Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 40 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 7. Oktober 1944 Einzelpreis 10 Rpf Borbo in delo r vztrajnosti! Reichsminister dr. Goebbels o straži nemškega naroda na zapadu — Sovražnik se boji obrabljanja svojih sil — Führer bo nazadnje odstranil tudi to nevarnost — Nobenega dvoma o nemški zmagi! Reichsminister dr. Goebbels je obiskal te dni da se mora sovražnik danes boriti ob nesoraz- naših sovražnikov, ki 60 ob mejah Reicha povod sovražnika orgrožen zapad, kjer je imel po- memo težjih pogojih, kakor je to bilo pred ne- zročili generalni naskok z ogromno silovitostjo, svetovannja z Gauleiterji zapadnega dela Reicha kaj tedni v zapadnem invazijskem področju. An- da bi izvojevali hitro, toda ceneno zmago. Se pred o totali vojni vpostavi. Pri tej podani pri- glo- Amerikanoi morajo premeriti dolge dovozne desetimi dnevi je zadostoval pogled v sovražni liki so bila obravnavana vprašanja civilne' de- poti, da bi spravili ljudstvo, orožje in mundcijo tisk za ugotovitev, da so nas hoteli Anglo-Ame-želne obrambe. Po obisku pni G^peralfeldmar- na fronto. Še vedno nimajo na razpolago v bli- rikanci do oktobra premagati in vojno v Evropi schall-u Modelu je govoril dr. Goebbels v mon- žini fronte se nahajajočih in uporabnih prista- končati še pred nastopom zime. Sovražnemu ta-tažni dvorani nekega industrijskega obrata pred nišč. V zvezi s tem je pohvalil dr. Goebbels ju- boru se mudi iz različnih razlogov. Roosevelt tisoči nemških delavcev in delavk, ki so se bili naško borbo nemških atlantskih oporišč. agitira sedaj za svojo ponovrfo izvolitev. Zmaga deloma pravkar vrnili z utrjevainega dela ob Nemške čete uživajo po dr. Goebbelsovih be- v Evropi bi mu vsekakor pomagala v kampanji^ zapadni meji Reicha. sedah sedaj prednost krajših dovoznih zvez, tako za izvolitev prezidenta. Pa tudi Churchillu se Zborovanje je bilo v bližini fronte prava de- da se morejo nastajajoče vrzeli razmeroma hitro mudi. Churchill se zaveda, da je angleški narod monstracija nezlomijene nemške volje do nadal- zamašiti, tudi je lažje spraviti operativne rezerve vsled popolnega pomanjkanja vojnih ciljev že jevanja odpora. Vsa demonstracija je bila izraz na ogrožena mesta. Nemške čete so se obenem utrujen in vojne nasičen, medtem ko nemškli trdne volje, zapirati ušesa pred sovražnimi gesli osvobodile tudi stalnih težav, ki so jim jih- do- narod take utrujenosti niti ne more pokazati in se pripraviti n,a hrabro obrambo ogrožene do- slej v sovražnem zaledju povzročali partizani in ker vidi ogrožene svoje meje, svoje nacionalno movine. teroristi. Činitelj, ki pomaga štediti delovne sile,' usodp in obstanek Reicha. Ob burnem pritrjevanju zborovalcev je ugoto- jze nadajje dejstvo, da nemškemu vodstvu ni več Pod vtisom dnevno vedno večjega nemškega vil dr. Goebbels, da bo vsaka hiša podobna trd- treba v ozadju za ironto organizirati in vzdrže- odpora je moral Churchill svojo »zmago«, kakor njavi, ako bi sovražniku, ki ima sedaj samo nekaj vati dragocenih etapnih aparatov. Sedaj je pose- se je to že večkrat zgodilo, preložiti na drugo nemškega ozemlja zasedenega, uspelo začasno vmes neposredno domača uprava s svojimi leto. Anglo-Amerikanci pričenjajo uvidevati, da prodreti tu ali tam na nemška tla. Doslej so se oblastmi, s tem pa so obenem odpadli mnogi ne- ne bodo mogli kar tako pregaziti nemške fronte naše armade borile na tujih ali sovražnih tleh. ljubi pojavi, ki spadajo k vojskovanju na tujih odpora in da se'bodo morali sedaj privaditi te-Danes — tako je izjavil dr. Goebbels — pa ve tleh. Danes brani nemški vojak svojo zemljo ta- žavnemu vojskovanju obrabljanja z velikimi iz-ilehemi pripadnik čet od maršala do neznanega korekoč pred očmi nemških žena in otrok, spre- gubami. Nemški odpor se bo v rastoči meri utrdil grenadirja, da pomeni sleherni umik izgubo nem- jemajoč v obrambo njihovega življenja razno- in ljudske grenadirske divizije, ki se že zbirajo, škega ozemlja. Hko nevarnost morilske borbe. bodo kmalu v širjem obsegu prispevale k orga- Pozabiti ne smemo — je dejal dr. Goebbels — Minister je nato karakteriziral cilje in metode nizaciji močne nemške obrambe na zapadu. Na tem vzgledu — tako je izjavil dr. Goebbels, — lahko spozna nemški narod sam in neposredno pomen in korist dodatnih obveznosti, omejitev in žrtev, ki jih je moral prevzeti v zadnjih tednih. Uspeh naših naporov, priti zopet na površino, je po ministrovih besedah tedaj organizacijsko vprašanje, kakor je naša zmaga samo vprašanje vztrajanja in pridobitve časa, dokler ne bodo na razpolago številne nove divizije z novim orožjem za ofenzivne namene. Ta vidik velja tudi za našo zračno obrambo. Čim sovražnik radi slabega vremena ne bo mogel vreči v boj svojih lovskih in bombniških odredov, tudine bo več govora o anglq^ameriški premoči na zemlji. Nemško vodstvo pospešuje radi tega izdelovanje lovskih letal ter obstoja utemeljena upravičenost, da bo Nemčija že v, doglednem času dohitela sovražno premoč kos za kosom. O Rooseveltu je znano, da se je zaveroval v idejo, da se bo zrušil Reich, čim bodo Anglo-Amerikanci prekoračili mejo. Sovražnik je sedaj meji in je stopil na majhne koščke nemške zemlje. Zgodilo pa se je.narobe to, da ee je nemški odpor sfanatiziral in cja je naša obramba postala še jačja. Operativni uspeh pri Arnheimu je pokazal celo po ugotovitvi nekega angleškega lista, da se nemške čete borijo tako kakor v svojih najboljših dnevih. Največje priznanje je dal dr. Goebbels 185.000 pripadnikom Hitlerjeve mladine in 10.000 delavcem, ki so pomagali izkopati fortifikacije na zapadu. Fortifikacijska dela, izvedena ob stalni vpostavi življenja, so bistveno pripomogla k med tem izvedeni stabilizaciji fronte. V Führerje-vem imenu se je zahvalil dr. Goebbels vsem kopačem na zapadu in vzhodu za svojo neumorno in hrabro vpostavo. Minister in zborovalci so se istočasno spomnili dostojno vseh tistih, ki so pri izpolnjevanju, patriotske dolžnosti žrtvovali svoje Von der Westfront Der Spähtrupp einer Luftwaffeneinheit passiert verdrahtete Straßensperren einer französischen Stadt, um einen Erkumdungsvorstoß in die Vor städte zu unternehmen PK-Kriegsberichter Bauer-Altvater (Sch) Srditi boji na zopadni fronti Moian sovražni pritisk ob belgijsko - holandski meji — V Italiji so se izjalovili vsi sovražni posLusT prodora nemške Ironie V zapadni Holandiji so Nemci pretekli četrtek samo v odseku Lure. V Galais-u so se medtem je bil zavrnjen sovražnik v protisunkih. Po naj-razbili sovražno mostišče pri Turnhoutu, obenem nadaljevali siloviti boji. Sovražnik je prišel me- jačjih letatekih napadih sovražnika smo izgubili pa so se izjalovili sovražni poskusi, razširiti stoma do periferije. — V Italiji so naše čete v Calaisu po srditem boju še zadnja oporišča. V vdorno odprtino Eindhoven-Nijmwegen.' Pri Nijm- odbile na jadranski fronti močne sovražne oklop- Dünkirchenu in na ostalih oporiščih Atlantika so viregenu so bili odbiti s pomočjo lastnih lovskih niške napade ter so tako izvojevale popolni bili uspešno zavrnjeni sovražni napadi. — V odredov močnejši sovražni napadi. Istega dne so obrambni uspeh, v Bombni teror je razsajal nad Apeninih je začela 5. ameriška armada znova s beležili pri Aačhenu, ob reki Eifel in pred Met- mesti Kassel, Dessau, Magdeburg in kraji v pod- svojimi napadi. Amerikanci so bili zavrnjeni pri zom stopnjevano artilerijsko dejavnost na obeh ročju Halle-Leipzig. Ponoči so padale bombe na Fiorenzuoli, mimo tega pa je bil sovražnik, zau- straneh. Pr Nancyjuso nemške čete odbile so- Braunschweig. Anglo-Amerikanci so 28. septem- stavljen v globini bojišča. Ob Jadränu so bili od-vražne oklopniške napade, medtem pa®je dobro bra izgubili 75 letal, med njimi 50 štirimotornikov. biti angleški napadi. — Terorni napadi so veljali napredoval nemški protinapad pri Chateau-Sa- V Holandiji je sovražnik po sobotnem poro- mestoma Kassel in/Hamm. Ponoči so padale bom- lineu. V težkih bojih so nemške čete 27. 6eptem- čilu nadaljeval svoje napade proti stebriščema be na Braunschweig. Nad Reichom in zapadom bra odbile močne sovražne napade v področju svoje vdprrre odprtine""~Nemške čete so bile pri tem je bilo uničenih 30 sovražnih letah- V mesecu Epinal-Remiremont. Mimogrede izgubljeno ozem- zapletene v težke napadalne in obrambne boje. septembru je bilo uničenih 1307 anglo-ameriških lje je bilo sovražnik^ iztrgano v protinapadu. Pri Maeseycku je bil sovražnik zavrnjen v pro- letal, med njimi 591 štirimotornikov. Zapadno od kraja Lure so nemške čete v men- tisunku. V področju Chateau-Salins je uspelo .Vojnö poročilo z dne 4. oktobra poroča o tež-jajočih se bojih s sovražno premočjo izgubile Sovražniku zavzeti v srditih bojih zopet neke vi- kih bojih pri Anversu in ob belgijsko-holandski par vasi. Sovražnik je medtem besno pbstreljeval šinske postojanke in gozdovna področja. Med- meji. Pri Nijmwegenu ter ob reki Maas so trčili nemška atlantiška oporišča. Hrabra posadka trd- tem se je nadaljevala v zapadnih Vogezih in pri Anglo-Amerikanci ob žilav nemški odpor ter za-njave Calais je pri tem odbila več sovražnih Belfortu besneča obrambna bitka. V protinapadu dobili težke izgube. Samo južno od Geilenkir- napadov. — V Italiji je sovražnik dne_?7. sep- so Nemci na več mestih Zavzeli mimogrede iz- chena je zamogel sovražnik izvojevati lokalno tembra v področju Firenzuola nadaljeval s' pre- gubljene postojanke. V Calaisu je orožje poči- omejen vdor v nemške postojanke. V gozdovih pri močjo svoje celodnevne napade. V težkih obramb- valo za 24 ur, da bi evakuirali v mestu se naha- Parroy-u ter pri Epinalu ih Remiremontu so oble- nih bojih je sovražnik zavzel neko obvladujočo jajoče civilno prebivalstvo. — Nadaljeval se je žali ameriški napadi v našem ognju. -V Diinkir- višino. Sledili so takoj protinapadi. Ob Ja- povračilni ogenj na London. — V srednji - Italiji chenu so medtem evakuirali civilnon prebival- • dranu so se izjalovili sovražni napadi ob-lastni so se nadaljevali boji samo še na Monte Bätti- stvo., Na ostalih oporiščih so beležili le lokalne obrambi. — Terorni napadi so veljali mestom 'glia in tudi na jadranskem odseVu so se razvi- praske. — V Apeninih se upirajo naše divizije na Kassel, Köln, Mannheim, Ludwigshafen in Mainz, jali le lokalni napadi. — Anglo-Amerikanci so široki fronti ameriški premoči. V srditih bojih V srditih letalskih bojih so nemški lovci zbili 29. septembra nadaljevali teroriziranje zapadno- za posamezne hribe so bili izjalovljeni vsi so- 72 letal, med njimi 65 štirimotornikov. nemškega prebivalstva in so padale bombe na vražni poskusi prodora. Ob jadranski obali je bilo Sovražniku se je po poročilih z dne 29. sep- vasi in železniške vlake. uničenih več angleških čet. — Terorne bombe so tembra ponesrečil poskus, preskočiti z vpostavo Iz Por°čila, ki je bilo objavljeno 1. oktobra, padale na Nürnberg, Köln in Rheinland. Angleži silnih padalskih čet reki Maas in Rhein, obiti ' !e razvidnT>, da so odredi I. kanadske armade kljub so ponoči bombardirali Kassel in Aschaffenburg. Westwall s severa ter vdreti v Reich med me žilavemu nemškemu odporu dospele do Turn- Obramba Je zbila 31 sovražnih letal, med njimi stoma Emden in Münster. 2. Angleška armada böuta, medtem pa so se angleški napadi ob pre- 13 štirimotornih bombnikov. je radi tega skušala razširiti svojo napadalno köpu ^«-Hane razbili. Sovražnik je nadaljeval ____;_ zagozdo preko Eindhovena in NijmwegenäS Pri- sv°ie močne napade pri Chateaux« Salinsu ter šlo je do hudih bojev. Sovražnik je napadal tudi pri LuneviIlu- Srditi boji so se razvili za razne mpvupu! ............^ff»®»®®^«^ med Anversom in Hertogenboschem. Nemške re- P°«0Janke v zapadnih Vogezih. Premočnim ameriškim oklopniškim odredom je uspelo 30. sep- zerve »o v protinapadih omejile oziroma odstra- rlsk,m, oklopniškim odredom je us nile nekaj začetnih uspehov sovražnika. Ker so tembra vdreti v mesto Rambervilli lers. ieiria obletnica Trojnega pakta Nemoi zavrnili sovražnika pri Luneville-u proti °b allalltski obali ter v oporiščih ob Rokav- Preteklo sredo so minila pravkar, štiri leta, od-zapadu, so pričeli Amerikanci s protinapadom pri skem zalivu so zabeležili močno artilerijsko de- kar so Nemčija, fašistična Italija in' Japonska Nancyju. Imeli so velike izgube in majojeren- '?vanie- — V srednji Italiji je ostal Monte Bat- sklenile takozvani Trojni pakt za obrambo inte-skega dobička. Medtem so se stopnjevali sovražni ^S11® P° menjajočih se bojih v sovražnih rokah, resov Evrope in Velike Vzhodne Azije. Pri tej napadi pri Epinalu in Belfortu. V srditih in men- °b obali so beležili z9°'i lokalne napade na Ru- priliki so govorili svojim narodom ReichsauBen-jajočih se bojih so 6e nemške čete umaknile bikonu. — Anglo-ameriški bombniki so bombar- minister von Ribbentrop, Mussolini kot zunanji __dirali Bielefeld in Miinster. Ponoči so vrgli An- minister fašistične republikanske vlade in cesa;-v-1 • iyic 'iiuvty u x ---- —-----nw ---—---- • ------- — ur. uoebbels le obračunal v svojem govoru z sovražnika proti zapadu. Pri Chateau-Salinsu in troP. Mussolini in Sigemicu so v svojih globokih vihovnim zavezniškim poveljnikom generalom pri gozdovih pri Parryoy-u je sovražnik pridobil govorih izrazili trdo odločnost, da narodi Troj- Eisenhowerjem, ki hoče omehčati' nemški na;od na .terenu. Vsa prizadevanja Amerikancev, iztr- nega pakta v spoznanju sovražnih namenov ne s širokoustnimi pozivi, ker njegovim armadam ni gati Nemcem zapadne obronke Vogezov, so se bodo v svojem boju odnehali vse dotlej, dokler uspelo vdreti v Reičh. Dr. Eisenhower je namreč izjalovila. Medtem so se končali boji, za popoJ- ne bo izvojevana nad sovražniki Evrope in Izj'avil v svojem oklicu, da se morajo vsi Nemci noma uničeni Calais. Ostanki posadke se še bo- Vzhodne Azije dokončna * zmaga naše pravične takoj pokoriti povelju takozvane vojaške uprave: rijo v svojih oporiščih. Nemške težke morna- stvari. Ob burnem pritrjevanju je ugotovil dr. Goebbels, riške baterije pri .rtu Gris-Nez so omagale po - da nemški narod ne bo poslušal kakega ameriške- hrabrem odporu proti sovražni premoči. V sep- □ 900 fantov iz Italiie v Sovietiio V lužni ,li» ga generala, temveč edinolesvojega Fiihrerja. tembru so Nemci ujeli na zapadu 10.650 Anglo- priprlja i^nika ^unSa sTr^a S Uničevalna volja sovražnikov nas je samo Je Amerikancev, uničenih oziroma zaplenjenih je port, sestoječ iz kakih 900 mladih fantov ki ¡ih bolj ojeklenila in potrdila v bojni odločnosti. Ob bilo 1149 tankov in "243 blindiranih avtomobilov, bodo poslali v Sovjetijo kjer jih bodo vzgojili t burnem pritrjevanju poslušalcev je izjavil mini- mnogo tovornih jadralnih letal in drugega voj- boljševiškem duhu ster: Prej_e bomo dobili od dela krvave roke in nega materijala. Obenem je izgubil sovražnik 451 O Sovjetski režim na Estonskem. Uradno mos- ,preje se bomo bonli do zadnjega zdihljaja, preden letal. — V srednji Italiji so Anglo-Amerikanci za- kovsko glasilo »Izvestja« poroča, da so v Revalu bomo samo za trenotek odložili orožje ter zau- man napadali na dosedanjih žariščih. sestavili novo vlado Estonske sovjetske repu- pah sovražniku. V .tem slučaju bi bile zastonj Poročijo z dne 3. oktobra je beležilo srdite blike. V zvezi z boljševizacijo Estonske prihaja vse irtve ta vsi napori, ki smo jih doprinesli .v boje na dosedanjih žariščih zapadne fronte ob oja- glasom švedskih poročil vedno več beguncev iz večletni borbi za naso svobodo in za bodočnost >čeni vpostavi obojega letalstva. Nemške čete so Estonske na Švedsko Med njimi se nahaja baje našega naroda. To zemljo, ki je tudi moja domo- med Niederrheinom in Waalom izboljšale svoje tudi bivši ministrski predsednik iz leta 1938. vina, bomo branili -kakor trdnjavo z vsem, kar postojanke ter jih držale proti močnim angleš-smo ta kar posedujemo. Vse bomo storili, nikdar kim protinapadom. Južno od Gennepa je sovraž-pa ne bomo pastali nezvesti našemu-svetovnemu nik pritiskal z močnimi oklopniškimi silami, ne nazoru ln s tem-nam samim. Četudi so pred-nami da bi dosegel kak histven uspeh. Medtem se je še težke obremenitve in Strme poti, se vendarle stopnjevala bitka med Maseyckom' in Aachenom. zavedamo, fia bo Fiihrer naposled premagal tudi Pri Chauteau-Salinsu se je osvobodila mimo- Zur Zeit fur Anzsigen die; preisliste Nr. i vom to. April i»« to nevarnost. Zmaga bo naša, če se bomo borili grede obkoljena nemška skupina ter ¡p bilo-pri «Wn-A.usfaii der Lictenmn des B|«ttes bel heher.-r cw.« in /icls.li - , r . . ,r ^ , Jz p oder Betnebsstomnq xfibt kemen Ansprjrh auf ttucknUiuag tn delali v ^ztra-niosti. I , tem zavzetih vec-. jsasi. V gozdovih pri Parroy-u • . de» Bezugsgeides.- dr. Juri Ulnotos. Druck und Verlag: Marburgpr Verlags- und Drurkorel-Ges. m b. H. —. Verlagsleitung: Egon Baumgartner Haupt-Schriftleiter Friedrich Golob: alle in Marburg Drau, Badgasse 8 Operacije na vzhodni fronti Nemški protiukrepi proti sovjetskemu prodiranju ob Železnih vratih Zlomil se je upor v Varšavi Dne 28. septembra so javili živahno bojevniško delovanje pri Železnih vratih. Južno od Oreove so bile zavrnjene sovjetske sile ter uničeni sovražni odredii, ki so forsirali Donavo, Med Szegedinom in Velikim Varadinom so naše čete zavračale sovražnika na več mestih. Na Sedmo-graškem so nemške in madžarske čete v drugi polovici septembra zavrnile 30 sovjetskih strelskih divizij ter onemogočile nameravani sovražni prodor. Nemškim četam je padlo v roke mnogo piena. V Varšavi je 27. septembra kapituliralo nadaljnje predmestje skupno z ostanki upornikov v stari trdnjavi Mokotov. Ujetih je bilo več tisoč upornikov, mimo tega pa je bilo evakuiranih 5000 poljskih civilistov. Na jugovzhodu so planinski lovci izvršili protinapad proti Sovjetom, ki so zapadno od Turn Severina vdrli v vijugo Donave. Mesto Banjaluka je bilo zopet iztrgano tolovajem. Med Szegedinom in Velikim Varadinom so se vrstili uspešni nem-ško-madžarski protinapadi. V prokrajini Szekel so se naše čete umaknile na odsek Maros. V severnem odseku vzhodne fronte so bili po poročilu z dne 29. septembra izjalovljeni napadi in poskusi prodora čez sto sovjetskih divizij. Bolj-ševiki so izgubili nad 1000 tankov in 698 letal. Po poročilu z dne 30. septembra so nemške in madžarske čete vrgle boljševike pri Szegedhu in Velikem Varadinu na mejo nazaj. Mesto Veliki Varadin je zopet v nemških rokah. Sovjetski napadi so se izjalovili tudi ob Beskidskih sedlih. Na Balkanu 60 se po poročilu z dne 1. oktobra nadaljevali boji pri Železnih vratih. Pri Velikem Varadinu so medtem prodirale nemške in madžarske čete v protinapadih. Ob vzhodnih Beski- dih so se izjalovili opetovani sovjetski poskusi prodora. Nemške čete so izgubile otok Moon proti sovražni premoči. Na Finskem se umikajo nemške čete po predpisanem poteku. Pri Železnih vratih se je sovjetski pritisk po poročilu z dne 2. oktobra zopet ojačil. Nemški in madžarski odredi so s pomočjo letalstva nadaljevali svoje uspešne protinapade med Szegedinom in Velikim Varadinom. Na sedlih vzhodnih Beski-dov se odigravajo 6rditi boji. Ponovni sovjetski napadi so bili odbiti ali pi zaustavljeni. Po poročilu z dne 3. oktobra so prodrli močnejši sovjetski odredi pri Beli Crkvi do srbsko-romunske meje. Pri Aradu, pri Velikem Varadinu in pri Thorenburgu so bili odbiti sovjetski napadi. Težišče bojev v Beskidih je bilo južno od sedla Dukla. V Varšavi se je zlomil ves upof. Po večtedenskih bojih, v katerih je bilo mesto razrušeno, so uporniki kapitulirali. Na otoku Dago so boljševiki izkrcali svoje čete ter se borijo na jugu otoka z našo posadko. Proti prodiranju sovjetskih hitrih odredov iz srbsko-romunske obmejnega ozemlja v področje severno in severozapadno od Belgrada so v teku lastni protiukrepi. Tudi južno od velike viiuge Donave se vršijo srditi boji. Uspešni nemško-madžarski napadi so bili zabeleženi zapadno od Aradia. Pri Velikem Varadinu so bila zavrnjeni boljševiki v mahovitem sunku. Medtem 6o 6e nadaljevali južno od Dukle težki boji za ceste na Beskidih. Naše čete so po odvozu orožja in voinega materiiala izpraznile mostišča na juqu otoka Dago. Na Finskem so naše čete na umiku proti severu dosegle zaukazane cilje. Stranka in vojska sta enota Dr. Ley o borbi nemškega naioJa — Hiaivečje vaveda rta ar* «i™ 5» ™ .Ju . • Sodflavki tolovajskega štaba in 6 žen- nek je bil razkropljen v vse vetrove. Bilo je mno- jaas&jiisss: tss-^ - Sar*~ secev in da je treba za premostitev tega kratkega Istega dne je manjša skupina nemške'vojske v roka vpostaviti vso moč in vso bojevito«!. Držali področju Planitz na Bachernu zaplenila tolovajem daljuie! bodo fronto, dokler ne bo čas kot defimbvni za- neko skrivališče živil. V boju so bili ubiti štirj™ tolnvaii trinaicl {¡h _____,1____ Boj proti tujim komunističnim tolovajem se na- BesecSe in deianfa veznik na našt strani. tolovaji, trinajst jih je bilo'prijetih Vpepeli¿n¿ Lastne vrste so očiščene Kar je bilo gnalega m so bile štiri kmetije, ki so jih dotični kmetje sta-strohnelega, je bilo .izvrzeno in uničeno. Atentat vili tolovajem na razpolago. Pri tej priliki je zle-na Führerja se je izjalovil s pomočjo božje Previd- tela v zrak municija, ki je bila tamkaj shranjena nos«, kajti drugače si njegove čudežne rešitve ni V noči od 27. na 28. septembra je poskusila priti »Borimo se za svobodo, enakost, bratstvo ta možno misliti. Komur je dala Previdnost kako na- neka tolovajska skupina iz Dolenjske čez področje demokracijo«, javljajo banditska propagandna gla- roalo, mu je posodila tudi svojo zaščito. Vsak Pillichberg - Preska v Ratschach - Steinbrück, sila. Komunist Kocbek, podpredsednik Osvobodü- clovek, ka nosi vero v Boga v svojem srcu zamore Carinska zaščita, policija in žandarmerija so od- ne fronte, pa je izjavil: »Ne gre nam več za iz Führer j eve res:;tve izvajati samo ta zaključek bile ta poskus in so bili tolovaji ob velikih izgu- zlom fašizma, ampak za ono zadnjo resničnost Führer živi, da nas bo povedel k zmagi bah v svojih vrstah pregnani iz Spodnje Štajerske, sveta: »posest in oblast!« V pravcu te izjave je V vseh cerkvah Nemčije so se vršile zahvalne 29. septembra je neka bojna skupina vojske za- usmerjen ves napor OF in vse njeno stremljenje. 6lužbe božje Z vročimi molitvami so se ljudje ustavila neko močno tolovajsko skupino ter jo Posest in oblast za komunistične roparje, pa naj zahvaljevali Bogu, da jim je ohranil Führerja. vrgla preko državne meje. Tolovaji so imeli težke pogine ves narod ter je treba gaziti po morju Tako vidijo močni in verni ljudje današnjo fazo izgube v boju, pozneje še pa vsled eksplozij min v krvi! vojskovanja, pri tem pa so kljub teži ni in trdoti obmejnih zaporah. »Osvobodilna fronta priznava versko svobodo«, časa prepričani o naši zmagi, ker samo nemška Istega dne je prav tako neka bojna skupina voj- vpijejo komunisti. Na Hrvaškem so ubili 63, v zmaga lahko omogoči Evropi pravično rešitev ske zaustavila neko močno tolovajsko skupino v ljubljanski pokrajini nad 30 duhovnikov! Kaj pa njenih vprašanj. področju Trennenberg, severno od Anderburga. To- vnije ta po nedolžnem prelita kri? Komunizem je Vsem tistim pa, ki so tako neumni ali zlobni, lovaji so poleg številnih ujetnikov in ubežnikov na- bil, je in ostane do svoje propasti smrtni sovražn k da verujejo dragim več kot nam in da pričakujejo šteli v svojih vrstah 119 padlih. Dejanske izgube vsake vere. Ustanovitelj boljševizma, komunistični svoj blagor celo od sovražnikov, pa bodi' pove- so biie pa vsekakor večje. Tolovaje so razkropili, »bog« in »oče« Lenin je dejal: »Vera je opij za dano: nakar so zbežali v smeri na Bachern. * ljudstvo!« Po te:n se komunisti tudi ravnajo. Ce Niti najmanj se vojna ne bo odločila na Spoa- 25. septembra so skušali tolovaji spraviti pri pa sedaj v OF drugače govore, so njihove izjave njem Štajerskem. Ce je áspelo komunističnim Siegersbergu večje število prisilno rekrutiranih zlagane. Njihovo stališče do vere je jasno razvid- to! ova jem napasti slabo zasedena oporišča ter v Spodnještajercev čez Savo na Kranjsko. Ta trans- no "iz umorov navedenih duhovnikov ter mnogih ista vdreti, to niti najmanje ne vpliva na celotni port je bil zaustavljen. Pri tem se je posrečilo nad katoliških družin iz ljubljanske pokrajina. llazgled po koliščih Zilavosi nemške obrambe po odpadu bivšib zaveznikov na italijanski in vzhodni fronti — Zapadna fronta prehaja iz gibljivega v pošlo-janski način vojskovanja — Čas je zaveznik Nemčije — Vojno bo odločilo novo nemško orožje Ko so Anglo-Amerikancd septembra 1943 po zasedbi Sicilije začeli z izkrcavanjem v Južni Italiji, je kralj Viktor Emanuel izvršil svojo že dalje časa pripravljeno izdajalsko kapitulacijo. Ozadje ogabnega dejanja ni 6lonelo samo na prirojenih izdajalskih značajnih potezah Viktorja Emanuela, temveč opiralo se je tudi v precejšni meri na koristo-ljubno6t. Po Židih • podkupljen prestolonaslednik Umberfo je svojega očeta prepričal, da imajo An-glo-Amerikanci s svojo materijalno in številčno Ak o ravno položaj finske fronte ni bil brezupen. Celokupen položaj vzhodne fronte .je vs-led odpada maJlih zaveznikov, ki so imeli od Nemčije več koristi, kakor Nemčija od njih, približal njeno lego nekoliko bližje k mejam Reicha, ne da bi se bile s tem oslabile frontne črte. Kakor obrambo južne fronte v Italiji, tako je gledati tudi boje vzhodnega bojišča. V kolikor se smatra potrebnim, toliko se iste izravnavajo, skrajšujejo in preložijo. Važno ni, kje ležijo, glavno je, da niso prebite. Zapadna in glavna fronta je po ustavitvi naših sovražnikov v Holandiji ter po ustavitvi naših gibljivih, odločilnim bojem izogibajoči!» operacij ob in na meji Reicha, začela sčasoma prehajati v se je finsko državno vodstvo z državnim predšed- ustaljenje in morebitno delno postojamsko vojetko- nikom Mannerheimom vred dalo preslepiti, da je kljub zavezništvu z Nemčijo sklenilo z Sovjetijo posebno premirje. Kakor sta si Romunija in Bolgarija sami spletli svojo vrv ter si jo dali na vrat, da jih sedaj davi komunizem, tako 6e je tudi Fih-ska sama prostovoljno izročila boljševiškim krv-v nikom. Boljševizacija in zasužnjen je naroda, kjer polnem razmahu. vanje. To je uspeh. Anglo-Amerikancd so namreč računali, da se bpdo s svojo premočjo po preložitvi naših čet iz Normandije proti mejam Reicha» lahko peljali s svojimi motorizaranriani enotami z isto brzino tudi v nemško ozemlje, kakor so prodirali po Franciji. Ker iz te moke ni bilo in tudi ne bo kruha, je naša zapadna fronta dosegla svoj cilj. Verjetno se bo sovražnik moral zakopati w__________ ________ „ se nemške čete umikajo, je v . . premočjo več izgleda za zmago kakor sile osi. Da Bivše politike zapirajo, obmejno prebivalstvo pa zemljo v strelske jarke, kjer bo moral prezimiti v bi si oče in sin ohranila svojo »lepo službo« ter za beži črez meje v kolikor je to mogoče. Kakor ro- trdem in hudem boju, ki mu bo''lahko UkC usoden. 1 ' ------ —= — = - -•— -------munski in bolgarski, tako je tudi f inski narod iz- Saj vemo iz ust An izpod peres naših merodajnih čini- gubil svojo svobodo. teljev, da nam gre za čas, ki ga potrebujemo v 6vrho Kljub izgubi hrabrega in sedaj pp svojih vodi- izdelave orožja in materijala. Pri tem imamov mas-tejjih v nesrečo zapeljanega finskega naroda kot zaveznika ni Nemčiji radi s tem povezane preureditve finske fronte nastala nikakšna škoda. bodočnost rešila sijajno življenje, ki je z isto po vezano, sta s pomočjo enakomislečega maršala Badoglia izvršila temeljito pripravljeno in hladnokrvno izdajalstvo. Pri tem pa seveda vse tri ni niti najmanj skrbelo, kaj 6e bo nato zgodilo z italijanskim narodom, še manj pa, kaj bo z nemško fronto v Italiji, ki so jo hoteli likvidirati 6kupno z An-glosasi. Kakor vemo, je na srečo udarna in junaška nemška oborožena sila prekrižala takrat V6e račune Anglo-Amerikancev, ki so mislili, da bodo s pomočjo Badoglijeve izdaje takoj zasedli vso Italijo, tam ležeče nemške čete uničili ter si na ta način odprli pot v nadaljnje dele po Nemcih bran j ene Evrope. Zgodilo se je ravno obratno. Nemci 60 razorožili Badoglijeve čete,"osvobodila so MussOli-nija ter prevzeli sami obrambo z ogromno premočjo naskakajoče anglo-ameriške fronte v Italiji. Bilo je to septembra 1943. Sedaj smo v oktobru 1944. Ge pomislimo, koliko so izgubili v tem času Anglo-Amerikanci na ljudeh in materijalu na italijanski fronti, ne da bi bili našo fronto, ki se je počasi umikala, kjerkoli prebili ali odločilno porazili, lahko rečemo, da odpad Badoglijeve oborožene sile Nemčijo ni kdove kako oslabil. Kakor vemo, gre boj za Italijo eLej kakor prej naprej in je za Anglo-Amerikance trd, počasen, izgubono-6en in neodločljiv o končnem izidu te vojne. lih napovedano novo orožje, ki bo odločilo izid današnje vojne na V6eh evropskih bojiščih v našo korist. zalivala za spravljene pridelke kmetijske Govor Reichsministia Dr. GoebbeSs-a in Reichsbauernfiihrerja Backe-fa Oklic Reichsbauernfiihrer-ja '— Kmetijsko ljudstvo predstavil« zvestejše Fiihrerjeve bataljone Na zahvalni dan za spravljanje letine sta v Berlinu govorila Reiche bauernfuhrer Reichsminister Backe in Reichsminiister Dr. Goebbels v ali bo v svobodnem Reichu cvetelo kmetijstvo ali se bo pa zadušila dežela v boljševizma. Boj je hud. Velikanske storitve pričakujem od vas, premagali pa bomo te napore, če bo vsak posameznik prekosil samega sebe. No gre samo za okviru prireditve, na kateri so izročili odliko- Kakor italijanskega kralja, tako so Anglo-Ameri- vanja zasjužnim možem Reichsnahrstanda in Lan-______r________=____ kanci in Sovjeti vabila tudi mladega romunskega desbauernfuhrerjem. Reichsminister Dr. Goebbels vas, za vašo usodo, temveč ravnotako tudi za kralja Mihaela dalje časa, da bi posnema! drnastijo se je v Fiihrerjevem imenu zahvalil kmetovalcem bodoče generacije. Bodite pripravljeni na zadnjo odločnost, potem nam mikdo no more vzeti zmage. Kmetsko ljudstvo bo, kakor doslej, predstavljalo najzve6tejše Fuhrerjeve bataljone. Savoyev in postal izdajalec. Preložitev nemške ^ trudi delo in dosežene uspehe, kar je osiguralo vzhodne fronte na romunsko ozemlje ter namiga- dosiej ¿n bo prèskrbelo tudi poslej prehrano nem- vanja, da bo po zasedbi Romunije po Sovjetih od- škemu narodu. Reichsbauernfiihrer se je razen igral za vse večne čase srvojo kraljevsko vlogo, tega zahValU nemškemu kmetijstvu po radiu za če ne bo odstavil voditelja svoje države, maršala uspehe ter ga vzpodbudil za nadaljnjo povečanje Antouesca in kapituliral, je pogubalo tudi tega ko- storitev v Oa^ steiernjark je Gauleiter izročil maj nekaj nad 20 let starega mladeniča. Izvršil je častn0 diplome zasIužniin kmetijskim delavcem, zelje in navodila svojih sovražnikov. Izročil je Reichsbauernfûhrer je lzdai še sledeči oklic, na- drzavo, narod an Antanesca boljsevnkom teT pre- men je„ ljudstvu-6topil kakor lani njegov , poklicni tovariš Viktor Emamiel v tabor svojih sovražnikov. Danes je Ro- »Začetek šestega vojnega leta nas je našel pro-munija boljševizirana v pravem smislu besede, hranjevalno-gospodareko v sličnem položaju, ka-Kralj Mihael je po ipilosti boljševikov sicer še kor smo bili ob začetku te vojne: Odvisni smo nekje v Bukarešti, ne da bi imel tam kaj govoriti, zopet od lastne zemlje, navezani na našo lastno pač pa si že išče stanovanje v Londonu, kamor bi moč ter skoraj samo na možnosti našega _ last-rad pobegnil, če ga bodo boljševiki pustili. Tako nega prostora. Ta ugotovitev ni za nas nič poplačilo mu je prinesla izdaja. sebnega, ker smo iskali našo moč vedno v nas Kakor lani v Italiji, tako so nemške čete letos samih in jo tudi našli. Kar nam je uspelo preko tudi v Romuniji po odpadu zapeljanega zaveznika naših meja pridobiti iz evropskega prostora za „Štiri žlice masti za' komandanta, eno za ps-ostfalta' Ujeti tolovaj Jože Konrad iz Vač pri Litiji, -ki se je v gozdu skrival pod imenom »Danilo«, jo ^ _ ______ ________j- ________ — ____r____o- r_______ pripovedoval med drugim: »Za komandante in "jTpri boj ReScha, je predstavljalo 'vedno samo dopol- politkomisarje se je kifhala posebna in boljša tem prepustilo sovjetom nekaj romunskega ozemlja nilo. Jedro našega dela je temeljilo vedno v i"«.« rtnhili «n štiri žlirn masti, mi navadni nar- zemlji domovine in nikdar ne bi bili možni v zadnjih petih letih doseženi veliki uspehi, ako ne bi bili imeli samozavesti, ki je izhajala iz lastne moči. , v 6vrho izravnave fronte, ni važno. Saj tudi tukaj na tem delu vzhodne fronte ni padia nikakšna odločitev in verjetno tudi ne bo. Državnike 6labih živcev in nihajočih ciljev je imela" tudi Bolgarija. Izdajalska kapitulacija Romunije, nekoliko anglo-ameriških bomb na Sofijo in ostala bolgarska mesta ter pritisk in grožnja Sov-jetije, ki ni bila z Bolgarijo v vojnem stanju, je bolgarsko državno vodstvo spravilo do izstopa iz zavezništva z Nemčijo. Komaj so nemške čete za- Vojna je zajela v 6voji totalnosti ves nemški narod na vseh področjih. S ponosom ugotavljam, da se je totalna vpostaVa za dvig kmetijske pro hrana. Dobili so štiri žlice masti, mi navadni partizani samo eno.« Zagrenjen je še dodal: »Za vsak našiv po eno žlico, na rokavu 6o namreč imeli znak čina po štiri našive.« Ta izjava tolovaja Danila je bila že često potrjena. Tako na primer je XII. tolovajska brigada izdala posebno povelje, v katerem je natančno določila krog onih, ki so upravičena hraniti se v dukcije začela že davno pred izbruhom te vojne št«bni kuhinji. So to le komandanti, komisarji, in da je samo na podlagi t« vpostave možna preskrba živil tudi za 6. vojno leto. To je nepii- pustile Bolgarijo in že jo je zasedla Sovjetija. Kar merljiv 1 uspeh vašega delal Kljuh temu ne sraš je doživela Romunija, to se je zgodilo tudi v Bol- .........." 1 " • ...... gariji. In še hujši je odmev. Vsa dežela 6e bolj-ševizira. Člane regentskega sveta in vlade ter vodilne politike parlamenta so vtaknili v zajiore. in nikdo od izdajalskih politikov ni bil deležen kake nagrade ali koristi. Sam princ Ciril, "ki je bil predsednik regantskega 6veta, le"ži v ječi in čaka na svojo usodo. Pa tudi umaknite v nemških čet iz Bolgarije ni spravilo nemškega položaja front na Balkanu iz ravnotežja, fronte so tudi tam in taktne. biti dvoma, da bo izvrševanje predstoječih nam nalog težje kakor je bilo doslej. Nemški narod pa ne bo zapustil Fuhrerja in Reich. Ker se tega zavedam, gledam mirno in zaupljivo v bodočnost. Lahko 6te sigurni, . da bo poravnala skupnost žrtve samo tistim, ki ravnajo pravilno. Način nemškega kmeta je, da se v hudih časih bojuje še veliko bolj trdo. Vsi veste, da pridejo sedaj odločujoči meseci te vojne. Odločilo se bo, sekretarji in njihovi namestniki, kakor tudi nekaj priležnše, pač vsakokratnih ljuhic mogočnjakov. Za vse ostalo ljudstvo ter edinice kuhajo navadne kuhinje. Podpisala sta naredbo politkomisar Majcen ter komandant Jerman. »Smrt fašizmu — svoboda narodu!« Štabna kuhinja za poglavarje, voda in zelje iz kotla za navadne partizane. »Svoboda — bratstvo — enakosti« Štiri žlice masti za komandanta ln komisarja, eno žlico za prostaka! Seite 6 »Štajerski gospodar« 7, Oktober 1944. 7. Oktober 1944. s »štajerski gospodar« \ Seite 7 E i 1 d e r aus d » e m H riegsgeschehen In Warschau Iwrit wieder Ruhe Der von London und Mösl den harten Schlägen der brochen. Die Rebellen sind hat ihre Kellerlöcher, die ten, verlassen und geht machtstreifen in den Stra Kampftage — ^-PK 'Im Sprengboot gegen den Feind Mit größter Fahrt rast das Sprengboot mit seiner todbringenden Ladung auf sein Ziel los. Erst 150 Meter vor dem Gegner ver- 5 läßt der Pilot das Boot. Rettungsboote nehmen den auf einem ' Floß treibenden Piloten später auf Kriegsberichter Meis (Atl — Sch) Ungarische Panzerdivision im Angriif Im Kampf gegen den Bolschewismus stehen auch ungarische Verbände an der Seite der teuIschen Truppen. Schon,viel« Sowjetvorstöße wurden von ihnen in erbittertem Ringen zu-H rückgeschlagen. — Unser B id zeigt: Panzer und Pa.nzergremi- i diiere überwinden ein Flußhindernis PK-Kriagsberichter Wegner (Atl — Sch) izettelte Aufstand ist unter m Wehrmacht zusammenge-iuchert, die Zivilbevölkerung \ end der Kämpfe Schutz bo-er Abe.it nach. Nur Wehrern an die zurückliegenden richter Grönert (Sch) Die Vernichtung der 1. britischen Luftlandedivision bei Arnheim Bai den schweren und erbitterten Kämpfen, in deren Verlauf e< unseren Truppen gelang, die 1. britische Luftlandedivision völlig zu vernichten, mußte auch die Stadt Arnheim Haus für Haus gestürmt und durchsucht werden, um den hartnäckigen Widerstand der Engländer zu brechen. — Durch die menschenleeren Straßen, die mit Toten, Trümmern und Glaa, bedeckt snd, schaffen gefangene Brcten ihre Verwundeten zum Ver-:,. bandplatz —'^PK-Ki ;egsberichter Jacobsen (Tö-Ep — Sch) Zu den Kämpfen im niederländischen Raum Ununterbrochen bringen Fährdämpfer deutsche Truppen über I die Scheide — PK-Kriegsberichter Petersen (Sch) DER GRENADIER DANKT DEM BAUERN BEWÄHRUNG UND REIFE — KAMPF UND ERNTE Von Leutnant Hanns Maria Braun Ein weiteres Jahr der Reife hat sich erfüllt. Die Ernte ist in den Scheunen geborgen. Heiße Arbeit fand ihren verdienten Lohn. Die Hand des Bauern, die in Friedenszeüen nach hartem Zupacken um diese Jahreszeit den Schweiß von der Stirn streichen konnte und, sich zum Dankgebet faltend, schließlich zu den stillen Dingen des Winters überging, -rührt 6ich in diesen Stunden höchster Bewährung des gesamten Volkes im entscheidenden Krieg genau so rege wie, zu Beginn des Jahres bei der Saat. Das ganze deutsche Volk, Bauer und Grenadier, kämpfende Heimat und kämpfende Front, steht seit Beginn 'dieses Krieges, den ein .unabänderliches Geschick in Europa säte, nach wie vor in der Phase des Reifens. Und da gibt es kein Ausruhen und kein Überlegen. Da gibt es nur ermüdlichen Fleiß, immer wieder Fleiß. Diese Zeit — und mag sie auch durch den Willen eines Höheren länger dauern und bänger verlaufen als erwartet — begleitete von jeher im deutschen Volke der Glaube an eine ertragreiche Ernte, atich wenn Wetter und Hagel einen Teil der besten Früchte vernichteten. An diesem Glauben hat 6ich nichts geändert. Und er muß um so stärker sein, als uns Beispiele aus der Geschichte beweisen, daß das Ausharren und das Zusammentun aller verfügbaren' Kräfte noch immer zur Ernte, die härteste Bewährung im langen Kampf noch stets zum Siege geführt hat. Und der Sinn dieses Kampfes ist allein der Sieg. Er war es zu Beginn des Krieges, als unsere Heere in einmaligen Blitzkriegen dieses Ziel in die ehernen Blätter unserer Geschichte schrieben. Er ist es geblieben, als unsere Armeen zum Steher! kamen und zuletzt im Gegenprall der Materie den gewonnenen Boden zurückgeben mußten. Der Siegfeswille, der in den ewig jungen Herzen unserer Grenadiere, in dem Bewußtsein aller Kämpfenden draußen und daheim den Lebenstakt schlägt, wird sich jetzt in den Vorfeldern der Heimat im Osten und Westen zu neuen Taten -zusamenballen. Er wird durch die Erkenntnis verstärkt und erhärtet, die da besagt: Nun erst recht. Als unsere Luftwaffe ihre vernichtenden Lasten auf die Insel schmetterte, als d:e Verbündeten, einer nach dem anderen besiegt, von England abfielen und im Osten die Hauptstadt des Lande', von unseren Panzern fas* umkreist war, da erlebten die Gegner die gleiche Situation, in der wir uns zu einem Tel] ietzt befinden. Nehmen auch wir diese Schläge hin/ und hoffen wir unverzagt auf die Wendung, die sich nur denen offenbart, die sich niemals selbst aufgteben. Kleinmütige mögen immer daran denken! Wir hoben bisher nur gesiegt, und wir gaben irnfo'gedes-en nur das auf, was wir uns erobertem. Jetzt qilt der Kampf den Grenzen Unseres Rieich.es. Und dieser Kampf wird zum Siege — wiie stets die Ernte aus der Reife kommt —, wenn wir in Auswirkung der löng'Shr'cjen -Bewährung) uns selbst treu bleiben: aushalten und glauben! In dieser Gemeinsamkeit des Au4fearrens und des stärkeren Glaubens an das positiive Ende, in der .Mobilisieruno des Willens. !:egt ietzt unsere Stärke, dar sich bald neue Kräfte undi neue Waf- fen zugesellen. Vergessen wir das nie! Vergessen 'wir auch nie, daß durch all die Jahre des Krieges hindurch der deutsche Bauer trotz größter Opfer und schwerster Arbeit am Ende eines jeden Sommers seine Früchte in den Speichern häufen konnte. Daß noch niemand in unserem Vaterland Hunger zu leiden brauchte, ist keine Selbstverständlichkeit, sondern ein Teil unseres Fleißes, auf den wi<- mit Recht stolz sein können, und der uns nicht zuletzt dazu berechtigt, an uns zu glauben. Vor -allem an den zu glauben, der uns diese Nahrung schenkt. Jeder weiß das dem Bauern zu danken. Am meisten aber wohl der Soldat im Graben. Er, der im Kampf dem Gegner jedes Stückchen Land abringen muß, der um jeden Meter Boden und damit um den Erhalt seiner Heimaterde sein Leben in die Schanze wirft, weiß am »besten zu würdigen, was es heißt, kämpfend die Früchte zu bergen. / Una wenn gerade in dieser Phase der gegenwärtigen Bewährung der Grenadier seine Hand in die des Bauern schlägt, dann bedeutet dieses Zeichen des Dankes gleichzeitig ein Versprechen, das das gesamte Volk mit dem Willen erhärtet, weiterzukämpfen und durchzustehen, ein Versprechen, das besagt: Wir re'fen im Kampf durch Bewährung, und durch ups reift der Kanjpf zum Sieg! Deutscher Bauer, glaube daran! So mag der Grenadier sagen, und der Bauer kann antworten: Unser Boden ist der Leib des Vaterlandes, unsere Arbeit wird ihn befruchten, und der Ertrag wird euch erhalten und stark machen für den Kampf und lür den Sieg, der eurem Opfer ^folgen muß! □ Japonska vej na bilanca: 2347 sovražnih ladij. V čacu med 8. decembrom 1941 in 7. septembrom 1944 so Japonci uničili, poškodovali ali pa zaplenili 2347 sovražnih ladij, medtem ko znašajo japonske izgube v istem času samo 129'potopljenih in poškodovanih, ladij. d Anglija se boji novega nemškega orožja. ki angleški strokovni list je ugotovil, da so delavci po ladjedelnicah vedno bolj zanikemi, češ, da sedaj, ko ni več mnogo slišati o nemških podmornicah, itak ni več nikak-e nevarnosti. Delavci so mnenja, da se jim večji napori ne iz; plačajo. Omenjeni list je mnenja, da bo treba nekaj storiti, da se popravi pri delavcih to napačno mnenje. Ne oziraje se na nemške podmornice — tako piše list, — ki še vodno zahtevajo velike žrtve med zavezniškim ladjevjem, pripravljajo Nemci nova bojna sredstva, ki ne bodo nič manj strašna. Tudi ameriški admiral Thuisfield je-izrazil mnenje, da brezbrižnost ni na mestu, kajti iznajdljivi Nemci bodo brez dvoma postregli z novim orožjem tudi na morju □ Angleški rudniki srebra v Petsainu. Rudniki srebra v Petsamu na Finskem so last Angležev, ki imajo glasom pogodbe pravico do štiridesetletne eksploatacije. Ker so Finci glasom premirja morali področje rudnika odstopiti Sovjetiji in ker Sov-jetija ne oddaja nikakšnih koncesij inozemcem, so vsi rudniki z vsemi napravami vred prešli avtomatično v last Sovjetije. O »Ubijajte, kolikor mogoče!« Tako povelje ie izdal sovjetski politični komisar na Finskem svojim oficirjem, ki so zasedli finsko ozemlje ter na-glas l, da naj uničijo čim več Fincev, tudi če gre Za žene in otroke. □ Maršal Petain se nahaja v Nemčiji. De Gaulle je izdal zaporno povelje za maršala Petaina, ki se naha ja 's svojim spremstvom že v Nemčiji. □ «Atlantik-karta je neumnost«. Tako je izjavil predsednik zunanjega odbora ameriškega senata senator Conally na seji, ko so razpravljali o pe-trcllej-skem dogovoru med Anglijo in Zekfônjenimi državami Severne Amerike. Proslava petdesetletnice obstoja tvrdke Stan- mñ Imallwerke A. Westen A. 6. Ravnokar je minulo1 50 let, odkar je Adolf Westen 6tarejši, rodom iz Remscheida ustanovil tvrd-ko Stanz- und Emaihverke A . Westen A. G. v Cilki-ju, ki se je po zaslugi vodstva, delavstva in razmer razširila in razvila ,v obrat velikega formata. Ze v prvi dobi svojega obstanka j» tvrdka We-«ten .polagala važnost na dobrobit svoje delovne posade. Stalnim delavcem se je dajalo brezobrestna posojila za gradnjo stanovanjskih hiš in nakup malih kmetij itd., tvrdka pa je postavila tudi celo vrsto lepih stanovanjskih hiš 6 kopalnicami. Tovarniške naprave so 6e vedno izpopolnjevale in modernizirale, obrat je dobil lasten ambula,torij in tovarniškega zdravnika. Ze leta in leta ima delavstvo na razpolago svojo tovarniško kuhinjo, čevljarno in krojaško delavnico, kjer se popravlja delavska obuvala in oblačila. Tej razveseljivi socialni skrbi za delavstvo in nameščence se je zahvaliti, da se trenutno nahaja med njimi 53 delavskih jubilantov z več kakor 40-letno, 65 z več kot 30-letao in 251 z nad 20-letno službo, ne da bi se naštevalo tiste mnogoštevilne delavce, kii so že več kakor deset let v podjetju. Te delavske jubilante so ob petdesetletnici obstoja podjetja v okviru dveh prireditvenih dni prav posebno počastili. Prireditev so otvorild z veliko športno prireditvijo dné 30. septembra, na kateri je delavstvo pokazalo svoje vsestranske športne sposobnosti. Počastitev zmagovalcev v športnih tekmah so izvršili slavnostno ob navzočnosti častnih gostov ter 60 zmagovalcem izročili diplomi, pokale in plakete. Zaključek je tvorilo6kupno poslušanje tovarniškega pevskega zbora iin 6viranje godbe iz Cilli-js. v nedeljo, dne 1. oktobra, so ljudje napolnili že davno pred početkom prireditve veliko tovarniško dvorano, v katero 6ta prišla tudi Gauleiter in Wehrkreisbefehlshaber General der Gebirg6trup-pen Ringel._ - Uvodoma je zasviral godalni kvartet intermeco te opere »Cavalleria Ru&ticana«, nakar je zapel tovarniški pevski zbor pesem »Hoch vom Dach- stein an«. Sledil je govor obratovodje, ki je podal pogled v nastanek in razvoj obrata ter se zahvalil vsem članom delovne posade, ki so k temu doprinesli svoj delež. Skupno so počastili spomin pred dvemi leti umrlega 93-letnega ustanovitelja tvrdke kakor tudi tistih, ki so se v tovarni ponesrečili, padli na bojiščih ali pa umrli kot delavski tovariši. Ko je General Rimgel delavstvu sporočil pozdrav« vojakov, so ga poslušalci burno pozdravili. Višek prireditve je tvorila izročitev častnih listin veteranom dela po Ga-uleiterju, ki je v svojem govoru izjavil, da spada tudi on med člane delovne posade tvrdke, ki uživa svetovni sloves, ker je zastopnik Fuhrer-ja ter najvišji dostojanstvenik in Statthalter Reicha. Predvsem je Gauleiter v Fiih-rerjevem imenu izrazil zahvalo Fuhrerja irt Reicha tistim članom delovne posade, ki so 6tali dolga desetletja zvesto in neprestano v 6lužbi tvrdke ter s svojim delom pomagali ustanoviti njen ugled. Nato je Gauleiter pozval delavstvo, da ostane še nadalje zvesto tovarni, Fuhrerju in Reichu, da bo po tej zmagi lahko vsak dejal: »Jaz sem...« in da se mu ne bo treba obtoževati samega sebe rekoč: »Ah, ko bi bil« ... Gorje tistemu, ki izdaja! Življenje ne potrebuje govoričenja, življenje potrebuje dejanja. Nato je Gauleiter pozval v ospredje zl-ate jubi-larje, nakar sta se on kot zastopnik Fuhrerja in Wehrmachtbefehlshaber der Alpengaue General Ringel, zahvalila možem in ženam za njihovo zvestobo in vzorno izvrševanje dolžnosti. S srčnimi čestitkami vsem in 6 pozivom: »Naprej kakor doslej in skupno bomo lahko proslavljali nemško zmago«, je zaključil Gauleiter nad vse uspelo proslavo. Osiveli in od dela upognjeni možje in žene so stali žarečih obrazov pred nosilci najvišjih oblasti v Gau-u Steiermark ter sprejeli iz njihovih rok častne listine ter od tvrdke ustanovljene vrednostne papirje. Ko -je nad 300 delavcev in delavk sprejelo častne listine, je član delovne posade Kel-bitseh izrekel zahvalo Hans-u We6ten-u, ki ni bil/ vedno samo delodajalec^ temveč tudi prijatelj in pomočnik v stiski. S počastitvijo Fuhrerja in od-petjem himen šo zaključili lepo uspelo proslavo. vpliv na prebivalstvo v Črni, Javorju, Topli ta Koprhmi, odkoder so bili doma. O Božiču je izginil Luka. Štabna patrola ga j« vzela seboj na »osvobojeno ozemlje« Od tedaj nI o njem več sledu. Verjetno je, da 6o ga komunisti osvobodili vsega, kar je imel, tudi življenja, vendar .tega s sigurnostjo še ne moremo trditi. Dejstvo pa je, da so oba brata, Vinka in Toma obsodili na smrt ter ju ubili v bližini njunega doma. To samo po sebi ni nič novega ter dokazuje sar mo pravilnost naše trditve o poživinjenosti komunistov, z druge strani pa meče žarko luč na besedičenja teh izvržkov »o" svobodi, bratstvu ia enakopravnosti« in na njihoya dejanja, kadar ja treba te lastnosti pokazati. Ta slučaj pa je zanimiv še z druge strani. Luka je namreč postal sumljiv zato, ker 6e je baje (komunisti niso mogli tega z gotovostjo ugotoviti) ob neki priliki izrazil tar kole: »Sedaj sem v gozdu, ko pa pridejo naši z ar vezniki Angleži, se jim bom pridružil « Zanimivo^ kaj ne? OF in njena glasila trobijo v svet svoja zavezništvo i Angleži in Amerikanci, v gozdovih pa 6treljajo 6voje »tovariše«, ki se za te »bur-žujske« zaveznike navdušujejo. Sijajen primer, dasi v malem, o sodelovanju med zavezniki, zlasti med OF in zapadnimi silami. Na kako tanki niti visi življenje v gozdu! Ca uideš zasluženi krogli policije, te čaka krogla lastnih »tovarišev«, ako nisi 100% komunist. Pa tudi to ne pomaga vedno. Luka je bil celo član komunistične" stranki, vendar so ga komunisti trpeli le tako 'dolgo, dokler jim je bil koristen ter je za njih pridobival ljudske simpatije. Ko pa j« postal nepotreben, sta morala radi njega umreti celo njegova dva brata, ki sta bila znana kot nasprotnika Nemcev. Toda tudi to je razumljivo, saj smo že opozoriH in ponovno opozarjamo; Ne za' osvoboditev, nego za zasužnjenje svojih privržencev se zavzema Osvobodilna fronta. Kdor pa noče biti suženj, mora umreti! □ Švedska upa, da bo ostala nevtralna. Švedski ministrski predsednik Hansson je imel te dni v Stockholmu govor o politiki svoje dežele. V svojem govoru je dejal, da upa Švedska, da b» ostala nevtralna dežela izven vojskovanja. V svrho zasiguranja miru in svobode pa mora Šved-ska zviševati 6voio vojno pripravljenost. JJ Krak! Kruh! M Silil vas lamina vojska../ V Jazbini pri Petriču je bilo. Družina se je okoli niih in človeku se zdi, kakor da toži in spravljala k počitku, ko so zadoneli koraki. Pri- vpije nad povzročitelji tega gorja — komunisti, šli so komunisti, ki so jih preganjale policijske Prišlf so z maniljivimi besedami o osvoboditvi in patrole. Gobezdači, ki so 6talno trobili v svet, uspelo jim je premotiti ljudi ter jih pahniti v da bodo pobili vse »švabe«, 60 bežali kakor zajci, nesrečo. Petrič bi še se'daj gospodaril na svojem dokler niso prekoračili jazbinskega grabna. posestvu, njegove hčerke ne bi pokrivala pre- Pri hiši so sé1 ustavili, saj je bil njihov stalni zgodnja- ruša, če ne bi podpiral komunistov dom. Kmet Petrič, ki so ga premotile lažnjive Človek bi pričakoval, da bo voditelj te grupe komunistične parole, jih je vedno rad sprejemal od svojih predpostavljenih kaznovan. Dušan, ki ter z njimi delil vse, kar je imel. Nočoi pa je je tedaj bil komandir čete, je bil kmalu nato po- družina imela pomisleke. Vedelo se le za po- stavljen za komandanta bataljona, licijske patrole, ki utegnejo priti vsak hip, zato Lepše voditelji OF niso mogli pokazati, kako 6o prosili tolovaje, naj se ne ustavljajo, temveč malo jim je za našega človeka, ki so aa Dahnili gredo naprej v gozd, kar rabijo, pa bodo -dobili v nesrečo. Povzročilec tega gorja,' ki ie po vseh seboj. božjih in človeških postavah zaslužil kroglo, je »Nemcev ni več, tiste peščice policajev ki bil odlikovan. Tako postopajo komunisti in tako blodi po terenu pa se ne boiimo. Ce pridejo, izgleda njihova pravičnost!!! :!L---.. „ i„ .„(,'] T-\,Dotfi/. nI Vili oH.ini Vi ir. jih sam pobijem«, se je rotil Dušan. Petrič ni bil edini, ki j,e verjel zlagahim ko- Komunisti so ostali pri hiši. V nočni mrak je munističnim besedam. Se mnogo je zapeljanih 'ječala harmonika, fantje so plesali ter se niso kmetov. Naj jim bo Petrič v vzgled in svarilo, menili za zaskrbljen^ materijie poglede solze v njenih očeh jih .niso ganile. Začelo se je daniti. Znova je zaprosila gospo Tudi kako daleč jih ,bo spravila Osvobodilna fronta, ako ne bodo prenehali sodelovati z njo. Kadar jim bo predla trda, jih bodo tolovaji zapustili," dinja, naj se grupa vsaj sedaj odstrani. Oholo na svoja pleča pa bodo morali vzeti kazen za je odgovoril Dušan: »Mar se bojite, saj vas ščiti^sebe in za druge. narodna vojska?« - Ob osmih je zagrmelo. Zaregljali so mitraljezi, \ zapokale bombe. ¿feEZ !B- -1-1 »Junaška narodna vojska ni oddala niti strela, vi" SOOdUfG Z ZaSVGZItlkl -Kakor brez glave so bežali komunisti, vsem na čelu voditelj. Domače je pred 6vojim begom silil Marsikomu- je znano tolovajsko ime »Luka«, Dušan, naj prvi gredo iz hiše z dvignjenimi ro- za katerim se skriva Janšetov' fant iz Koprivne. kami, češ, na vas policija ne bo streljala, mi Bil je med prvimi zaslepljencj na Koroškem, ki so pa bomo" lažje ušli , jih komunisti zvabili v gozd. Pozneje sta mu sle- Ako greš mimo bivše iPetričeve domačije, dila še brata, ki sta v »rdeči svobodi« dobila štrle proti nebu le ogoreli zidovi. Veter zavija imeni: Vinko in Tomo. Vsi trije so imeiT velik »Kakor zverjad smo se v hoste poskri*, dež nas premaka ter burja in mraz, steze smo skrivne že vse prehodili, v snežne žamete si vtisnili gaz. Prazni so kotli in mraz nas zajema, ognja ne sinemo zažgati — tod, dim bi izdal nas — sovrag nas objem« žar bi ponoči pokazal mu pot Trudne oči eno samo besedo v molk in tesnobo moreče žare, kruha, o kruha — to misel prežgočo vrtajo želje v molčeče gore. Glad nas kot jastreb ujedni obkroža, v blazne privide spreminja se kruh. Noč pa molči, mesečina nas boža, led nas pregrinja zasneženih rjuh. Ko*"mraz nas jutrailji vse lačne predrami in prazni se kotli v nas zareže, povelje nas vzdrami, hej s puško na rami po kruh . . . čez snežne gore!« Kaj pomeni ta ža'Dstinka? Ali je to himna bete ali plave garde? Ali je to pesem, ki jo pojo tisti Nemci, ki bi morali po prerokovanjih tolovajer že stokrat propasti? Ne, to je pesem, ki vsebuje krvavo priznanje o pravi morali, »narodne osvobodilne vojske«, o njenem duhu, o menem edinem cilju in želji: priti do kruha, najesti se . . . Kaj svoboda, kaj smrt fašizmu, kaj narod! Poglavitno in edino je kruh, kruh! Naj v svoji agitaciji ubirajo še tako mile strune, Tone Seliškar, uradni pesnik pri XVIII. tolovajski diviziji, nam je s to pesmijo narisal pravo podobo stanja pri svojih toloah. Kruh bi seveda lahko Imeli na enostavnejši način ter ne bi morali postati zločinci, morali bi le — delati! j $poiB}c$fa|crcl so vedno Junaki! Spodnješfajerc piše staršem iz Ironie o svojem od ikovanju Kar j® »Šajerski Gospodar« že neštetokrat zapd-eal, ponavljamo tudi danes, da so Spodnještajerci bili junaki in dobri vojaki v vseh vojnah, če je Slo za obrambo njihove domovine. Najbolj v spominu so pa junaštva Spodnještajercev v svetovni vojni, kjer so si spodnještajereki regimenti vključno nedoletnih spodnještajerskiih prostovoljcev priborili nepozabne lavorike s svojo hrabrostjo. In ker jabolko ne pade daleč od drevesa, ni čuda, da ima naš list v vsaki svoji številki poročila o odlikovanju sedanjih spodnještajerskih vojakov na vseh frontah. Za hrabro vedenje pred sovražnikom je dobilo vidne znake že tisoče naših fantov in mož, na kar je lahko ponosna vsa Spodnja Štajerska, prav veseli so pa tega njihovi očetje in junaki iiz vojne 1914-18. V nastopnem objavljamo pismo hrabrega spod-nještajerskega vojaka Rudi-ja Swer-a, pripadnika Ortsgruppe Thesen, Kreis Marburg-Stadt, ki ga je p;sal svojim staršem iz fronte ter ponosno porotal o odlikovanjih, dobljenih za v bojih izkazana hrabra dela. O. U. 1. 9. 1944. Ljubi moji! Uvodoma Vas prav srčno pozdravljam. Sklenil sem, dragi moji, da Vam napišem nekaj vrst in to tem bolj, ker Vam moram sporočiti nekaj ve- selega, kar bo razveselilo tudi Vas, kakor že veseli mene. Včeraj popoldne mi je moj najvišji poveljnik pripel na prsa odlikovanje Eisernes Kreuz I. Klasse. Vedno nosim to odlikovanje in prav ponosen sem nanj. Ponosna je pa lahko Midi vsa naša družina ter vsi nosilci imena Swer, ker je s tem odlikovanjem podan dokaz, da se preliva po naših žilah tista junaška kri, ki so jo imeli v prvi svetovni vojni naši očetje. To.še pa niso vsa odlikovanja, ki sem jih dobil in Vam o istih še ni znano. Dobil sem tudi odlikovanje naše 6osedne zavezniške države. Pred par dnevi sem dobil hrvatsko srebrno svetinjo za hrabrost. V celoti 6em imejitelj sledečih odlikovanj: 1. Eisernes Kreuz I. Klasse. 2. Eisernes Kreuz II. Klasse. 3. Infanteriesturmabzeichen. 4. Verwundetenabzeichen. 5,Ostmedaa!lle in 4. hrvatske hra-brostne svetinje v 6rebru. Prav rad bi videl, da objavi vse to spodnješta-jersko časopisje. Javite o odlikovanju tudi organizaciji Steirischer Heimatbund. Potrdilo o podelitvi odlikovanja Eisernes Kreuz I. Klasse Vam pošljem v kratkem po neki osebi, ki potuje v Nemčijo. V ostalem ni pri meni nič novega. Srčno pozdravlja vse Vaš sin Rudi N. J. njo napasti ostali 6vet, ga premagati, zavladati in zasužnjiti. V boljševiški Sov je ti j i, kjer baje vladata »enakost in bratstvo« ter brezrazredna družba, živi poleg gladu joče, stiskane in zasužnjene ljudske mase tudi razred tovarišev in tovarišic, ki imajo vsega v izobilju, ki vodijo delavne sloje ter se maste od njihovih žuljev. Take enakosti sii noben pameten človek ne želi. Tudi ne naši delavci in delavke, ki so že po sramotnih dejanjih boljševiških tolovajev lahko videli, kakšen umazan ideal ženske je postavil komunizem: morilko, vlačugo in izdajalko. Nasproti tem ženskam se postavlja delavsko ženstvo v boj proti komunizmu — partizanstvu. Ne s pištolo in bombo v rokah, ampak z gorečo dušo in z ljubečim srcem v prsih ter s pridno in delavno roko hočejo naše žene pomagati svojemu narodu. POLITIČNI DPOBIŽ Komunizem ponižuje družino in zlasti ženo Tudi preprost človek je lahko deležen tihe sreče družinskega življenja. Tudi on je lahko neizmerno bogat v 6rečni družini, čeprav je reven n.a zunaj. Zares košček raja predstavlja domek, čeprav reven in skromen, ki ga ogreva materina čuteča ljubezen in ki ga poživlja nedolžen smeh otrok. Kakor središče družine pa je mati, ki sebe po-uživa, da drugim luč daje, ki družinske člane veže med seboj tudi do groba. Najsvetejši poklic vsake žene je, da postane mati, pomočnica, učiteljica, posredovalka, priprošnjica, svetovalka in vodnica svojim lastnim otrokom. Družino zahtevajo naravni zakoni, ki niso od včeraj do danes, marveč so od začetka postavljeni človeku v srce in dušo. Družina je temelj človeške družbe. Kdor ruši družino, ruši domovino in pripravlja pogin narodu. Zgodovina dovolj zgovorno kaže, da se je propad narodov začel zmeraj z razkrajanjem družin. Komunizem je po svojem bistvu v nauku in praksi nasproten družini. Marksistično-komunistič-ni ideolog žid Marx je razvijal o družini sledeče misli: »Komunizem ne pozna doma, kajti vsaka zasebna lastnina je po komunističnem nauku tatvina ... Otroci 6e ne prepuščajo materam, ampak se oddajo v skupna odgajališča. Otrok ne sme poznati očeta in matere, ampak le skupno rednico — komunistično družbo.« Torej, namesto osrečujoče družine — komunistična družba. Namesto nedolžnih ljubkih otrok — komunistična družba. Namesto tihega mirnega doma — komunistična družba. Tako hoče komunizem opehariti in je v Rusiji že opeharil ženo za njena materinska čustva, otroke za materino skrb in ljubezen, vse pa za* toplo družinsko 6rečo. Komunizem ustvarja le 6užnje .robote, številke brez duše. V Sovjetiji so se obnovili časi in razmere, kakršne so vladale v Egiptu za časa faraonov. Mijiloni delavcev in delavk robotajo in gla-dnijejo v odpovedi vsake osebne iti družinske sreče. Vsled stalne nevarnosti pred strelom v tilnik ali pred sibirsko 6užnostjo garajo, samo da bi bolj-šerviška država mogla zgraditi Rrdečo Armado, z □ Anglo-ameriški teror v Belgiji. Zavezniške vojaške oblasti so v Belgiji aretirale doslej 25.000 oseb. V par dneh so izrekle več sto smrtnih obsodb. Kljub temu trdi angleški tisk, da vlada v zasedeni Belgiji še vedno tajna opozicija globoke nacionalsocialistične korenike. Novo postavljena belgijska vlada, tako poroča angleško časopisje, se je pokazala nezmožno, skrbeti za varnost zavezniških čet v Belgiji ter nosi vso odgovornost za kaos, ki je zavladal. O Boljševiški šel vlade v sovjetski Estonski. Glasom poročil iz Moskve, so Sovjeti imenovali A. Weimar-ja predsednikom sveta ljudskih komisarjev sovjetske republike Estonske. Prvtm tajnikom osrednjega odbora komunistične 6tranke na Estonskem je imenovan G. Karotamm. O Boljševiki izpraznujejo bolgarske tovarne. V to svrho je dopotovala v Sofijo sovjetska gospodarska komisija, ki bo izdelala tozadevne načrte. Največji interes boljševikov predstavlja bolgarska oboroževalna industrija, ki je delala doslej za bolgarsko oboroženo silo O Tolpe so povsod enake. Slovaški list «Gardista« piše v nekem 6vojem poročilu 6ledeče: »Kdor samo enkrat pogleda v obraz tolpam, ki so jih s padali spustila sovražna letala na slovaška tla, 6e ne more obraniti vtisa, da gre za šolane mednarodne zločince, katerim ni niti za Slovaško, niti za Slovake, temveč edino za boljševizem.« O Nov denar za Belgijo. »Daily Express« poroča, da tiskajo v Angliji 51 milijard frankov novega belgijskega denarja, ki bo prišel prav »zavezniškim četam pri njihovem nakupovanju v Belgiji«. H Madžarska ]e ustanovila nacionalno qardo. Njena naloga je, podpirati javne varnostne organe pri vzdrževanju miru in reda Zatemnitev od 9. do 15. oktobra od 18.15 do 5.30 ure! Tako farbajo Kranjce „Mister Jones bo posetil Dolenjsko" — O Rezi, ki je tolovajem zmešala „miting" V Kranjskem brdu na Dolenjskem so komunistični tolovaji v dobi bojev, ki so se odigravali na omenjenem ozemlju, priredili nekako vaško veselico vzporedno 6 takozvanim »mitingom«. Kot posebno atrakcijo so si izmislili tudi »prihod častnega tovariša angleškega genera-lmajorja in poslanca zavezniške angleške vojske Mistra Jonesa«. Prebivalci omenjene vasi 60 morali znositi na kup jedačo in pijačo za tolovaje, ki so se bili temeljito pripravili za farbanje ubogih Kranjcev. Na »mitingu« je prvi spregovoril komisar v imenu komunistične partije. Razlagal je ljudem, kaj je »partija« in jih navduševal za »osvobodilno vojsko«. Govoril jim je o slavnih zaveznikih, ki jih podpirajo z orožjem in vsemi mogočimi stvarmi. Medtem je pokazal poslušalcem novo puško in dejal: »Poglejte, pravijo, da Angleži ne pošiljajo nam. Komu pa? Saj celo na puške natisnejo, da je namenjena za OF. Kar glejte debelo, kaj piše tu gori: Made OF England ... To bi se reklo po nase, da Anglija daruje to puško za OF ali tako nekako, in OF smo mi. Smrt fašizmu!« »Svoboda narodu!« so zaorili vsi vprek, kot so se v enem popoldnevu naučili od rdečih. Kruljc je raztegnil harmoniko. Nato je nastala grobna tišina. Vrata so se počasi odprla, med množico se je rinil velik, kosmat človek, z belo brado, rumenimi brki, zelenimi naočniki in z velikim slamnikom. Oblečen je bil v oguljen frak in ozke hlače, ki so bile spodaj zataknjene v škornje. V ustih je držal elegantno pipo, v desnici pa lepo marelo. Po prvem presenečenju so ljudje zagrmeli: »Smrt fašizmu« in dvigali pesti v pozdrav. Anglež je prav tako s pestjo odzdravil. »Well, well! All right!« je dejal s ponarejenim glasom, se rokoval z vsemi »štabnimi« ,nato je počasi zlezel na mizo. Navdušenje se nikakor ni moglo poleči. »Ali right! All right!« je miril ljudi, ki so zijali vanj. Potem se je oddahnil, zavzel »aiigleško pozo« ter pričel govoriti: »Dear Slovenians! ... I am glad to see, that« ... in že se mu je ustavilo. Komisar je skočil na mizo in prevedel zbranim njegove besede. Val navdušenja se je zopet razlega! po zakajeni gostilni. Jones je neprenehoma miril z »ali right!«. Potovka Reza pa je sumljivo opazovala »angleškega majorja«. Mnogo je že hodila po svetu, mnogo ljudi je 6poznala, tudi Angleže. Toda ta »mister Jones« se ji ni zdel prav nič Angležem podoben. Ravno, ko se je zopat pripravljal, da bd znova začel svoj govor, je potovka izbruhnila: »O, Frenk! Kaj siti? Ali si tudi ti pri Osvobodilni fronti?« I Mister Jones — Frenk je bil osupnjen. Obupno je pogledal okrog sebe in ni mogel več spraviti besede iz grla. »B-bab-b-b-nici s-se j-je zm-meš-š-šalo« mu je ušlo. »Kod vendar hodiš že dva meseca? Cisto 6em mislila, da so te Lahi zaprli!« V gostilni je nastalo mučno razpoloženje. Sicer niso vsi razumeli besed, a vendar so videli, da zna »Mister Jcmes« tudi po kranjsko. »Kar po naše naj pove, saj zna! Govori kranjsko, da te razume celi svet...!« tako in podobno 60 vzklikali. Medtem so alarmirali prihod »Belegarde« OF-arji so jo pobrisali, zaregetale so strojnice in mnogo jih je popadalo. »Mr. Jones« se je 6 težavo rešil. Ko je prispel po več kot dveumem begu v Oslice, ni imel prav nič drugega »angleškega« na 6ebi kakor pol brk. Ko se je umil in si slekel izposojeni frak ,je postal zopet stari razcapana gošar. Prebivalci Kranjskega brda pa so se medtem preplašeno poskrili po hišah. Samo nekaj ur jim je bilo dano uživati »blagoslov« nove »vlade OF«, a le prehitro 60 jih pustili »narodni osvobodila« sramotno na cedilu. Oči so se jim odprle, toda prepozno ... S tolovaji so izginili tudi mastni prašički in kokoši. Tako je končal miting OF-arjev s slavnim kranjskim Angležem Frenkom ali Franclom. UMNI KMETOVALEC Pozor pred San San José-kapar je eden izmed novejših, silno nevarnih sadnih škodljivcev. Prvič se je pojavil v severni Ameriki, v kraju San José, odtod tudi njegovo ime. Po prenosu v Evropo se ie prav kmalu razširil po 6adnih pokrajinah naše celine. Pri nas so ga prvič našli nekako pred devetimi leti v okolici Marburq-a. Razširil se ie bil potom neke trgovske drevesnice, ki je bila radi tega leta 1937. zaplenjena in uničena. San José-kapar je ščitasta uš, ki se nahaja nepremično na enem in istem mestu skorje debel, vej in mladik, pa tudi na listju in plodovih. Tod je zasidran s svojim, včasih po več milimetrov dolgim sesalnim rilcem, s katerim sesa drevesni sok. Najti ga je na vseh sadnih plemenih, najraje na ribezovem grmičevju, na jablanah in hruškah, dostikrat pa tudi na lepotičnem grmičevju. Ljubi toplo podnebje ter se v toplih vino-Todnih krajih silno hitro množi. V ugodnih razmerah ima do tri rodove na leto, ena sama samica pa ima do 500 mladičev. Kako ga ugotovimo? San José-kapar je silno skrite narive, njegov ščit je namreč iste barve kot skorja drevesa in se ga silno težko opazi; navadno šele tedaj, ko za drevo ni več rešitve. Najlažje qa le najti v jeseni, ker je tedaj njegov razvoj na višku Močneje napadena mesta izgledajo tako, kakor da bi bila s pepelom posuta. Ako 6i pa stvar natančneje ogledamo, vidimo, da so to qosto naseljeni ščiti, včasih po več plasti vrh druqeqa. Ako dvignemo tak ščit, ki je sestavljen iz več krožkov, 6 konico noža, opazimo oranžno-rumeno uš nekoliko ovalne oblike. Ta uš je dorasla milimeter velika, včasih celo večja. Na nekem manj napadenem mestu najdemo tudi manjše in mlajše uši, čijih ščit je enake barve. To so kaparji v doraslem in popolnoma razvitem stanju. Kaj storiti, ako najdemo napadena drevesa? Dolžnost vsakega sadjarja je: vsako sumljivo najdbo takoj prijaviti pristojnemu rastiinsko-zaščitnemu uradu (Pflanzenschutzamt). pa tudi občini, oziroma občinskemu Baumwart-u. Zaniker-nost glede prijave ima zle posledice za sadjarja samega, prav tako pa tudi za vso okolico, ker se San Jœé-kapar širi z največjo naglico, predvsem pa v zanemarjenih sadonosnikih. Mimo tega je sleherno zatajevanje po zakonu kaznivo. Zatiranje kaparja. Kakor vsem drugim kaparjem, se pride tudi ka-parju San José z ozirom na njegov ščit težko do živega. Izkušnje so pa pokazale, da se ga z vztrajnostjo zatre na naslednji dosedanji način: 1. Vsa močneje napadena drevesa ie brez razlike posekati, ker bi bili vsi drugi ukrepi brezuspešni. Izkopati se jih mora s koreninami vred, ker hi morebitni, iz korgpin nastali poganjki, ki se jih rado prezre, ostali nositelji kaparja To velja tudi za vsa manj napadena drevesa, ki hirajo iz drugih razloqov ter za staro drevje, ki ne do-naša več rednih dohodkov. 2. Vsa ne prestara, sicer zdrava in bujno Tasto-ča drevesa, ki 60 manj napadena po vseh delih, je treba pomladili. V tem smislu je treba veie temeljito prikrajšati ali obrezatl in razredčiti. Gledati ie tudi na to', da ima drevie predpsano razdaljo in je vsa preaosta drevesa posekati. Redčenje in krajšanje vej ima svoj pomen: škropljenje izvršimo lažje in temeljiteje, kar v nasprotnem slučaju ni izvedljivo. 3. Vsa pomlajena in obrezana drevesa je s strguljo temeljito očistiti stare odmrle 'korie ter jih od vrha do tal ostrgati z jekleno ščetko in je mnogokrat uspeh odvisen že od takecia teme* litega čiščenja. Nič ne pomaga še tako temeljito škropljenje, ako drevje ni bilo predhodno temeljito očiščeno. Predvsem vel'ke važnosti je ščetkanje ker se s tem odstranijo ščiti ter se večino ka-parjev uniči že na ta način Vsekakor pa jim tako škropivo pride boli do živega. 4. Vse predhodno očiščeno drevje se na pomlad, čim je dovoli toplo, nekaj nad ničlo (škropivo ne sme zmrzniti ker i» sicer Drez učinka), temeljito poškropi. Škropljenje se izvede z močnim curkom pod visokim priH^kom, da prodre škropivo tudi še v morebiln. skrivališča Drevo poškropimo od vrba do "tal in mora biti drevo s škropivom takorekoč oprano. Merodajna ie poleg tega tudi gostota škropiva. Dobro se obnesejo: _I José kaparjem ! 10—15 odst. Neodendrin, 20—25 odst. Dendrin, Mixdrin in slično. Tudi 2—3 odst. novejše škropivo, takozvani »Gelbspritzmittel«, kakoi Selinon Neo, se dobro obnese. Najbolj pa 6e je obneslo škropivo, pridobljeno iz mineralnega olja in sicer takozvani Minodrin v lOodst. gostoti. Škropljenje istih dreves se pa ponovi naslednje in še tretje leto, torej tri leta zaporedoma v enaki gostoti. Le V 6lučaju, da ni opaziti nikakeqa nadaljnjega razvoja San José-kaparja, se gostota škropiva zmanjka in preide v normalno gostoto. Vsekakor pa se mora škropljenje v nadaljnjih letih vršiti redno še nekaj let z normalno gostoto kakor s 5—6odst. Neodendrinom, 8— lOodst. Den-drinom ali Mixdrinom, z lodst Selinom Neom itd. Razen napadenega drevja je treba škropiti vsa nadaljnja drevesa tako daleč naokrog, dokler sega strnjeni nasad in dokler ni kakega večjega presledka med sadonosniki ali drevesi. Kjer se stikajo sadonosniki s sosednimi sadonosniki, mora škropljenje izvršiti tudi 6osed. Vse odpadke od napadenega drevja je čimprej uničiti, na vsak način pa pred prihodom toplejšega vremena. Obstoja namreč nevarnost, da je ostal kapar za slučai, da so veje še v soku, še pri življenju ter je tako prišel do razvoja prvi rod. Najbolje je, ako odpadke od čiščenja 6e-žgemo na licu mesta. Debla in debelejše veje je čimprej odstraniti iz eadonosnika, jih sesekati v drva in zložiti v vrste, da se do spomladi dobro posušijo. S tem je tudi kaparju odvzeta možnost nadaljnjega širjenja. Pomlajenje dreves ima to prednost, da se škropljenje lahko temeljito izvede z istočasnim štede-njem škropiva. Popravi se tudi oblika krone, pri čemer je treba tudi upoštevati nadaljnjo strokovno odgojo. Drevje ponovno močno požene, ie odpornejše, postane rodovitnejše ter donaša lepet pridobile lepo število delovnih sil za oboroževalno industrijo in oboroženo silo. Ustavilo se bo delovanje vseh uradniških šol za izobrazbo in poklicno izpopolnjevanje uradnikov. Nadalje 6e bo poenostavilo delovanje Rechnungshofa. Hranilnice bodo poslovale za sprejemanje strank kljub znižanemu stanju osebja dalje kakor doslej. Z uvedbo tobačne karte, ki bo veljala za štiri peri-jode ,se bo prištedilo delovne sile in papir. Ustavitev prirejanja razstav in sejmov doma in v inozemstvu je dala tudi nekaj delovnih moči. Gostilniška in prenočevalna podjetja se bo liki trgovinam na drobno prilagodilo totalni vojni vpostavi, zaprli .so pa takoj vse tri javne igralne banke. * Prva pomoč pri porodih, Na mestu je, če se po letalskih zakloniščih na vidnih prostorih namesti naslov babice, in sicer taH», kjer se nahajajo že naslovi najbližje rešilne postaie. * Šestdesetletnica vojaškega službovanja. 1. oktobra je obhajal 60-letnico vojaške' službe General der Infanterie Dr. Freiherr von Bardolff. Ime- aeneral je bil vodja vojaške pisarne avstrijskega nadvojvode-prestolonaslednika Franca. Ferdinanda, ob katerega mrtvaškem odru je stal leta 1914 v Sarajevu. V svetovni vojni 6i je na čelu 6voje divizije priboril najvišje avstro-ogrsko odlikovanje Maria-Theresia-Orden, red, ki so ga dobili odličnjaki med najboljšimi. Tretji del svojega življenja jfe ta mož posvetil uresničenju Velike Nemčije. * Imenovanje novih kardinalov. Iz Rima poročajo, da namerava papež sklicati novembra t. 1. konzorcij, da bi imenoval dvajset novih kardinalov na trenutno izpraznjena mesta. * Nove odredbe. »Verordnungs- und Amtsblatt des Ches der Zivilverwaltung in der Untersteiermark« Nr. 21 v. 29. September 1944 razglaša sledeče: .1. Odredba, o zopetni uvedbi normalnega časa v zimi 1944-45. 2, Odredba o 60-urnem tedenskem delu. 3. Določba o povračanju mezd pri kratkotrajnih zaselnih delih. 4. Razglas, zadevajoč določbo o zahtevah obveznikov na delovno povračilo ., pri kratkotrajnih zasilnih delih, ki trajajo dalje kakor tri dni, 5. Dvanaisti razglas,o popisu in pre- HRABRI SPODNJEŠTAJERCI Za hrabrost, izkazano v bojih na frontah, so dobili Eisernes Kreuz II. Klasse: Gefreiter Anton Diviak in ^-Oberscharführer Daniel Hafner iz Marburga, Ortsgruppe VI; Gefreiter Herbert Ranner, Ortsgruppe Oberrotwein, Kreis Marburg-Stadt; Gefreiter Franz Martschitsch iz Görz-a am Drau-feld bei Kranichsfeld; Gefreiter Leonhard Seschel iz Hartensteina, Kreis Marburg-Landj Grenadier Karl Bresnik, Ortsgruppe Kranichsfeld, Kreis Pet-tauj ^-Sturmmann Alois ScÜäffer, Grenadier Franz Schäfer in Gefreiter Franz Koren iz Marburga Ortsgruppe VI; Unteroffizier Erich Michelag iz Ortsgruppe Gonobitz, Kreis Marburg-Land. Eisernes Kreuz I. Klasse je dobil Gefreiter Josef Jan6chekowitseh iz Bründia a. d. Drau. Imenovana si je priboril v zimi 1943-44 že odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse. gledu Spodnještajercev za vojaško službo in iieichsarbeitsdienst. 6. Razglas, zadevajoč poenostavljenje hišnega gospodinjstva, blagajništva in računstva občin, ki spadajo Kreisom. 7. Razglas, zadevajoč tehniške izdelke iz železa. * Smrtna kosa. Na pokopališču v Drauweiierju so položili k večnemu počitku Pg. Diplom. Ing. Ru-dolf-a Kastellitz-a, ki je postal žrtev tujih tolp. ' * Smrtna kesa. V bolnišnici v Cilli-u je umrl te dni posestnik in ekonom Alois Gaischek iz Er-prepeljaii v Erlacbstein ter ga tamkaj položili k večnemu počitku. * »Padel pri letalskem napadu«. Tako bodo glasom najnovejših predpisov knjižili Stande6&mti žrtve letalskih napadov v svojih knjigah. * Smrt znamenitega umetnika v jahanju. V Wien-u je umrl podpolkovnik v pok. Alois TschecH, ki je veljal za najbolišeqa iahača bivše avstro-ogtske armade. Na velikih konjskih dirkah v Wien-u, Graz-u, Budimpešti, Krakovu in v Frankfurt-u a. M. si je priboril prve zmaoa ter je uživbl na področju jahalne umetnosti v jahalnih 6portnih kroqih največji uqled. * »Steirerland« Oktoberska številka imenovanega vojaškega glasila Gau-a Steiermark, izdčtja za Spodnjo Štajersko, objavlja na prvi strani kmetijsko zahvalijo pesem »Erntedank«. Besedilo, je izpopolnjeno z okusnim posnetkom in vinskim moštom, ki ga je napravil M. Pfeifer iz Marburga. O vojno-političnem položaju govori članek Haupt-manna Ritter von Schramm-a. Sledijo poročila o novostih iz vseh sedem spodnještajerskih Kreisov. Diplom-inžener Josef Sollgruber je napisal prispevek o premoqokopni industriji v Kreis-u Trifail, ki ga izpopolnjuje pet slik. Zabavni del lista je izpolnjen z resnim in humorističnim čtivom. * 90-letnico rojstva je obhajal; bivši veletrgo-vec z lesom gospod Josef Felber v Marburg-u. Otok, na katerem 6e nahaja znano lepo kopališče mesta Ivlarburg, je dobilo svoje ime po Felberjevih. * Nadzorovanje gostilniškega prehranjevanja ljudstva. Gauleiter Gau-a Oberdonau je na svojem področju uvedel kontrolo gostilniškeqa prehranjevanja prebivalstva. Gre predvsem" za nadzorovanje qostiln, da dobi prebivalstvo, ki je navezano na qostilniško prehrano, stvarno tudi na krožnik tiste redilne vrednosti, kj mu pripadajo po oddanih živilskih kartah. * Raje v nemško ujetništvo, kakor v svobodi pri tolpah. Nemci so nekje v Bosni sestrelili an-qlo-ameriški bombnik, posadka se je pa redila s padali. Osem mož so nato polovile nemške čete, deveti je pa padel v roke Titovim tolpam. Par dni po tem dogodku jte pa prostovoljno pobeqnil od banditov deveti član bombniške posadke in se javil nemškim četam s prošnjo, da qa odvedejo v nemško vojno ujetništvo, rekoč: »Raje 6ern vojni ujetnik, kakor pa bojevnik za svobodo pri tolpah«. * Tobačne karte za 16 tednov. Počenši z 68. do-delilno perijodo bodo tobačne karte sestavljene z veljavnostjo za 16 tednov, to je štiri dodeiilne perijode. * Izkazi o delovni vpostavi na potovanjih. Potujoče občinstvo kontrolirajo orqani državne oblasti na železniških vožnjah v poqledu izkazov. Potujočim ženam, ki so podvržene delovni vojni vpostavi ali pa stojijo v pok"-ienem delu, se priporoča, da razen osebne izkaznice ali legitimacije nosijo seboj tudi potrdilo delodajalca, ua so zaposlene, ali pa potrdilo Arbeitsamt-a, da so se za delo prijavile. Na ta način se lahko izognejo neprijetnim ugotovitvam. Deutsche Refclxslotterfe Uber 100 Millionen RM = 480 000 Gewinne und 3 Prämien 6 X 500 000 3 X 300 000 3 X 200 000 18 X 100 000 24 X 50 000 usw. Lospreise Je Klasse für «/« 3.-, 1/4 6.-, «/, 12. , il, 24,- RM. Ziehung 1. Klasse am 13. und 14. Oktober 1944. Ich bestellt hiermit 1/, 'Ii ili Los Nichtgewünschtes bitte streichen Haine: __________________________________ Wohnort: .........................—- Straße: WESIACK Staatliche Lotterie-EiWhme II (12a) Marburg-Orau - Herreng. 25 II Postscheck-Konto: Wien 1164 62 il 858 Fernsprecher: 20:97 OSRAM macht vieles leichter: — auch Qualitätsarbeiten. ©ie bewöhrta Lichtfülle der OSRAM-Lampe allein tut'» freilich nidit-ein liditgestimm-tes Herz dazu: und die Ar* beit wird beschwingt. OSRAM. » viel Sticht iür wenigStrom! 1 Versuche Dein Bliich hei PflULMIEHL Staatliche Lotterie-Einnahme Graz, Postfach 259 Ziehung der t. Klasse dei 12. Deutschen Reichslotterie am 13. und 14. Oktober 1944. 3796 __ Nebensächlich oder unwichtig sind heute viele aite Gewohnheiten gegenüber dem einen Ziel: Dem bal-diqen Sieg. Zahnpflege ist zwar nicht unwichtig, aber Aufmachung u. Geschmack einer Zahnpasta. „Roso-dont" bittet hierfür ebenfalls um Verständnis. Rosocionf JkrymaMMßttelAHNPASTA Wii geben die traurige-Nachricht, daff unser lieber Sohn. Bruder, Schwager und Neffe Franz Janise Grenadier im 18. Lebensiahre an der Stid-tront am 18. August 1944. den Heldentod fand — Siegharts. Würz, am 2. Oktober 1941. 660 In tiefster Trauer: Lorenz und Franziska, Eltern; Vinzenz, Martin, Johann, dzt. im Felde, Ladislaus, Brüder. In unermeßlicher Trauei geben wii allen Verwandten und Freunden die traurige Nachricht, daß unser unersetzlicher lieber Sohr. u. Bruder Felix Petek Gefreiter am 19. August 1944, im blühenden Alter von 23 Jahren, an der Ostfront gefallen ist Wer unseren lieben Felix kannte, weiß, was wii verloren haben. 665 Stangelberg, Benedikten, im Felde, am 2. Oktober 1944. In tiefer Trauer: Johann und Maria Petek, Eltern; Franz, dzt. im Felde und Johann, Brüder; Theresia, Maria, Ottllia, Ludmilla, Schwestern; Peter Sem-litsch und August Skamlitsch, Schwager, und alle übrigen Verwandten und Bekannten. Fnkel Tielbetriebt geben wir die schmerzliche Nachricht, daß unser lieber Neffe u. Franz Nowak Gefreiter In einem Panztr-Gren.-Rgt. am 21. August 1944, an der Ostfront, im Alter von 23 Jahren gefallen Ist. Pickern, Siebendorf bei Pettau, am 2. Oktober 1944. Alois Nowak, Onkel; Georg Nowak. Großvater. 658 Tietbetrübt geben wii die Traurige Nachricht, daß unser lieber Vater, Großvater, Schwiegervater, Bruder, Onkel, Herr Anton Krofl am 2. Oktober, um 13.20 Uhr, im 67. Lebensiahre. nach langem, unsagbai schwerem, mit Geduld ertragenem Leiden, sanft entschlafen isi. Das Begräbnis des teuren Heimgegangenen fand am Mittwoch, den 4 Oktober, um 16 Ulli, von der Pfarrkirche Mahrenberp zum Familiengrabe statt. Wuchern, Würtenberg, Drachenburg, Kakan] Bosnien, am 3. Oktober 1944. In tiefer Trauer Anton Böhm, Sohn; Elise Traup, Stieftochter; Maria Böhm. geb. Lauko, Schwiegertochter; Johann und Josef, Brüder; Emma, Schwester; Enkel und Epkelinnen und alle übrigen Verwandten. 663 Für die herzliche Anteilnahme und die vielen Kranz- Und Blumenspenden anläßlich des schmerzlichen Verlustes unserer unermüdlich füt un» besorgten Mutter, Frau CÄCILIE KRUSCHITSCH, sowie tür die zahlieiche Teilnahme am letzten Wege sprechen wir allen, besonders den Herren Prof. Kardinar. Kan. Schagar und Jaksche unseren herzlichsten Dank aus. Cilii, Knittelfeld, Zagorsko kod Blaskoga. im September 1944. Die tieftrauernde Familie KRUSCHITSCH /" Offene Stellen \ v Wir geben die traurige Nachricht, daß unser lieber, guter Gatte, Vater, Schwieger- und Großvater, Herr Josef Gruschovnik Reichsbahnc I. R. am 27. September, im Alter von 72 Jahren, nach längerem Leiden verschieden ist. Das Leichenbegängnis fand am Freitag, den 29. Septembe' 1944, um 15.30 Uhr. auf dem Magdalencn-Iriedhof in Drauweiler statt. Marburg-Dr., Trebinje. Aran-djelovac, Windischgraz, am 27. September 1944. 661 In tiefer Trauer: Mathilde Gr», schovnlk, Gattin; Josef und Rudolf, Söhne; Bisa und Marlca, Schwiegertöchter; Vera und Silva, Enkelkinder, und die übriges Verwandten Wir geben die traurige Nachricht, daß unser innigstgeüebjer Gatte, Vater, Onkel, Schwiegervater, Großvater und Schwager, Herr Franz Jelen am 30. September 1944, um halb 6 Uhr, uns für immer verlassen hat. Die Beerdigung unseres lieben Toten fand am Dienstag, den 3. Oktober 1944, um 16.15 Uhr. am Städtischen Friedhofe statt. Die Seelenmesse wurde am 4. Oktober 1944. um halb 7 Uhr. in der Pfarrkiichc gelesen. Cilli, Rudolfswert. Laibach, Podgradiska, Triest, Amerika, am 30. September 1944. Die Tieftrauernden: Agnes Jelen, geb. Schmacher, Gattin; Laura. Franz und Maria, Kinder; Ing. Camello Budlhna, Schwiegersohn; Josef, August, Rosalia, Geschwister; Natasa, Marian, Enkelkinder; Familien: Jelen, Zavodlal, Schmacher, Scholdln, Bedenik. 845 Winzerfamilie, brave und ehrliche, mtt 4—5 Arbeitskräften, auf einen schönen Wein^utsbesitz gesucht Der Posten ist sofort oder am 8. November beim Winzerwechsel anzutreten. Anschrift erliegt in der Verv. d B1 800-fl Winzer mit 5 Arbeitskräften wird gesucht. Farbenhandlung Sabukoscheg. Ed-mund-Schmid-Gasse 9. MarburgfDr. 633-« Tischlerlehrling wird sofort aufgenommen. Ignaz Griletz. Cilli, Eschenbacherstraße 23 842-« Gesucht wird eine Wirtschafterin für größeren Hof. Pflichtenkreis: Verköstigung von 3—5 Leuten, Betieuung des Geflügels. von 3—4 Schweinen (Schweinemagd ist da) Aufsicht bei 3 Kühen, Ordnung halten im Hofe. Angebote an die Administration des Blattes unter „Wirtschafterin". 840-8 Suche ehrliche, fleißige WjRzerfatnillt für Weingarten in der Nähe Marburgs. Zu-« schritten unter „W'nzer" an die Verw. des Blattes. 841-6 Ruhiges Winzerehepaar mit Arbeitskenntnis im Obst-, Garten Feld- und Weinbau sowie Viehhaltung, wenn möglich mit drei bis vier Arbeitskräften für Dauerstellung in der Unterste'ermark wird sofort aulgenommen. Ollerte unter „Eilpost" an die Verw des Blattes. 638-6 Handtasche mit wichtigen Dokumenten. Sonntag morgen. 1. Okt. 1944, In der Triesterstr. verloren. Hohe Belohnung. Abzugeben bei der aus den Ausweisen ersichtlichen Adresse oder schriftliche Verständigung. «57-13 Verschiedenes Diesel-Motor, 16 b. 20 PS, tausche gegen Herrenanzug. Johann Baumann, Schmied. Unter-Ja-kobstal 72. 664-14 Dreschmaschine m. Handbetrieb wird getauscht geg. Kuh-Einspännerwagen. Lach Maria, Nikolai 34, Ketsch. 662-14 Faßbinder per sofort gesucht für Obst-und Weinbauschule MarbureDrau. 627-6 Drei bis fünf Arbeitskraft für Winzerei am Stadtrand werden aufgenommen. Reiser, Marburg-Drau. Glrstmaverstraße 2. 651-6 Snche Wirtschafterin bis 50 Jahre, gute Köchin, auf kleinen Landbesitz Anträge unter M. G.. Postlagernd Kirchberg in Büheln. 659-6 Ochsenknechte dringend gesucht. Bezahlung in Barlohn und Deputaten. Anträge an Forstverwaltunrr Wurmberg. 845-6 Upoštevane letalske predpise Heirat 12 Winzer, 42 Jährt alt, Witwer, sucht zw. Ehe Witwe oder Fräulein. Zuschr. an die Verw. des „Staj Gosp." unter „Baldige Heirat". 654-12 Älterer Herr sucht zwecks Ehe eine Lebensgefährtin im Alter von 35 bis 45 J. Näherin bevorzugt Zuschr. unter „Pensionist" an die „M Z Cilli. 846-12 Funde - Verluste n Kleiner Anzeiger Realitäten und Geschäftsverkehr 2 Grundbesitz, mittlerer Größe, zn kaufen gesucht: Stadtnahe, womöglich mit Weingarten und Obstgarten. Au' Wunsch kann der Verkäufer bis zum Tode Wohnung im Hause weiter behaltet. Zuschriften erbeten an die „Verw. des Staj. Gosp.", unter „Grundbesitz-Kauf 652-2 Zu kaufen gesucht Pferd zu kaufen oder zu leihen gesucht, auch gegen Tausch. Marburg-Dr.. Buba£-gasse 36. 656-4 Schwarze Einkauftasche mit zwei Seitentaschen und Inhalt: ein Schlüssel wurde am Montag, den 25. Sept. nachmittag im Thesener Autobus vergessen. Der ehrl. Finder wird gebeten, dieselbe gegen Belohnung bei Terguschek Triesterstraße 73, abzugeben oder zu verständigen. 653-13 Zelluloidmappe mit verschiedenen Dokumenten, lautend auf Johann Hauptmann, am 27. Sept auf dem Wege von Wolfs-tal 3 bis Marburg verloren. Abzugeben gegen Belohnung bei Hauptmann. Domkogelgasse 2. 655-13 O G L A Š U J AMTLICHE BEKANNTMACHUNGEN GERICHT MARBUR G-Dr. Marburg, den 29. September 1944. A. Z.: 8 U 12/44. ÖFFENTLICHE LADUNG! Gegen Matthias Schkaffar, geboren in Ordrance (Ungarn), Landwjrtssohn, zuletzt in Kreuzdort Nr. 22, Untersteiermark, wohnhaft, derzeit flüchtig, ist das Strafverfahren wegen unerlaubten Grenzübertrittes am 17. Juni 1944, und Schmuggel von Zigaretten hier anhängig. -Er ist nach §§ 396. 401, Absatz 1 und 2 und § 403 RA0 strafbar. 847 Die Hauptveibandlung findet am 25. Oktober 1944, um 8 Uhr vorm., Zimmer 84, sta... Sic wird auch Im Falle des Ausbleibens des Flüchtigen durchgeführt und wird das Urteil vollstreckbar AGR. Or. Hermao.