in ošabnost Kako naj bi povedale bivie Nepoleonova »žena« (čeprev beje simbolno poročena v Schônbrunnu od ebbéje ae St Denis vpričo rejnike Mainonija in grofa Mon-tholonel), de je rojçne v zekotnem gnezdu Idriji v revni uredniški ruder-ski rodbini in celo iz metere po svetu čisto neznenege nerodiče Slovencev?! Le Slovenki tistega čase je podobno, da se je sramovele slovenske metere... Ako bi bile Viktorine Nemka, čeprev le salzburška, bi bila bržčas s ponosom povedale: »Ich bin und blei-be eine Deutsche 1« — Torej tudi njeno sumljivo skrivenje kraje in pokolenje vzbuje slutnjo, da je verjeti Radiču. Resnico bi lahko dognal le zgodovinar po matriki v idrijskem župnišču, če ni že sprhnela eli zgorela. Dotlej ostane nerešeno vprašanje, ali je nesmrtni, v svoji popularnosti zmerom večji Napoleon I. ljubil tudi kako dekle iz slovenskih krajev. Sicer to ni važno, a je vsej melo zanimivo. OBSEDENOST V AFRIKI Belgijski učenjak, J. Leyder, dr. prava in modroslovja, bivS* sodnSk v Ubengiju, ki se je mnogo bavil t bajkami m običaji Bv&kov v okrožju Kongo-Ubangi, je priobčil v pariški smotri »Etnographie« obširno razpravo glede hudičevsdce obsedenosti pri tem audanakem plemenu v srednji Afriki, kamor je Je kaj malo prodrl vpliv evropskega zavojevalca. Vendar ti obsedenci nimajo doeti skupnega z onimi klasičnimi, ki јЉ na pr. našteva Coiïin de Pkmcy v svojem peklenskem slovarjn (Dictionnaire infernal). To so prej uročniki ali celo ž'vi vampirji. A za evojo moč se morajo zahvaliti enemu ali mnogim volkodlakom (vitumraio), ki jih imajo v svojem trebuhu in so jih podedovali od svojih roditeljev oziroma jih dobili po naključju. Vri obsedenci se poznajo med seboj. Zdoma hodijo ponoči, ko so l}udje že po svojih kočah, in pomalem žro druge dežel jen«. Veekoflcrfct jim posnemajo pod kožo nekoliko mesa, tako da se ne vidi nirik[e] •) — Uganka mi je naziv c i g u I o v a a za podlesek na Vel. Riglju pri Poljanah (občina Toplice pri Novem mestu). Slovensko ime podlesek je prešlo med Nemce: koroško-nemški v dolini Bele pod-lieska, drugod pe[r]Hesken. paterlisl, pa-terniesl; Defreggental parlisk'n; Pustertal enako; v drugih tir. krajih pariôisalen, pro-kuelen. Italijan Bertoldi je menil (1924). da so ta Imena iz besede paternoster *" molek (otroci delajo molek is podleskovih gomoljev). >) Glej Lj. Zvon. 1912, »Slovenske fot> klorske drobtine«, str. 136—160. IZ PRAKTIČNE MEDICINE Detomori in lasje V adravniàki in sodno zdravniški praksi je včasi važno vedeti, dali ee јз kakšen novorojenec rodil živ ali mrtev. Za ta namen poznajo cdlo vneto zapletenih preiskovalnih metod. V zadnjem času trdijo, da je mogoče dokazati to aiU ono že po mikroskopskem pregledu las. Laeje živega otroka ali takšne, ga, ki ee je rodil veaj živ, vejbujejo namreč mozgovino, dočim je lasje mrtvorojenih nimajo. zd Kihalni praški zoper glavobol Sloviti dunajski zdravnik, prof. Wagner-' Jauregg priporoča v novejšem času staro ljudsko zdravilo. Ker se za nekatera vrste glavobola ni izkazalo nobeno blažilo, kakr. Sne rabi medicina, je posegel po kihaJmeoi praèku. Pod vplivom kihanja se namreč mizgovne zveze, ki vodijo od erediSč možganske tekočine v noe, baje razširijo. Na ta način je mogoče, da odteče nakaj tekočine iz notranjosti lobanje, ki ie pn glavoboiu pod močaejšim pritiskom Raba njuhalnega tobaka ee je izkazala pri posledicah kroničnih obolenj možganska skorje. Seveda se ne dado vse vrste glavobola na ta način od. praviti, poertno pa ne migrenam podobni glavoboli. Za to oa je kihalni prašek tem bolj učinkovit pri drugih vrstah glavobola kot dopolnitev drugih medikamenlov. dr Banane — prenašalke bolezni? Tu in tam čitamo mnenje, da utegnejo prekomoreki sadeži 'širiti kužne bolezni. Po. sebno o bananah pravijo, da bi mogle priti kot prenašdlke gobavosti v poStev. Zdravniki pa trdijo z gotovostjo, da jim ni o tem načinu prenašanja te strašne bolezni nič znanega. V vačini držav vse bolnike, ki ima. jo to bolezen. izolirajo v posebna taborišča. Bolezen pa se med odraslimi osebami tudi ne širi ninogo. Prenaša se ponajveč na otroke, ki živijo z tolnimi starši. Nekateri so izrazili bojazen, da bi v tropskih krajih utegnili uporabljati takšne bolnike pri nakladanju sadja. Ker pa gre pri tem za tažko telesno delo, bolniki sploh ne pridajo do njega. Neki evropski zdravnik, ki živi že zelo doigo v Havani, pravi, da uživanje nadvse dragocenih tropskih sadežev absolutno ni zvezano s kakšno nevarnostjo za zdravje. zdr U r a i n j e t r a Da ee kažejo v delovanju organizma vpli. vi vremena, toplote, mraza, sonca, svetlobe in teme, to je že davno znano. Kakor pri rastlinah se spreminja biološko delovanje Človeškega telesa z urami dneva. Tudi posamezni organi opravljajo ob različnih časih različno delo. Tako so sedaj norveški zdrav, niki ugotovili, da opravljajo jetra ponoči povsem drugo delo nego podnevi- V prvi polovici ditïva, prllično do 14., proizvajajo namreč žolč, ostanek dneve do pozne noči pa iskoriičajo v glavnem za pripravo in ko- pičenje tako zvanega glikogeoa. Jetra dela-jo torej tako rekoč v dveh posadili povsem različno delo. dr Ko2a in kolonjska voda Pri sončenju imajo mnogi ljudje navado, da si kožo namažejo s kolonjsko ali podobno toaletno vodo. Pri tean 9e čeeto pojavijo neprijetna temne, pogoetoma skoraj črne pege. Te pege nastopajo zavoljo bergamot-skega olja, ki ga vsebujejo takšne vode. Olje povzroči v zvezi z uitravioletnimi žarki kožno vnetje, ki ima za poeledioo spet omenjene barvne učinke na kožo. zd Temperirana zibka Po velikih kmetijah, kjer se v znatnem obsegu goji perotnina, pogosto držijo piščance v pripravah pazljivo vzdrževanih v stalni toploti. Isto načelo se to izvajalo pri dojen-cih. Neki francoski zdravnik je namreč opazil, da se položaj deteta ln naglica njegovega razvoja dosti zboljšata, če se drobljaLÏek ohrani v stanovitni, njemu primerni gorko-ti. Za vsakega otročička je treba to ugodno stopnjo šele dognati. Tisti zdravnik je izumil enakomerno toplo zibel (berceau ieoth-erme), opremljeno z ravnalno napravo za toplino. dr. d. PRAKTIČNE NOVQTE N i i več Skrnicljev Tu Skrniceljček janeža, tam SkrnicelJ-ček popra in spet Skrniceljček klinčkov, oreška, paprike itd. — a kadar potrebuješ ene aH druge stvari, moraS vse premeta ti, da najdeS, ne glede na to, da je vse- bina v papirju sčasoma Izgubila svoj duh. Temu bo zdaj konec po zaslugi steklenega kozarca s Šestimi predali za diSave. Z vmesnimi stenami v podobi zvezde je kozarec oddeljen v te predale, vsak predal je namenjen drugi diSavi. Pokroman kovinski pokrov skrbi za to, da aroma diâav ne more uhajati. Pokrov je vrtljiv in ima preložljivo odprtino, skozi katero odvza-meS toliko diSave. kolikor je potrebuješ. Zmotiti se ne moreS, ker skozi steklo vidiS, katero diSavo boš Izstresla. — Kozarec bo skrbel s svojimi skromnimi razsežnostmi za čistočo in red v kuhinjski omari ln za to, da se diSave ne bodo mešale med seboj Ur kvaril«. KRI2ALJKA C r as s u s Vodoravno; 1. ptič in telesnovzgojna organizacija. 6. mesto pod Lovčenom, 11. obljubljam, 1'2. mestece med Sinjem in Kninom. 13. surovo,'nevaljano sukno, buko-vica, 14. bolgar&ko mesto (stari Adrianopel), 15. dres, guliš, izmozgavaš, 17. ščitonosec. 18. šege, običaji, 19. plesati (špansko, por-tug. in provansaleko), 20. priimek češ. pesni» ka in kult. kritika, ki deluje pod peevdoni-mom Mahen Jiri; tudi eden največjih dobnih čeških leposlovcev, 22. anglosaksonski bog vojne, 24. hud vrtinec, posebno v Sev. Ameriki, 29. spodnja obleka, 31. konglomerat, eprimek, tudi večja skleda, 34. ulita roba, zlitek. zlitina, 36. država v USA na Tihem oceanu, 36. neumen, bedast (v erbhrv. ]>a jecljav, bebljav, tevljav), 37. duri. dver, vhod. 38. skrčeni naziv bivše stranke v Sloveniji, 39. porcelanača: glinasto blago, 40. majhen rak. račič. 41. kužek, cu» cek. Navpik: 1. eden od 7 modrijanov, aten&ki zakonodavec, ki je osvobodil preza-dolžene, 2 izdeluje obode. 3. od 1867Л914 naslov egiptekega podkralja, 4. odpo-divši (shrj, 5. nič (špansko), 6. prebivalec iz Krope. 7. star (angleško) + izliv reke, ustje (špan., port.), 8. gnal, podil, 9. onesna» žen, 10- ranocelnik. ranocelec, kirurg (obratnica), 16. sveti Rok, 17. obutalo, 21. dejanje; stopnja, 23. rastlina, imenovana po starem pastirskem bogu. 24. blagodušen rimski cesar (obratnica) + ol, pivo (angleško), 26. koža, lev, meh, olilek, oblen, 26. darilo + svojilni zaimek m. sp. mn. (oboje da priimek madž. glumačice na Reinhardto» vih odrih), 27. z obema rokama, 28. skrninu, trganje. 29. surovo, presno maslo, 30. xari-pel, 32. vogle. 33. Marijina mati (obratnica) + niïïalnica. Za pravilno rešitev razpisujemo nagrado v obliki knjige. Do izžrebanja imajo pravu co samo naši naročniki. Zadnji rak za rešitve je 27. t. m. " ■. ZA BISTRE GLAVE 274 , . ■ Hitra delavca Pri nekem krojaču sta delala dva pomočnika, ki sta se rada hvalila e - tem, da sta najbolj spretna v delu. Njiju spretnosti pa so tičale v dveh različnih področjih. Prvi pomočnik, recimo gospod Igla, je bil posebno hiter za prišivanje gumbov, t vea« ki minuti je prišil lahkd dva, drugi pb» močnik, gospod Škarja. pa je znal blago tako hitro rezati, da je lahko v istem času iz zavitka lahko odrezal tri kose po 1 m. Nekega dne v delavnici ni bilo".drugega nujnega dela. pa je dal krojač prvemu "pomočniku obleko, naj nanjo prišlje,48 gum» bov. Drugemu je dal 48 m dolg zavitek blaga, naj ga razreze v kose po 1 m. Igla in Škarja sta šla na delo z vso vnemo, da pokažeta, kaj znata, tod? med tem delom so ju razni klienti motili skupaj 9; mintft. škarjo 60 največ motili, 17krat dlje nego Iglo. . . Kateri izmed obeh je bil pod temi pogoji e svojim delom prej na koncu i« koliko eta znašala za oba časa motenja? (Opozarjamo, da zahteva rešitev te naloge le bktrumnoeti nobene posebne matematične izobrazbe). , , Rešitev k št. 273 , (Manevri) Kurir je kupil od vsakega kmeta 83 jajc. № \ A И 05 Rešitev problema 179 1. Le3Xd2 Po zakonih, veljajo za problem, naj bo prva poteza »tiha«, to se pravi, ne »me «e dati šaha in tudi ne vzeti nobene figure. Temu umetnemu zakonu se odgovarja tudi le navidezno. Dejansko se mora pri tem problemu smatrati prva poteza kot tiha, kajti z njo odkrita grožnja De5 mat se lahko parira s Kc7 oz. Ke7. Nato pa sledi 2. 1*5 oz. Lg5 mat. Izredno težaven problem.. Tretja varianta obstoji v Ld4 2. Lf4 mat UREDNIK IVAN PODRZAJ — TELEFON SI. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF R1BNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK Uredništvo ln uprava v Ljubljani, KnaTjeva ulica S — Mesečna naročnin« Dla 1—» fo raznaâalcik dostavljena Din 5«