329
Nove bukve.
V Berni so ravnokar na svitlo prišle nove šolske bukve, sicer v nemškem jeziku spisane, za nas Slovence pa za tega voljo imenitne, ker je važnišim imenom pridjana slovenska beseda (slovenska terminologija). Ime tem bukvam je:
Lehrbuch der Physik fur Unterrealschulen.  V on F. J. Pisko j   Lehrer  der Physik  an der Communal-Oberreal-schule  anf  der   Wieden   and der   damit in   Verbindung stehenden  Gemerbschule in   IVien itd.    Vierte,  veibes-serte und vermehrte Auflage.   Mit 403 in den Text aufge-nommenen   Holzschnitten.   (Mit  slovenischer  Terminologi e). Brunn 1859. Druck u. Verlag von Carl Winiker. Čudil   se  bo   marsikdo  naših  bravcov  viditi  na  čelu nemških   bukev   napis   ;,Mit   slovenischer  Termino-logie", in morebiti kdo  celo poreče: ?)Dete! kako imenitni smo že Slovenci, da se nemškim knjigam dostavljajo naše besede!"    Čeravno se ve  da  ta  ni   pravi vzrok slovenskih besed  v omenjenih  nemških  bukvah,   nam  je  ta  prikazek vendar   zlo   važen,   kjer  djansko   poterjuje,   za  kar  se ^Novice" vseskozi  poganjajo   in  ravno  zdaj gosp. profesor Terdina v njih korenito dokazuje, da namreč brez mater-nega jezika se saj v nižjih  šolah ne da umevno razlagati noben nauk.   Kdor nasprotno  terdi,  si sam piše   ^testimonium  paupertatis".    Mislimo   si   —   glede   na bukve, o kterih tu govorimo — slovenskega fantiča 10, 11 ali 12 let starega,  kteremu iz   ljudskih   šol pridšemu hoče ačnik   razlagati   „absolutes Gewicht",   „Torsionsfestigkeit", jjAdhasion",   „Absorption",  3?DestilIation",   „Schwerpunkt", jjRolle", 5,Aussussflaschea,  Hahnluftpumpe"   itd.    Kako bo revše debelo gledalo slišati take in enake besede, od kterih se mu še ne sanja ne,  kaj   bi utegnile pomeniti.   Povej mu pa namesto ptujk domače besede: „samonasebna vaga", „terdnost pri vertenji", oprijemljivost", „popivnosta, „pre-kapanje" ali   ,,prežiganje", ,5težiščea,   „škerpecu,   „izmivna sklenica",   ^zračna  sesaljka  s  pipo" itd.,  in  razumel  bo, kar mu bo učnik dalje razlagal v tem in unem.
Čeravno bi se ve da še veliko bolje bilo, ako bi imeli cele Piskove naravoslovne bukve poslovenjene, ker potem bi bile v šolah na Slovenskem za razumevnost vsega nauka popolnoma pomoč, smo vendar že veseli, da na Dunaji čedalje bolj spoznavajo, da brez maternega jezika ni nikjer pravega podučenja, in častitemu gospodu Pisk o-tu smo iz serca hvaležni za ta dar, s kterim nam je toliko bolj vstregel, ker si je, kakor za češko in poljsko terminologijo tehničnih izrazov izvedena jezikoslovca (gospoda Krejči-ga in Zarinski-ga), tudi za slovensko terminologijo izbral moža (gosp. Cigale-ta), ki je ti reči popolnoma kos. Čeravno je delo težavno bilo za toliko različne ptuje besede dobrih in lahko umevnih domačih napraviti, je gosp. Cigale svojo nalogo vendar izverstno doveršil, da je besede porabil, ki so v našem slovstvu ali že udomačene, ali je nove skoval zapopadku stvari in pravilom našega jezika večidel popolnoma primerne. Puri-ziral ni odveč, kar je tudi hvale vredno. Mašine in priprave rad keršuje na — niča, — avka; nemški ;5Punkt"
v zloženih besedah je po Vertovcovem izgledu tudi z eno besedo razlagal, na pr. „Gefrierpunt" zmerzlin(ec), to je: punktzmerzlinec, „Thaupunkt" rosni k itd.; — besedo „Weite" v zloženih izrazuje s končnico — a j po analogii navadne lučaj za wWurfweite", preskočaj itd. Da je kakošna beseda vmes, ki ni tako gladka kakor bi je želel ta ali uni, ne tajimo, — al lahko je kritikovati, težko pa bolje napraviti.
Ker je mnogo obrajtana gospod Piskotova fizika (če ter ti natis je že nekoliko priča tega) res za šole in domači poduk dobro pripravno, lahko umevno in s 403 p o-d oba m i razjasnjeno delo, ga tedaj z dobro vestjo priporočamo šolam in pa tudi drugim bravcom, ki so nemškega jezika vajeni in se v naravoslovji želijo podučiti. Dobijo se te bukve menda po vseh bukvarnicah; le kdor si jih naročiti ie\i, naj razločno reče, da hoče iztis „mit slovenischer Terminologie".