75 Preuč evanje poplav novembra 2012 na podlagi nemerskih posnetkov z vključ evanjem javnosti dr. Mihaela Triglav Č ekada * , Matija Klanjšč ek * , dr. Matija Zorn ** Povzetek Med 4. in 6. novembrom 2012 so Slovenijo prizadele obsežne padavine in posledič ne poplave, ki so prizadele predvsem severozahodni in severovzhodni del države. Najbolj prizadeta so bila poreč ja Drave, Soč e, Savinje in Meže. V prispevku predstavljamo možnost pridobivanja nemetrskih posnetkov za potrebe določ anja obsega poplav ob sodelovanju javnosti na prizadetih območ jih. Na tej podlagi smo deloma preuč ili obseg poplav pri Tolminu, Mostu na Soč i, Šoštanju, ter v spodnjem delu poreč ja Meže ter poreč ja Drave. Ključ ne besede: nemerske fotografije, poplave 2012, vključ evanje javnosti. Key words: non-metrical photographs, floods in Slovenia 2012, collaborative data Uvod Poplave so pomemben sestavni del pokrajine, zato jih je treba upoštevati pri nač rtovanju rabe prostora. V preteklosti so se naselja in infrastruktura izogibala nevarnim območ jem. Še pred 2. svetovno vojno so na poplavnih območ jih stali mlini, žage in podobni objekti ter pešč ica ogroženih naselij, kasneje pa so, predvsem zaradi interesa kapitala in lokalnih skupnosti, na poplavno ogroženih območ jih zrasle cele stanovanjske soseske (na poplavno ogroženem južnem robu Ljubljane se je npr. število prebivalcev poveč alo z nekaj tisoč na več kot 30.000; Komac in Zorn, 2011). Na nevarnih območ jih je bilo zgrajene veliko javne infrastrukture ter industrijskih objektov, za katere zdaj zahtevamo zašč ito (Komac, Natek in Zorn, 2008a; 2008b). S takšnim neodgovornim poseganjem v poplavni svet in s tem v naravno dinamiko tekoč ih voda, postajajo poplave vse več ja grožnja, kar se je pokazalo tudi ob tokratnih poplavah. Tretjič v zadnjih šestih letih bo tako škoda zaradi poplav presegla 200 milijonov evrov (Škoda …, 2012) (leta 2007 je bila okrog 233 milijonov evrov in leta 2010 prek 240 milijonov evrov; Komac in Zorn, 2011). Poplave novembra 2012 so prizadele prek polovice slovenskih obč in (109). Poškodovanih je bilo okrog 3600 stanovanjskih objektov, okrog 650 gospodarskih in upravnih objektov ter deset šol. Sprožilo se je tudi prek petsto zemeljskih plazov (Medmrežje 1; 2). Poplave so bile posledica obilnega deževja med 4. in 6. novembrom 2012, ter predhodno namoč enih tal (padavine med 26. in 28. oktobrom). V treh dneh je na zahodu Slovenije padlo do 280 mm padavin, v osrednji Sloveniji med 30 in 100 mm, na Pohorju do 100 mm, v vzhodni Sloveniji okrog 40 mm, v južni Sloveniji pa med 20 in 50 mm padavin. Pretoki rek so dosegli stoletne povratne dobe na Dravi (Drava je imela zaradi pospešenega praznjenje akumulacijskih jezer na avstrijskem Koroškem največ ji izmerjen pretok do sedaj), na Soč i pri Solkanu, na Suhodolnici pri Slovenj Gradcu, na Meži v Č rni na Koroškem ter na Radoljni v Ruti. Med petdeset- in stoletno povratno dobo so dosegle reke Sava (v zgornjem in spodnjem toku), Savinja (v zgornjem toku) ter Poljanska Sora, * Geodetski inštitut Slovenije, Jamova 2, 1000 Ljubljana ** Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana 76 številni drugi vodotoki pa so imeli deset- do dvajsetletne povratne dobe (Hidrološko …, 2012). Z namenom č im uč inkovitejše preventive v prihodnosti ter v luč i odpravljanja posledic, skušamo tovrstne dogodke tudi ustrezno prostorsko oz. mersko ovrednotiti. Več inoma se pri nas obsege poplav določ a s pomoč jo posebnih fotogrametrič nih snemanj, satelitskih optič nih visokoloč ljivostnih podob ali satelitskih radarskih podob (Oštir in drugi, 2011; Veljanovski in drugi, 2011; Veljanovski in Kokalj, 2012). Nekaj primerov uporabe amaterskih nemerskih fotografij za potrebe določ itve obsega poplav v letu 2010 pa smo izvedli avtorji tega prispevka (Triglav Č ekada in Zorn, 2012a; 2012b). V č asu poplav novembra 2012 smo na Geodetskem inštitutu Slovenije objavili poziv širši javnosti, za zbiranje slikovnega gradiva, ki prikazuje poplave (GIS, 2012a). V prispevku predstavljamo potek akcije, količ ino prispelega gradiva, delež uporabljenega gradiva ter prve rezultate. Metoda dela Na spletni strani ter Facebook č asovnici Geodetskega inštituta Slovenije smo še v č asu poplav 6. novembra 2012 objavili poziv (GIS, 2012a), v katerem je bilo opredeljeno kakšno slikovno gradivo potrebujemo in kam ga avtorji lahko pošljejo: »Č e imate fotografijo, ki pokriva č im širše področ je, ki ga je zalila voda in je posneto z dvignjenega stojišč a (fotografija je bila narejena iz višjih nadstropij bloka ali s hriba, vidne so oz. se da slutiti vsaj dve do tri različ ne prometnice, del kakšnega poboč ja), nam jo prosim posredujte na poplave@gis.si. V e-pošti prosimo navedite, kaj prikazuje fotografija: • npr. poplave Ljubljanskega barja, fotografirane s Sv. Ane v smeri severovzhoda, • datum in približna ura fotografiranja, • stojišč e fotografiranja – lahko je skica na karti ali opis (npr. ob cerkvi Sv. Ane), • avtor fotografije«. S pomoč jo spletnih mreženj smo poskrbeli, da je poziv prišel do kar največ jega števila spletnih uporabnikov še v č asu, ko so bile poplave še aktualne. Kot zelo uč inkovit medij se je izkazal Facebook, s pomoč jo katerega smo v relativno kratkem č asu dosegli hitro razširitev objave med uporabnike; sledili so številni ogledi, delitve ter komentarji. Vzporedno s širjenjem informacij o našem pozivu prek spleta, smo pregledali številne spletne strani na katerih je bilo objavljeno slikovno gradivo s poplavljenih območ ij. Tako smo tudi sami iskali uporabne posnetke, ter vzpostavljali stike z avtorji, č e so pripravljeni odstopiti svoje posnetke v raziskovalne namene. 22. novembra 2012 smo na spletnih straneh inštituta objavili prve rezultate, ob tem pa javnost ponovno pozvali k sodelovanju (GIS, 2012b). Naš ponoven poziv so med drugim povzeli na javni radioteleviziji, ki je ta dan imela akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za prizadete ob poplavah. Nabor pridobljenih posnetkov obsega posnetke narejene z različ nimi fotoaparati ali video kamerami, shranjene v različ nih loč ljivostih (nekateri pridobljeni posnetki so shranjeni le v loč ljivosti primerni za spletno objavo), ki so bili posneti terestrič no ali iz zraka. Pri nekaterih posnetkih so nam avtorji posredovali podatke o približnem stojišč u snemanja, kot smo prosili v pozivu, a vedno teh podatkov nismo prejeli. Težava je tudi v tem, da pri prejetih posnetkih parametrov kalibracije ne poznamo. Pri zrač nih posnetkih se je izkazalo, da imajo videoposnetki narejeni iz zraka (slika 1) slabšo loč ljivost in več je distorzije, kot fotografski posnetki. 77 Slika 1 – Poplavljanje reke Meže (5. november 2012) - del video posnetka z veliko distorzijo. Fotografa: Dominik Cehner (snemalec) in Damijan Cehner (pilot) AVIOFUN d.o.o. Za orientacijo posnetkov smo uporabili interaktivno metodo orientacije posnetka na podlagi digitalnega modela reliefa (DMR). Metoda je enoslikovna in omogoč a zajem trirazsežnostnih (3R) podatkov že iz le enega posnetka. Metoda temelji na iskanju najbolj ujemajoč e se projekcije toč k DMR-ja glede na stanje na posnetku, pri č imer išč emo parametre zunanje orientacije posnetka. Za orientacijo in izmero robu poplav smo uporabili DMR 5 m × 5 m izdelan v okviru ciklič nega aerofotografiranja Slovenije - CAS2006 (Triglav Č ekada in Zorn, 2012a; 2012b). Triglav Č ekada in Zorn (2012b) sta na primeru poplav septembra 2010 na Ljubljanskem barju ovrednotila natanč nost te metode, ob uporabi fotogrametrič nega DMR 5 m × 5 m ter lidarskega DMR 1 m ×1m. Sodelovanje javnosti Preglednica 1 – Pridobljeno slikovno gradivo (fotografije in video posnetki) v okviru poziva zbiranja posnetkov (stanje 26. novembra 2012). posredovanje avtorskega gradiva posredovanje neavtorskega gradiva poizvedba po spletnih virih število odzivov 9 5 6 brez dovoljenja za uporabo – 5 1 Skupno je posredovalo svoje ali tuje fotografije 14 posameznikov (preglednica 1). Pet jih je poslalo neavtorske posnetke, ki jih zaradi varstva avtorskih pravic nismo uporabili, saj nismo uspeli ugotoviti avtorstva. Vzporedno smo vzpostavili stik z avtorji potencialno uporabnih posnetkov že objavljenih na spletu. Na ta nač in smo pridobili pet dovoljen za uporabo virov na spletu. Le en potencialni avtor je sodelovanje odklonil. 78 Kot reč eno smo skupno pridobili 14 posameznikov, ki so dovolili uporabo njihovih posnetkov za raziskovalne namene. Skupaj so posredovali 77 fotografij in en video posnetek. Od tega je 61 % fotografij uporabnih za takojšnje ovrednotenje obsega poplav s pomoč jo interaktivne metode orientacije na podlagi DMR 5 m × 5 m, saj so na posnetkih vidne prometnice, ki se uporabljajo za detajlno orientacijo. Preostalih 39 % fotografij lahko trenutno uporabimo le v dokumentacijske namene, oz. za prikaz detajlov poplavljenih območ ij (slika 2). Č e bi tudi te posnetke hoteli uporabiti, bi za ovrednotenje s pomoč jo interaktivne metode orientacije potrebovali bolj podroben lidarski digitalni model površja (DMP) ter digitalni model reliefa (DMR). Teh pa vsaj v prvi fazi raziskav za poplavljena območ ja nimamo na razpolago. Delež posnetkov uporabnih za naše potrebe, ki so jih avtorji posredovali sami, brez našega podrobnega povpraševanja oz. kontaktiranja, je 44 %. Slika 2 – Poplava Soč e pri Tolminu (5. november 2012). Fotograf: Radovan Lipušč ek V č asu zbiranja slikovnega gradiva se je obč utno poveč al ogled spletnih strani Geodetskega inštituta Slovenije. Razlog je v uporabnikih, ki so prek objave poziva na Facebook č asovnici inštituta neposredno dostopali do podrobnejših vsebin na inštitutskih spletnih straneh (www.gis.si). Teden dni po objavi poziva je število dnevnih ogledov, tako spletnih strani inštituta, kakor tudi Facebook č asovnice, naraslo za prek 200 % glede na obič ajne vrednosti. Obseg poplav V okviru poziva smo pridobili slikovno gradivo poplav za: Tolmin, Most na Soč i, Šoštanj, spodnji tok Meže ter spodnji tok Drave. Slike 4, 6, 8 prikazujejo prve določ itve robov poplavljenih območ ij pri Tolminu in Mostu na Soč i (poreč je Soč e) ter v bližini gradu Borl (poreč je Drave). Prikazani robovi poplav so zajeti s 3R-koordinatami v državnem koordinatnem sistemu. Robove poplav, ki jih zakriva rastje in jih na posnetkih ne vidimo, v fazi zajema ne moremo interpolirati, zato prikazani robovi na ortofotografijah niso zvezne č rte in niso povezane v sklenjeno ploskev, s pomoč jo katere bi vizualno lažje predstavili obseg poplav. 79 To pomankljivost lahko delno odpravimo z uporabo fotografij, posnetih z drugih stojišč . Tako je na sliki 8 prikazan združen rezultat robov poplave, ki je bil izdelan na podlagi treh fotografij prikazanih na sliki 7. Prikazi na slikah 4 in 6 so pridobljeni na podlagi posameznih fotografij (sliki 3 in 5). Na sliki 3 tako vidimo projiciran DMR na fotografijo po izvedenem postopku interaktivne orientacije ter vektorje robov poplavljenega območ ja (modra č rta). Slika 3 – Poplava Soč e pri Tolminu (5. november 2012 okrog 10:00). Fotograf: Blaž Moč nik Slika 4 – Robovi poplave Soč e pri Tolminu na ortofotografiji. Robovi poplave so bili zajeti na podlagi slike 3. 80 Slika 5 – Poplava v bližini gradu Borl (6. november 2012 okrog 10:00). Fotograf: Suzana Arneč ič Zamuda Slika 6 – Robovi poplave Drave v bližini gradu Borl. Robovi poplave so bili zajeti na podlagi slike 5. 81 Slika 7 – Poplave pri Mostu na Soč i (5. november 2012). Fotografa: Miljko Lesjak (sliki A in B; 5. november 2012 ob 11:20 in 13:00), Borut Klanjšč ek (slika C; 5. november 2012). 82 Slika 8 – Robovi poplave Soč e pri Mostu na Soč i. Robovi poplave so bili zajeti na podlagi treh slik prikazanih na sliki 7. Sklep Prispevek prikazuje možnost sodelovanja javnosti pri določ anju obsega poplav. Z metodo interaktivne orientacije na podlagi DMR 5 m × 5 m, ki pokriva celotno Slovenijo, lahko relativno hitro ovrednotimo robove poplav; uporaba je mogoč a tudi pri drugih naravnih nesreč ah. Na ta nač in smo že dva tedna po poplavah na spletnih straneh inštituta objaviti prve rezultate obsega (robov) poplav za izbrana območ ja. Zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki so se odzvali na naš poziv zbiranja slikovnega gradiva o poplavah, ter so nam z dovoljenjem za objavo posredovali svoje slikovno gradivo. Delo je bilo delno financirano v okviru podoktorskega projekta Z2-4182 (B) Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) ter aplikativnega projekta ARRS L6– 83 4048. Zahvaljujemo se tudi Geodetski upravi Republike Slovenije za dovoljenje za uporabo digitalnega modela reliefa 5 m × 5 m. Literatura GIS, 2012a. Poplave 2012 – zbirka fotografskega gradiva. Medmrežje: http://www.gis.si/sl/poplave-2012/ (6. 11. 2012). GIS, 2012b. Poplave 2012 – prvi rezultati. Medmrežje: http://www.gis.si/poplave-2012#rezultati (22. 11. 2012). Hidrološko poroč ilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom 2012. Agencija Republike Slovenije za okolje, 13. 11. 2012. Medmrežje: http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Poplave%205.%20- %206.%20november%202012.pdf (2. 12. 2012). Komac, B., Natek, K., Zorn, M., 2008a. Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Geografija Slovenije, 20. Ljubljana. Komac, B., Natek, K., Zorn, M., 2008b. Širjenje urbanizacije na poplavna območ ja. Geografski vestnik, 80:1, 33–43. Komac, B., Zorn, M., 2011. Geografija poplav v Sloveniji septembra 2010. Neodgovorna odgovornost, Naravne nesreč e, 2, 59–80. Medmrežje 1: http://www.sos112.si/slo/clanek.php?catid=27&id=5878#5 (3. 12. 2012). Medmrežje 2: http://www.sos112.si/slo/clanek.php?catid=27&id=5870 (3. 12. 2012). Oštir, K., Kokalj, Ž., Veljanovski, T., Rakovec, J., Žagar, N., 2011. Uporaba satelitskega daljinskega zaznavanja za napovedovanje in opazovanje poplav. Raziskave s področ ja geodezije in geofizike 2010, zbornik predavanj. Ljubljana, 87–93. Triglav Č ekada, M., Zorn, M., 2012a. Uporabnost nemerskih fotografij za preuč evanje poplav – primer poplav na Dobrepolju septembra 2010. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012. Ljubljana, 55–62. Triglav Č ekada, M., Zorn, M., 2012b. Poplave septembra 2010 – obdelava nemerskih fotografij s pomoč jo fotogrametrič nega DMR-ja in lidarskih podatkov. Geodetski vestnik, 56:4, 799–810. Škoda po poplavah celo višja od 209 milijonov: Slovenija bi lahko prosila za pomoč EU. Reporter, 8. 11. 2102. Medmrežje: http://www.times.si/slovenija/skoda-po-poplavah-celo-visja-od-209- milijonov-slovenija-bi-lahko-prosila-za-pomoc-eu--81d9573123-eadc8844d7.html (3. 12. 2012). Veljanovski, T., Kokalj, Ž., 2012. Objektivno usmerjeno kartiranje poplav in njihova vloga v poselitvi osrednjega dela Ljubljanskega barja. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012. Ljubljana, 63–72. Veljanovski, T., Pehani, P., Kokalj, Ž., Oštir, K., 2011. Zaznavanje poplav s č asovno vrsto radarskih satelitskih posnetkov ENVISAT in RADARSAT-2. Neodgovorna odgovornost, Naravne nesreč e, 2. Ljubljana, 81–89.