r, N«jre2ji tloreniki dnevnik v Zdrdfauh državah V«Ua za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA P list slovenskih del&ircev ^Ameriki. The largest Slovenian Daily in 1 the United States Imiwt every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. TSL£F0N: CORTLANDT 3870 Entered m Second 01ms Matter, September 21, 1903, at the PoetOffioe at Hew York, H. Y., under Act of Congress of Kareh S, 1879 TELEFON: OOBTLANDT 8878 NO. 235. — STEV. 235. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 6, 1928. — SOBOTA, 6. OKTOBRA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVL Pennsylvanija je Hooverjeva. AL SMITHU SE OBETA VEČINA V VEL1H INDUSTRIJALNIH MESTIH Vsi voditelji soglašajo v tem, da je Pennsylvania Hooverjeva. — Prohibicija in verski nazori pa so take močni, da si nikdo ne upa oceniti večine. Smith je baje zelo močan v mestih. — V kampanjskem glavnem stanu pogrešajo dragocene listine. ALKOHOL BAJE NI TAKO ŠKODLJIV KOT ZATRJUJEJO Načelnik medicinske akademije je rekel, da je zmerna množina alkohola koristna posebno za stare. — Alkohol 'je sredstvo proti zastruplje-nju srca. PITTSBURGH, Pa., 5. oktobra .— Pennsylvania ne bo odstopila niti v letošnjem letu od svoje navede, da nudi večino republikanskim predsedniškim kandidatom. Hoover pa ne bo imel tako velike večine kot Harding in Coolidge. To je sodba tako republikanskih kot demokratskih voditeljev, izrečena v privatnih pogovorih. Opaziti je preveč nasprotnih nazorov, posebno pa verskih, da bi bilo mogoče napovedati kaj defini-tivnega.- Večina Coolidgea leta 1924 je znašala 992,289. Harding pa je vodil državo leta 1920 z večino 714,373 glasov. Nobenega dvoma ni, da bo dobil Smith večje rtevilo glasov v Pennsylvaniji, kot jih je kedaj dobil katerikoli demokratični predsedniški kandidat. Opaziti je celo znake, da bo skupno glasovanje v državi presegalo vsa dosedanja glasovanja. Tudi Hoover bo imel svoje dobičke od tega. Registracija je težka v velikih mestih in posebno v rezidenčnih wardih ter v vseh sekcijah, ki vsebujejo veliko proporcijo neodvisno mislečih volil- cev. Tako v Philadelphiji kot v Pittsburghu je bila registracija brezprimerno velika med elementi prebivalstva, ko ponavadi nudijo najmočnejši odpor takozvani mašinski politiki. V Pitsburghu se največ govori o Smithu v najbolj mokrih okrajih, ki so ponavadi močne trdnjave republikanske organizacije. Središče Smithove sile v državi bo v velikih mestih, radi prohibicijskega vprašanja. Splošno se tudi domneva, da bo Smith tudi zelo vpliven v antra citni premogarski pokrajini. WASHINGTON, D. C., 5. oktobra. — Medtem ko se je pripravljal Herbert Hoover na svoje odpo-tovanje v Elizabethon, Tenn., kjer bo govoril jutri, je bil njegov kampanjski glavni stan zmeden vsled tatvin važnih listin, tikajočih se predsedniške kampanje. Pisal na miza Harry J. Browna, pomožnega načelnika publikacijske sekcije republikanskega narodnega komiteja je bila oplenjena, in pogrešajo zelo važne dokumente. Brown je zanikal, da so se tikale listine slučaja Mrs. Willebrandt, kojega govori so vzbudili ogorčenje med osebami, ki so jo obdolžile, da širi verske predsodke, da porazi go-vernerja Smitha. Tudi druge pisalne mize v komitejskem glavnem stanu so bije istotako oplenjene. Noben uradnik pa ni hotel preceniti vrednosti pogrešanih listin. Težko je določiti denarno vrednost kampanjskega materijala, — so rekli. — Nekatere stvari so bile zelo važne ter jih ni mogoče nadomestiti. Hoover bo zapustil Washington ob enajstih zvečer na svojem potovanju v Dixie-deželo. To bo predstavljalo prvo invazijo Juga, kar jih je vpri-zoril v politični zgodovini zadnjega časa kak repub-linkanski predsedniški kandidat. Od 50,000 do 100,000 ljudi se bo zbralo na ta-mosnjo proslavo, in govor bodo čuli po r»dio na-daljni milijoni. Hoover je zaključil svoje delo z govorom pred enim tednom ter se pričel pečati z govorom, katerega bo imel 15, oktobra v Bostonu. — Prohibicija zanikuje tolažbo in moč ostarelim, — je mnenje dr. Samuela Lamberta, predsednika newyorske zdravniške akadmije. Vsled tega poziva zdravnike, naj se združijo na napad na Volsteadovo postavo. LUDEND0RFF JE ZBLAZNEL Prejšnji nemški general proti zaveznikom j e zblaznel. — Čuti se zasledovanim ter piše za pomoč. BERLIN, Nenu-ija, 5. oktobra. Prejšnji general Erich von Loocten-dorff, je ipriobeil danes pismo na nemškega predsednika Hintjen. burga, v katerem ga prosi, naj takoj aretira vse prostozidarje, ki mu baje strežejo po življenju. Že dolgo časa pisari pisma in članke, v katerih zmerja vse Žide. protestante in katolike, o katerih pravi, .da so sovražniki nemškega naroda. Skušal je ustanoviti "prLs-t-110 nemški kult", v katerem naj bi se molilo 'k starodavnim nemškim poganskim bogovom. V svojem včerajšnjem pismu pravi, da je idobil od prostozidarjev "vzhajajočega solnca" po pošti smrtno obsodbo, katero je izročil oblastim, ki pa niso ničesar vprizorile, ker so istotako v rokah prostozidarskih morilcev. — Ta smrtna obsodba, — piše prestrašeni bojevnik. — je bila izrečena nad menoj kot oil govor na mojo knjigo: — Puntarji in morilci naroda. — v kateri sem razkril zk>i" in prostozidarjev. — Milijoni Nemcev, — se končuje otročje pismo. — pričakujejo od vas, gospod predsednik, da takoj nastopite ter oprostite narod te podle, zločinske kuge. V nagovoru z nasilovom : — Alkohol in starost, — katerega je imel zvečer pre-d zdravniki, ki so se udeležili prve letne konference akademije, je rekel dr. Lambert, da je zmerna množina alkohola odločne koristi za osebe nad G0 leti in za druge predčasno ostarele. — Alkohol, — je rekefl, — v o-bliki sladnih pijač kot pivo in stout je sthnulujoča tonika ter je pogosto najmanj škodljivo sredstvo za nevrastične in nervozne bolnike. Alkohol Je .protisredstvo proti kroničnemu zastrupljen ju srca vsled zavživanja kave in tobaka. Svetoval je zdravnikom, naj delujejo za preklic prohibieijske postave, o dovoljevalo vreme: Dva in sedemdeset ur bo treba za polet preko Atlantika. Ladja bo zasidrana v mornariški zračni "postaji v Lake-hurst, N. J. Pozneje bo Graf Zeppelin poletel v New York in Washington in od tam do Chicaga in De-troita. predno se bo vrnil v Nemčijo. Novi ameriški zračni {ladji bosta imeli jk) 4480 konjskih sil. Ivrožilni radij novih ladij bo 11,500. Ta zadostuje več kot preveč za neprestani polet iz New Yorka pa v London in nazaj do Šan Francisca. Obe ladji bosta imeli iprenosno zmožnost 2.1 ton, v primeri s petnajstimi tonami novega nemškega Zeppelina. AMERIŠKO-ANGLEŠKI TRUST JE ZAVZEL OGROMNE DIMENZIJE Ameriško-angleški trust kontrolira tri četrtine pe-trolejske industrije sveta. — Le sovjetska unija se nahaja izven pakta. LONDON, Anglija, 5. oktobra. — Z nakupom 833,000 akcij Royal Dutch Shell Company, ho landske petrolejske družbe, potom Burmah Oil Company, se je stvorilo novo velikansko angleško petrolejsko družbo. Deleži bodo nakupljeni po pet in šestdesetih funtov šterlinga in v celem se bo izdalo nekako dva milijona dolarjev za akcije. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA NA ŠPANSKEM Primo de Rivera je obljub Spankom, da bodo kmalo dobile volilno pravico. — 5000 novih; šol. BANDITIV CENTRAL PARKU Trije banditi so napadli in oropali blagajnika in žensko v Central Parku ter ušli s $8000.—Žrtvi sta bili oropani par minut potem, ko sta dvignili denar iz banke. Štirje rudarji ubiti. MIAMT. Okla., 5. oktobra. — Štirje rudarji so bili včeraj ubiti vsled neprevidnosti ali slabega delavskega materijala v Aztec and Lead rovu Smith Davis kompanije v bližini Ilockervklle. Vstaši bombardirali vlak. Smrt indijanskega glavarja. MEI€0 CITY, Mehika, 5. okt. »Šesrdeset vstašev je položilo dve bombi pod vlak ter streljalo na stražnike, 'kot javljajo poročila i? Guadalajare. Neka idruga vstaša skupina je požgala postajo Verdia, m 200 vstašev je napadlo mesto Ama-cueea. PAWNEE, Okla., 4. oktobra. — Chief Rules his Son, 102 leta stari glavar Pa vrne 'plemena, je. umrl tu-"ka j, potem je živel v osami je-nju celih (petdeset let. Glavar je bil eden sedmih preživelih tolpe 300 Pa\vne«e Indijancev, ki so se .borili pod majorjem Xor-tonom proti Sitting Bullu in njegovimi Siuksi po Custerjevemu ma-e&lsru. Posip V Švici. ŽENEVA, Švica, 5. oktobra. — Zemeljski posipi v Monte Arbino okraju so se nadaljevali včeraj in •vrh gor^-je izoliran od veiike razpoke. Tekom najmočnejših posipov v torek so čutili prebivalci Curiba grnnenje, o katerem so domnevali, d* pribija od potresa. Deset minut potem, ko <*ta blagajnik in -k n j i . okt. »Španski diktator Primo de Rivera je sprujel v avdijenei časnikarske poročevalce ter jim rekel, da bodo Španke v najkrajšem času dobile volilno pravico ter da bodo smele vršiti službe, ki so jih dose-daj vršili samo moški. — Pravičnost mora zavladati na svetu, — jerekel general. — Človeštvo se ne sme vedno d Hit i med one, ki rntajo-same pravice in one. ki imajo same dolžnosti. Najprej boni dal ženskam volilno pravieo, takoj nato pa odredil, da bodo sme--le opravljati vse službe, katere smatrajo sedaj moški za nekak mo-nojjol. V zadnjem času je bito o-tvorjenih na Španskem ">000 novih šol, ki so namenjene večinoma za ženske. Prebivalci Šantunga trpe lakoto.' PEK I NO. Kitajska. ."». oktobra.' V provinci Santung trpi »koro pol milijona ljudi lakoto. Reda je nastaila v^led tega. k^r je predčasna slana uničila velik del pridelkov v pro vine i in da se je pojavila nato suša in kobilice. Storjeni >o bili koraki, da se pomaga trpečim. t Rnrmah <>;[ Company ima že • b-Iširne interen* v Anglo-Persian Oil Company. Pred |>ar l.-ti je okušala polastiti posesti, katere ima aiifrl. vlada v Anglo-1 Vrsian < ». ter se je priključila Koval Duteli Shell skupin:. Kot zna no. se je se.si a pred krat kini na Škotskem "lovska družba" ki je bila sestavljena iz najbolj I odličnih plovnih voditeljev igodbe s sovjetsko vlado. Evropske družbe, pa so opusi de pogajanja i Rusijo, ker je zahtevala sovjetska vlada, da \v/ s.- odtegne petodstotni diskont, katerega naj bi se u;K>rabdo za to, tla se odškoduje prejšnje lastnike naci-jonaliziranih pet role jskili polja. Ko je 'pričela nato Standard oil Co. m pogajanji s sovjetsko unijo, so se čutili Evropejci zapostavljeni. ker domnevajo, da imajo edino pravieo do ruskih polja ter so pričeli s trgovskim bojem proti Ame-rikancem. Pri doticrthn "lovu" s« je ilato vse uredilo. , Potom novega koraka so bili interesi lin r mah Co. in Anglo-Persian Co. seveda zelo tesno spojeni. Od sedaj naprej je popolnoma v interesu holandske petroie.Nke družbe, da deluje v soglasju z An-. frlo-Persian Co. Na ta način kontrolirata Anglija in Amerika potom obeh velikih družb in ostalih manjših petrolejskih družb tri četrtine cela petrolejske industrije sveta,« ROJAKI. NAROCAJTfS 8E NA. "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Avstrija ima dovolj denarja za novo poslaništvo. WASHINGTON, D. C., 5. okt. Avstrija bo postavila v Washing-tomi novo poslaniško poslopje, kojega stroški .bodo znašali $150,000. fcot je danes objavil avstrijski poslanik Edgar Prochnik. Poslopje ibo ipostavljeno na Massachusetts Ave. Visoko najemnino navajajo kot vzrok za nameravtino zgradbo. v Jugoslavijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 2,500 ....... $ 45.75 5,000 ....... $ 91,00 " 10,000 ....... $181,00 " 11,110 ....... $200,00 v Italijo Lir 100 ....................$ 5.90 " 200 ....................$11.50 300 ....................$16.95 500 ....................$27.75 " 1000 ....................$54.50 Stranice, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3Jo na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREHVEONIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1 SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CORTLANDT Kit GLAS NAKQDA, 6. OKT. 1928 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louia Benedik, Treasurer Nat« so sledile najrazličnejše-vlade. N«Tod je poza-j bil, koliko hudega ura je storil Venizelos ter ga sprejel odprtih rok. Sedaj je taktični vladar Grške zopet Venizelos, ki se brati z Mnlssolinijeiu. Vse kaže, da bo dal Grkom najslabše, kar jim more dati, namreč — fašistično vlado. Place of business of the corporation and addressee of above offieew: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. G L A 8 NARODA (Voice of the People) issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ....$7.00 in Kanado ............................$6.00 Za pol leta -----------------------..$5.50 Za pol leta ................................$5.00 Za inozemstvo za celo leto —$7.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za pol leta .—.....................„.$3.50 Subscription Yearly $6.00__ Advertisement on Agreement.__ KRVNA 0SVETA V MACEDONIA Triindvajset pristašev generala Protogerova obešenih. — Med njimi ZAGONETNA SMRT GROFICE ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOKKtON liNOUAOI INFORMATION SERVICK — JUQOILAV BURKA« Sedemdesetletnica prof. Pupina, znanstvenika in izumitelja. (4. oktobra.) *'6las Naroda" izhaja vsaki dan izvzemM nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ___ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 &RŠKA v Benetkah je te dni nenadoma umrla grofica May Esterhazv. Kakor je bilo romantično in ek.seen-. 1 D L. 4trie«o vse njeno življenje, tako je je tUdI general Bar bun- bila tudi njena smrt zagonetna, ški. Grofica je bila stara šelp 33 let. Kakor njena sestra, slovita filmska diva A položaja vodilnega ameriškega znanstvenika in izumitelja je povest, ki se čita kot kaka legenda iz "Tisoč in ene noči." On je tipičen zastopnik prispevkov priseljencev k ameriškem« življenju in napred-ktt. Rojen od borbenih graničarjev je Mihajlo vzrastel v omejenem o-kolišu svoje male vasi. ki je ni najti niti na zemljevidu. Ali Mihajlo je bil odločen, da ustvarja in dosega velike stvari. Ob priliki neke svečanosti na Svetosavski dan je bodoči modrijan Iržal govi>r. ki mu ga je pripravil učitelj, in predaval ga tako dobro, da je učitelj 11 videl, da je Mihajlo zraste! čez i dvorsko šolo. Poslali so ga v višja šolo v sosedno mesto; tu se je učil matematike in naravoslovja, tu je slišal o Franklinu in njego vem zračnem zmaju, o Lin<*olnu i;i njegovih idealih; tu je Mihajlo začel sanjati o Ameriki. Odšel je v Prago in tu zagledal oglas Hamburg-Amffriške linije. k i ie nudil vožnjo tretjega razreda do Xew Yorka za 28 «roi-dinarjev. Nadebudni bodoči Anic-r-rikanec je prodal svoje knjijre, svojo uro, svojo zimsko suknjo in 1 skoraj vse, kar je imel. in kupil I vozni listek za Hamburg in New I York. Dne 12. marca 1874 je par-nik Westphalia" priplul iz nem- Edisonovo zlato medaljo Franklin Instituta in zlato medaljo udru-ženja socijalnih znanosti. Puj>in. znanstveni],' in izumitelj. k-.t izna jditel ja i Peter Zgaga 1 In nekega lepega dne, po končani svetovni vojni, jo je grofica s. svojim ljubimcem popihala v Benetke. Tam sta ustanovila tvorniea za motorne čolne, kasneje se je pa izgubila vsaka sled za njima. Dosedaj še niso znane nobene podrobnosti o smrti lepe grofice, či-je življenje je bilo polno pustolovščin in bolj podobno filmu, nego realnosti. Obregonov sin žrtev dvoboja. ške luke v Xew York in na njem je bil Mihajlo Pupin, tedaj 15 let star. Po dolgi in burni vožnji se je izkrcal v Ilobokenu in od tam so ga prevozili na Castle Garden, današnji akvarij na Battery, kjer so tedaj pregledali priseljence. Ves kapital, ki ga je prinesel s seboj, je znašal v aimeriškem denar i o eelih — pet centov. ee. plačali za sv. maše in ga spremili k večnemu počitku. Pokojnik naj ostane vsem v blagem srporminu. Xaj mu bo lahka tuja zemlja ! Fany Hribar, soproga. j John, Albina, Mary, Jenny, Frances in Josipona in ostali sorodniki. Xew York. X. Y.. 6. okt. 1928. MEXICO CITY, Mehika, 5. okt. Danes se je nadaljevalo z napori, tla se ugotovi resnico o 1'mbertu Obregonu. | Nahaja se v resnem stanju vsled , rane v prsih. Policija pravi, da ka-1 žejo vsi znaki, da je skušal izvršili »samomor. Medtem pa so se razširile jrovorice, da je bil Obregon obstreljen v dvoboju z nekim poslancem. Bolniške oblasti so izjavile, da je Obregon obstrelil samegra sebe, na stopnicah doma Fernanda Tor-reblanca, privatnega tajnika predsednika Callesa. \ ZAKAJ SO NAŠE P0ŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE Y STAREM KRAJU N/UBQUfi VPELJANE! Udobnosti, U izvirajo U poslovanj« t TcOkca •brsta, pridejo nsšist strsnks« v kari*. Naši straikl as >»■■■!.■■■ ^iilh 00 mohJM, nM te-■sr m ecus pri ass nitje kot pri aetata sift uvoda, ki am poslati Vlit saksaiioo ? tevvicafe v Mow Xwfc mil Mi aataga p—lsfiaja Ja awiooiUfia, fail aaAtpi ToUkecs pi —Ua Isfeko vsdrtnJcsM tako obširne zveze. 4* os pMveis nsAin nslocom najvoijo pssanMflft. Nsšo dcasne aaksmlts >»>iH|(Fan s vzakfaa brzspsrni-kms. U sdptaje te Na« Yerks — tanj brat naris in aa-daljnega poor« den osja. Nate ccbo ss objavljcao iimi v Bata "Glas Naroda", tez* Vaat radevolje zporotbao rita'sBsjiff fanit IwJ Wi prifcwtalt lam Pllialar aw ? Wfiilllfi SAKSER STATE BANK 99 WBfUlIDt nBIir. (it TOBX S tera kapitalom je mla li Pupin zaeel nvojo ameriško karjerc in šel skozi običajnP viee asaiul.i*1-nega priseljenca. Ali nspelo mu je v.slopiti v Columbia vseu-. paslavljenili v gotovih razdaljih. je Pupin siln povečal daljavo telefoniranja. Patent za ta iaum je 1. 1!H)1 nakupila Hell Telephone knmpanija in Istočasno tudi nemški telefonski interesi. Druge iznajdbe tičejo «.e električnih valov, električne resonance. multiplex telngrafiranja itd. L. l*)0(i je Pupin odkril sekundarno rad:aeijo x-žarkov. Istega leta je izumil način kratkotrajne izložitve fotografije na x-žark." pomo«"j(» vmes postavljenega fluoresce« t nega sita. Pr. Pupin j(. doprinesel ameriški in svetovni civilizaciji tudi na književnem polju. Nekoliko njegovih znanstvenih knjig .se rablja kot učne knjige za mlade fizike. Kot književnik se je me I drugim iztaknil s svojim životopi>nm 4'Od priseljenca do iznajditelja" (From Immigrant to Inventor), katero delo je dobilo Pulitzerjev*> nagrado. Knjiga vsebuje značilno poslanico ameriški mladini. rašanje "Zakaj pa naj opiše to tujerodec V s temi besedami: "Priseljenec more dw>ti-krat vjleti stvari, ki uidejo pažnji domorodca Popolnoma ^ve.st si svojih dolž-nr«ti in -odgovornosti napram dežel1, Ki jo je adoptiral. on vendarle stalno izraža svoj ponos na narodnost .iz katere izvira. V svojem življenjepisu on poudarja, da ni prišel v Ameriko samo. da dobiva. ampak da je tudi prinesel s seboj nekaj, kar je vredno: "znanje in globofc> spoštovanje in občudovanje za najboljše tradicije moje narodnosti. Moja mati in nepismeni kmetje, zbirajoči se v vasi, so me učili to; nikak drug pouk r.i name napravil globljega vtisa". Njegova poslednja knjiga " The New R^nnaisanee" (Novi preporod) je opis novih tendenci j v frnoderni znanosti, da se najdejo končr.i vzroki v silah, ki niso mehanične ali materijalLsticne. Prof. Pupin je tudi član up ravnega odbora (Board of Trustees) Foreign Language Information Service. Ob tej priložnosti je 11-pravni odbor v svoji seji sklenil odposlati Prof. Pupinn svoj pozdrav in čestitke za njegov sedem-Idesti r-ojstni dan. •Sedaj je pobegnil še drugi romunski princ v Pariz ter se pridružil svojemu bratu Karolu. Sam se. veda ni šel, pae pa z deWetom. Komunski narod plačuje stroške. Shvlnjič se b:> ]>a tudi romm -ski narod naveličal. Preostala bo še žlahta. -Vo, .pa tudi žlahti bo v teh oza-rdi kmalu zmajkaho šj»age in sape. Xa sam titel — kraljevsko veličanstvo — hi se utegnilo kvečjem pri kaki iprismuknjeni Amer^kanl-j dobiti par dolarjev. Hvala Bo^ru. tudi Amerika je prece j nnodernizirabi. ko jp 'hi la pred d verni leti romunska Marija tukaj, so jo sieer kraljevski sprejeli in kraljevski Pestili, ko je j»a dolarje omenila, so enostavno rekli, da .jim je zelo žal, da ne morejo zaenkrat, da irnaj > vse do zadnjega centa v bankah in hranilnicah ter da jih jako vedeli, toda če ni mogoče ni mogoče. Homunska kraljica je bila uža ljena k<>[ je vsak ueuslišan prosilec. Hfkla je. da je ne bo nikdar več v .Ameriko. Xjeni sinovi >0 razmeroma mladi in lahko pridejo. Kako delo b; se /«• dobilo zanje, in z vztrajnost jo *e da v Ameriki še vedno nekaj doseči. t V bosta pa prišla prodajat "veličanstvo". ali "visočansivo", bosta kaj kmalu bankerot. Aaitirajts ta u9lat Narodansj večji slovenski dnevnik v Ameriki AEROPLAN "LOCKHEED VEGA" rt* bo M poleteti Jažni tečaj. i polarni razkovalec Wilking nad 4 --t-v ■ • Večkrat čiiate ali slišite, da je kje kaka >.tvar "za>tonj" oziroma brezplačna. ('e mi verjamete ali ne, tisto, kar je v Ameriki "zastonj", j>ona- vadi na j ve<' košta. * Živci je možak, ki je imel ne-/inausko "jiuIo ženo. .Pa se je Bog moža usmilil in je vzel žeiH> k sebi. Pogreba >e je. udeležila vsa vas. Po 'pogrebu .so šli vsi v gostilno kot je običaj pri takih prilikah. Naenkrat se je zunaj' btemjiilo ter začelo grmeti Ln treskati. \ dovec se je odkril in pobožno vztlihnil: — Zdaj je gori, zdaj se kregajo. Rečem vam, da bo njena obveljala, mari da se sveti Peter na glavo postavi. Še par minut je grmelo in treskalo, nato jf pa ;>o»vetilo solnce. — No, ali vam nisem rekel, — se je razveselil vdovec. — Njena trma je zmagala. Kot ste slišali, je nis.o bili posebno veseli, ker pa ni odneba.Ja. .so jo vseeno spustili v nebesa. Kelnarica, še pet litrov! * Prijatelj, če ti pravijo, da bi se dvajset ali tridesetletna vdova rada možrla, dobro premisli in se dobro prepričaj. Marsikatera je namreč btara štirideset let «pa .se ialaja za petindvajsetletno vdovo ter lahko črno na belem dokaže, da je res petindvajsetletna vdova, ker ji je moi umrl pred petnajstimi leti. * Sorodniki -w sprejeli sledeči br-zoja v; — Trojčki! Vsi trije zdravi! Mati •se dobro počuti, glede očeta pa pravi zdravnik, da ne bo nič hu- dejra in ročena žeivska dve stari, pa je popolnoma zadovoljna < Prvič: — Denar. Drugič : — Zadnjo bejedo. Če hočeš imeti mir, ji to dvoje privošči. * V Ameriki imajo toidi ženske volilno pravico. In tudi ženske »e jako zanimajo za politiko. Prihodnjih volitev se bodo udeležile v ve likam številu. Za koga bodo oddale sto j glas? Za Hoover ja ali za Smiltha. Po pravici povedano, ženske ne čitajo nhi Hoover je vili niti Smi-thovih. govorov ter se ne brigajo za njune obljube. Zanje je v prvi vrsti merodajno, kakšen klobuk nosita: Hooverjera in SmitJkova žena. Mj&mteajm* _"_l___ GLAS NAftODA, 6. OKT. 1928 £S | KRATKA DNEVNA ZGODBA | ^ ■nmmminnf m JI...... i«rn pr i • ■........... .-s«-. Uuvli« Savi usek: Po pošti aem prejel sledeče pi-sanje: Velespoittovaai gospod! Km knjiif-vnika. ki pripada na-jintcligcntnejaenitt stanu, kol in-tclktuulca, citrar ime blesti malone v vseh revijah slovenske književnosti, bodisi pod črto beletri-stike ali znanstvenih ali kritičnih esejev, in ki ni ni«" manj (»opular-no pri Ijiwieh, ki dnevnike eit »-Jo kot pri tistih, ki te dnevnike urejajo — Vas prosimo: Pošljite od časa do čana uredništvu glasila podpisanega društva "Cviljenje trpinčenih živali" (Slonova ulica št. 20">) kak pri-«|vevek! Pomagajte dvigniti naš tisk na liivo sodobnosti in bomo Vam hvaležni kot enemu prvih, ki Vam bo šla zasluga, da si j»* list pridobil simpatije in pozornost tudi med kroj;, ki dodej stremljenju naš«*-ga društva niso bili baš naklonjeni. Nagrada je običajna. !Tprava lista si Vam bo dovolila eno prihodnjih številk poslati na ogled. Nadejamo se, 4 vele*poštovani gospod, da nam prošnje ne odre-f-ete i— ter beležimo /. odličnim spoštovanjem za odbor: Nato društveni žitr in pripisa predsednika in tajnika. Stal sera najprej kakor ukopan in sem zopet in zopet ogledoval naslov, ker še kar lii.se m moprel verjeti, da je pismo, to prelaska-v#» pismo res meni namenjeno! Meni! Dvakrat s«-m se b:l zpozabil: prri«". ko sem napisal iz obupa ]>e-hem. Obup jt. bil iz klofute, ki mi jo je bilo prisolilo energično dekle, ker sem preveč tiščal za njo lil sem celo jaz listu plačal, tla mi je p enem priobčil! Drugič sem se pregrešil, ko sem napisal, zakaj j,, kravjek boljše <»Hojiir> od kozjeka in ugotovil, da zat^, ker je večji in mehkejši. Dobil .sem na ta članek tak odgovor, da me je bolelo po v.s<^m životu. Moj dober sovražnik je namreč mi>lil. da sem napisal nanj >atirieo, pa jih' je prav pošteno namlatil kar na javni cesti pri belem dnevu! Od tedaj pa je že davno in komaj sem se mogel spomniti na to, *»- lllllll 1 Znameniti Gradilec Zdravja Rabljen od Miljonov Mnogra hrta je bH Nujo-Tone, is. znameniti cmdllec zdravja, prijatelj trilijonov moi In žena. To Čudodelno zdravilo obogati kri, da. nove moM in sile slabotnim, hlrajo^im *»voem In tnttlcam, ledi-<•»ni in drUKlrn vtalnm oivaiHim. Nuea-Tone »zposluj« mrno n uveiaJoCe upanje, popravi tek. pomaga prebax'i In [>ovl3a teto mrtavttn In li^rpanlm, n^možnim ljudem. lVfmafi glavobol, izpaiievanje, vrtoglavost iti zavijanje, odpomore rn-i druženju l<*dio in mehurja, olajšuje izdih, oči nt f Jeiik In popravi zaprtje. Nuga-Tone se prodaja pr wh lekar-JUi * ffarnni'ljo, da »e denar vrne. Jemljite ga 20 dni. in niate z njim popolnoma zadovoljni vrnite ostalo lekarju. kjer »te ga kupili. In dobite denar nazaj. Kupite steklenico Nugra-Tone danes — obnovil« svoje zdravje in vitalne *i- Rodite sigurni, da. dobite Nuga-Tone. Odklonite nadomestila — nobena druga re? ne more nadomestiti to izredno zdravilo. —Adv't. . | ZNAMENITO PISMO ko sem stal z znamenitim pismom v roki in si napenjal možgane, kako jf moglo pismo zaiti na moj naslov. Se sem strmel in .si hkužal ubiti v irlavo: "Jaka. nekdo od uredništva te je potegnil." 41 Jaz sem namreč Jaka. Jaka Komar! Kot bi me moj soimenjak pičil, sem planil proti durim in na postajo ifl na vlak in v Ljubljano in v uredništvo Prav nič sape ni-.-.♦'m imel, ko sem pritekel v Slo-novo ulico št. 20.Y In tudi gospodom. ki so .stali ifotri. je zastalo dihanje, ko so m«' ugledali. " Vi. vi. vi...." .sem stiskal iz sebe in jiiu molil pismo (KmI nos; sterle so mi švigale iz oči, {la so se gospodje kar tako umilkali in tresli. "O. imamo čast!" se j«» priklonil oni, ki .sem mu pismo potisnil v roke. I vsi. ki s<> pogledali v pihanje, .so se ž njim vred priklonili.' "Mislite mene, mene?" sem davil iz sebe in tiščal gole pesti proti njim. Oni pa skoro užaljeni! Kaj. da bi v- oni norčevali iz mene.' Kar je res. je res .in list je odvisen od mojega sodelovanja; da se bodo ljudje kar trgali zanj, če bo moje ime natisnjeno notri itd. Popolnoma sem bil zbegan, netimo sem jih gledal in res pričel verjeti. In ko so rni še povedali, da sem velik talent, samo preskromen in prebojev, sem se vdal. popravil ovratnico, ki mi je oila v ihti zlezla prav za ušesa, se priklonil in odšel. Po vseh ulicah Sb gledali za menoj ljudje, prepričan sem bil, da je vsem znano moje ime in še bolj znamenito pismo. Prišel sem domov ves zasopel s postaje. "Ti, na, beri!" sem malomarno vrgel ž"ni pismo na mizo in stopi! z velikim korakom malo y stran, da bi ji laže bral učinek pisma na obrazu. Preletela je vrstice, z zanielji-vo kretnjo potisnila lLst po mizi in iz žepa potegnila papir ter jra trdo položila predme: "Noree. na. to beri!" Kar na debelo sem pogoltnil "norca", tako velika številka je bila zapisana na opominu, ki mi ga je bil poslal trgovec. Toda zavedel se mse takoj svojega dostojanstva, s\1oje pomembnosti po znamenitem pismu. Potisnil sem račum vrstran in stopil k njej: "Bagatela! Zaslužim s pisanjem trikat toliko!" Ona se skloni po znamenito pismo in mi je drži pod no«: "Vidiš'! Nagrada občajna! Koliko pa je to, ha?" "Od vrstice!" sem jo zavrnil. "Po koliko?" "Hm," sem pomišljal v zadregi. "Tako po dva, tri dinarje!" sem uganil in pogum mi je zrastel. "Po dve kroni!" mi zasoli ona Ker so bili vedno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno postrežem, ker so prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja, ker lahko s istim razpolagajo, kadar ga potre. bujejo, ker prejemajo za vloge po 4% obresti, mesečno obrestovan je, si je izbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj GLAVNI STAN v vseh bančnih poslih v * a domaČO ~ l SAKSER STATE BANK N. T. ........ ■■■ nazaj. " Vem. toliko je dobival moj brat od vrstice, pa je bil pisatelj. ne pa norec kot ti. ki se pusti« tako vleči!" "Jaz, vleči! Bil sem v Ljubljani,^ bil, pa sem zvedel, kar zdaj vrtm! Ein gemaehter Alann!" sem dostavil samozavestno. "Ein perfekter Trottel!" mi je vrgla žena v obraz in zaloputnila vrata za seboj. Tisti dan nisem mogel ničesar jesti. Spal nisem vso noč. vedno znova sem eital znamenito pismo. Ona se je jezila, godrnjala, ker vsled luči ni mogla spati. Vstala je končno, mi odvila žarnico in j(% zaklenila. V temi sem bdel dalje in vse moje misli so bile pri pismu in pri načrtih, kaj bom pisal. Oh, načrtov, nič koliko! Samo kateri bo boljši! XLsem se mogel odločiti za nobenega in v ugibanju sem zaspal. Drugi dan sem vzel pismo s seboj v pisarno in sem ga idoč iz sobe, pustil pasti na tla. Klomnj sem zaprl vrata za seboj v svoje sobo, so planili vsi po pismu in preden je minila ura, je vedele vse mesto, kakšno pismo sem dobil. Ljudje na cesti so se ustavljali. ko sem šel mimo, me pozdravljali ; meni pa se je tako dobro zdelo, kakor bi bil trinajsto plačo dobil! (Ne vem, kako je sicer, jaz je še (nisem; ali nekako predstavljam si!) Opoldne me je doma ona spre jela z novim ojiojninom od trgovca. I'jezilo me je, da tirja mene! Pa sem takoj popoldne stopil k njemu in komaj pozdravil, ko sem že položil preden j znamenito pismo. Mislil je, da bom plačal, pa se mi je skoro do tal priklonil- Komaj ]»a je preletel vrstice, s^ je dvignil in me kar z belim pogledal. "Pri meni na to nd dobite nič!" Morda ga je splaail moj čudni obraz, da se je takoj popravil: 4'He. he, čestitam! Morda ste tako dobri, pa poravnate svoj ra-euii!" "Mislim, da ga bom kmalu lahko!" se trdo odrežem. "Ni pa lepo, da me kar dam za dnem tir-jate, kJb, vendar vidite, kdo sem jaz!" "Mi je prav žal. ali med nami trgovei nima to nobene cene! Mi moramo vse z gotovim denarjem plačevati!" Meni pa je bilo za premalo, da bi bil dalje ž njim govoril. Nemo sem dvignil klobuk in odšel. Šel sem naravnost k mizarju,' po^žil prečenj znamenito pismo in zahteval, naj mi čimprej napravi okvir zanj. Ker je imet £e nekaj primernega narejenega, sem kar počakal in proti večern sem se vrnil domov in obesil vse skupaj na najbolj vidno mesto v edini sobi. Ko je žena to videla, bi bila kmalu padla v o uredila. Rudolf Kukuljan. * Pred r*lhodom v domovino, pozdravljam vse znance Ln prijatelje v Taeoma. Wash. Anton Surina. ČUDEN OTROK V Judenburgu je 11. sept. porodila delavčeva žena Marija Woogova nenavadno dete. Imelo je dve glavi, štiri roke in štiri noge. Otroka, ki je umrl kmalu po porodu, so prenesli na Dunaj, na kliniko prof. dr. Pekama, kjer so ga pregledali. Druga otrokova glava je bila zelo čudno izoblikovana. Rasla je iz detetovega trebuha. Štiri roke in štiri noge pa so bile docela normalne. Porodila je "Woogova v juden-burški bolnici, in sicer zelo težko. Otrok je dihal ko je prišel na svet in je nekaj dni živel. Vsi zdravniki so mnenja, da gre v tem slučaju za tipičen primer dvojčkov ki sta zrasla v materinem telesu. Ker je dete prve dni živelo in je dobro prestalo tudi vožnjo iz Jn-denburga na Dunaj, so strokovnjaki sklepali, da bo morda ostalo živo. Smrt je nastopila šele potem, ko je bil otrok že dva dneva na dunajski kliniki, in sicer zaradi anomalije zlotranjih organov, zlasti črevsja. Dete ni moglo H*eč prebavljflfti hrane in je na tem umrlo. Pozor, rojaki! Is naslova n* Usta, katerega prejemata, js rasvidino, kdaj Vam jo naročnino pošla. Nt čakajte to-raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih valih zastopnikov: CALIFORNIA Fontana, A. Hoc he raj. 8sn Fnodse«, Jaeob Laorth COLORADO Denver, J. Sebutte. Paeblo, Peter Culls, Jobs Gens, Pr. Janet*; A. SaftlC. Sallda. Loals Coetella. WmlMobarc. 1L J. Barok. i INDIANA ladhiniHIi. Louis Baalck i ILLINOIS Aurora, J. VcrWcb Chicage: Joeepb Pi;-** J. BttCH, Mrs. F. Lanrlcb. Cicero. J. Fabian. De Pue. Andrew Spills? Joliet, A. Anzelc, liarj Bamblcb. Zaletel, John Kres. Joseph Hrovat La Salle, J. Spellch. JUaaeoutafa, Frank Angnatfa North Chicago, Anton Kobe? Springfield. Matija HarborlclL Summit, J. Horvath. Waokegan, Frank Petkovi* KANSAS Girard, Agnes MqCsIV Kansaa City, Frank Saga* PltMrarg, John Repovfl. MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kltxmiller, Fr. Vodorrfrea. MICHIGAN Calumet, If. P. Kobe. Detroit, J. Bar1/jh. Ant Janeslcfc. MINNESOTA Chiabebn, Frank Goofla. A, Penis* Frank PoeeU. ByP Joe. J. FesM. Fr. Mbtfa Eveleth, Louis Goal* Gilbert. Lonls VeeeeL Hibbing, John Porie. Virginia, Frank Hi niMI mssouRi St. Loota. A. NabrsoL MONTANA Klein, John B. Son. Waabee, L. IKBRA8KA Onih. F. BfuSerffcjfc. NSW YORK Gmmds, Kari StnnitsLa. Little Falls. Frank Maala. OHIO Pnibertan, John Balant, Joe HXtL Cfcrebai Anton Bobek, Charles Ksittnger, Lonls Rodman. Anton 81»-cich. Mat*. Sapnik. ■ocWkF. Bolt Olra«, Anton Nagoda. Larnin. Lonla Balant In J. Mi NDeo, Frank KogorSek. Rama Mm F. Toungatewm Anton KlkelJ. OREGON Oregon GRr. MW. imsnvANU ^ i^yv^^.l"'!1 rsin Iz Ženeve prihaja vest, ki bo! gotovo presenetila po svoji deci-j diranosti. Svet Društva narodov, je razpravljal o finančnem posojilu, ki naj bi se naldonilo Bolgariji. Kezulta razprave bil! ta, da je sklenil postaviti posoji-j lo z dnevnega reda, in sieer. kakor se je dozualo. zaradi tega. ker se je vladna kriza v Sofiji rešila na ta način, da je ostala v bistvu stara vlada z Vlkovom kot vojnim ministrom, tlurej eksponentom makedonskega komiteta. Ker se je s tem pokazalo, da se bolgarska vlada n,» mL>li ločiti od revolucionarnega odbora makeaon-stvujuščih in ne nastopiti proti njemu, je s tem že v praksi izvedla odgovor na angleško-franeosko intervencijo, dasi ga formalno še ni podala, je Svet Društva narodov, odločil sklepanje o posojilu. To se pravi, da jf1 posojilo odklonjeno. To je prva vest iz Ženeve. A ko je v glavnem točna, pomeni na-jodločnejšo obsodbo rešitve, sofijske vladne krize, pomeni hud poraz nove bolgarske vlade in zelo krepek povdarek k zahtevani, hi sta jih postavili pred Ljapt'evo vlado Anglija in Francija. Dane* imamo že odgovor na Ako računa Bolgarija s finančnim posojilom, se bo morala odločiti za to, da ne vztraja lia negativnem stališču nap4diu franeo-sko-angleškim zahtevam. To pa Je mogoče 1<», ako stopi vlada Ljapčeva nemudoma zopet v krizo in napravi prostora tiovi vladi. v kateri ne bo več Vlkova. Moliva in Ljapčeva. ki zagovarjajo revolucionarni makedonski odbor Severda bodo ti možje vztrajali na svojem dosedanjem stališču in makedoustvujušči bodo napeli vse sile. da s terorjem zapla-šijo nasprotnike. Ali dilema je podana, in državna politika se mora odločiti na eno ali drugo stran. Ako hoče Burov rehabilitirati Bolgarijo pred visokim ženevskim forumom, mu ne kaše drugega. k«kor da sprejme eventualno tudi llorbo z makedon-stvujuščimi. pa makar v krvavi krvavi obliki. Situacija je tedaj ta. da so v Bolgariji sedaj mogoče krvave notranje borbe, ki l^hko končajo s popolnim porazom makedonskega odbbra ali pa tudi z zmago iu diktaturo makedonstvujuščih v ttvj ali oni obliki. Historična ura za obračun z odborom je prišla, kakor je bila za Bolgarijo neizbežna. Navedene konkluzije se nudijo z logično nujritstjo, ako so prve informacije o usadi bolgarskega posojila v Ženevi v vsem obsegu točne. BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO. Cuuard Lene je objavila, da bo vpriaorila s pamikorm "Aquitania", ki odpluje dne »">. deceaubra izlet v •litgoriavijo. in sieer f>od osebnim vodstvojn Mr. S. Vukovieha. Mr. Vukovich bo spremljal izMnike prav eilja. Xadatljna božična tnTplurtja y>od osebnim vodstvom Cnnardovih lira d ni kov so: \a *\M a ur fit a ni j i", ki otlpluje 28. novembra, bo spremljevalec Mr. Goldsmith, član pittsguršike«ra ura-da bo mogoče jKrtnikom obiskati za Božič domovino. Za u-dobnost f>otnikov bo vse naj-boljše preskrbljeno. t i PRAV VSAKDO—i I kdor kaj iiče; kdoi 1 I kaj ponuja; kdor kaj i i kupuje; kdor kaj pro- i I daja; prav vsakdo | I priznava* da imajo S 1 čudovit ufpeb — I I MALI OGLASI f v])rašanje. in sicer pozitiven odgovor. s katerim mora biti vsak prijatelj konsolidacije balkanskih razmer zadovjoljen. Anglija je v polnem obsegu vztrajala na svoji sofijski intervenciji, zakaj brer njenega pristanka bi bolgarsko posojilo v Ženevi prav gotovo ne bilo tallo enostavno odklonjeno, odnosno odstavljeno z dnevnega reda. Francija sama pač ne bi mogla doseči tolikega uspeha, ki pa je razumljiv, ako vzamemo v račun odločno angleško sekundi-ranje. Odmev ženevskega sklepa v Bolgariji bo moral biti ze!o velik. Predvsem se bo moralo silno oja-čiti krilo Cankova in Burova, ki sta zahtevala, da se intervenciji zapadnih velesil ugodi in napravi a front zoj»er vznebnirjajoče delovanje makedonstvujuščih. Njihove zahteve, da se iz vlade izločijo vsi elementi, ki so znani kot eksponenti, odnosno simpatizerji maUedonstvujiiščih; bodo poslale sedaj avtomatično tehtnejše »n bodo morale napraviti še večji vtis na v.se one, ki računajo z realnimi političnimi možnostmi. Ne mislimo seveda, da bodo imele učinek pri makedonstvujuščih in njihovih ministrskih zagovornikih, marveč pri onih, ki borbe zoper prepotenco {makedonskega odbora ni>o vzeli dovolj odločno. J. Bretovee. J. Pik*. V. Crafton. Fr. Machek. Expert, G. Pre vlč, Lonis SnpanCi«, A. SkerU FarcetL Jerry Okorr Forest Cltr. Math. Kamin. (inSMfcnri, Frank Novak. Homer Cfftr In okotleo^ Frank Fa i ŠT tiec k Inrfn, Mika Paoabek. Wmtisu, JoOn Poinnc, Martin Ko. Krajn, An t. T^nf^j Lamerne, Anton Oaolnlk. Manor, Fr. DenuAiar. Mciim I Mil J. KoprlvM Midway, John 2nat Maen Ron, Fr. Podarili* Pittsburgh. Z. Jakahe. Ig. MagUtae. Vine. Arh ln 17. Jakobleh, H. Gena t. ^^teftf« Presto, J. Demibar. Riiilag, J. Peadlra. mttUm. A. Hran. Wtr Rte. In ekeBea, J. Ske>3, Fr. BchUrer. Wewte^, JoaefA Jowl RUS Helper. Fr. KsaKa. WMOONBP* Mnnnafcna. Joseph Tratnik ta Joe Koren. Wee* AlBa. Frank 8ksk. WYOMING Bodi Bptlnga, Lonla Tanohos. IW—mil lili. A. z. Arka Task asstopnfk lada potrdilo sa aro je prejd. Zastopnike roja Caeno lato 9^00; an lete «SM, ss llltf smsbs 9ŽM; as tetet lete JJ* » 9mm H*t mm KONCERTI A. ŠUBEUA 14. oktobra, La Salle, III. 18. oktobra, Cleveland, O., International Institute 21. oktobra, Collinwood, 0. 27. oktobra, Girardv O. 28. oktobra, Lorain, O. 18. novembra, Chisholm, Minn. , 25. novembra, Duluth, Minn. 16. decembra, Paeblo, Colo. PRIPOROČILO Rojakom v Waukegan, 111., na znanjamo, da jih bo obiskal Mr. Jože Zelene, ki je poMaščen pobirati naročnino ea naš list ra naročila za knjige, ter ga toplo priporočanw. Uprava €R*s SUroda. idČBM svoja dva -brata. FRANK in JOHN MED®N, doma is Brezje pr* Cirkmei. Pred nedav-ao je brl prvi v Mkm. ia ga, Johna .pe že dolgo ne vem kje je. Prosim, da se oglasita svoji sestri, ki je pred kratkim doela iz starega ksraja. — Ttva&šk*. DragoMe, rojena Mb&bb. fitd S*sr, Bok 54, W. Tk. * (2x 546) . J< ADYXBT18E In OLAS NAMOBA Bolgarsko posojilo v Ženevi. Njegova žena. ZZH==H SOMAN IZ ŽIVLJENJA. - Za "Glaa Naroda" priredil O. P. -- (Nadaljevanje.) Ona ni niv odgovrola. Naenkrat pa >e je je lotil tdazen strali, da j« bila sedaj popolnoma sama i. njim. Stisnila st* je temio v Kvoj kot ter se* tresla |H> eeiem životu. <>u je zrl nanjo uavzdol.^1 —- Ali se noče« napraviti udobno, Fe* Ona je le ntmo zmajala i «rlavo ter sedela naprej s j>ove»efl»imi wuii. - Mklvtt imava doljjo vožnjo preti seboj. Odloži vsaj klobuk in suknjo, — jo je prosit, tako mirno kot je mosjel. S tresočima >e rokama je po^e^la po buciki ter oprostila svoj klobuk. V/el ^a ji je ter |Hdožil v mrežo prtljago. Suknjo je spustila. ne da bi v dvignila, /. ramen. Ni bila /možno vstati, tako zelo ,so se ji tresla kolena. < »u je /H nekaj < asa ni'dee nanjo navzdol in videl, kako se je tresla boječe ter zrla pred-e. Tedaj ji je lahno pomladil, ko* pomirjevaino. plam.teče svetle lase. Bilo je to prvo. majhno Ijubimkovanje. katerega je bila iVeležua od njepa. Stresla se je ter zaprla <*''i. Za trenutek ><» zablestele njegove jekleno-inodre. oči. Nato pa Je zaigral smehljaj krog njegovih uMJiie. Nežno je jx»ti>riil svojo roko pod -njen podbradek ter dvignil njeno glavo. frV, -,< eni;rat name. — j<- prosil mehko in dobrotno. Dvignila je svoje e me marala bati. Fe ? liodi mirto, moje ubogo <}eie. Pomisli vendar, da ne bmirjenje. In M^laj rako, Fe, če bi ne smatral tega za potrebno, radi tebe. Tega nisem .storil, da te imam že sedaj.I Jaz vem. koliko mora i še premagati. Hotel sem le. da prideš proč iz, hiše tvoje iot*\ kjer nisi bila na mestu in kjer ni si mogla najti miru j in počitka. Ti ne smeš nikdar ve<" stopiti v oni prostor. kj«*r so ti storili toliko /lega. Hotel sem te videti na varnem in | tot o vanj t* naj J l'i odvrnilo o<| tebe vse zle misli. Jaz ti nočem biti nieesar drugega knt tvoj najbolj udani, zvesti prijatelj, kateremu lahko brez ozira vse zaupaš. Ona je globoko vzdihnila Lahna rdečk;« ji je stopila v liee. Njegove besede so napravile nanjo globok utis. Tako more govoriti le dober, plemenit čLovek, — si je miši i la. Nato pa je prijela naenkrat za njegovo roko ter se ozrla 6 svojimi lepimi očmi proseče vanj. — Hans, ti si tako dober z menoj, — tako neizmerno dober. Jaz bi ti zaupala, če bi me nekaj ne napravilo vse zmotno na tebi. Povedel je njeno roko k svojim ustnicam. — Ti se moraš navaditi zaupati vame, če je tudi kdaj kaka na-wdeznost proti meni. Na ta način ti bom lahko zaupa 1 v vsakem živ-ljeiHkem položaju, — je rekel re>sno. Ona je vzdkhuila. — To bi že storila, Hans, le ena stvar me muči in danes bolj kot kdaj poprej. — Vprašaj me, Fe. Ona je globoko vzdihnila. Zakaj ni bilo tvoje matere na najini porrtki? Zakaj je stala na strani v cerkvi, kot kaka tujka? Zakaj ne živi tvoja mati v tvoji hL" In zukaj j<> pušča« živeti v razmerah, ki so povsem različne od tvojih.' Meni je prišla tako strašno mučna misel.' Poglej. Hans, če bi se ti sramoval svoje matere. — bi ne mogla nikdar hoditi zaupno ob tvoji strani. To bi pokazalo meni tebe v neki luči, vsled katere bi pozabila na vse, za kar se ti imam zahvaliti Jaz se borim proti temu itvomu, kajti drugače govori vse tla tebi drug jezik. — ki me sili t« visoko ceniti in ti zaupati. Le ta ena sama točka ne soglaša s sliko, v kateri se mi drugače prikazuješ. Zri je nekaj časa nekoliko re*no nanjo. Nato pa je rekel smehljaje : — Kako sem ti eital misli s čela. Fe! Jaz te prav dobro poznam, Fe. dosti boljše kot ti mene. Sedaj pa mi poglej resno in odkrito v oči. Kakšna zver es ti zdim ' Jaz naj bi se sramoval svoje matere? Ne, *.ete, — tako jii/.ko me ne smeš eeniti. Dola 4i čast. da bi mi kaj takega trpko zamerila. Na vsa tvoja vprašanja, kar si mi jih predložila, bos dobila odgovor j>o najinem povratku pri moji materi sami. Jaz ne maram odgovarjati na ta vprašanja. Jaz zahtevam tvoje zaupanje tudi brez tega odgovora. Ti mi tega ne boš zanikala. Fe — in ti me boš boljše spoznala. Njene oči si >e mokratno zalesketa.e a njej je bilo naenkrat prosto in lahko krog srca. Zo(H»t je prijela njegovo roko. — Oprosti mi. če sem slabo mislila o tebi. Že takrat ko sera svoje dvome oblačila v besede, so se mi zdeli naravnost gorostasnl. Jaz si le nisem mogla tega pojasniti. — kajti preveč ugank si mi naenkrat predložil. V zadnjih tednih sem prišla komaj na jasno s samo seboj. In ti veš. jaz imam tejtke izkušnje za seboj — in to dela človeka nezaupnim. On je obdržal njeno roko mod obema svojima. Tam je počivala, kot ujeta ptieiea. nekoliko nemirna in tresoča se, a vendar udana. — Nezaupanju se moraš zopet odvaditi, Fe, — je rekel in iz njene roke je vrelo vreče in nemirno ^Acozi njegove žile. Tedaj je hitro izpustil to roko, z gonkim pritiskom. On je hotel in moral ostati miren, da ne prepodi zopet njenega težko pridobljenega zaupanja. Pričel je mirno govoriti o nekem drugem predmetu. Postala je mirna nad njegovim mirom in dobila je celo občutek miroljubne udobnosti. Tekom vožnje jo je opozoril sempatam na kak lep razgled, kajii vozila sta se skozi zasneženi turinški les. Z vsako uro je izgubila nekaj svoje bojazni in z vsaiko uro je bolj naraščalo v njej upanje, da bo kot žena Hans Ritterja živela znosno miroljubno življenje. ' ^ * Tekom eele vožnje je obdajal Hans Hitter .svojo ženo z nežnostjo in pozornostjo, ki je neizmerno dela Felieiti. Z veliko hvaležnostjo in gl<*>oko giujenostjo je videla, kako jo je skušal razvedriti in zabavati. ---- it ,-r,-iiii__XDftlje prihodnjič.) ^ MOLITVENIH: r Duta will ------------- MartJa VarUaJa: ▼ platno rmana .............JI v Ono platno ..............LN ? celolojd ve lan o............UN ▼ usnje vesano..............UU t fino osnje vesano ........LH Bajsltl fttsovi: r, -Tr P**UM> vesan* ............LM 1 Vftno platno vestno ........Lit ▼ usnje vezano ............LM t fino usnje reaano ........C7f Skrbi sa duše: t platno Tesano ............ JI t asu Je Tesano..............Lli T fino usnje Tesano ........LM Sveta Ura (t debelimi trkam!): t platno Teasno ............ JM t fino platno vesano ........LM ? fino usnJe ves.............LM Nebesa Nil Don i v platno vezano -.......... L— v uinje vetrno..............LM v Ono usnje Tesano..........LM K vtika srca sates t usnje ves............... UB9 v fino usnje res. .......... LM PU Jezusa: t celolojd Tea. ......LM poslačeno ...................1 .M Angleški molitvenfld: (Za sriadhM) Child's Prajerbeek: t barvaste platnice Tesano ....M Chad's Prajerbeek: t belo koet Tesano.........*Uf Key of Beans: t usnje Tesano .............. .71 Key of Heaven: t najfinejše usnje Tesano LM (Za edraale.) Key ef Heaves: t fino usnje resans.........LN Catholic Pocket Manual: t fino usnje vesano...........LM Ave Marta: v fino usnja Tesana........LM POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski ............ .33 Angleika slovenska berila ......S.M (Dr. Kern) Amerika In AaMrikand (Trunk) I.— Anfeljska služba aU nauk kaka se naj streia k st. mH ........JI Angleško sier. h slav. aagL slerar M i Hej nalezlJlTlni idmln .........M j Cerkniško jezero ..............l.St Uva sestaTlJcaa plesa: fietrorka in beseda spisano In nari«ano ...................... JU Domači žirinozdravnik, trd. vez. .. 1.M Douali iivinozdravnik, broi____1.25 IleamH sdravnik pa Knalpn trdo vesano ................LM broilrano ...................LM Deasstf vri trdo ves............L— Donate In tuje ti vali v barvarfh Mlllftfc aaaaaaaaaaaaaaannnaaa • • • • a • • • • a • • • • IjM fHMhviJa Mellk 1. srsoek.....LM 2. sresek. 1—2 stopi* ......LM KsUte ntedn, — pa ■ star mi MCrf se***ae«*eeee«s ••••••a «9 Kletarstvo (Skallcky).......... 1M Kratka aHtaka pMnUhi JI Ii|l» a lepem vedunja. Trdo Tesano ................LM Kaka ae postane driavljaa Z. D. iS hake se postane aawrUkl driavljaa .13 Hnjlgn a dostojnem vedenja .... JM | Ljubavna in snubilna pisma .... .50 Mladeničem le j e.iiui intervju. Reporter nekega velika lista opi-saje takol'* obik pri njem: Čudno mi j»> bilo pri .sreu ko •sem .stopal skozi Ti rano v enta-wayu in cilindru, 'na ulivith j»a .so razbijali kotlarji. Xw tr«ru sem moral mimo v>Jir. kjer .so se puhali v vetru štirje obešene i. Zo-hru jih je dal obe>iti v opomin (upornikom, da bodo videli, kako se jrinli iifi.sprotnikfdn njepovejfa 'rezina. Obes-nei so namree >kf>-jvali zaroto z<»jier kralja Kraljeva palaea je dobro zastražena. Hiša je precej nizka, jiiekašne vrste boljša vila. V ]>red-|s»>bjn sprejme Obiskovalca kraljeva garda, obleeena v zelo pe-strt. uniforme. Vsak gardist ima nabasano puško. V dvoru me j»- sprejel polkovnik Zaregjri. kraljev osebni adjutant. Sla sva skozi vrt v pred- ; dvor. kjer je visela slika kraljeve matere in kjer j«- polno -jrobelinov .... 1 m tezkdi preprog. Potem sem bil predstavljen kralju J^ogu. ki ( n'»si uniformo z nlečim ovratni- ' kom i»i zlatimi nalivi ter naprav- " Ija lujravnast mladeniški vtis. Ko ^ sem vstopil, jt* vstal nljielno s sedeža in mi je. pri»el naproti. Pogledal sem ga v plave oei, ener-gieiie ustnice in seui spoznal, da ' .stojim ]M-ed možem, ki je ivna-^ailno odlo«"en. Ponudil mi je i roko in egarete. J^ J fotel sem izve, let i iz njegovih j l ust. karkoli o njegovi karijeri, to- j J. da na to vprašanje je odklonili c sleherno pojasnilo. Potem je za-; eel govoriti o svoji deželi in kro-j nanju. Izjavi! je, da se je dal kronati za kralja pred vsem ra i i s tega. da bo enkrat za vselej konec plemenske mržnje in bojev v deželi. Pripovedoval je. da vstane ob petih zjutraj, ob .sedmih pa prie-ne z delom. Zaposlen je do 12.. potem počiva do 15. in ostane v pisarne do 1 j*. Njegov program je kratek; glasi se: mir in .stabilnost. Edino monarhisticni princip lali^ ko dela v tem {»raven, «'e se naj spravi v re.l in tek Albanija. '4Pepeleiea Evrope.*" Dežela potrebuje železnic in c st. brzojavnih zvez in š >J : vse to bo dobila, ampak ne s pomočjo U rokratie-nega aparata, mar vee eisto naravnim potom. Albanija, je dejal Zogu. ima ?e sedaj tri visoke šole. dve za moške, eno za ženske. Vsaka pod-prefektura pa inia pod seboj 100 do 150 lju.lskih .šol (na papirju.) V nadaljnjem razgovoru j«j Zogu opozoril korespoudenta, da ob skušal y.n vsako ceno 'izkoreniniti osveto iz obieajdv albanskega ljutLstva. K temu bo bistveno pripomogla prilega, ki so jo iu1-davno položili njemu v roke poglavarji ^albanskih pldneiL Zogu ima namen vladati Albanijo po obrazcu zapadne Evrope. V koliko se mu bo to posreeilo. bo pokazala prihodnost. zakaj Albanec se dolej še ni sreeal s eivilizaeijo. Pri albanskem kralju. GLAS NARODA, «. OKT. 192S KAJ NAPRAVI BABJE-VERNOST V Velikem Varadinu na Ro-RbmuiLskem so te dni pri nekem kmetu mlatili žito. Mašinist Gabrijel Pintjuk je imel j»ri tem smolo, da se je prčvee pribl žal jermenu mlatilniee. Jermen ga je zgrabil in mu odtrgal roko. da je izkrvavel in umrl. Novica o maSinistovi smrti s-je bliskovito raznesla po va.-»i. ■ Pintjuk je bil doma tri občine tla-le«'- Ovl kraja, kjer j-* ponesrečil. A kmetje .»o bili tako babjeverni da nilo m >ža dovolili pjvpeljati .sk<»zi vhs. češ. da jim bo v tem primeru toča pobila polja in uničila pridelk-. V strahu. o niti obvestili duhovščine, ampak so masi n Ista pokopali kar v nekem jarku kraj vasi- lAi .so prišli pokojnikovi svojci, da bi moža odkopali in ga prepeljal! na domače pokopališče, se j,, vnel med krneti in sorodniki prepir, ki bi kmaln zahteval več žrtev.. Ker s > bili svoje! oboroženi s pa-, licami. .so .šli kmetje po kose in eepee. Slednjič je morala posredovati žandarmerrja. x RAD BI IZVEDEL za naslov prijatelja JOŽE TJ:KK, doma iž P»abiuega polja. Prosim cenjene rojake, če kWo Ve4kje se nahaja, da mi naznani ali naj se pa safti javi na : Jakob Mlakar, Box 175, Kelletville, Pa. (3x 4.5,6) 10. oktobra: Berengarla, Cherbour* Pre«. Roosevelt. Cberbocrf, Bra-men. • 11 oktobra: Mut r.chtn, Cherbourg, LJremen j 13. oktobra: Parla Havre <1 A. M ) Olympic. Cherbours Lapland, Cherbour® Albert BalUn. Cherbours Hamburs Conte Granc.^. Napoli, Genova Rotterdam. Bo'ougne »ur Mer, Rotterdam 17. oktobra: Mauretanla. Cherbourg George Waabi: gton, Cherbourg. Bremen 18. oktobra: Mrgantk', lluvrt 20. oktoora He de France, Havre (1 A. M.) j Homrtlc. Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen Allnnetcnka, Cherbourg New York Cherbourg. Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen Berlin, Cherbourg, Bremen Augustus. Napoli, Geaova New Amsterdam, Boulogne lur Met Rotterdam 23. oktobra: Reliance, Cherbourg. Hamburg 24 oktobra: Aquitanla. Cherbourg Leviathan. Cherbourg. Bremen 25. oktobra: Dresden. Cherbourg. Bremer 37. oktobra: France, Havre (1 A. M.) Be!g»*nlfUid. Cherbourg. Antwerp Majesiic, Cherbourg DeutschlanU, Ch»-rbourg, Hamburg I Volendam, Boulogne iur ller, Kot-terdam 31. oktobra: Rerengarla. Cherbourg Prea. Harding. Cherbourg. Bremen HOLLANrvl 1 1 AMERICA LINE W POTUJTE UDOBNO ' HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogna-sur-Mer, _FRANCiJA_ I Znižanje voinja v III. razredu: Od New Yorka do LJubljane J J J ln vojni davek. Potovanje n parniki Hollan J-America. Line pomenja udobnost, domaie rar-pok.ženje, neprekosljivo kuhinjo in postrežbo. — Z:i p HITRO POŠILJANJE DENAP-JA PO NIZKIH CENAM Za povratna dovoljenja ln druge Informacije ae obrnite na lokalnega agenta aJI na — Hamburg-American Line ;39 Broadway New York Snedov itn, broi. .............. .M 6. zvezek: Dr. Zober — Tufomer broširano ...................71 Joan MiserJs. povesti Is Spanskegs itrljenja ....................M Kak« sem se Jas likat (AleSoTec) I. zrezek ........ j§§ Kako sea se jaz likal, (Alefiorec) II. sresek ......... jM Kake sem se Jaz likat (Alefiorec) II. tr. ...........$$ Kerejska brata, povest Is mlsljo- nor ▼ Koreji ..............j* Karmen, trdo ?e«. .............. brodi rano ..................... Kmečki punt. trd. vez...........l.?0 Kmefki punt, broS............. JfO Knjiga o Džungli ...............80 eeret® ..................il Kuhinja pri kraljici geeji neikl JO Kaj se Je Markam sanjal«...... JIS Kralj zlate reke. Črna brata .. 31» Kratke povesti • Antekrista .... JtS Kmetske porest, trda rtm.......L— Kriitof Kelnmb ................4« Kraljevič bera«................. JU Križev pot, roman (Bar) trd. vez. 1.10 . -i Naročilom j« prHoMH denar, 6» din 9 gotovini, Money Order ah poitne tnamke po 1 al 2 centa, čt pošljete gotovino, rekomandirajU pismo. No naročajte knjig, katerih t ceniku. Knjiga poMjomm poštnina proste "BIAS NARODA" a Oorttaadt St, VavTeri 1. novemb--' Albi-rtic. llavr** 3. novembra: < "oluiFibu.*. t'ljerbourg. Bremen i'.tris Havre t IzleU ' >Iymptc. rbou.-K IVnnland, Cherbourg, Aniwirprn Minnrwadk* Cherbourg i"».v<-land. I'herbourg. HaniLturg < "■•lite l:ian<-a_mjino. N^jxili. Of^ a \ . ernlain. IV.uiogrif S;ir Mer. Hoi- lerdam 6. novembra: Salurni:«. Trji* 7. novem1---*; .\i;iur»-taj»'!a. ffierbourR- I t. i:.«.?w-lv«-li_ I'twrbourg, Hretnen 8. november; Muencben. Cherbourg, llrerneri K'>m;i. Nnj'.'.li- i;<-n<..i 10. novembra: lU'irwric, Cherbourg Uiplanti. Cherbourg. Antwerpen Hamburg, t 'herb«.urg. Hamburg 13. novembra: rr-,«i.i.-r.te Wilson TrM 14, novembra: Aijuitania. Cherl>.»ur»t I.i-viathan, < *h»-j Ix.nrg 16. novembra: Iterlin. Havre 17. novembra: lie tl^ France. Huvrf .M.ije.stir <"herl.r.uri; Arabic. >"h»*rbourg .Minnetonka. Cherbourg «JraruJe Napoli Oenovu Albert lUillin, <*h»-rbourg. Hamburg Itottenlam, hk>ijii>grie sur Mer. lim-terdam ' i e> >rge W,i«Mng!..n. Cherbourg, Firemen. 21. novembra: Rerengaria, Chrrhoprg America. Cherb*mrg. Ilrrmrn 22. novembra: Megnntic. ITavm Hren<1en. Cherbmirg Bremen 24. novembra: < '!>-jnj>'<\ Cherbourg Stv Vork. f'herboutTr. Hamburg Ang-.iRtuN. Napoli. r;enr.va-N'-w VmsT*-r.t.im, Itoulogne Hiir Mer. Rotterdam 21 novembra: Mauritania. <""h>-rb<«iir s; Cn'umtni'-. ur». ftrcmen fremiti »-nt Harditip <*herU,urg. DNI PREKO OCEANA! Najkrajia In najbolj ugodna pot zm potovanja na ogrpmnlh oarnlklh: Paris — 12. okt. — 2. novembra lie de France 19. okt.; 16. nov, France..............26. okt. (Ob poJnctl.) NajkrajSa pot po telesulcl. Vsakdo Je r posebni kabini s vsecul modernimi udobnosti. — Pijača in alarcs francocka kubinja. Izredno nizki cena. J^. VpraSaJt« kataraia^koV ^ FRENCH LWE XpteLa ,,11 Sta If Bin**. -S3BK Maw York, If. T. Kako se potuje v starikrajin naž§i v Ameriko. Kdor je namenjen potovati r sta. ri kraj, Je potrebno, da je poučen o potnih Ustih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne la« kuSnje Vam mi zamoremo dutl najboljša pojasnila ln priporočamo, reduo le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedrfavljan! zamorejo poto-▼ati r stari krpj, toda preskrbeti si morajo dovoljen jt aH ^riatt. la. Washinijtoiia, bodisi za suo leta ali 6 mesecev ln se mora delati proftnjo rsaj en mesec pred odpotovanjmn ln to naravnoHt v Washington, p. C., na generalnega naselnISkega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila r Veljavo 31. julija 1920 se nikomur več ne poSlJe permit po pofitl. ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniftkl u« rad all pa ga dobi r New Torku pred odpotovaojem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ren brea dovoljenja, potuje na srtjo Ustno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija Je v veljavi nora ameriška priseljeniška postara. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti sroje Žene ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. Junijem 1928. leta poroftenej izven krčita. Jugoslovanska kvota snaga Se ve* dno 671 priseljencev letne. Do polovice te krote so upravičeni eta-rlSi amerifikih držarljanor, molje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 192S. leta poročlU in y^. ljedeld, oziroma Sene ln neporočeni otrod Izpod 21. leta onih ne-državljanov, ki so bili poetarno pripuSčeni r to deielo za stalno bL. ranje tu. Val ti Imajo prednost r kroti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratOT, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo r kroto bres rsake prednosti r isti, pa se ne ■prejema nlkaklb profienj m am a* rlkanake rlaeje. SAKSER STATE BANK •» MM Krat ' NKW X0BK Hretanje parniko¥ • * Shipping Hews