ČEŠČENJE PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
Debelo tiskana številka zaznamuje skupino; prva za njo opravilo, druga dan, kdaj naj se opravi zadostilno sv. obhajilo. — Vsak naj si zapomni, h kateri skupini spada. Kdor bi ne mogel opraviti zadostiinega sv. obhajila v določenem dnevu, naj si izbere drug dan.
V	aprilu: 1 3 15 — 2. 4, 12 — 3. 6, 7 - 4. 8, 21 — 5. 6, 10 — 6. 9, 18 — 7. 2, 3 — 8. 1, 16 — 9. 5, 10 — 10. 9, ¡7 — 11. 1, 8 — 12. 3, 6 — 13. 7, 11 — 14, 5. 14 — 15. 4, 25 - 16. 6, 30 — 17. 8, 10 — 18. 2, 24 — 19. 4, 23 — 20. 6, 20
—	21. 7, 19 — 22. 2, 27 - 23. 3, 24 — 24. 8, 24 - 25. 5, 28 — 26. 1, 14	— 27. 9, 6 — z8. 2, 15 — 29. 7, 17 — 30. 3, 11 - 31. 5, 18
V	maju: 1. 7, 25 — 2 S, 14 — 3. 4, 17 — 4. 9, 29 - 5. 4, 28 — 6, 3,	30 -7. 6, 7 — 8. 3, 6 - 9. 1. 16 — 13- 6, 14 — 11. 8, 8 - 12. 7, 6 — 13. 4, 11	— 14. 2, 14 — 15. 3, 25 - 16. 9, 7 — ¡7. 5, 14 — 18. 1, 21 — 19 8, 13 — 20. 9, 31 — 21. 5, 9 — 22. 3, 17 — 23. 1, 30 — 24. 9, 28 — 25. 6, 18 - 26. 4, 24	27. 1, 26 - 28. 5, 25 — 29. 9, 14 — 30. 5, 31 — 31. 3, 6
Nove častivke:
2. skupina: Bačnar Marijana, Stara vas (Ziri); — Erznožnik Slavka, Ljubljana;— Grdja Ana, Sv. Anton v Slov. gor.; — Jaklič Ivan, Ljubljana; — Janše Marija, Št. Janž v Rožu (Koroško); — Majerbihler Marija, Sv. Anton v Slov. gor.; — Malovrh Frančiška, Št. Jošt (Vrhnika); — Marentič Bara, Kapljišče (Gradac); — Robič Marija, Št. Jakob v Rožu (Koroško); — Šarlah Katarina, Doropolje, (Planina); — Špindler Cilka, Sv. Jurij ob Ščavnici; — Štefanič Marija, Podzemelj; — Učakar Rozalija, Maribor; — Vidmar Josipina, Ljubljana;
—	Zadrgal Frančiška, Kapljavas (Komenda); — Žirovnik Marijana, Vodice.
I
Molimo za umrle sotrudnike in sotrudnice:
Balažič Ana, Turnišče;
Bizjak Antonija, Vipava;
Borštner Neža, Telče, (Tržišče);
Bott M., Ljutomer;
Brezar Marija, Kranj;
Breznik Marija, Sv. Jurij ob Taboru;
Cerar Frančiška, Ljubljana;
Cerjak Jožef, kanonik, Slov. Bistrica;
Drozg Anton in Regina, Jarenina;
Feldin Helena, Dobrna;
Gnidica Uršula, Dolenja vas pri Ribnici;
Gomzi Marija, Ormož;
Hafner Ana, Forme (Škofja loka);
Hafner Mina, Zabnica (Škofja loka);
Huber Beti, Ljubljana;
Jevc Janez, Črna vas (Ljubljana);
Klezin Neža, Tolsto (LašKo);
Klun Marija, Dol. vas pri Ribnici;
Knebel Erma, Ljubljana;
Končan Ivanka, Horjul;
Konajzler Marija, Ljubljana;
Kvar Julij, Sv. Andraž v Slov. goricah;
Lampe Ana, Col pri Vipavi; Lap Katarina, Komenda; Mlakar Ana, Telče (Tržišče); Normali Frančiška, Zagradec (Žalna); Ogulin Marija, Semič;
Pintar Frančiška, Lipovščica (Sodražica); Prodarič Katarina, Griblje (Gradac); Radoha Peter, Turnišče; Rome Katarina, Podzemelj; Sajovic Marjeta, Cerklje pri Kranju; Slatner Marjeta, Kamnik; Šeligo Frančiška, Studenec pri Ljubljani; Taler Marjeta, Jesenice na Gorenjskem; Trstenjak Emanuela, Maribor; Urankar Marija, Vrhpolje (Kamnik); Vehar Ana, Ljubljana; Vidic Marija, Polica (Višnja gora); Vrbovšek Neža, Št. Peter (Laško); Zaje Ivan, Soteska (Sv. Jakob ob Savi); Zupančič Ana, Mala Račna (Grosuplje).
Usmiljeni Jezus, daj jim večni pokoi!
(300 dni odpustka.)
L. XXX.
MAREC - APRIL 1934
ŠTEV. 2
SALEZIJANSKI VESTNIK
GLASILO ZA SAL. SOTRUDSTVO
Velika velika noč.
Velika noč je praznik vseh praznikov. Letošnja velika noč je za vso salezijansko družino velika noč vseh velikih noči. Jezus bo pritegnil v veli-častvo svojega zmagoslavja, obdal z lepoto svojega nebeškega sijaja, ovenčal s krono najvišje časti svojega služabnika, našega očeta Janeza Boska. Naš letošnji velikonočni aleluja bo kot vrisk zaoril proti nebu in dal duška naši hvaležnosti, naši navdušenosti. Letošnja velika noč bo najbogatejša velika noč, kar smo jih in kar jih bomo kdaj doživeli.
Don Bosko na dan svoje največje zmage, na dan svojega kronanja ne bo skop: saj je bil radodaren ko kralj, še ko je bil ubog ko berač. Srečen, kdor bo pripravljen! Srečen, kdor bo imel srce odprto na stežaj, da sprejme naliv milosti, ki jih bodo tedaj vsa nebesa lila na svet.
Vsa nebesa, kajti vsa nebesa se bodo radovala novega svetnika, kot bo po vsej zemlji šel odmev in odsev slavnosti, kakršnih menda še ni bil deležen noben svetnik.
Velika noč, naša velika noč, naša največja velika noč! Kako se pripravimo?
Mašniki imajo za največje praznike najsijajnejše, najbogatejše plašče, kralji imajo za svoje kronanje najbolj izbrane uniforme, svatje za svatovske pojedine posebna svatovska oblačila.
Naš predstojnik, general salezijancev in poglavar vseh sotrudnikov, je določil slavnostno uniformo, svatovsko obleko. „ Don Bosko nas izpodbuja,
da se s čistim življenjem posvetimo."
Svetost nas mora napolniti, da bo don Bosko z veseljem zrl na nas. Čistost nas mora vse obdati, obleči in prevzeti, da bomo sorodni očetovi svetosti.
Don Bosko je bil tako čist, da je zadostovalo, da si bil v njegovi bližini, in si občutil kakor nekak vpliv ali izliv njegovega bitja in duša je bila rešena nečistih skušnjav. Mnogi so to izkusili.
Don Bosko je bil kot angel, njegovo obličje je žarelo, glas je zvenel, duša je pela, kadar je govoril o čistosti ali kadar je govoril o Mariji, ki je poosebljena čistost.
Poslušajmo svetnikovo besedo samo: „ Najpotrebnejša čednost, velika čednost, angelska čednost, čednost, s katero pridejo vse druge čednosti, je čednost svete čistosti. Kdor jo ima, je že tu doli podoben angelom." Imenuje jo „ snežnobelo lilijo, plemenito rožo, dragocen biserPristavlja, da prav njo hudobec najbolj zalezuje, ker ve, da če jo ugrabi, se spremeni luč v temo, zubelj v ogorek, angel v nečistega duha.
Čistost je mladost. Čistost je svežost. Čistost je visokost. Nikdar je ne more biti preveč. Cim več je kdo ima, tem bolj bo prepevalo v mladeniški pomladni radosti njegovo srce.
Čistost je ljubezen. Ljubezen, ki zvesto gori za Njega, ki je duši vse, vsa njena sedanjost in vsa bodočnost. Nihče ne živi tako polno in tako bogato življenje, kot kdor je čist. Opojnost ljubezni je nad njim in ga osrečuje.
21
„Blagor njim, ki so čistega srca, ker Boga bodo gledali." Videli in gledali: videli in gledali že tu na tem svetu, iz tega prahu in blata. Boga in Marijo. Marijo in svetnike in svetnice božje.
V	eno družino bodo strnjeni ž njimi.
V	isto svatovsko obleko oblečeni ž njimi.
K tej zmagi naj nam pomaga boj štiridesetdanskega posta. V to srečo naj nas pelje sv. Jožef, ki ga je don Bosko tako častil, da ga je dal Salezi-
Kako se vrši
Vzoči don Boskove kanonizacije, ki ji bo prisostvovalo tudi lepo krdelo Slovencev, bo gotovo vsem povšeč, ako nekoliko opišemo, kako se vrši kanonizacija. Saj je vprav kanonizacija najsijajnejši in najveličastnejši del katoliškega bogoslužja.
Ta opis bo posebno dobro došel tistim, ki bodo romali v Rim, ker bodo tako že vnaprej pripravljeni, da bodo z razumevanjem spremljali velike dogodke. Pa tudi nam, ki ostanemo doma, ker se bomo tako mogli vsaj v duhu udeležiti lepe slovesnosti.
Sv. Peter v praznični obleki.
Ker vemo, da papež, kadar okliče koga za svetnika, vrši najvišjo učeniško službo in da tedaj pride do veljave njegova ne-
janski družbi za variha. V to lepoto naj nas vodi Marijino Oznanjenje, v to novo življenje naj nas preraja novo doživetje skrivnosti Jezusovega neizmerljivega trpljenja. V to veliko vstajenje naj nas dvigne milost svetega jubilejnega leta, ki se zaključi na dan po Vstajenju, ki bo poveličalo in k sebi pritegnilo še don Boska — svetnika in vse njegove sinove in hčere, kateri in katere so čistega srca. To bo naša velika velika noč!
kanonizacija.
zmotljivost, zato se ne bomo nič čudili, ako je Sv. Peter ob takih prilikah zares nedeljski in prazničen. Velikanska bazilika je vsa prevlečena z rdečim damastom z zlatimi všitki in razsvetljena z neštevil-nimi lestenci, ki se nad papeškim oltarjem zlivajo v ogromno svetlobno kupolo.
Tudi ta oltar se obleče kar najsloves-neje; sprednji prt je nalašč za to priliko narejen in bogato okrašen z zlato vezenino. Na vsaki strani oltarja visita na mogočnih stebrih dve veliki sliki na platnu, ki predstavljata ona dva čudeža, ki sta omogočila kanonizacijo.
Sredi polkroga za oltarjem stoji pa-pežki prestol, ki se blešči v rdečem, belem in zlatem. Na obeh straneh se vrste klopi za kardinale, škofe in druge cer-
Trg sv. Petra - V ozadju bazilika - desno Vatikan. 22
k vene dostojanstvenike; za njimi je prostor za vladarje, diplomate in razne svetne plemenitnike.
Tu še lahko pripomnimo, da gre vsa ta olepšava in razsvetljava na stroške reda ali škofije, ki si je prizadevala za kanoni-zacijo novega svetnika.
Papež prihaja.
Velikanska cerkev sprejme vase do 50 tisoč ljudi. Ob osmih je že nabito polna. Zdajci se zasliši iz daljave ubrano petje. Množica prisluhne. Papež prihaja v sprevodu iz Sikstinske kapele v baziliko svetega Petra.
V sprevodu se dobro ločijo tri skupine: spredaj gredo zastopniki redov, za njimi cvet rimske duhovščine in nazadnje papeški dvor. Vsi imajo v rokah goreče sveče in poj o vesele slavospeve. Sprevod je ogromen, tako da trpi celo uro.
Med drugo in tretjo skupino plapolajo bandera. Na njih so upodobljeni najizrazi-- tejši dogodki iz svetnikovega življenja. Pri don Bosku bi bil tak dogodek, recimo, njegove sanje, ki jih je sanjal devetleten in ki so odločilno vplivale na njegovo mladinsko poslanstvo.
Na koncu zadnje skupine se pomika papeški križ v spremstvu sedmih klerikov z dragocenimi svečniki. Za njimi stopajo visoki duhovni gospodje: opatje, škofje, nadškofje, kardinali. Nato sledi papeževo ožje spremstvo, ki sredi med sabo pod visokim nebom neso papeža. Ob nosilnici je na vsaki strani en papežev hišnik, ki drži v rokah velikansko pahljačo iz belih nojevih peres. Zraven pahljačarjev korakajo častniki papeške osebne straže z golimi sabljami. Ko se papež prikaže v veži bazilike sv. Petra, se oglasijo srebrne trobente in pozdravijo Kristusovega namestnika s slovesnim trobljenjem. Tedaj se razgiblje tudi množica in navdušenega vzklikanja ni konca ne kraja.
Imamo novega svetnika.
Ko se papež vsede na prestol, se začne kanonizacijski obred. Prične se s tem, da se cerkveni dostojanstveniki poklonijo papežu: kardinali mu poljubijo roko, škofje štolo, opatje nogo.
Potem se približa kardinal, ki ima na skrbi zadevo kanonizacije tega svetnika. Spremljata ga voditelj obredov in pravni zagovornik. Le-ta spregovori: „ Presveti oče! Tale prečastiti kardinal vas silno prosi, naj vaša svetost vpiše blaženega
I. I. med svetnike našega Gospoda Jezusa Kristusa in zaukaže, naj ga vsi Kristusovi verniki po svetniško časte."
Namesto sv. očeta mu po latinsko odgovori eden izmed prisotnih dostojanstvenikov, češ, da papež občuduje čednosti blaženega, toda preden izreče odločilno besedo, je treba prositi božjega razsvetljenja po priprošnji Marije in božjih svetnikov.
Tedaj se papež in vsi drugi vležejo in pojo litanije vseh svetnikov. Ko odpojo, sede papež spet na prestol. Prejšnja trojica stopi znova predenj, zagovornik ponovi isto prošnjo; le namesto vas silno prosi, pravi: nas silneje prosi. Njegova svetost mu da odgovoriti, češ, da je ves prevzet od veličine dejanja, ki naj se izvrši, in da je zato treba prositi pomoči Sv. Duha. Zategadelj odpojo psalm Usmili se, nato pa sv. oče sam zapoje Pridi, Stvarnik Sveti Duh. Ko po tem odmoli molitev k Sv. Duhu, se znova vsede in prosivci tretjič pridejo predenj. Zopet ga prosijo in zdaj zelo silno.
Papežev tajnik jim odgovori, da je papež pripravljen izreči zadnjo besedo, ker je do dna srca prepričan, da je ta ka-nonizacija po volji božji. Tedaj vsi vstanejo, le Kristusov namestnik s škofovsko kapo na glavi obsedi na Petrovi stolici in kot učitelj in poglavar vesoljne cerkve slovesno razglasi:
„Na čast svete in nerazdeljive Trojice, za povišanje katoliške vere in za razširjanje krščanstva, z oblastjo našega Gospoda Jezusa Kristusa, blaženih apostolov Petra in Pavla, in z našo oblastjo, ter po zrelem preudarku, ko smo že večkrat prosili za božjo pomoč in vprašali za mnenje kardinale svete rimske Cerkve, očake, nadškofe in škofe, ki so v mestu (Rimu): odločimo in okličemo za svetnika blaženega I. I., ga vpišemo v seznam svetnikov ter odredimo, naj se njegov spomin vsako leto pobožno praznuje po vesoljni Cerkvi." Tu papež določi dan za praznik novemu svetniku.
Po tem oklicu zapoje papež zahvalno pesem. Tedaj se v kupoli oglasijo troblje, razmaje se veliki zvon Sv. Petra in ob njegovem bučanju se zbudijo zvonovi tristo rimskih cerkva, ki z ubranim pritrkavanjem oznanijo, da imamo novega svetnika.
Papež odpoje še molitev k novemu svetniku in podeli apostolski blagoslov. Tako se zaključi prvi del slovesnosti, ki traja — skoraj dve uri.
23
Razsvetljena kupola sv. Petra v Rimu,
Papež mašuje.
Zdaj se začne sv. maša. Obred je precej dolg, toda silno lep in mikaven. V poglavitnem je papeška maša podobna škofovski maši. Zato je podrobno ne bomo opisovali, ker škofovsko mašo je gotovo že vsakdo videl. Omenimo naj le nekaj posebnosti.
Od vstopnih molitev pa do darovanja je papež večidel na prestolu. Ko odpoje molitve, pojo leviti list in evangelij v dveh jezikih, najprej latinsko in potem grško. To je spomin na prve čase krščanstva, ko je v Rimu grščina prav toliko veljala ko latinščina. Po evangeliju zapojo pevci nekaj hvalnic. Ko skončajo, se oglasi papež in v kratkem latinskem nagovoru
proslavi novega svetnika. Potem zapoje vero.
Med prepevanjem vere je pa-peški oltar priča prav čudnega obreda, tako zvane pokušnje, ki spominja na stare, viharne čase. Preden papeški zakristan nalije v vrčke vina in vode, najprej vsakega malo pokusi; potem použije tudi dve hostiji, ki sta se dotikali patene in ke-liha. Tako so nekoč delali iz potrebe, ko so hudobne roke stregle papežu po življenju. Časi so se spremenili, a navade so ostale.
Ko mine vera, se pred velikim oltarjem uvrstijo v sprevod redovniki oziroma duhovniki iz tiste škofije, ki si je prizadevala za kanonizacijo novega svetnika, in še drugi dobrotniki, ter neso papežu darove, ki so za to priliko v navadi: pet debelih sveč, dva hleba kruha, dva sodčka vina in vode ter tri ptičnice; v prvi so grlice, v drugi golobje, v tretji pa manjši ptički.
Pomen teh darov je lahko ugeniti. Sveče pomenijo svetnike, ki so kakor luči v božji Cerkvi in nam s svojim zgledom kažejo pot k Bogu; kruh pomeni sv. Evharistijo, vino posvečujočo milost božjo in ljubezen do Boga; voda trpljenje in težave, ki so jih morali božji izbranci premagati, preden so dosegli večni mir; ptiči pa pomenijo nekatere poglavitne krščanske čednosti: grlica zvestobo, golob čistost, ptički pa nenavezanost na posvetne dobrine.
Sveta maša se nadaljuje. Kmalu pride najsvetejši trenutek, častna straža potegne meče, s kupole se oglasijo nebeške melodije in 50 tisoč glav se skloni. Le papež se zravna, dvigne sv. hostijo in jo pokaže ljudstvu. Nepozabljiv pogled! Srce bije od radosti!
Pred sv. obhajilom se papež umakne na prestol. Zdi se, kakor da prosi s sv. Petrom: „Gospod pojdi od mene, ker sem grešen človek." Tu počaka, da mu subdijakon prinese sv. hostijo, dijakon pa kelih s presv. krvjo, ki jo pije po zlati cevki. Nato papež obhaja dijakona in subdijakona z ostalo polovico hostije.
24
Ostanek presv. krvi popijeta pri oltarju dijakon po cevki, subdijakon pa iz keliha.
Na koncu maše podeli sv. oče slovesno papeški blagoslov in po kratki zahvali se vsede v riošflnico. Preden ga dvignejo na rame, pristopi k njemu župnik Sv. Petra in mu v svilenem in z zlatom vezenem mošnjičku ponudi 25 novcev stare veljave
pro missa bene cantata, za lepo peto mašo.
Papeški sprevod se vrne po isti poti, kot je prišel. Ljudstvo ga pričakuje! In ko zagleda nad glavami belo postavo, se mu utrga navdušenje in vera 50 tisoč src se zliva v gromovito ploskanje in vzkli-kanje papežu in po papežu Kristusu, našemu večnemu kralju.
V don Boskovi šoli.
1.	Meseca oktobra je bilo 1. 1864. Don Bosko je peljal svoje gojence na izlet v mesto Ovada. V župni cerkvi so prisostvovali sv. maši. Prosili so g. župnika, ako smejo glasno moliti svoje molitve in kaj zapeti. Pri sv. maši je bilo tudi nekaj drugih župljanov. Čudili so se, da je med sv. mašo pristopilo toliko gojencev k sv. obhajilu. Neka gospa se približa bližnjemu gojencu in ga vpraša: „Kakšen praznik pa danes obhajate?" „Zakaj, gospa? "
„Ker vas je toliko pristopilo k svetemu obhajilu."
„To je pa pri nas vsakdanja stvar," odvrne dečko.
Gospa je odšla in dejala: „Srečna mladina, ki se vzgaja v taki šoli!"
Don Bosko je pristavil, ko je zvedel za ta dogodek: „Dan našega sv. obhajila mora biti zares praznični dan, prisrčni praznik. Ne da bi delo tisti dan opustili, ampak praznik v srcu in duši, ker je prišel k nam Bog v svojem neskončnem veličanstvu. Prišel je k tej revni stvari, da mu bo oče, brat, prijatelj, učitelj, zdravnik, zdravilo in hrana. Jezus je prišel, ta knez miru in veselja, ki je sama luč, ljubezen in raj.
Ali torej ne bomo veseli, kakor smo veseli na praznik? In tak praznik imamo lahko vsak dan v duši, ker vsak dan lahko prejmemo Jezusa v svoje srce, da imamo le iskreno hrepenenje po Njem in da smo brez smrtnega greha.
Veselje se bo moralo naseliti v naša srca in veselje bomo napravili tudi svojemu nebeškemu Gostu, saj bi se tako rad sklenil z nami!
Srečna mladina, ki se vzgaja, ki raste v šoli sv. pogostnega obhajila, celo vsakdanjega sv. obhajila, v šoli Jezusovi in Marijini!
2.	Ob zaključku šolskega leta je že don Bosko vpeljal dan nagrad najpridnejšim. Za otvoritev pri akademiji, ko so se de-
lile nagrade, je navadno don Bosko prvi spregovoril.
Tisto leto, kakor je don Bosko navadno tudi sicer zaključil učno leto, se je vršilo razdeljevanje nagrad v mesecu majniku, posvečenem Mariji, kraljici maja.
Darovi so bili vsakovrstni, ponajveč lepe knjige, podobe, kipi in slično. Za okras je bilo tudi nekaj vaz z lepimi in dišečimi cvetlicami.
Don Bosko je v nagovoru dejal, da prvo nagrado zasluži gotovo Marija Pomočnica, ki je pomagala pri delu in bi brez njene pomoči nič ne dosegli.
Bilo pa je določeno, da prvi trije lahko izberejo izmed nagrad, karkoli želijo. Poklicali so prvega gojenca. Izbiral je nekaj časa, potem pa je izbral, kar mu je najbolj ugajalo. Pride drugi, kreposten mladenič, ni veliko pomišljal, vzel je najlepšo vazo s cvetlicami in jo ponesel v kapelico pred podobo Marije Pomočnice. Četudi cvetlice niso bile določene za nagrado, vendar pa je bilo vsem to nedolžno dejanje tako všeč, da so mu gromko zaploskali v priznanje njegove kreposti. Tudi drugi njegovi tovariši so potem nabrali cvetlic in jih nesli Mariji, majniški kraljici.
Don Bosko je pristavil k temu dejanju, da bo Mariji najbolj všeč, če se bodo vedno obnašali in živeli tako, kakor terja sveta vera.
Po sadu se drevo spozna, po gojencih vzgoja, po otrocih družina.
Don Boskov proroški duh.
Zavod sv. Marije Magdalene v Turinu je osnovala markiza Barolo znana iz don Boskovega življenja. Don Bosko je mnogo deloval v tem zavodu, a je ostala prikrita marsikaka poteza njegovega delovanja. Ena izmed značilnih se je razkrila prav v zadnjem času. Dokazuje pa, kako je don Bosko že tedaj v mladih letih prerokoval.
25
1. Mladenka, ki je bila iz jako dobre družine, a ji je mati umrla, oče pa je moral bežati na Francosko radi političnih razmer, ki so nastale v Italiji, je sklenila posvetiti svoje moči in zmožnosti v prid bližnjemu ter nositi za Jezusom križ na Kalvarijo. Po enem letu prejme iz don Boskovih rok redovno obleko. Z njo vred jo je sprejela tudi še njena tovarišica, ki je tudi sklenila posvetiti se redovnemu stanu. Prva je prejela redovno ime Elizabeta.
Po končanih obredih se novinka obrne k don Bosku in ga prosi, naj moli za obe, da bosta vztrajali v poklicu, ter naj se vrne k njunim zaobljubam. Don Bosko jI odvrne in ji trikrat prav po tiho reče: „Za tisto, ki bo ostala, — za tisto, ki bo ostala ..Ni pa sicer poznal ne ene ne druge novinke.
Sestra Elizabeta ni mogla pozabiti teh besedi in so jo celo malo prestrašile, ker si je mislila, da morda ne bo vztrajala v poklicu. Toda veselje jo je navdalo, ko je zvedela po treh letih, da je sprejeta, a žal ji je bilo, da je bila njena tovarišica zavrnjena in da je morala oditi iz reda.
Sestra Elizabeta je umrla 1. 1918. V življenju se je odlikovala z izrednimi krepostmi.
Don Bosko je torej v preroškem duhu
napovedal, da bo samo ena izmed obeh novink vztrajala v poklicu.
2. Kakor rečeno, smo sprejeli novo župnijo v novem mestu Littoria. Glede tega je nekaj prav značilnih besed zabeleženih iz zadnjih don Boskovih let. Morda so preroške?
Ko je Papež Leon XIII. naložil don Bosku skrb, da dovrši cerkev presvetega Srca v Rimu, je don Bosko prav isti dan dejal monsinjorju Janezu Marenko naslednje besede:
„ Ali veste, zakaj smo sprejeli zavod v Rimu?"
„Ne vem", mu odvrne monsinjor.
„Vam pa jaz povem: Zato smo ga sprejeli, ker tedaj, ko papež ne bo več to, kar je, ampak bo, kakor mora biti, bo v tem zavodu središče za misijonar j enje po Rimskem polju (Kampaniji). To bo delo, ki ne bo nič manj pomembno kot je vsak veliki misijon. Tedaj bodo salezijanci dobro znani in bo njih ime slavno."
Ne bomo trdili, da so te besede preroške, čeprav močno kažejo na to. Kajti papež res ni več to, kar je bil tedaj, ampak je, kot mora biti. Glede ostalega bo pa bodočnost pokazala. Res pa je, da te besede pričajo o veliki don Boskovi gorečnosti. Ko se je ene stvari loteval, je že druge snoval.
Iz naših misijonov.
Iz delovanja v misijonih.
Iz novega misijona v „ Poxoreu "
v Braziliji.
Poxoreu je beseda, ki pomeni v jeziku Bororos „temna voda". Pokrajina je dobila ime od reke, ki pretaka po tem kraju svoje kalne vode. Tu je prava domovina rodu Bororos. V tem kraju so našli bogate zaklade diamantov. Prav ti so pritegnili precej ljudi, ki so se naselili ob obrežju kalne reke. Glavno mesto se je po kraju imenovalo Poxoreu. Ni pa misliti, da imamo tu palače, da je res to kako mesto. Hiše, bolje rečeno koče, so spletene iz vejevja in z blatom ometane. V taki palači prebivamo tudi mi. Kljub bogastvu, ki ga skriva ta zemja, vlada tu skrajna revščina. Vendar pa v verskem oziru ni obupno. Prehodil sem misijonsko polje počez in vzdolž in sem uvidel, da bo
treba še mnogo dela. Obiskoval sem družine in marsikje sem našel prav lično vezano sv. pismo protestantovske izdaje. Nekje še celo z zlato obrezo. Torej so nas prehiteli, sem si mislil. Dosti bo treba dela in truda, da iz srede tega trnja po-rujemo ljuliko, pustimo pa, kar je dobrega zraslo.
Pokrajina je porasla z gozdovi in kaj primerna za poljedelstvo.
Ko so civilizirani ljudje prihajali v te kraje, je tekla kri, ker domačini niso marali kar tako dati svoje zemlje iz rok. Zdaj se je že davno vse pomirilo in v tem božjem miru bomo začeli sejati dobro zrno Kristusovega nauka. Začetek bo težak, kakor povsod, vendar pa zaupamo v Boga, da bo tudi tukaj dal svojo rast in bo s tem razveselil delavce na svoji njivi.
26
Malo semenišče v Miyazaki na Japonskem.
Praznik Brezmadežne smo kaj lepo obhajali. Posebno genljivo pa je bilo videti prvoobhajance. V naši borni cerkvici, ki je za tukajšnje prebivalce prava stolnica, imamo redno službo božjo, kamor pridno zahajajo naši „farani" k pobožnostim in k sv. maši. Otroke redno poučujemo v katekizmu. Za pridno obiskovanje te šole se jim razdele nagrade, ki so jih izredno veseli.
Japonsko.
,, Nada žetve je v semenu." Tako so brali prvi salezijanci, ki so 1. 1926. prišli na Japonsko, zapisano na semenišču Pariških zunanjih misijonov. Gotovo jih je tedaj obhajala misel: „Kdaj bomo tudi mi lahko zapisali te besede v našo zgodovino?"
Po osmih letih jih že lahko zapišejo — v duše in na zid. Trideset mladih fantov domačinov se pripravlja na sveti poklic v pravkar dograjenem semenišču.
Novo poslopje zavzema okoli 1500 kv. m. Srednja stavba je nadstropna. V njej so šole in učilnice, vse obrnjene proti jugu, kot terja cesarska postava; potem spalnice in zasebne izbe. Spredaj je lep vrt po japonskem okusu, zadaj pa prostorno salezij'ansko dvorišče. Levo od glavnega poslopja je kapela irr gledišče, desno pa obednica, kuhinja in kopalnica, brez katere Japonec ne more živeti.
Semenišče leži kraj gozda sredi prijetnega zelenja, v predmestju, ki ga nekateri imenujejo Haru-no-jama (Spomladni grič), drugi pa Joši-mura (Srečno selo). Japonec,
ki ljubi slikovita imena, je tu zadel. Stvarno in duhovno, obojno je resnično. O tem so prepričani tudi naši semeniščniki. In to nam daje pogum.
Zdaj boste gotovo vprašali, odkod smo vzeli toliko gojencev, ko šteje naš misijonski okoliš komaj dober tisoč krščenih duš. Tu imata pa don Bosko in Marija Pomočnica svoje prste vmes. Nekaj poklicev je vzcvelo v naših mladinskih zavetiščih, drugi so prišli z vseh strani Japonske, največ iz Nagasaki, kjer žive potomci slavnih mučenikov; brali so Sa-vija Dominika, slišali so o salezijancih, ki imajo radi mladino, ki pojo in se igrajo, in prišli so. Don Bosko naj jih ohrani!
Začetki so bili žalostni. Pred petimi leti smo imeli dva semeniščnika; eden je odšel v nebesa, drugi pa ven. Prišel je tretji, a tudi ta je umrl. Šele v Nakatsu smo jih zbrali šest in število je v štirih letih poskočilo na trideset. Je še vedno res, da „ kdor v solzah seje, v veselju žanje".
Kako pa naši semeniščniki žive? Tako kakor v drugih salezijanskih zavodih. Veseli so, igrajo se, molijo, prepevajo in uče se, zlasti še tega, kar mora misijonar najbolje znati, namreč misijonariti. Upamo, da bo našo šolo država kmalu priznala.
Pa zakaj si toliko prizadevamo za naše semenišče? Zato, ker imamo zmeraj pred očmi besede Inocenca XI., ki jih je napisal nekemu misijonskemu škofu: „Bolj sem vesel, ako zvem, da si posvetil enega duhovnika domačina, kakor pa če bi 50 tisoč poganov krstil." Tako je tudi tukaj.
181
Japonskih duhovnikov potrebujemo. Brez njih ne bomo osvojili ljudske duše.
Japonski mučeniki, katerih ime naše semenišče nosi, naj svojim rojakom izprosijo obilo stanovitnosti, bratom v Evropi pa nagnejo srca, da se bodo z molitvijo in delom spominjali naših potreb.
Otroška zavetišča na Japonskem.
Tu na Japonskem so otroci še posebno negovani in so pravi zaklad. Starši tako skrbe za svoje otroke, da jih varujejo kot punčico svojega očesa. Kdor se zavzame za njih otroka, je staršem storil največje veselje in jih je že s tem pridobil. Vsa skrb je posvečena otroku. Ustanavljajo se zavetišča za otroke ali otroški vrtci. Podobni so, kakor jih imamo pri nas. Tudi mi smo se lotili tega načina, ker je najuspešnejši za delovanje med mladino.
Ustanovili smo v ta namen dve zavetišči: eno v Miyazaki, drugo v Oita. Prvo je izročeno Hčeram Marije Pom., drugo pa vodijo japonske učiteljice s pravo požrtvovalnostjo. Od vseh strani dobivamo
prošnje za sprejem sirot v naše zavetišče, ki postaja z vsakim dnem tesnejše.
Za božič nam je božje Dete poklonilo lep dar ali mi njemu, ne vem, katero je bolj pravo, namreč krstili smo 25 odraslih oseb. Nekateri so prišli do sv. krsta prav na čuden način.
Za božič je Bog naklonil japonskemu narodu in cesarici tako zaželenega prestolonaslednika. Po vsem cesarstvu so bile velike slavnosti radi veselega dogodka. Posebno slovesen pa je bil obred, ko so malemu nadevali ime. Tri dele ima tak obred: nadene se mu ime, bere se iz knjige kojiki (najstarejša zgodovina Japonske), prineso mu lok in puščice, ki naj odganjajo zlobne duhove od dečka. Nadeli so mu ime Aki (jasen, svetel). Želeti je, da bi ta otrok zares bil svoji domovini v razsvetlenje! Mi si pa želimo, da bi z njim zasvetila prava luč, ki razsvetljuje vsa"kega človeka prihajajočega na ta svet, luč svete Kristusove vere.
Vincencij Cimatti salez. misijonar.
Gojenci malega semenišča v Miyazaki na Japonskem. 28
Indija.
V Prednji Indiji je vas, ki se imenuje I Don Boskovo selo ". Še pred kratkim je bilo pogansko in na mestu, kjer danes stoji cerkvica, je bilo pogansko svetišče, posvečeno boginji sreče. Izreden dan je bil za prebivalce vasi, ko je prišel k njim misijonar. Prebivalci so ga prijazno sprejeli. Dva brata tretjega reda sv. Frančiška sta na prošnjo salezijanskega škofa Mederleta poučevala ljudstvo v katekizmu in ga pripravljala na sv. krst. Velik dan je bil, ko je škof podelil krst 125 osebam ter razdelil 70 prvih sv. obhajil. Popoldne je bila birma novokrščenih. Zaključili pa so praznik s pojedino, ki jim jo je priredil sam škof.
Nekega dne poprosijo prebivalci vasi, če smejo porušiti pogansko svetišče in na njegovo mesto postaviti krščansko cerkvico na čast sv. Jožefu. Seveda jim je škof z velikim veseljem dovolil. Prav na istem mestu in iz istega kamenja je zrasla lepa cerkvica. Da bi pa prav nobenih sledi ne ostalo za staro vasjo in prejšnjimi prebivalci - pogani, so prosili, da bi smeli nadeti tudi vasi novo ime, kakšno, naj škof odloči. Škof jim je nasvetoval, naj imenujejo to novo krščansko vas „ Don Boskovo selo ".
Don Bosko bo gotovo blagoslavljal svoje vaščane z nebeških višav zlasti še letos, ko je dosegel vrhunec svoje slave v sveti cerkvi.
Polja so zrela za žetev.
Salezijanski misijonar ves navdušen takole piše:
Žetve zore tudi na severni meji našega misij ona proti tibetanski visoki planoti. 2e dolgo nas prosijo, naj pridemo tja k njim, pa doslej so nas zadrževale razne težave, med drugimi tudi utrudljiva pot in malarija. Marljivi naši katekisti so prehodili podolž in počez oni kraj jn pripravili pot misijonarjem. Kljub težkočam in oviram smo šli tja in podelili sveti krst najprej otrokom, toda starši so bili ne-voljni, češ, zakaj njih prej ne krstimo. Njihovi otroci so bili torej prvi in najnež-nejši cvet, ki je okrasil Kristusovo nevesto, sveto cerkev.
Odrasle je bilo treba seveda prej poučiti v katoliški veri in kmalu -se jim je izpolnila vroča želja. Sprejeli so nas z vso slovesnostjo. Katekisti so zgradili kapelico, v kateri smo mogli opraviti
sveto daritev, prvo v teh krajih! Potem so se vrstile molitve in pesmi do pozne noči. Napočil je dan, zaželeni dan sv. krsta. Trideset ljudi je čakalo na sveti krst. Misijonarji so se utrudili od krščevanja, toda nikdar ne bodo rekli: dosti je, pač pa vsak dan dalje in vsak dan bolje!
Prijaznost do svete vere vsak dan bolj raste. Iz paganske asamske dežele bo kmalu nastal prekrasen vrt krščanske Indije. Še celo med protestanti, ki so se, žal, vrinili tudi v naše dežele, se opaža močan preobrat proti naši veri. Ne samo navadni verniki, ampak celo pastorji prihajajo in pristopajo v katoliško cerkev. Prav na praznik Kristusa Kralja je neki protestantski pastor prestopil v katoliško cerkev. Malo prej pa je pastor anglikanske ločine prišel k nam in ne samo, da je prestopil v katoliško cerkev, ampak se je podal v semenišče, da se pripravi na duhovniški in misijonski poklic. Verniki tudi ne marajo več poslušati protestantskih pastorjev, ki si v nauku niso edini. Vsak oznanja svojega in ljudstvo je zbegano in zato prihaja k nam iščoč pravega miru svojim dušam.
Bog očividno blagoslavlja naše delo. Treba je še moliti, da bo res čimprej ena čreda in en pastir.
Tezpur, 1. nov. 1933.
A Tsoi.
(Sličica iz Kitajskih misijonov.)
A Tsoi je najdenček. Tam na bregu, za vrbovim grmom so ga našli in spravili na noge. Zdaj je edin njegov tovariš bivol. Past ga žene in napajat vsak dan. Zvečer pa si v štali prijateljski delita ležišče. A Tsoi je komaj za silo oblečen, cunje vise od njega, kakor da se je z vetrom tepel. Hlačke vse raztrgane mahedrajo krog suhih kračic, in tako je droban kot trlica.
Nekega dne je prišel tja v ono vas, kjer je A Tsoi pasel svojega tovariša, mož z dolgo brado in s črno suknjo. Srečala sta se z A Tsojem. Dejal je dečku roko na glavo, prijazno ga je pogledal, da se je revček čudil, saj ga še nihče tako prijazno ni pogledal, niti njegov tovariš ne, ki buli vanj z velikimi očmi. Misijonar je prašal capinčka: „Kje imaš mamo? Pa tvoj oče, kje je? Kaj pa ti delaš?" A Tsoi je bil čisto presenečen, prst je dejal v usta in je bulil v misijonarja. Bil pa je kljub temu ves srečen ob prijaznem misijonarjevem pogledu.
Čez nekaj časa se je v tem kraju odprla
29
šola in tudi A Tsoi je prišel. Kakor vsem, tako so tudi njemu odkazali prostor v šoli. Pazno je poslušal, saj je bilo vse čisto novo zanj. Najbolj mu je šel k srcu katekizem in pripovedovanje o Jezuščku in Mariji. V nedolžnem srcu so se budile lepe, vzvišene misli. Cim bolj se je A Tsoi zavedal, kje je, tem bolj ga je bilo sram njegovih strganih hlačic. Misijonar mu je nekega dne napravil izredno veselje: podaril mu je primerne hlačice.
V	tistih dneh je dobil misijonar velikanski zaboj. Kaj bo neki notri? Otročaji so obkolili misijonarja in zaboj ter zvedavo pričakovali, da se zaboj odpre. Misijonar si je zadovoljno gladil dolgo brado in se nasmihal. Zaboj so odprli. In kaj je bilo v njem? Dva velika kipa: Eden Marijin kip, drugi pa Jezusov. Lepših stvari še nikoli ti otroci niso videli.
V	šoli jim je misijonar marsikaj poučnega in novega povedal. Med drugim je tudi dejal, da morajo biti velikodušni in če vidijo, da kdo drugi potrebuje kake stvari, oni pa bi jo lahko pogrešali, jo morajo dati svojemu bližnjemu.
Čez nekaj dni pride drug zaboj s samimi čeveljčki. Vsak je dobil en par, tudi A Tsoi. Ko je A Tsoi prignal svojega bivola domov, je še vedno premišljeval, kar je oče dejal, da morajo biti vsi velikodušni in pomagati potrebnemu. Proti večeru se A Tsoi splazi v cerkvico, previdno in oprezno kakor tat. Splezal je na oltar prav h kipu, k Jezusu. Oprime se podstavka kipa in natika čeveljčke Jezusu na noge. A Tsoi zasliši, da nekdo prihaja. Zdrsne od kipa na tla in pade po tleh, Misijonar vstopi in vidi dečka ležečega na tleh, ki je jokal malo od sramu, malo pa zato, ker se je udaril. „Kaj delaš tu?" ga vpraša strogo misijonar. Deček jokaje odgovori: „...Če pa ta otrok ne mara čeveljčkov, kako naj mu jih pa dam?" Misijonar je takoj uganil, kaj se je godilo. Pobral je prestrašenega otroka s tal, nasmehnil se mu je prijazno in skrival solze ginjenja nad otrokovo dobroto ter ga popeljal v svoje stanovanje in mu velel, naj le obuje čeveljčke, saj so zanj, Jezu-šček tako ne potrebuje čeveljčkov, „ ti pa bodi le vselej tako velikodušen, kakor si bil nocoj!"
Jezus je v mojem srcu...
Nekega večera sem šel skozi gozd. Pravkar sem obiskal novoustanovljeno krščansko občino v Tibetu. Z mano je šel
mladenič, ki me je na vsem mojem potovanju zvesto spremljal in mi bil dragocen vodnik, ker mi je marsikaj potrebnega in koristnega povedal.
Utrujena sva bila, pa vendar zadovoljna radi opravljenega apostolskega dela. Šla sva v čajne nasade, ki so ,bili onstran zaraslega gozda, da se okrepčava z borno večerjico in si privoščiva potrebnega počitka.
Z daljave je prihajal šum gorskega potoka, ki se je penil in se zvijal med skalovjem. Zdaj in zdaj je zatulila , kaka nevarna zver v goščavi, da naju je kurja polt obhajala. Namah sem se ustavil in vprašal spremljevalca: ,; Janez, ali bi se kaj bal, ko bi divja zver planila na te iz goščave?" On pa mi z nasmehom odgovori: „Ne, oče, Janez se ničesar ne boji!"
Potem si je dejal roko na ,prsi in je dejal: „Veš, oče, Jezus je tu v mojem srcu."
Pisma misijonarjev.
Odlomek is enega zadnjih pisem pokojnega misijonarja Karla Mlekuša.
Laitkynsew 4. sept. 1933.
Kako je v novem kraju? Dež, in dež in zopet dež. Sedaj sem se mu kar privadil. Včasih sem cel dan moker od glave do nog, pa se zato nič ne zmenim. Domačini pa pravijo, da je tukajšnji dež zdravilen, ker čeprav je človek cel dan moker, mu vendar zato nič ni. In skoraj bi rekel, da je res tako. Lansko leto ob tem času, komaj sem bil malo premočen, me je mrzlica potresla, letos pa je še ni bilo v obisk. Je že tako, tu mora biti človek vedno premočen, bodisi od dežja bodisi od potu. — Pa še nekaj lepega imamo: pijavke. Ko dežuje, so jih vse steze polne, in kaj kmalu se jih človek naleze. Včasih je sploh ne čuti, ko se vsesa; le ko zvečer slečeš nogavice, so polne krvi, ker ta iz ran neprenehoma kaplja in le težko jo ustaviš. V soboto sem bil v Čerapundži, kjer sem z našim apostolskim prefektom ogledoval prostor za naše bivališče in za .redovnice. Zakasnil sem se in šele ob 6. zvečer sem zapustil Čerapundži in se vrnil domov (8 milj e= 13 km). Steza je peljala najprej v dolino, precej globoko, potem pa strmo
30
navkreber. Cel dan je deževalo in pijavke so pridno delale. Seveda so se v temi tudi mojega talarja prijele, ne da bi jih opazil. Eno sem še pravočasno zalotil, drugo pa v temi slučajno otipal preden je začela srkati.
Odkar sem tu, sem postal zidarski podjetnik. Neko kapelico, ki je že začeta, moram dovršiti. Potrošiti bom moral približno 1200 rupij (t. j. 24.000 Din). Zato pa se moram pehati za denarjem in prosjačiti. Dosedaj sem v treh mesecih že odplačal 300 rupij. Seveda sem moral stiskati in omejiti vse stroške. Za živež za dva in za kuharja sem potrošil komaj 32 rupijat 640 dinarjev.
Komaj bo ta kapela dovršena, bom moral popraviti tukajšno cerkev, ki je zelo poškodovana od belih mravelj. Obenem, ali celo prej bom začel s hišo v Cerapun-dži, ki bo naša rezidenca, ter s cerkvico v drugi vasi, kjer je že 120 katoličanov, a še nimajo cerkvice. V kratkem bo število naraslo in potem kam z njimi? Ta bo tudi najmanj 3000 rupij stala. Te bom moral tekom prihodnjega leta naprositi. Saj ne bo zame, ampak za Boga. On si mora torej ta sredstva nabrati in zato trdno upam, da bom tudi to dosegel. Vendar me vse to ne ovira pri misijo-narjenju. Molite, da mi Bog pomaga pri tem delu, da mu zamorem darovati mnogo duš v tem jubilejnem letu ...
Shin Chow, decembra 1933.
Predragi g. urednik!
Nahajamo se ob obletnici tistih nevarnih dni za naš misij on v Shiu Chow-u, ko sem jaz v Tao Mun prestal preganjanje. Tudi tukaj so se zbrali komunisti in razbojniki, ki so že vse pripravili, da bodo uničili misijon, semenišče in naš zavod z javno pravico nižjih in srednih šol. Tam za ograjo, ki še danes stoji ob reki Pek-kianga, so pripravili petrolej in druge netlj ive tvarine, da bi ob določeni uri po noči vdrli v zavod in misijon ter v semenišče in ga požgali. Načrt, kako bodo mučili misijonarje in sestre, kako bodo pregnali ali pa poklali gojence zavoda in semenišča je bil natančno določen. Razbojnikom so dali žganja, da bi se nekoliko opijanili in lažje izvrševali kruto nalogo. Škof, vsi misijonarji in sestre so jim bile znane po imenu, menda po kakem izdajstvu, in zapisnik, kako naj mučijo vsakega in kako ga usmrtijo, je bil že
od poveljnika rdeče garde natančno sestavljen. Črni oblaki so se zbirali nad Shiu Čao-jem in ozračje za misijonarje in kristjane je postajalo težko. Nemo in zamišljeno so hodili po misijonu in po zavodu. V mesto se nihče ni upal, da bi s svojo prisotnostjo ne izzival. Le pogosti obiski Najsvetejšega so kazali, da je še življenje v zavodu; sicer je vse kazalo nekako smrtno puščobo. Monsignor Versilja, škof, in ravnatelj zavoda sta bila natančno obveščena, kako stojijo stvari v mestu in kaj se pripravlja. Skof je zaprosil oblasti in varnostno pomoč, ki pa niti odgovorila ni, ker je bila tudi komunistično navdahnjena. Monsignor je videl, da nam je le od Boga pričakovati pomoči, zato je vsakega sobrata posebej obvestil, naj bo pripravljen na vse, da ne bi povzročil splošnega strahu. Zdelo se mu je bolj primerno, da vsakega posameznega okrepi za morebitno mučeništvo. Seveda se je za stvar takoj razvedelo in so v mrzlični negotovosti pričakovali, kaj bo; tisti večer niso prižgali luči ne v zavodu in ne v škofovem stanovanju; le v cerkvici je gorela lučka, da so se gospodje, gojenci in nekateri kristjani mogli razvrstiti in se čim prijazneje pogovarjati. Ko se je zmračilo, so opazili, da škof Versilja neke stvari zakopuje pod drevesom na vrtu. Tam je skrival globoko v zemljo svoj zlati prstan in križec ter verižico, in tam je zakopal tudi skrinjico važnejših misijonskih dokumentov ...
Okrog obzidja in vrat se je nabiralo vedno več sumljivih obrazov. Vratar je tudi ves nervozen hodil sem in tja. Nihče ni upal iti spat, čeprav so bili vsi zelo trudni. Kaj početi z otroki?... Ali jim povedati* ali jih spat spraviti?... Težko vprašanje. Večji del je že itak od strani zvedel za vzrok čudnega vedenja predstojnikov in se je hitro razneslo tudi med njimi. Začudeno in s prestrašeno radovednostjo so se tiščali okrog svojih predstojnikov. Tudi oni so začeli hoditi pogostoma v kapelo molit. Pozno ponoči so se vsi zbrali v kapeli okrog Jezusa in Matere božje in z gorečo molitvijo prosili Boga, naj odvrne od njih vso nevarnost, ako je taka njegova sveta volja. Molitev trpečih misijonarjev in ubogih nedolžnih otrok ni bila zastonj. Bog je preslepil svoje sovražnike, da niso mogli izvršiti svojega hudobnega naklepa. Noč je bila težka v vednem pričakovanju, kdaj bo druhal z orožjem vdrla in pričela s požiganjem poslopij in mučenjem misijonarjev. Po pol-
31
noči so misijonarji vendar otroke prepričali, da so šli v spalnico k počitku, sami so pa bdeli in molili. Noč so v strahu preživeli. Drugi dan je bilo spet mnogo sumljivih obiskov in vprašanj. A glej, z večernim vlakom dospo nove čete redne vojske iz Kantona; vsa stvar se je zdaj presukala. Pozornost vseh v mestu se je obrnila ta večer od misijona na te novo dospele čete in vse je pričakovalo, ali bo prišlo do sporazuma med njimi in komunisti ter tolovaji, ali pa se bo vnel prepir med njimi. Pa vrana vrani ne izkljuje oči. Čez par dni se je ozračje nekoliko umi-lilo tudi nad misijonom in Bog pa nje-njegova sveta Mati, mogočna Pomočnica kristjanov, sta od nas odvrnila pokolj in požig.
Čudno, da se je istočasno godila slična stvar našim sosedom na severu v Kiangsiu gg. lazaristom iz Amerike. Tam so komunisti razpršili misijonarje in kristjane, a Bog je čuval, da človeških žrtev ni bilo. Sestre usmiljenke so pa prišle rdečim v roke. Priporočile so se v varstvo sv. Jožefa, ki jih je tudi rešil. Ko so prišle do nas, so pripovedovale, da je neki prijazen sivi starček prišel med rdeče in jim je odsvetoval, da ne bi se teknili žensk in jih ne mučili. Rekel je: Kaj so ženske krive, ako se nahajajo na misijonu? To je stvar moških in one sploh brez njih ne bi prišle sem; zato naj se rajši maščujejo nad njimi pa ne nad sestrami... Rdeči so zares pustili na prošnjo tega starčka sestre pri miru in so šli na lov za misijonarji, ki so pa že bili skriti v varnih zavetjih pri kristjanih na deželi. Sestre so se poslužile te ugodnosti in so odnesle pete na deželo v skrivališča in tam ostale, dokler se ta vihar ni polegel. Sestre pravijo, da oni prijazni sivi starček, ki je komuniste odvrnil, da jim niso škodovali in da se jim je posrečilo pobegniti, nihče drugi ni bil kot sam sveti Jožef.
Ta nepoklicana rdeča armada se vedno potepa od kraja do kraja in mnogo misijonarjev se jim ne more ogniti in padejo kot žrtve pod njih mečem. Sedaj so zopet v naši bližini in mi smo tudi pripravljeni na vse, kakor bo ljubi Bog dopustil. Gospod Vincencij Rikaldone mi poroča, da so že v njegovi bližini pri Nam Kung-u in da je on baje videl nad mojo glavo muče-niško palmo. Menda me še premalo pozna, da imam še kljub svoji plešasti glavi in dolgi bradi precej urne noge. Sicer pa naj se zgodi sveta volja božja!
Predragi gospod, Vaše goreče molitve
in molitve naših dobrih sotrudnikov in sotrudnic naj nas spremlja v teh homa-tijah, da bomo vedno bolj pogumno širili božje kraljestvo med tem narodom. Vas in vse gospode sobrate ter dobro sotrud-stvo prav vdano po misijonsko pozdravljam
vdani v presv. Srcu Jez. in M.
Jožef K e r e c salezijanski misijonar.
Tung Pi 6. XI. 1933.
Ko vam pišem te vrstice me je izvabil iz sobice dolg zategnjen glas „ H o o o ... la la la ..." Šli so mimo trije račji pastirji, vsak je imel gotovo nad 500 rac. To so vam ubogljive živalce, tako lepo stopajo po dve in dve ter razumejo vsako komando pastirja. Tudi ko so raztresene po riževem polju, zadostuje, da slišijo klic in se takoj oglase. Vodi jih pastir kakor pri nas. Izvalila jih je narava sama v vročem pesku. Zato je tu zelo prikladno, ko govorimo o dobrem pastirju, da ovce zamenjamo z racami. Tu v Tung Pi majhnem trgu jih letno povprečno poduše do 20 tisoč in včasih še več. Trgovci pri tem delu dobro zaslužijo, zato jih je tudi veliko, ki se s tem pečajo. Se razume, da je to le sedaj v jeseni mogoče, ko pride kaj mrzlega severa.
Na praznik Vseh svetnikov popoldne sem blagoslovil novo pokopališče na bližnjem, nasproti ležečem gričku. Ne smete si bogvekako predstavljati naših pokopališč; to je lep del hribčka, ki ga bom spomladi obdal z živim plotom. Za sedaj je le za silo urejen. Velik, 5 metrov visok križ je videti daleč naokoli, da se kar bojim, da mi ga kdo ne bo lepega dne podrl, ali bolje podžagal, ker podreti bi ga bilo pretežko. Naši kristjani so zelo veseli tega prostora, ne ker bi radi kmalu tam počivali, ampak da imajo čeden skupen prostor. Pagani so nam večkrat očitali, da se za mrliče ne brigamo, sedaj pa sami radi prihajajo občudovat. Vse skupaj me je do sedaj stalo okrog 30 ameriških dolarjev.
Zelo težko je tu najti prostor. Povsod je polno paganskih grobov. Vsi holmi in ravnine, kjer ni riževega polja, so posejani z grobovi, tako izgleda naša dolina kakor veliko pokopališče.
Še eno ljubko slovesnost smo imeli' meseca oktobra: blagoslov vseh otročičev naših kristjanov. Pri sestanku katoliške akcije sem naznanil mamicam, da pripe-
32
ljejo svoje malčke k Jezusu. To vam je bilo gaganje, ker kak sitnež ni bil zadovoljen, toda Jezus je bil svojih malčkov gotovo vesel. Po blagoslovitvi sem moral položiti vsakemu roko na glavo ter sem mu podaril svetinj ico.
Ob vsaki priliki skušamo poučiti uboge mamice, kako vzgojiti otroke. Vzgoja je tu popolnoma zanemarjena in malčki rastejo kakor vsako drugo bitje. Od moških za enkrat malo pričakujem — so popolnoma zaposleni s svojo kupčijo ali obrtjo, če pa enega ali drugega ne potrebujejo, jim navadno opij in slabo življenje zmešata glave. Pa hvala Bogu, da imamo kljub temu lepo število resnih vzornih mož.
Katoliška akcija je šele v povojih, pa po malem se bo tudi ta dobro razvila. Mladeničev je 36, moških vpisanih nad 50. Deklet je 20 in žena gotovo nad 50. Le to je hudo, da so tako raztreseni in se večine sestankov udeleže le bližnji. Kar je pa najtežje, je pomanjkanje katekistov in duhovnikov. Ko Vam to pišem, se že pripravljam na odhod in se bom vrnil pred Božičem. Doma bo ostal le stric g A Kong Pak", da mi hiše ne ukradejo.
Dalj ko človek živi v tem morju pagan-stva, bolj vidi potrebe in naleti vedno na nove težave. Zato Vas prosim, ko boste o Božiču klečali pred Jezuščkom v jaslicah, priporočite mu tudi vse te uboge duše in tudi mojo.
Vam in vsem Vašim sobratom in sotrud-nikom ter sotrudnicam vesel Božič in milosti polno novo leto!
Vam vedno v Srcu Jezusovem
vdani Jožko Geder sales, misijonar.
Naš misijonar na Japonskem Alojzij Floran nam piše:
Letos je misij on na Japonskem lepo vzcvetel. Ustanovili so malo semenišče za domače duhovniške poklice. Iz Nakatsu so se semeniščniki preselili v Miyazaki. Misijonsko poslopje se nahaja med košatimi pinijami v okolici mesta, kamor ni čuti šuma velemesta in velikomestnega vrvenja. Tako se bodo ti semeniščniki nekoliko proč od hrupnega sveta laže pripravljali za vzvišeni poklic s čistim srcem in zdravo dušo. — Stavba je lesena, kakor vse v tem kraju, zato se kajpada ne more primerjati z velikimi evropskimi semenišči, vendar pa v zadostni meri ustreza
našim potrebam in zahtevam. Semenišče je postavila Družba za širjenje vere. Mi še nimamo bogoslovnega semenišča, zato smo morali v Hong-Kong na Kitajsko. Drugih deset klerikov je po zavodih, ki se pripravljajo za salezijansko vzgojno delo. Pet klerikov, ki so letos prispeli, je našlo gostoljubno zavetje pri semenišč-nikih, dokler jih Previdnost kam ne odpošlje. Iz Evrope pričakujemo, da nam kak dobrotnik pomaga postaviti semenišče, da se čimprej vzgoje domači misijonarji, ki še največ dosežejo. Ali bi kdo ne mogel biti krušni oče kakemu kleriku, da mu pomaga k prelepemu duhovskemu poklicu? Koliko božjega blagoslova bi bil deležen in vsega, kar bi njegov varovanec dobrega storil, saj bi ga storil z njegovo pomočjo!
Floran Al. bogosiovec in sal. misijonar.
Peru.
Mladi naš slovenski misijonar g. Mil-harčič, ki je lani odšel na misijone v Južno Ameriko v Perú, nam sporoča, da se je kar udomačil v novi domovini, čeprav mora priznati, da je povsod dobro, doma pa najbolje. Verske razmere uiso ničkaj zadovoljive. Krščanstvo nima globokih korenin, tako, da je za upostavitev katoliške akcije kar precej težav, ker ni zavednih laikov. V verskih zadevah so precej ohlapni, zlasti inteligenca. Bati se je tudi slabih vplivov ameriškega komunizma — „ apra | — ki je sicer precej drugačen kakor pa boljševiški, vendar pa Cerkvi ni prijazen. Slišijo se glasovi, ki zahtevajo ločitev Cerkve od države, tuje duhovništvo pa naj bi pospremili do meje.
Salezijanci zidajo zavod visoko v Andah v Huancayo, kamor se pride z železnico, ki vozi čez 5000 m visoko nad morjem!
Dežela je na splošno zelo bogata, toda primanjkuje modernih cest in kapitala. V notranjosti dežele je veliko širnih gozdov, obala pa je gola. Tu so se nastanili Evropejci. Ob rekah je vse zeleno, ko bi sicer brez vode bila prava puščava.
Z Bolivijo so si Peruanci pogosto v laseh. Pravkar so končali z uspehom vojno in se menda že na drugo pripravljajo.
Tako je kakor povsod: večen boj.
33
Po salezijanskem svetu.
Salezijanski vestnik se tiska v 400.000 izvodih in v 17 jezikih: v slovenskem, angleškem, francoskem, laškem, kitajskem, indijskem, španskem, češkem, slovaškem, japonskem, nizozemskem, hrvaškem, lit-vanskem, nemškem, poljskem, portugalskem in ogrskem.
Nizozemsko V mestu Lauradorp, se je ustanovila nova župnija, ki so jo prevzeli salezijanci. Katoličanov je tu 2.700. Vestnik se v nizozemskem jeziku tiska v 7.000 izvodih.
Senator Marconi v salezijanskem zavodu v San Francisko v Kaliforniji.
Iznajditelj brezžičnega brzojava in telefona, ali kakor pravimo, radia je obiskal s svojo gospo naš zavod v Kaliforniji. Predstojniki, gojenci in meščani so mu priredili veličasten sprejem. Ko je ogledoval zavod, je z velikim priznanjem govori! o don Bosku in de!u njegovih sinov
v Kaliforniji in je dejal, da je izredno vesel, da mu je dano prebiti nekaj ui med njimi.
Naši salezijanci so mu priredili večerjo, na katero je bilo povabljenih nad tisoč osebnosti civilne in duhovne oblasti iz San Frančiška in Kalifornije.
Gospod senator je pokazal, da mu dobro znano salezijans/.o delovanje in si šteje v čast, da osebno pozna naslednika don Boska, g. Rikaldoneja.
Na svojem potovanju v osrčje Kalifornije, v rajsko mesto Yosemit je povabil salezijanskega inšpektorja s sabo. Tam je prisostvoval sveti maši. Naslednjega dne 1. novembra pa je s svojo gospo v splošno spodbudo prejel sveto, obhajilo v naši cerkvi sv. Petra in Pavla.
Parnik ga je odpeljal na Japonsko. Z morja je poslal toplo zahvalo salezijan-cem za prisrčen sprejem.
Velik učenjak pa obenem velik in veren katoličan!
Senator Marconi s soprogo med. salezijanci.
34
Nov salezijanski škof Sv. Oče je za Kalabrijo v južni Italiji imenoval novega škofa v osebi salezijanca Jožefa Gentili. Dolgo let je bil voditelj novincev.
Argentina V Buenos Aires se pripravlja velik evharistični shod. V pripravljalnem odboru so v prvih vrstah tudi don Bosko-vi sinovi.
Don Bosko se vrača v Pariz. Don Boska so 1. 1883. izredno slovesno sprejeli v Parizu. Po 50 letih se vrača v prestolico Francoske.
Decembra meseca je kardinal Verdier blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev, ki bo dobila ime „ Cerkev Svetega Janeza Boska ". Zbralo se je mnogo ljudstva k temu obredu. Kardinal je napovedal velik procvit bodoče župnije.
Čudež ali kaj? V mestu Valdanjo pri Vineenci se je oktobra meseca preteklega leta dogodilo nekaj posebnega. Pred par dnevi so prenesli na zavodovo dvorišče v slovesni procesiji kip blaž. Janeza Boska ter ga postavili v vdolbino v zidu, naj bi apostol mladine tako skrbno čuval iz nebes nad njo, kakor je za svojega življenja.
Dva dni kesneje, 26. septembra, se je prav na tem dvorišču igrala skupina dečkov. Granitni valjar, težak 270 kg, ki so ga malo prej rabili za izravnavanje tal, je ostal na dvorišču. Otroci so brž pograbili ta valjar, ter dirjali z njim po dvorišču. Tudi devetletni gojenec Alfred Tirapelle je moral biti zraven. Nekaj se je spotaknil in je padel pod valjar, ki je šel čezenj. Njegovi tovariši so odre-veneli, ker so bili prepričani, da je valjar Alfreda zmečkal. Hoteli so ga pobrati, toda dečko je sam vstal in tekel k vodnjaku ter se napil vode, nato pa se je koj vrnil in je lovil že za vrv, da bi se s prijatelji še naprej igral. Prašali so ga, kako mu je bilo pod valjarjem, pa je odgovoril, da mu ni bilo sile, saj ni čutil nobene teže nad seboj; zdelo se mu je le, kakor bi nekaj lahkega zdrselo preko njega. Rekel pa je, da goji veliko po-božnost do blaž. Janeza Boska, da je zadnjo soboto bil pri obhajilu in da je v tistem trenutku, ko je bil pod valjarjem, mislil na don Boska.
Ta dogodek priča, kako don Bosko varuje svojo mladino, ki se vzgaja v njegovih zavodih.
Poljska. Umrla je mati našega kardinala g. dr. Augusta Hlonda, primasa Poljske. Njenega pogreba se je udeležilo nad pet tisoč ljudstva, svetni in cerkveni dostojanstveniki. Bili so trije škofje in
skoraj vsa duhovščina poljske Slezije. 300 sv. maš se je opravilo tiste dni za njeno blago dušo, general jezuitov pa je dal v svoji družbi opraviti za njo 100 sv. maš. Tako Bog poviša ponižne krščanske matere!
Iz naših zavodov.
Radii a.
Misijonska misel je prodrla na globoko in široko. Če koga, mora zanimati nas mlade Kristusove borce, ki smo sicer šele tu na Radni v vojni šoli, pa se navdušujemo že zdaj za misijone in storimo, kar pač premoremo v danih nam okoliščinah. Kakor vsako leto, smo tudi letos imeli misijonski dan. Dopoldne smo se sami med seboj dogovarjali, kaj bi mi zmogli, popoldne pa je č. g. ravnatelj imel v dvorani predavanje s skioptičnimi slikami o misij onih, nakar smo uprizorili misijonsko igro modernega pisatelja „ Tri modrosti starega Wanga ".
Z našimi dobrimi in požrtvovalnimi so-trudnicami pa smo obhajali praznik sv. Frančiška Šaleškega. Praznik smo z njimi in z našimi oratorijanci in krožkarji preživeli v prazničnem razpoloženju. Naš oratorij razvija živahno delovanje. Pridno se udeležujejo večji in manjši nedeljskih pobožnosti, potem pa, kdor le more, gre s smučmi na snežne bregove, dokler sneg slovesa ne vzame. Udejstvujejo se tudi v prirejanju iger, ki so njim samim in našim oko-lišnim sotrudnicam v razvedrilo in pouk.
Poseben praznik pa so imeli krožkarji na svečnico, ko je smučarje povabil gospod kaplan iz Škocjana na Telče. Zadeli so si „ dilce" na rame in so veselo odšli na smuk. Pred smuko pa so imeli službo božjo v podružni cerkvici na Telčah. Tako je, najprej dolžnosti, potem pa zabava, kakor Pier Giorgio! Prav je, fantje, taki bodite kot on!
Rakovnik - Oratorij.
Življenja je v našem oratoriju toliko, da se razlega na vse strani. Za božične praznike smo se tako lepo imeli, čisto domače in družinsko. V naših „ katakombah " pod cerkvijo smo se zbrali okoli božičnega drevesca, peli, deklamirali smo in betlehemske zvonove smo poslušali. O polnoči smo šli k sv. maši. Bilo nas je okoli 300, mnogi izmed teh pa so pristopili k svetemu obhajilu.
35
Kaj pa med počitnicami? I kaj smuk! Ko nam je pa ljubi Bog dal toliko snega! Nekateri so jo mahnili celo na Dobrčo — v „bajto". Samo toliko so nam zaupali: „Lepo je bilo!" O, saj vemo, da so se dobro imeli. Zima je bila pri nas tako živahna kot
obhajilu in pri nedeljski sv. maši,_ kjer zapojemo, da nas je vesel Bog in ljudje.
Zdaj že mislimo na Gospodovo vstajenje. S tridnevnimi duhovnimi vajami se bomo pripravili na vreden prejem sv. obhajila. Priporočamo se v molitev, da bi dobro opravili to svojo veliko dolžnost.
Oratorij - Smuška sekcija. Tekmovalci za prvenstvo naraščajnikov.
menda še nikoli. Dilce so pele vse od novembra, kar nam je Bog letos dosti snega nasul. Ko smo zadostili svojim dolžnostim, ki jih imamo s šolo ali kjer še, nam pa tudi zabave privoščijo. Pa ne samo zabave na smučeh in bitke po šahovnicah, tudi kaj koristnega se lotimo: imamo godbo, petje, dramatski odsek, Marijin vrtec, misijonski oddelek in ministrirati se učimo. To vam je sej, zborovanj in sestankov, da nam je za čas in za prostor tesno. Gotovo pa se snidemo pri mesečnem svetem
Zavod na Rakovniku je tudi letos slovesno obhajal praznik sv. Frančiška Šaleškega. Dopoldne je bila slovesna sv. maša, popoldne pa letni shod sotrudstva, nato pa so naši bogoslovci uprizorili spevoigro „Slepec iz Jerihe", ki je jako lepo uspela.
Lansko leto se je v rakovniški cerkvi Marije Pom. razdelilo 70.000 sv. obhajil. — Če je število sv. obhajil dokaz notranjega življenja, potem je to vsekakor razveseljivo znamenje bogatega življenja v Kristusu.
Obširen don Boskov življenjepis.
Don Boskovo življenje je bilo tako pestro, tako bogato, da ga v kratki knjigi nikakor ni mogoče izčrpno podati. Zato smo se odločili, da ga izdamo v širšem obsegu. Obsegalo bo kakih 530 strani. Podariti smo ga namenili našim dobrim so-trudnikom in sotrudn:cam, ne sicer vsega naenkrat, ampak z vsako štev. Vestnika bo izšlo mesto knjižic, kot priloga obsegajoča 16 strani. Izhajalo bo približno
Spravljajte posamezne številke
4 leta, ker Vestnik zaenkrat izide le vsak drugi mesec. Zalo kar najtopleje priporočamo, da skrbno spravite vsako številko priloge z don Boskovim življenjem in ko bo življenjepis zaključen, ga boste zares veseli. Prezanimivo njegovo življenje vam bo v zabavo in pouk obenem. Bralo se bo s takim zanimanjem kot najlepša povest.
Prva številka izide z Vestnikom 1. majnika. don Boskovega življenjepisa!
36
Dne 1. aprila bo don Bosko prvič deležen svetniškega slavja in sicer v srcu vsega krščanstva, v Rimu, na grobu apostolskega prvaka, kamor bo ob tej priliki poromalo tudi kakih dve sto Slovencev, da se poklonijo sv. očetu in da
novemu svetniku izkažejo prvo čast. Iz Rima se pa bodo proslave don Boskovega svetništva razlile po vsem svetu. Povsod se že pripravljajo. V dunajski nadškofiji so na izrecno kardinalovo željo po vseh župnijah že sredi februarja imeli na čast don Bosku slovesno tri-dnevnico za mladino. Večje slovesnosti bodo po veliki noči. — Milanski kardinal Schuster je rekel: V vseh milanskih cerkvah — 90 jih je! — se mora vršiti slovesna tridnevnica, da vsi spoznajo in se zatečejo k velikemu svetniku, k don Bosku ..." — Tudi mi nočemo zaostati.
Prvi praznik sv. Janeza Bolka na Rakovniku
se bo praznoval z največjo slovesnostjo
dne 15. aprila v navzočnosti kardinala dr. Avgusta Hlonda nadškofa in primasa Poljske
Na predvečer bo velika razsvetljava zavoda in svetišča.
Na praznik bo skupna sv. maša vse salez. mladine iz Ljubljane.
Slovesna pontifikalna maša
Blagoslovitev prenovljenega/okrasnega don Boskovega oltarja.
Veličastna procesija z novim kipom.
Slavnostna prireditev v mestu in na Rakovniku.
O podrobnem sporedu vas obvestimo po časopisih in tudi posebej. Kdor količkaj more, naj zagotovo pride! — Don Bosko vabi vse svoje!
Odpustek svete g a leta.
Odpustek svetega leta morejo prejeti	vero in dostavijo enkrat vzdihljaj:
doma:	»Molimo te, Kristus, in te hvalimo,
1.	vsi, ki so prekoračili 70. leto starosti;	ker si s svojim križem svet odr.ešil.«
2.	delavci, ki si z delom služijo vsakdanji 3. v čast žalostne Matere božje kruh;	molijo sedemkrat Zdravamarija in en-
3.	bolniki in slabotni;	krat pristavijo: »Sveta Mati, to te proDa dobe odpustek, morajo opraviti to-le:	sim, rane Kristusa naj nosim, vtisni v Dvanajstkrat gredo v cerkev in v	moje jih srce.« -
njejvsakokratmolijo:	Ko so vse to dvanajstkrat opravili, naj
1.	pred sv. Rešnjim Telesom 6 krat gredo še k sv. spovedi in prejmejo Očenaš, 6 krat Zdravamarija in 6 krat sv. obhajilo.
Čast bodi;	Bolnikom in takim, ki ne morejo v cer-
2.	pred podobo Križanega, ako je	kev, bodo pa spovedniki določili molitve, to mogoče, molijo trikrat apostolsko	kakršne bodo mogli opraviti.
37
Milosti Marije Pomočnice.
Iskreno se zahvaljujem Mariji Pomočnici za njeno izredno pomoč. Zena je tako nesrečno padla in se tako močno poškodovala, da smo pričakovali njene skorajšnje smrti, kajti zgubila je pri tem skoraj polovico krvi. Zdravnik je rekel, da ni upanja, da bi ostala pri življenju.
V	tej stiski smo se zatekli k naši najboljši Zdravnici in Pomočnici Mariji: „Marija, če ne more nikdo pomagati, nafn lahko Ti pomagaš in ohraniš pri življenju našo drago mater." In Marija je pomagala. V 12 dneh si je toliko opomogla, da je lahko zapustila bolnico in sedaj je popolnoma zdrava. Tisočkrat hvala Ti, Marija! Podgoršek Anion, Bukovica (Vodice).
Iskrena zahvala Mariji Pomočnici, da mi je pomagala v nevarni bolezni, za-strupljenju, da sem v kratkem času na njeno priprošnjo popolnoma ozdravela Krušič Frančiška, Dev. Marija v Polju. — Prisrčno se zahvalim Mariji Pomočnici, da sem na njeno priprošnjo srečno prestala izpite. L. R., St. — Prisrčna zahvala Mariji Pomočnici za vse dobrote, ki mi jih je izkazala, in za ozdravljenje bolne noge. Zevnik Marija, Velike Lašče. — Kosi Micika iz Ljutomera se zahvaljuje Mariji Pomočnici za materino zdravje in za večkrat uslišano prošnjo. Zares, Marija nam vselej in povsod pomaga. — Bogataj Franc se zahvaljuje Mariji Pom. za ureditev družinskih razmer.
Tisočera hvala Mariji Pom., bi. Janezu Bosku in sv. Tereziki za milostno pomoč v moji dolgotrajni bolezni. Bila sem pred tremi leti hudo bolna na krvi, srcu in posebno na živcih. Mislila sem, da ni več pomoči, mnogo sem izdala za zdravila, ki sem jih imela od šestih zdravnikov. Tedaj sem dobila v roke Vestnik in sem videla, kolikerim je že Marija pomagala.
V	tej stiski sem se tudi jaz obrnila k njej in začela opravljati devetdnevnice k Mariji, don Bosku in Mali Cvetki. Po opravljenih devetdnevnicah se mi je bolezen precej zboljšala. Ker nisem še popolnoma zdrava, se priporočam še nadalje v molitev in pomoč, da bi čisto ozdravela. Orešek Antonija, Sp. Vodale (Tržišče).
Lansko poletje je padel naš otrok z drugega nadstropja na tla, na cesto, kjer so bila razmetana drva. Bila sem v kuhinji, hitro stečem ven, tudi sosedje pri-hite gledat, kaj se je zgodilo. Pa kako se
začudijo, ko vidijo, da se mu ni nič ža-lega zgodilo. Kar sam je šel v hišo, samo bled in prestrašen je bil. Fant je bil star osem let in je v minulem letu poslal majhen dar sv. Mali Tereziki, ne vedoč, da mu bo ona hitro poplačala s, svojim varstvom. Hvala Mali Tereziki in Mariji Pom. Golobic Anka, Štrekljevec (Semič).
Pošiljam zahvalo Mariji Pomočnici, ki jo dolgujem že par mescev. Obolel nam je skrbni oče in je moral biti prepeljan v bolnico, kjer je bil operiran na nogi. Bolezen je naraščala, ker je bila noga zastrupljena in se je pridružila še druga bolezen. V velikih skrbeh, da mi zapusti pet nepreskrbljenih otrok, se zatečem k Mariji Pomočnici na Rakovniku in poprosim, da opravijo devetdnevnico, ki smo jo tudi doma z otroki molili vsak večer. No, in na veliko veselje se je oče vrnil domov po petih tednih. Marija, pomagaj nam še v bodoče in bodi nam skrbna Mati. A. G., Ljubljana.
Prisrčno se zahvaljujem Mariji Pom., bi. J. Bosku in sv. M. Tereziki za ozdravljenje bolne noge. Več kot štiri mesece me je bolela. Napravila se je velika rana, končno se je pridružil šen, tako da je bilo že zelo nevarno. Bila sem pri zdravniku in dvakrat v bolnici. Marsikdo, ki me je videl, je bil mnenja, da se ne bom več pozdravila. S trdnim zaupanjem sem se obrnila k Mariji Pom. s ponovno devetdnevnico. V zdravila, ki sem jih rabila, sem izgubila zaupanje, v Marijino pomoč nikdar! Danes imam nogo popolnoma zdravo in se Mariji Pom. iz vsega srca zahvaljujem. Barle Marija, Dobrniče.
Pred dvema letoma, ko je bolezen ovirala sestri samostanski poklic, po katerem je tako hrepenela, sem se z velikim zaupanjem zatekla v devetdnevnici k Mariji Pomočnici, in ji obljubila zahvalo v Vestniku. Hvala Ti, o mila Mati, za to milost in tudi za moje ozdravljenje v minulem letu. K. K., B.
Nevarno sem zbolela, da sem morala v bolnici iskati pomoči. Priporočala sem se Mariji Pom., bi. Janezu Bosku in sv. Tereziki, da bi srečno prestala operacijo in da bi me Bog ohranil moji številni družini. Res, Marija me je uslišala, vsa srečna in vesela sem zapustila bolnico. Zahvaljujem se Mariji za prejeto milost. Potokar Marija, Polje (Višnja gora).
38
Bila sem v smrtni nevarnosti. Mislila sem, da ni več pomoči. Z zaupanjem sem se obrnila k Mariji Pom. in k bi. Janezu Bosku in obljubila zahvalo v Vestniku, ako mi pomaga. Bila sem uslišana. Tisočkrat hvala Ti, o Marija! Voršič Marija, Sv. Tomaž pri Ormožu. — Marija Pomočnica na Rakovniku mi je že večkrat pomagala v bolezni in v drugih zadevah. Zato se ji tisočkrat zahvaljujem ter jo prosim še nadaljne pomoči v težkih družinskih razmerah. A. B., Črnomelj. Ista se zahvaljuje tudi za ozdravljenje hude bolezni na roki.
Neštetokrat sem se že zatekla k Mariji in k bi. Janezu Bosku za pomoč. Pa skoro nikoli zastonj. Zato izrekam javno zahvalo in se z novimi prošnjami zatekam k Mariji in don Bosku. Ce bom uslišana, darujem v njeno svetišče zlato srce. So-truclnica iz Cemšenika. — Za rešitev iz mnogih dušnih in telesnih stisk se zahvaljuje Mariji Pom. M. M., Leskovec pri Ptuju. -— Bilo je marca minulega leta, ko je ob porodu zbolela na smrt mlada mati. V nedeljo zvečer je bila sprevidena s sv. zakramenti. Petero malih otročičev je jokalo ob obnemogli materi. „ Pomagaj, Marija!" je odmevalo po hiši. Skupno smo molili „ Spomni se, o premila Devica..." Obljubila sem zahvalo v Vestniku. In glejte, kjer ni bilo denarja za zdravnika in nobenega upanja, je prišla na pomoč Marija. Zatorej kličem iz vsega srca vsem, ki so v dušnih in telesnih potrebah: „Ne pozabite, da je Ona res Pomočnica kristjanov in Tolažnica žalostnih." M. M., Sv. Tomaž v Halozah.
Nimam izraza hvaležnosti do Marije in blaž. Janeza Boska za neštete prejete milosti. Posebno pa, da je bi. Janez Bosko izprosil zdravje moji ljubi mami, in da mene v tako nevarnem poklicu milostno brani pred vsako pretečo dušno nevarnostjo. Iz srca se zahvaljujem njemu in Mariji Pom. ter se še nadalje priporočam njunemu varstvu. J. G., C. — Mariji Pomočnici in bi. J. Bosku izrekam prisrčno zahvalo za spreobrnitev mojega sina. Pastemjak Margareta, Maribor.
Iskreno se zahvaljujem Mariji Pom. za hitro pomoč v hudi bolezni. Imela sem hude bolečine v grlu, nobena zdravila mi niso pomagala. Bolezen je postajala vedno hujša. Bila sem že vsa obupana. Spomnila sem se, da mi je Marija Pom. že parkrat pomagala, ko sem se zaupno k njej obrnila. Tako sem se tudi sedaj v zadnji sili zatekla k njej s popolnim zaupanjem. In
res, bila sem hitro uslišana; hude bolečine v grlu so kar prenehale, zdravje se je začelo naglo vračati. Špenko Marija, Podgora (Dol pri Ljubljani).
Dalj časa me že veže obljuba, ki jo javljam z velikim veseljem in globoko hvaležnostjo. 2e par let sem bolehala. Pred več meseci sem pa tako hudo obolela, da skoro ni bilo več upanja na zdravje; imela sem hude srčne napade in grozne bolečine v prsih in hrbtu. Izkušen zdravnik me je večkrat skrbno preiskal in mi dajal zdravila, ali niso nič izdala, moči so mi vedno bolj pešale. 2e iz moje mladosti kot družbenka, sem iskreno ljubila našo nebeško Mater, zato sem se tudi sedaj z velikim zaupanjem zatekla k njej. Oba z možem sva se zaobljubila, da se z vso družino slovesno posvetiva presve-temu Srcu Jezusovemu in da zahvalo objaviva v Vestniku. In zares, bolečine sem občutila vedno manj, tudi srčnih napadov nisem imela tako pogosto, vsak dan sem se počutila močnejšo, v 14 dneh se mi je telesna težina zvišala za 4 kg in zdaj se počutim tako dobro, da brez težave opravljam svoj poklic. Še enkrat se iskreno zahvaljujem za pridobljeno zdravje in te še nadalje prosim z vso družino: „Z ljubim Sinom nas blagoslovi, Devica Marija!" Bodi nam še nadalje Priprošnjica in Pomočnica. Šprah Veronika, Maribor. — Izrekam javno zahvalo Mariji Pom. na Rakovniku, bi. J. Bosku, sv. Tereziki za uslišano prošnjo. Iz hvaležnosti darujem Mariji Pom. zlato srce. Krasna Marija, Ljubljana. — A. I. iz N. se zahvaljuje Mariji Pomočnici za pomoč v bolezni svoje žene.
Meseca avgusta lanskega leta sem vstopil v salez. novicijat na Radni. Z velikim upanjem sem gledal na pot v bodočnost. Neovirano sem hotel slediti božjemu klicu. Vse moje nade pa je strla bolezen. Oditi sem moral domov. Ko so že vsi obupali nad mojim zdravjem, se še enkrat zaupno obrnem k Mariji Pom. in Dominiku Saviju z gorečo devetdnevnico. Nedelja je bila prvi dan devetdnevnice. Ko sem v ponedeljek po hudih bolečinah zaspal, sem se na svoje veliko začudenje in veselje zbudil v torek zjutraj skoraj brez bolečin. Kakor da bi mi bila nevidna roka odvalila težak kamen od srca, se mi je zdelo. Za to in za druge milosti sem neizrečeno hvaležen svoji nebeški Materi in se ji še nadalje priporočam v varstvo. Mernik Ivan, Sv. Jurij ob Ščavnici.
39
Mariji Pomočnici se najtopleje zahvaljujejo za uslišano prošnjo in se ji še nadalje priporočajo v pomoč in varstvo: A. F., Železniki. — H. Karol iz Prigoriee.
—	Neimenovana s Planine pri Sevnici,; - • M. B. — Stritar Marija, Okroglice. — F. T., V. — Gartner N. — Bregant Terezija, Radeče pri Zid. m. — R. P., Planinska vas (Planina). — M. Z. — Neimenovana. - — Jereiina Ivana, Ljubljana. — Sotrudnice iz Preserja. |j|| J. K., Cerklje. — Brigelj Frančiška, Dobrljevo (Cemšenik). — Ambrož Ana, Ruše. — Lokovšek Neža, Maribor. — Družina Petrovič, Sv. Andraž v Slov. gor. — M. C., Stična. —
Šmalc Alojzij, Otavice (Ribnica), se zahvaljuje Mariji Pom., bi. Janezu Bosku za srečno prestano operacijo. — Prav tako tudi Neimenovana iz Maribora, ker je po njihovi priprošnji ozdravela brez operacije. — Neimenovana z Goriškega za srečen izid operacije. —
Sotrudnica A. G. se zahvaljuje Mariji Pom. za hitro pomoč v bolezni. Obenem pa priporoča v molitev svojega bolnega otroka. Prav tako se zahvaljujejo za prejeto zdravje: Goričan Rozina, Ljubljana.
—	Antončič F., Stari trg. — K. P., Celje.
—	Leskovec Ana, Šmartno pri Litiji, se zahvaljuje Mariji Pom. za uslišano prošnjo v težki bolezni. — P. P., Mislinje. — Home Marija, Trata. — Selan Franica in Virant Francka, Dobrunje. — L. R., Ljubljana. — Glatz Ivan, Amerika. — F. P., Bloke. — M. H., Ljubljana. — Campa Ivana, Zapotok (Sodražica). — B. M., Sv. Jakob v Slov. gor. — Emeršič Katarina, Sv. Barbara v Halozah. — N. N., Sv. Tomaž. — Lavrin Marija, Medija Izlake, se zahvaljuje za zdravje. Po rokah jo je večkrat trgalo, a na Marijino priprošnjo so prenehale te bolečine» s— G. R., Vojnik, se zahvaljuje za uslišano prošnjo v sodnijski zadevi. — Mariji Pom. se zahvaljuje I. K., Novo mesto. EsBiMarija M., Maribor. — Franc Kebe se zahvaljuje za rešitev iz težke zadeve.
V	veliki stiski sem se priporočila Mariji Pomočnici na Rakovniku. Bila sem uslišana, in zato se javno zahvaljujem.
Dobova, 1. II. 1934. Marija Zdešar.
V	molitev se priporočajo v važnih zadevah: neka sotrudnica, ki trpi hude duševne boje. — B. J., Beltinci. — Š. Marija, Dol. Logatec. — Neimenovana iz Ljutomera,,^ Plausteiner Neža, Petrovče. —
Uslišanje na priprošnjo blaž. Janeza Boska.
Otrok star komaj 6 mesecev mi je naglo in nevarno zbolel. Takoj sem se zatekel k don Bosku za nujno pomoč. Uslišan sem bil takoj. Otrok je že zdrav. Prisrčna hvala bi. Priprošnjiku! H. L., Mala Polana (Prekm.) — Za uslišano prošnjo se mu zahvaljujeta Ertel Mihael, Maribor, in Slovša Ivanka, Horjul. — Iskreno se zahvaljujem bi. Janezu Bosku. Ze takoj prve dni devetdnevnice me je rešil težke skrbi, ki sem jo imela radi neke kupčije. Nanut Jožica, Ljubljana. —
Uslišanje na priprošnjo Dominika Savija.
Iskrena zahvala čast. Dominiku Saviju, ker sem na njegovo priprošnjo zadobila izredno milost. Na obrazu se mi je naredila rana, ki se je vedno bolj širila, tako da je bilo v nevarnosti levo oko. Trpela sem velike bolečine. Nobeno zdravilo mi ni nič pomagalo in tudi zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Začela sem opravljati devetdnevnico k Mariji, a nič uspeha. Ko sem slišala govoriti o angelskem mladeniču Dominiku Saviju, kako rad pomaga in koliko milosti deli, sem se še k njemu zaupno obrnila in začela devetdnevnico. Preden sem končala devetdnevnico, je rana že popolnoma izginila brez najmanjšega sledu. Tisočera Ti hvala, o angelski mladenič, da si mi s svojo priprošnjo tako milostno pomagal v nevarnosti. N. N. — Prisrčno se zahvaljujem Dominiku Saviju za hitro ozdravljenje bolne noge. Bučar Neža, Vnajnarje (Litija).
NEKAJ VAŽNEGA!
Vse pospeševalke, ki še niso poslale imen sotrudnikov in sotrudnic, katerim oddajajo Vestnik, silno prosimo, naj nam čim prej pošljejo niihova imena in naslove, da jih vpišemo v matično knjigo, ker sicer ne morejo biti deležni duhovnih dobrot.
Položnice. Cesto se zgodi, da nam ista oseba isti dan pošlje denar po dveh položnicah. Na eni recimo za maše, na drugi za knjige. Nikar tako! Pošljite vse po eni položnici, ker je tako manj stroškov za vas in za nas, in manj dela tudi. Namen, za kar pošiljate vsoto, pa vedno označite zadaj na položnici; to nič ne stane in silno olajša delo!
Uredil dr. Franjo Knific. — Izdaja salezijanski inšpektorat na Rakovniku v Ljubljani. Odgovoren za sal. inšpektorat in sal. tiskarno Pavel Alfonz.
40
Velika noč je blizu.
Zelo nam je na srcu, da bi z našega velikonočnega trga zginila neokusna, vsak verski čut oskrunjajoča šara tujih velikonočnih razglednic in voščilnic. Zato smo izdali dvoje novih velikonočnih razglednic v krasnih spomladanskih barvah (šliribarvni tisk).
Pa ne samo lepe, tudi pomenljive so. Le dobro si jih oglejte. To je sicer le medel
'rfiiai "'i

1
'■.■■wfuá

§
t*¿ T

¡PSI W
ir

Razglednica štev. 107
in zmanjšan posnetek, pa vendar kako so ljubeznive! Na obeh pristna slovenska pokrajina s kopo hiš, ki jih varuje cerkev. Na eni se velikonočni zvonovi vračajo iz Rima v slovensko vas, na drugi pa pisani ptički pod taktirko ljubkega angelčka pojó veselo alelujo. Kaj hočete še lepšega?
Zdaj pa, dragi sotrudniki
Razglednica štev. 106
in sotrudnice, na delo! Naše razglednice v zadnjo gorsko vas! Zainteresirajte vse, posebno trgovce. Pa tudi sami jih naročite čim prej.
Vsaka razglednica stane Din 0.80, ako jih naročite vsaj deset; to se pravi 20 razglednic 16 Din, 10 razglednic 8 Din, 5 razglednic 5 Din; manj ko 5 jih ne pošljemo; zraven še pošta, za vsakih 10 kart Din 0.25.
H Í
i ¿^Vsf;
tm
' 'i fl iéíft ■: •

1
\ m ■	«3*- m
■ ■
" '■-"•^Sniff-
Razglednica štev. 103
V oceno smo prejeli: Franc Kramar: „Dobrepolje in okolica", I. zvezek zbirke narodnih pesmi iz Do-brepolj. Naroča se pri Dobrodelnem društvu „ Varstvo ", Ljubljana, Tyrševa 17. Stane Din 10, po pošti Din 11. — Iz teh pesmi se oglaša čista narodna duša. Priporočamo.
P. Krizo sto m O. F. M.: Pavelčkova piščalka, otroških igric 3. zvezek. Izdal in založil A. Sfiligoj, Ljubljana, Sv. Petra ce*ta, 2. Dobi se tudi pri Upravi Lučke, Ljubljana, Marijin trg, 4. Stane Din 3, pri 10 izvodih eden povrhu. Igrica je vesela, sodobna, hvaležna, malo zahtevna, pa zelo primerna za materinske proslave. Priporočamo.
Vsak lahko kupi	Cene smo znižali
NAŠE KNJIGE
Ker hočemo, da vsi spoznate našega velikega očeta blaženega Janeza Boska, smo do skrajnosti znižali ceno njegovega življenjepisa.
BI. JANEZ BOSKO
Spisal dr. JOSIP VALJAVEC Obsega 160 strani in stane samo 5 Din (prej 8 Din)
Prav tako je vredno, da se nekoliko natačneje seznanite z don Boskovo mladostjo, ki je nadvse mikavna in ljubezniva. Posebno za otroke so njegove mladostne zgodbe privlačne Ko jih začno brati, se kar odtrgati ne morejo od njih. Zato jim za velikonočno, za birmansko darilo ali za spomin na prvo sv. obhajilo kupite to lepo knjigo, ki ima vrhu tega še veliko mikavnih podob.
JUNAK S PRISTAVE
Spisal dr. FRANJO KNIFtC v Ima 172 strani in 49 lepih ilustracij, stane le 8 Din (prej 10 Din).
Vzgajanje mladine je umetnost vseh umetnosti. Don Bosko je bil največji vzgojitelj 19. stoletja. Vsi moderni vzgojitelji se učijo pri njem. Kako je vzgaja! otroke vam pove knjiga:
VZGOJNA METODA BL. J. BOSKA
Spisal prof. ANTON LOGAR Stane 12 Din.
Kdor hoče, da bo don Boskovega duha prav spoznal in doumel, odkod je zajemal svojo vzgojiteljsko modrost, naj bere življenjepis don Boskovega ljubljenca in zaščitnika Salez. družbe, krotkega škofa iz Ženeve.
SV. FRANČIŠEK ŠALEŠKI
Spisal dr. FRANC WALLAND Stane 7 Din.
Poleg zgoraj omenjenih vatn prav toplo priporočano še tele knjige: Dr. Josip Valjavec: VZOR MLADINE — Dominik Savio Din 8 MALA CVETKA — Terezika Det. Jez. » 8 NEVESTA PRE S V. SRCA . ...» 8
LEPO VEDENJE . .......»3
Silvin Sardenko: MARIJINE PESMI....... » 6
Za maj m i k si pravočasno preskrbite
ŠMARNICE MARIJE POMOČNICE
Spisal Dr. FRANJO KNIFIC Stane Din 12, vezane 18.
Ako je naslovnik umrl ali spremenil bivališče, vrnite list na:
Vodstvo salez. sotrudstva - Rakovnik, Ljubljana.