266. števika.
Trst, v četrtek 22. novembra 1900.
Tečaj XXV
,,Edinost shaja enkrat na dan. razun nedelj in prnzDikov. ob 6. uri zvečer.
Naročnina znaša :
Za celo leto........24 kron
za pol leta....... . 12 _
sa četrt leta........ 6 -
ea en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-cočbe brez priložene naročnine *e uprava ne ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po 6 stotink (3 nvč.1: izven Trpta pa po 8 stotink (4 nvč.)
Telefon itT. 87«.	i*
bdin os t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti je moč!
Oglasi
se računajo po vrsiah v petitu. Za * eč-zratno naročilo s primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zahvale »lomači oelasi itd. se računajo po pogodb
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu« Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ogla»e sprejema upravništvo. Naročnino in oglase-
je plačevati loco Trst.
Uredništvo iti tiskarna se uabajatM v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo, tli sprejemanje Inseratov v ulici Molin piccolo 5tv. 3, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik 0 ? a/i Q o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna kunsorcija lista „Edinost" v Trs
Naj se bistrijo ^iijmi!
in.
Zadnjič smo povdarili, da nam »Gorica« zamerja, ker smo bodočim poslancem polagali na srce, naj se v bodoče ne vežejo tesno z nemškimi konservativci, ker govori proti temu vse bogate skušnje iz minolih časov. Da li smo ali nismo opravičeni v dajanje takih nasvetov, s tem vprašanjem smo se bavili zadnjič in menimo, da nam sleherni razsodni človek pritrdi, da smo!
Na to stran so torej, vsaj za nas, računi čisti in ne treba, da govorimo dalje. Radi važnosti stvari, in ker je potrebno, da se čtijejo vsa menenja, hočemo rekapitulirati razloge,"ki smo jih bili že naveli in ki nas silijo, da smo odločno proti tesni zvezi z nemškimi konservativci, kakor je bila v minolih časih. Pa še katero drugo misel hočemo pridodati.
»Goricac piše:
»Od druge strani se nalaga slovenskim poslancem, da naj se nikar ne vežejo z nemškimi konservativci. »Edinost« jim svetuje, da naj, če ni drugače, le paktirajo ž njimi od slučaja do slučaja, a da naj si zagotove prej garancijo, da ne bodo tlačanili zastonj. Gotovo si nihče ne misli, da bi bili slovenski poslanci tak<3 naivni, da bi delali komu usluge samo iz čiste idealne ljubezni. Poslanci imajo vendar svoj jasno označen program vsaj v narodnostnih stvareh in razžaljenje bi bilo, svetovati jim, da naj stojč trdno na tem svojem programu, na čegar podlagi so bili izvoljeni. To je stvar, ki je umevna sama ob sebi in poslancu, ki bi grešil proti programu, bi velevala že čast, da se odpove mandatu. Ne gre se torej za program, ampak gre se. za taktiko.
Kako bo sestavljen prihodnji parlament, kako se bodo stranke družile in vezale, tega ne vč danes še nihče. Razmere so tako nejasne, da bi bilo zdaj prenagljeno, svetovati poslancem, kako naj nastopajo, s kom naj paktirajo. Niti češki poslanci si ne dad<S kar v naprej vezati rok.«
To so zopet le splošne teze, katerim ni možno oporekati. Ali to nam ne brani, da ne bi se bavili s kakovostjo strank in z njih stremljenji in cilji, vzlasti pa takih strank, katere moremo presojati po tolikih skušnjah iz minolosti, po tolikih dejstvih, kakor j;h imamo na razpolago baš gledč katoliške ljudske stranke.
Povsem prav je, ako »Gorica« pravi, da poslanec se mora trdno držati svojega programa in da ne sme delati nikomur uslug iz same idejalne ljubezni. — No, torej?! Ali trdimo mi kaj druzega ? Poslanec, drži se svojega programa! Gotovo, ta je obvezen zanj ! Ravno zato, ker je program obvezen za poslanca, ker mora biti vsa njegova taktika preračunjena v to, da se uresniči ta program, mora iskati tesnih zvez le s takimi skupinami, na katere se more zanašati, da mu bodo v vseh slučajih pomagale uresničevati ta progpam ! In ravno zato, ker nam vsa parlamentarna zgodovine dolge, tridesetletne dobe od Hohenwartovih časov sem govori na ves glas, da so bili nemški konservativci naši zavezniki le radi sebe, da so vedno mislili le na prejemanje pomoči od naše strani, a nikdar na dajanje pomoči za uresničenje našega programa, ravno zato nismo mogli drugače, nego da smo izrekli svoje menenje, da naši poslanci naj bi se ne vezali s tako stranko ! Ni torej kaprica, ni zgolj zavzetost proti nemškim konservativcem, ako nismo navdušeni za dosedanjo tradicijonalno politiko naše delegacije, ampak žalostne skušnje so nas prisilile, da smo postali skrajno nezaupljivi proti rečeni skupini !
Posl. Spinčič je mož priznanega narodnega mišljenja, je star parlamentarec in je — duhovnik. O njem ni misliti torej, da bi bil nasprotnik nemških konservativcev le zato, ker so konservativci. In Spinčić je rekel na shodu v Barkovljah med drugim :
»Ako bi bil parlament sploh mogel kaj storiti za ravnopravnost narodov, in ako vendar ni storil, na tem je po mojih mislih kriva največ katoliška nemška stranka! Ljudje te stranke imajo sicer katoliško pravičnost v ustih, ali imajo tudi nemško srce, in kedarkoli se je v zadnjih časih ponudila prilika, da bi se dalo Slovanom kaj pravičnega, je večina te stranke, ali pa so vsi pokazali svoje nemško srce.
Kathrein, jeden voditeljev te stranke, je zbežal s predsedniške stolice, ko se je delalo na to, da bi se Cehom ohranile jezikovne naredbe. Dipauli se je pokazal sila omahljivim kakor parlamentarec, a o ministru Di-pauliju ne vemo, da bi bil kake krivice odstranil.«
In potem :
»Nemški konservativci se torej v bitnosti tudi ne razlikujejo od drugih Nemcev.
S te strani torej tudi ni pričakovati pravičnosti za Slovane!«
Britke, trpke besede je izgovoril gosp. Spiučie, in pa — resnične. S tem pa je tudi odobril naše stališče, je pritrdil nam, ki pravimo, da slovenskemu poslancu, ako hoče izvrševati svoj program, ne kaže, da bi se tesno vezal s tako stranko !
Ali s tem, da smo precizirali to svoje menenje, nikakor nismo hoteli vezati rok našim poslancem. Mi nismo rekli : vežite se s tem ali onim ! Jedino, kar smo zahtevali in zahtevamo od naših poslancev je, da naj ne store ničesar, kar bi moglo p r o v z r o-č i t i, da se oni in zastopniki naroda češkega odtujijo eden drugemu. Zahtevamo to, ker smo prepričani, da bi bile usodne posledice neizogibne, take, da bi jih nikdar ne odvagalo nobeno zavezništvo, bodisi s katerokoli skupino!
Mi nismo hoteli vezati rok našim poslancem niti nasproti nemškim konservativcem, mi jim radi prepuščamo slobodno roko, naj paktirajo žnjimi od slučaja do slučaja, kadar se jim bo videlo potrebno in koristno. Za tako razmerje govori vsi praktični razlogi in v takem razmerju bi imeli najbolje jamstvo, dn se ne zgodi, česar noče tudi »Gorica«: da, namreč ne bomo delali nikomur uslug le iz gole ljubezni.
Naše zavezništvo s konservativci nam ni prinašalo koristi! O tem nam priča vsa minolost! Mi smo vzlic temu zavezništvu politično le padali in smo slednjič padli tako nizko, da se danes na periferijah, zlasti pa v Trstu in Istri, kar pometa z nami. Ali bi bilo to mogoče, ako bi bili nemški konservativci podpirali naše zahteve, ako bi se bili iskreno zavzemali za nas, ako bi bili zlasti v kritičnih trenotkih klicali oblastim : Aut — aut ?! Profesor Spinčić je povedal, da niso nikdar storili tega, marveč, da so nas vsikdar puščali na cedilu ! Sedaj pa stavimo nadaljnje vprašanje: zakaj so si mogli do-zvoljevati tako igro z nami ? Le zato, ker smo bili tako trdno n a \ e z a n i nanje, ker so vedeli, da s m o jim - gotovi!! Mi vidimo stvari tako, in menimo, da ne vidimo slabo. Istotako pa smo uver-jeni, da bi nam taktika paktiranja od slučaja do slučaja bila veliko koristneja.
Ni težko dokazati tega. Nemški konservativci so močna, so uplivna skupina, morda med naj upi i vnejimi strankami, ali le tako dolgo, dokler se naslanjajo na konservativne
življe iz drugih narodnosti. Sami, ločeni od teh drugih življev, bodo zrno med mlinskimi kameni. Nemški liberalci imajo respekt pred njimi, ker so močni, ali močni so — kakor rečeno — le dokler se opirajo na dnige, po politiškem mišljenju sorodne jim skupine. Brez te zaslombe bi bili obnemogli. Naravno je torej, da jih bosta že nagon po samoohrani in vsaki stranki prirojeno stremljenje po po-litiški moči silila, da bodo iskali zaslombe, A če bodo videli, da te zaslombe ne dobe, ako ne bodo vračali milo za drago, bodo prisiljeni dajati nam podporo! Ob takem razmerju bodo naši poslanei mogli zahtevati in staviti svoje pogoje: do ut des — dam, če mi daš!
To so torej povsem praktični nazlogi, ki govore proti dosedanji tradicijonalni politiki nasproti nem. konservativcem in za paktiranje od slučaja tlo slučaja. A ravno ti pomisleki govore tudi za nepremično zavezništvo naše s Čehi- Kakor je res, da obnemogel nemški konservativec ne more koristiti drugim, tudi če bi hotel, istotako je res, da mi ne moremo nikomur pomagati, ako sami nimamo ; nobene moči ! Mi pa bomo močni le tedaj, ako bomo imeli za seboj zastopnike naroda, ki je take važnosti, kakoršoje je krvno sorodni nam narod češki, čegar delegacija v državnem zboru je vrhu tega tudi številno močneja, nego vsaka druga skupina za-sc. K tej veliki svoti moralne teže pa treba še prišteti dejstvo, da je s to ss'oto tesno spojena tudi moč visoke aristokracije češke, o čemer priča govor deželnega maršala češkega, kneza Lobkovica, na petdesetletnici trgovinske komore praške. Stvar je torej taka-le: kakor bi bili nemški konservativci obnemogli in le zrno med mlinskimi kameni, ako ne bi imeli zaslombe v »konservativnih« življih drugih narodnosti in bi ne mogli nikomur pomagati, istotako bi bili mi zrno med mlinskimi kameni in obnemogli, čim se nam odtegne češka zaslomba. Brez češke zaslombe bi veljava naše male delegacije zlezla v nič. Iz tega pa izhaja zopet, da nam tudi taktika paktiranja od slučaja do slučaja ne bi več koristila, kajti potem ne bi tudi nemški konservativci hoteli več iskati pomoči tam. kjer ni moči !
Treba da zaključimo. Mi ne usiljujemo svojega menenja nikomur, ali v dolžnost smo si šteli, da je obrazložimo, kakor nam je narekuje naš priprosti razum. Vsa izvajanja
naša se pa dajo reasumirati v stavek: za
-
PODLISTEK	2
Česa neki je želela?
Zofka Eveder.
Ljudje so vreli iz cerkve in otroci so se drenjali mej vozovi. Malo dekletce je poti palo za krilo, koje šlo mimo j in va^liknilo : Je-deta, kako je gladko ! Mal paglavec, bosopet in umazan, pa je poredno salu tiral, ko jejpo-gledala proti njemu. On je vrgel par pesti krajcarjev med otroke, da so kričfli, smejali in ruvali se. Pom tgal jej je vstopiti v voz in velel kočijažu pognati, a ona je vendar še slišala, kako so se menile jezikave mestne babnice in krščence:
— Moj Bog, lahko ga je dobila! Kaj mislite: trideset... voz jo je odpeljal, ona pa je mrmrala za njimi: trideset tisoč!
In potem ono slovo, oni obisk pri bogatem stricu na Primorskem.
•— Brez potrebe človek ne sme tratiti časa — dejal jej je, ko sta sedela v kupčju, — stric je bogat mož in brez družine, ta pot nama bo k^daj še kaj koristila. —
Jezilo jo je njegovo vedno preračunja-vanje.
Vozila sta se skozi gozd ; velike košate smreke so razpenjale svoje veje ob potu in oni neopisljivi, tako oživljajoči gozdni duh jima je širil pljuča.
—	Glej, kako krasno — dejala je ona.
—	Da, lep gozd ! No, lep kos denarja tiči v teh deblih. —
Vrnila sta se domov. Radovedno je ona stopala po prostorih in pregledovala pohištvo. V njeni sobici je bil mal balkonček. Polno naj razno vrstnejših rož je dehtelo v tem idiličnem kotičku. Mal^clivanček, ravno za dva, stal je med cvetjem in mična kletka z živim kanarčkom je visela od stropa. V kotičku je stala mala mizica s sobnim vodometom in v vodi je švigalo par zlatih ribic.
—	Moj Bog, kako lepo! — je vzkliknila in zarudela veselja. Ta kotiček^ .kakor vstvarjen za ljubkovanje! Kako srečni bodo trenotki! mislila je. On pa jo je potegnil k sebi na divanček in j^j ovil roKO krog pasu. Vsa se je tresla v nestrpnem pričakovanju gorkega poljuba, on pa je vzel njeno desnico v roko in začel:
—	Da, vidiš ti, povedati ti moram, kaj in kako. Gospodinja si zdaj in ti veš, da ob svoji veliki trgovini nimam Časa ukvarjati se še z domačimi skrbmi. To je zdaj na tebi ?
I	1	'z ' t*'
Kuharica in dekle so zdaj pod tvojo komando.
! Tudi v hlev, bi rad, da včasih malo pokukaš. Saj veš, moj oče je imel nekaj polja in z živino se je rad ukvarjal. Jaz imam tudi to veselje, časa pa nimam dosti, da bi gledal na vse. Kaj ne, da ti malo popaziš!
Nekaj jej je otrdelo v srcu, ali obljubila je vendaj^le, da bo že pazila na vse.
- Tako je prav, dandanes ima človek toliko skrbi — je dejal raztreseno, jo poljubil, dal j^j še nekaj svetov Tadi vrta, poslov in drugega, potem pa odšel.
OBsedela je sama mej., cvetlicami in solz£ so jej stopile v oči.
Jefcli to sreča, jetli to vse ? — — — Ne, ne !
Stisnila se je v kotiček in ihtela v mehki rdeči baržun.
Hišfna je prišla brisat prah, ona pa je hitro potegnila z roko preko oči.
kako je vendar neumna, česa vendar čaka? Saj je gospodinja, saj lahko gospodinji in zapoveduje, kolikor se zljubtya ! Zarožljala je s ključi, ki so je} viseli za pasom in hkrati zdela se je imenitna, jako imenitna oseba. Stekla je v kuhinjo gledat,kako-li se kuha in peče. Kuharica je z globokim poklonom pozdravila «milostivo*, oči pa so
' -T
j<y prezirno motrile nežno postavico tega « otroka®.
Prijetno se jej je zdelo imeti toliko poslov pod seboj in samo o- večerih je čakala tam na divanu pri balkonskem oknu nečesa, kar ni in ni hotelo priti. Kar sama ni vedela, česa hoče prav za prav, a kadar je tam v svojem kotičku imela časa za čitanje kakega romana, bilo jej. je tako čiulno in o!r
i vsakem ljubezenskem prizoru jokala je v tiste mehke blazine, da so bile res že kar lisaste.
—	Enkrat bi rada, da bi mi tako-le dejal, da bi me tako-Je poljubil — mislila si je in ko je prihajal gori iz komptovara, letela mu je nasproti in šepetala v Jedno mer:
—	Me i maš/-1 i kaj rad, povej no, če me
imaš kaj rad ? ! —
—	Seveda te imam — odgovarjal jej^je in jo fthuo potiskal od sebe.
Oh, in potem se je zopet jezila nad tem natančnim človekom, ki je imel še poljube odštete.	a , %
Kakor hočeš, mi sli U si je in pridno gospodinjila v hiši. V -malo mesecih je iz nežnega otroka vzcvetela lepa bujna žena in poslom je bilo žal, daje cmlada» tako prebrisana, da je povsod zraven in da vse ve.
(Pride še.)
mali narod slovenski ho najkoristneje, ako ostane v tesnem zavezništvu s zastopstvom bratskega nam naroda Češkega; z drugimi skupinami prejšnje večine — zlasti s Poljaki in konservativci — pa naj ohrani prijateljsko razmerje in naj paktira injimi od slučaje do slučaja ! A vedno po zdravem nauku: dam, če mi daš, pod pogojem vzajemnega dajanja in — prejemanja!
Prešernova slavnost!
V Pragi 18. nov. 1900.
F. T. Ce pomislimo, Ha je Vaš cenjeni list bil doma, v domovini — prisiljen vzbujati naše ljudstvo, da oslavlja stoletni spomin prvega in najvećega našega pesnika Prešerna, bode gotovo vsako slovensko srce ginjeno, ko izve, da so Cehi v Pragi pripravili našemu pesniku jako lepo in dostojno svečanost. Pripravili so jo sami iz sebe in zase, brez zunanjih agitacij — spontanno! Priredila jo je češka podružnica slovenskega planinskega društva.
Kdor pozna odbor te podružnice injdru-štvenike sploh, se temu ne bo veliko čudil, kajti znano mu bo njihovo delovanje na polju češko- si o venske vzajemnosti.
Tako marljivost, prisrčno ognjenost in vnetost za stva: je treba iskati ; in žal — morda je ne najdete drugje. Na čelu temu c.ruštvu stoje možje, učeni in navdušeni ter jako previdni. Previdno in dosledno streme za svojim ciljem, smotrom.
O da bi bilo več tacih mož, pa na obeh straneh, v obeli narodih, druga bi nam zasvetila zarja!
Ta podružniea je torej dne 15. t. m. v dvorani »Umcleckč Besedj« priredila domači večer »v spomin stoletnega narode-nja slovenskega pesnika Fr. Prešerna«.
Zabava je imela biti navadna, domača, kakoršne prireja odbor svojim členom vsaki mesec za zimne dobe. Ali ni ostalo pri tem, iz »domačega večera« se je razvila sijajna svečanost.
Dvorana je bila paenapolnjena odličnimi gosti in navdušenje je rastlo z vsako točko.
Ker se predsednik podružnice, g. prof. MUDr. Chodounskv, ni mogel udeležiti zabave — umrl mu je nadepolni sin Ph. Dr. Karol Chodounskv, ki je bil velik prijatelj naših slovenskih gora in našega naroda, — pozdravil je navzoče goste društveni tajnik, , deželni svetnik g. JUDr. Frauta, na kar je ! nastopil pisatelj g. Jan Hudec. Toplimi besedami je slikal Prešernovo delovanje, njegov značaj in ljuti boj in po podanem životopisu je g. Hudec žel živahno pohvalo od zbranih gostov za mično predavanje.
Občinstvo je nestrpno čakalo na drugo točko programa, na predavanje nekoliko Pre-j šernovih pesmij v slovenskem ter češkem jeziku. In ko je nastopil Slovencem dobro-znani, bivši režisćr slovenskega gledališča v Ljubljani, g. Inemann, je bil že pred začet- j -kom svojega predavanja sprejet z frenetičnim ploskanjem, in dolgo je trajalo, predno je j mogel {»očeti z recitacijo pesmi »Nezakonska mati« v slovenskem jeziku. — Po grobni tihoti med predavanjem se je sprožil na koncu pesmi ogromen aplavz in mislili smo, da je navdušenje dokipelo že na svoj vrhunec; a temu ni bilo tako, kakor se je pokazalo pozneje.
G. Inemann je dobro porazumljeno gradivo predaval z nežnim čutom in v najlepši slovenščini. Pridati je moral v češkem jeziku še »Nezvesta« in »Kam ?«
V tretji točki je imel nastopiti tenorist narodne opere, gospod P ta k; ker pa je moral slučajno ta večer sodelovati v operi, se je ta točka nekoliko zakasnila, radi česar so navzoči gg. slovenski visokošolci zapeli nekoliko slovenskih pesmi, ki so bile vsprejete z velikim navdušenjem.
Ko je pa konečno nastopal g. Ptak in zapel z mogočnim pa milim svojim glasom »Nezvesta bodi zdrava«, so bili poslušalci naravnost očarani po lepoti besed in napeva ter po izbornosti predavanja. Tukaj bi bile mogle, ve slovenske narodne gospe in gospice, videti, kako češke žene umevajo svoj narodni čut, in kako ga javljajo !
Gospod Ptitk je pridal še pesmi »Kam?« in »O zakaj si se mi vdala«, in spremljalo ga je vedno naraščajoče navdušenje.
Na to je g. Inemann reeito/al še nekoliko Prešernovih gazel v češkem prevodu, in tu se je prigodila nam nepozabna epizoda. Dame so zahtevale na glas, naj prednaša slovenske proizvode, kateri želji je g. Inemann vstregel s premilo pesmijo : »Luna sije«.
S tem je bil program izcrpljen, ali gostje so hoteli le še več! In g. Ptak je moral peti še nekoliko čeških pesmi, na slovenske ni bil več pripravljen.
Potem pa se je razvila domača zabava veselega duha. h kateremu so mnogo pripomogli naši vrli visokošolci s prepevanjem lepih naših slovenskih pesmi.
Tako se je izvršila ta svečanost Prešernova, med prijateljskim in bratskim sicer narodom, ali vendar daleč od domovine Prešernove. Ra\ no zato pa nam tem intenzivneje ostane v hvaležnem spominu !
Konečno naj navedem tu nekoliko imen navzočih odličnejših gostov. Izmej pisateljev so l»ili navzoči: Gospa Gabriela Preissova, urednik »Slovanskćho Prehledu« g. Adolf Cerny, profesor dr. Neku t, profesor Prusfk, profesor dr. Vlach, prof. dr. Veseli k, redaktor »Nar. Listov«, gosp. Kuffuer in drugi. Dalje smo videli gospoda prof. dra. Stoklasa, rektorja Češke tehnike g. prof. Hrazkega (z g-ospo Slovenko), c. kr. stavbenega svčtnika Rvbafa (z gospo Slovenko), deželnega stavbenega svetnika Landa, direktorja Mikulej-skega, MUdr. Hnva, dr. Pernerja. nadinže-nerja Tomšiča, predsednika gremija lekarnarjev Budigerja, predsednika podružnice kluba čeških turistov iz Rokvcan, g. Krčmarja) ki je prišel nalašč radi te svečanosti), deputacijo »Umeleekč Besede«, premnogo gospej in i gospic in mnogo druzih.
Čast in slava neumornemu odboru češke podružnice slovenskega planinskega društva !
Politični pregled.
V TRSTU, dne 22. novembra 1900.
Volilno gibanje. Istra. Pozor !!! Kakor čujemo iz zanesljivega vira se lahoni i trudijo o sedanjih volitvah, da bi nam izpod-kopavali celo take kraje, ki so bili vedno naši in gotovi za našo narodno stvar ! Rodoljubom je torej nujna dolžnost, da so tudi v takih krajih skrajno oprezni ! Skrbe naj torej, da sc volilci ne bodo zanašali, ampak da pridejo vsi na volišče, drugače bi lahko kje doživeli jako neprijetnih iznenadenj ! Povod temu današnjemu opominu objavimo po dovršenih volitvah !
Danes moremo beležiti prve vspehe hrvatske stranke za V. kurijo. Veliki Lošinj je z ogromno večino izvolil 5 naših volilnih mož. Nasprotni kandidatje so dobili le po 5 do 6 glasov. Zminj je volil 9 naših in sicer jednoglasno. Istotako je bilo v Tinjanu izvoljenih 7 naših volilnih mož in sicer z vsemi oddanimi glasovi, to je: 312. — V Lindaru je bilo izvoljenih 10 naših. Sv. Ivan p. Sterni je volil 4 naše za V. kurijo in toliko za IV. kurijo.
To bi bili torej naši prvi vspehi. Mnoge njih je nekako poparilo, ker so laške novine mogle zaporedoma poročati o vspeliih njih stranke, dočim ni bilo nič čuti o vspeliih na naši strani. To je lahko pojasniti in to pojasnilo pojasnjuje tudi, kako se od vseh strani zistematično dela na to, da bi Italijani zmagali na vsej črti. Mi nismo mogli beležiti VBpehov do sedaj, ker so volile le take sekcije, ki so bile gotove Italijanom. Onim činiteljem, ki žele našega poraza, ni bilo do volj, da so sekcije razdelili in krpali tako, da je velika večina večih sekcij ostala zagotovljena Italijanom, a manjše so milostno privoščili nam, ampak so še uredili tako, da so italijanske občine volile prve. Namena temu ni težko uganiti. Italijani naj najprej opravijo svoje delo, da se bodo mogli potem s tem večo silo vreči na naše ob-Čine! Iz tega more razvideti slovenski svet, kako natanko je vse proračunjeno — proti nam !! No, naša stranka ne kloni duhom, ona bo vršila svojo dolžnost neustrašeno, v svesti si, da še nobena volitev ni izbrisala ekzistence kakega naroda. Ali to povemo že danes, da ostane vse točno zabeleženo in da bomo strogo zahtevali od naše stranke v Istri — in Če naša slovenska vzajemnost ni le pusta fraza — bomo zahtevali od zastopnikov slovenskega naroda sploh, da izvaja konsekvenee v svojem vedenju proti onim, ki nas sedaj tako kruto tepejo.
Petdesetletnica trgovinske zbornice V Pragi. Pomembno in razveseljivo je, da tudi glavno glasilo mladočeške stranke, «Narodni listv*, pripoznavajo veliko pomembnost besed, ki jih je deželni maršal knez Lobkovic izustil o slovesni priliki v obrambo načela jednakopravnosti. Mladočeški list se veseli, da se hoče tudi plemstvo vsporedno z ljudskimi poslanci boriti za to načelo ter izreka sodbo, slično naši, da namreč besede
Lobkoviceve pomenjajo resen memento za I vlado Korberjevo.
I No, poleg tega pojava iz ust deželnega j maršala je došlo na rečeni slavnosti Še do druge važne politične manifestacije, a to po govoru zastopnika zagrebške trgovinske zbornice, tako, da so izvestni krogi kar nervozni postajali mej tem govorom. Govornik je proslavljal narod češki na polju umetnosti, znan-stva, industrije in trgovine. Neutrudna pridnost naroda češkega je Hrvatom v izgled. Hrvatje se vesele z iskreno bratsko ljubeznijo vseh zmag in vspehov češkega naroda in boli jih sleherni udarec, ki je doletel ta narod, bodi gospodarskega bodi politiškega značaja. Bog Vas je — tako je rekel nekako govornik — obdaril z vsemi zavidanja vrednimi svoj-stvi, Bog vas je oblagodaril v svoji milosti, da morete vspešno braniti svojo narodnost in da se morete braniti škode, da morete v neposredni bližini germa nstva j blesteti kakor luč, katere lepote ne more oslabiti niti velika toplota n e m š t v a. O tem ne j priča le ukupni slovanski svet, ampak tudi i vsi ostali narodi Avstrije. Vse Vaše dobre 'lastnosti opravičujejo sladko nado, da v boju, ki ga bijete, ostane zmaga na Vaši strani . In Vaša zmaga bo zmaga resnice in pravičnosti ter bo blagodejno u plivala na ostala slovanska plemena monarhije.
To je bila znamenita enuncijacija, ki priča, kako zmagonosno hodi svojo pot dalje naša ideja; a mi se tega pojava veselimo tem bolj, ker je dragocen prinos k našim izvajanjem v današnjem uvodnem članku ter zgovornim dokazom, kako spoznavajo tudi bratje Hrvatje, kaj pomenja češki narod za nas vseh ! V državnem zboru nemškem je
poslanec Evgen Riehter — ta celebriteta na parlamentarni tribini — nenavadno ostro kriti koval ne le nemško politiko v Kitaj u ter odločno odklanjal veliko kolonijalno politiko sploh, vskliknivši, da bodočnost Nemčije ne more biti na morju — ampak je pod nož svoje kritike vzel tudi^postopanje nemškega cesarja samega. Tudi on obžaluje, da se govori cesarjevi tirajo v razpravo, ali on obžaluje tudi vzroke tej prikazni. Očital je cesarju, da preveč govori in da često celo napada posamične stranke. Vladar naj bi se, predno govori, sporazumel z odgovornimi ministri. Javno življenje je dandanes premno-i golično, da bi je mogel nadvladati en sam človek in da bi mogel soditi o vsem. Ako j bi se sporazumeli, ne bi mogel izreči kaj, i kar žali javnost in kar se potem navaja proti I monarhu.
Potem je govornik še posebno obsojal izrek, da se ne bo dajalo pardona. Na ta način se morajo nehati vse trgovinske zveze s j Kitajem. Bavil se je tudi s pismi, ki jih pi-j šejo nemški vojaki o grozodejstvih Evropej-j cev ter je vskliknil, da-li naj bo grof Wal-dersee za Kitaj nekaka »šiba božja«, kakor je bil nekdaj Atila ? ! Kam pride svet. če se bomo hoteli maščevati za vse ? ! Riehter je izvajal iz vsega tega, kako težko je prevzeti odgovornost za take govore, kakoršen je bil oni cesarja Viljelma v Bremerhavenu, s katerim je poživljal, naj se ne daje pardona. Govornik je povdarjal, da je bilo to Hagrantno kršenje ustave, ker se ni sklical državni zbor, da bi bil privolil v kitajsko akcijo.
Kriiger v Marzelju. Včeraj popo-ludne je, s precejšno zamudo vsled slabega vremena, prispel v Marzeljsko luko parnik »Galderland« s predsednikom transvaalskim, Krugerjem, na krovu. Zaradi razburkanega morja ni mogel parnik včeraj h kraju ter je stopil Kriiger še-le danes na kopno. V Marzelju se je osnoval poseben odbor za vspre-jem Ivrtigerjev. Tudi transvaalski poslanik, dr. Levds, je v Marzelju.
Tržaške vesti.
Shod pri sv. Jakobu, ki ga je hotelo društvo c Edinost* prirediti to soboto, se je iz važnih razlogov odložil na sledečo soboto dne 1. decembra.
Imenovanje. »\Viener Zeitung« javlja: Cesar je imenoval deželnega sanitetnega nadzornika v Trstu dra. Emila Meerausa na-mestniškim svetovalcem in referentom deželne sanitete na gornje avstrijskem namestništvu.
Zadnja «Soea« se je v zadnji svoji številki odurno zagnala v nas. Odgovor pride jutri, ker nam za danes nedostaje prostora.
Radi izgredov pri sv. Jakobu obsojena četorica naših ljudij so že nastopili pri-sojeno jim kazen. Čujemo, da so se našli
dobri ljudje, ki hočejo dotičnim družinam, nedolžnim ženam in otročičem iti na roko, da jih prežive med tem časom. Dotičniki da hočejo apelirati do vseh usmiljenih src med tržaškim slovenstvom.
Pozor! Pozor! Predstava, ki jo nocoj priredi »Tržaški Sokol*, sodelovanjem umetniške dvojice, gospoda in gospe Gavrilovič, ne bo v telovadnici, ampak pri «ogrskem kralju*. Vstopnina po <J0 st. za osebo.
tiiammai! Kakor je znano našim čitateljem pripravljajo nekateri rodoljubi in ro-doljubke Prešernovo slavnost v Trstu. V to svrho so se obrnili do vodstva gledališča »Politeama Rossetti« za prostore. V odgovor so dobili: »Giammai !« — Nikoli!
Ta »nikoli« naj vzpodbudi tržaške in izventržaške Slovence, da z obilimi darovi in pristopi k društvu »Narodni dom v Trstu« omogočijo, da bode stal čim preje v Trstu »Narodni dom«, v dokaz slovenske žilavosti, vstrajnosti in požrtvovalnosti.
V smislu pravil društva »Narodni dom v Trstu« so udje istega : deležniki, društve-niki. ustanov ni ki in častni členi.
Deležnik je, kdor plača v društveno blagajno delež 200 kron naenkrat ali v štirih poluletnih obrokih po 50 kron, kateri delež se obrestuje po	ter amortizira ;
društveni k je kdor plača letni do-sek 24 kron (I. vrste), 12 kron (II. vrste) in 6 kron (III. vrste);
ustanovu i k je, kdor d a ruje naenkrat vsaj 200 kron; imena ustanovnikov se vpišejo v častno knjigo ter se zaznamujejo na primernem mestu v narodnem domu;
častni členi so oni, katere imenuje občni zbor radi zaslug, pridobljenih za dru-j štvo. Vsi udje imajo aktivno in pasivno volilno pravico in pravico glasovanja na občnih zborih.
Pristopajte torej slovanski rodoljubi tržaški in izventržaški v obilem številu društvu »Narodni dom v Trstu«, da se v krat-i . '
kem lahko skliče ustanovni občni zbor.
Darove in oglasila za pristop sprejema 1 za sedaj začasni blagajnik odvetnik dr. Gustav Gregorin v Trstu.
Prešernove slavnosti za zdaj v Trstu
— ne bo! Pišejo nam: Ppali smo, da se nam vendar-le posreči dobiti gledišče, ali kako večo dvorano v mestu. A vse zastonj. Misel se mora torej popolnoma opustiti, ali pa prirediti to slavje v ožjem krogu v cSlovanski čitalniciČe torej kompetentni faktorji mislijo, da bi bilo primerno, nuj delajo na to. Saj čitalnica je že dovolj velika, da lehko sprejme vso tržaško inteligenco, katera bi bila zadovoljna z izbranim akademičnim večerom. Nikakor pa ne moremo prirediti tacega slavja v veČem stilu. Prvi in glavni vzrok je gotovo prostor. Kam naj vabimo občinstvo, ko nimamo ni primernega kraja ni prostora? Iztirali so nas iz mesta ! Zdaj so zadovoljni oni. Ali pa se smemo zadovoljiti tudi mi s tacirni neznosnimi razmerami ? Žalostno zares, da je prišlo tako <laleč, tla nas Italijani pošiljajo v okolico prirejat svoje veselice, kakor nas tudi pošiljajo tja v šolo.
Menda je to dovoli kričeč dokaz, kako živo potrebujemo v Trstu svojega doma !! Ali ne počnemo že enkrat prav resno mislit', da dobimo svoj (Lom ? !
Razven prostora nedostaje nam v Trstu tudi umetniških moči, da In' kaj priredili v velikem stilu. No, za čitalnico bi vsekako lehko sestavili lep program, vsaj deloma vreden uašega genijalnega Prešerna.
Misel, da bi se uprizorila opereta «Crev-Ijar baron* o priliki Prešernove slavnosti, se je koj v početku opustila. Ta igra pa ne vsekako uprizori dne 2. decembra v liarkovljah in sicer v korist ženski podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu.
Ženski podružnici družbe sv. Cirila 111 Metoda je podarila gospiea Milka f» K mesto ovetke na krsto malega Korisar Ga. Macak je podarila 2 K, ker se ni mogla vdeležiti veselice. Bog plačaj !
Otrok v vodnjaku. P red v če raj so iz vodnjaka v ulici Fabbrica štev. 2. potegnili mrtvega otroka. Včeraj pa so aretirali mater, 17-let no Stelanijo Dungel, šiviljo iz ulice Fabbrica št. 1. Ista je priznala, da je pred 11 dnevi porodila mrtvega otroka ter ga vrgla v navedeni vodnjak.
Koko si je zlomil včeraj na delu 64-1. mehanik Anton Hm, iz ulice S. Servolo št. 8. Spravili so ga v mestno bolnišnico.
Pazite na puške ! 19-letni dninar Anton Jakopič iz Kojana je imel opraviti s puško, ki se mu je sprožila ter ga nevarno ranila na očeh.
Ogenj v dimniku je nastal včeraj popoludne v ulici Cordaiuoli it. 4. Gasilci so ogenj kmalu pogasili. Škode ni nobene.
Xas;lc smrti je umrl včeraj popoludne 68-letni kamnosek Jakob Svetina iz sv. Ivana Nahajal se je s tovariši v gostilni »Konsum-nega društva« ter pil iu nekaj jedel. Naenkrat je prenehal, obledel in vzdihnil ter zaprl oči za vedno. Poklicali so zdravnika, ki je konsfcitiral, da je Svetino zadel mrtvoud. Pokojnika so prenesli na njegovo stanovanje.
Z liasih sodišč. Na tu k. deželnem sodišča! sta bila v torek obsojena : 39-letni dninar Anton Parenzan iz Pirana zaradi zločina javnega nasilstva v sedem mesecev poostrene težke ječe ; 17-letni Ivan Kocijančič iz Trsta, ker je kradel grozdje, v tri tedne zapora.
X Iz Opatije. Zadnji imenik gostov z dne 17. t. m. izkazuje od 1. septembra 2006 strank s 3596 osebami. Dne 14. t. m. je bilo v zdravilišču 619 oseb.
Plesne vaje »Tržaškega Sokola«. Prihodnjo nedeljo 26. t. m. bode plesna vaja od 7—11. ure pop., mesto ob navadni uri, ker je igralec na glasvirju zadržan. Pozneje bodo plesne vaje zopet ob navadni uri od o— 9. pop.
Dražbe premičnin. V petek, dne 23. novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : na trgu delle Legna 10 in ulica Maiolica 3, nove mobil je ; ulica Nuova 14 in Acquedotto 46, oprema v zalogi, hišna oprema iu zama-ški iz gome ; ulica S. Francesco 15, hišna oprava ; ulica della Fabbrica 6, kamenite stopnice: Corso 4, Zagata S. Tecla h;šna oprava, galanterije; Šalita di Gretta 17, hišna oprava; ulica Lazzaretto vecchio 2, kože in klej ; ulica Acquedotto 46, hišna oprava ; ulica Manzoni 6, hišna oprava in dragocenosti; ulica Torrente 24, hišna oprava; ulica del Ronco 6, kočija.
Vremenski vestu i k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 12.7, ob 2. uri popoludne 17.5 C°. — Tlakoraer ob 7. uri zjutraj 762.5 Danes plima ob 8.38 predp. in ob 10.9 — pop.; oseka ob 3.8 predpoludne in ob 3.32 popoludne.
Pevsko društvo <Lipa» t Bazovici
vabi na veselico s petjem, godbo, po v žeja do, srečkanjem in plesom, katero priredi v nedeljo dne 25. novembra 1900 v prostorih gostilne gospoda Božidara Križmančič. Vspored je jako zanimiv. Svi ral bo vojaški orkester peš-polka št. 97, pel se bo Ipavčev zbor «Kdo je mar» in nastopi pevsko društvo »Slovenec® iz Boršta. Znamenita bo «Povžejada». Začetek točno ob 4. uri in pol popoludne.
Vstopnina : na veselico za osebo 50 st , sedeži I. vrste 40 stot., II. vrste 20 st. ; na ples za raožke 1 krouo 60 st., za ženske 1 krono, srečke po 20 st. posamezno. K obilni vdeležbi uljudno vabi	odbor.
Vspored domače veselice, ki jo priredi pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah v nedeljo dne 25. novembra 1900 v stekleni dvorani »Narodnega doma«, je sledeči : 1. F. S. Vilhar: »Z Dinare kršne«, moški zbor. 2. Viktor Parma : »Colnieku«, mešan zbor. 3. »Venec narodnih pesni« (obsegajoči 13 narodnih pesni), moški zbor. 4. I. Globočnik : »Svojeglavneži«, Šaloigra v enem dejanju. 5. »Narodne pesni«, mešan zbor, a) »Ljubezen do domovine«, harm. A. Forster, 1») »Planinar«, harm. A. Forster, c) »Ve-Černica«, harm. A. Zirovnik. 6. I. pl. Zaje : »Nočni stražari«, moški zbor. 7. »Sam ne ve kaj hoče«, šaloigra v 1 in ljH dejanja. S. Slobodna zabava in ples. — Začetek veselice točno ob 4. in pol uri popoludne. Vstopnina na veselico 25 nvč. za osebo. Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu. Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR.
Pevsko društvo «Zastav a v Loiijerju
priredi dne 25. t. m. svojo veselico v prostorih tamošnjega konsumnega društva. Vstopnina 60 stot. za možke, za ženske pa 40 st. Začetek ob 4. uri popoludne. Ker društvo težko zmaguje svoje stroške, se bodo prepla-čila hvaležno vsprejemala. Na obilno udeležbo uljudno vabi	odbor.
Vesti iz ostale Primorske.
X Občinke volitve v K a s t v u. Včeraj je bil prvi dan občinskih volitev v Kastvu. Na volitev je prišlo 300 volilcev za III. razred, ki so soglasno oddali svoje glasove za kandidate hrvatske narodne stranke. K r s t i c e v c i se niti prikazali niso na volišče. Volitve se nadaljujejo.
X i" Zinka G r u m. Iz Pulja nam pišejo : Javili ste že, da je v Ljubljani umrla vrla devojka Zinka Grum. cNaša Sloga* piše o njej : Pokojnica je bila kakor poštna odpra-viteljica na- najboljem glasu toliko tu v Pulju, kolikor na Kranjskem. Ona je s sodelovanjem gospoda c. kr. poštarja Schreva uredila bolniško blagajno za c. kr. poštarje in odpravi-telje, a poštni ravnatelj Pokornv se je izrazil o njej, da je izvrstna sila in zelo lepega vedenja. In vendar, vzlic tolikemu znanju in takemu vedenju, je morala tu v Pulju čakati skoro dve leti, da bi jo po priporočilu gospoda Franka namestili na tukajšnji pošti ; ali vse zastonj, ona je imela velik greh na sebi, ker je bila goreča Slovenka; ljudje s takimi grehi niso po volji nekomu v Pulju ! Naj mu Bog odpusti! Plemeniti duši naj bo vsevišnji milostljiv, a pokojnici večni pokoj !
X Spoznaj te jih! V Novi vasi na Piranščini se zidali nov stolp. Županstvo v Piranu je dalo 400 gld. podpore. Ali potem i se je zgodilo nekaj, ki te * dobrotnike« naše kaže v pravi luči. Tedanji bivši delegat je bil pozneje poklican, naj podpiše pobotnico za omenjenih 400 gld., a mož, ne slutČ ničesar slabega, je podpisal — dolžno pismo, gla-sečo se na 400 gld. — katere je moral pozneje sam plačati iz svojega žepa!!! Odprite oči in začnite spoznavali svoje — laži-dobrotnike !
X Tako delo! V Padeni, Novi vasi je sedaj velik »komisjon« ! Sedem mož — naj velja vnejših piranskih mož —je tu na delil. Goli slučaj je namreč, da je ravno doba volitev najpripravneji Čas za pribijanje hišnih številk ! In kako težavno delo mora biti to! Pomislite, da vseh sedem mož potrebujejo najmanje po eno uro, da pribijejo eno številko !
Koliko stane tak »komisjon * in kedo ga plača, izvedo kmalo vse omenjene vasi — ko se jim znatno povišajo občinske doklade ! Benatti je sicer rekel: »O vi v o o morto devo andar a Vienna per la V. curi a«! (Aii živ ali mrtev, moram iti na Dunaj za V. kurijo). Ali trda mu prede, dru-dače ne bi baš sedaj hodili cele tedne na »komisjone« za samo — dva glasa!
Taki »komisjoni« stanejo mnogo denarja — pa kaj zato, saj plača vse Gambinijev — osel!
Da nam ne porečete, da pretiravamo, hočemo navesti vsaj poznana imena »komisarjev« ! Dr. Bubba, župan piranski, Ivan S o v i c h, šolski vodja v Skednju pri Trstu, dr. Fragiacorao, eksžupan in sedaj svetovalec v Piranu, piranski občinski tajnik, tržni komisai Sajin in še dva dmga gospoda !
X Nepotrjen zakon. Zakon o na-jemniškem krajcarju, sklenjen od dež. zbora goriškega v zadnjem zasedanju, ni dobil cesarskega potrjenja. Ta načrt zakona pride zopet v razpravo v bodočem zasedanju — meseca septembra.
X Izpiti učiteljske usposobljenosti. K poročilu, priobčenemu te dni, nam je omeniti, da je tudi g. Rafael Faigelj, učitelj v Krombergu, položil ta izpit. Večina navedenih gospodov so položili izpit tudi iz nemščine, c
X Sjh affe n h a u e r in mrtveci! Pomjanski narodni volilci so vložili pritožbe, ker je bilo v listah 13 posestnikov, ki že davno leže v grobu. Glavarstvo v Kopru, ali glavar, je vse te pritožbe odbil kakor neopravičene ! !
Volilci so se pritožili na c. kr. namest-ništvo in je to poslednje res vseh 13 mrtvih
brisali} iz volilnih list !
X Štirinajstleten volilec! V St, Petru na Piranščini je 14-letni posestnik i Vuk. Ker je ta »mož« laškega »mišljenja«, i ga je slavni županski urad v Piranu vpisal v V. in IV. kurijo!!! V Trstu »cittadini«, v Istri pa 14-letni — možaki ! Tako se dela pri nas!
X N a j n o v ej i škof. Pišejo nam : Naj-noveji škof na Primorskem je sedanji župan piranski, dr. Bubba ! Dragi čitatelj majaš z glavo — pa je tako! Ta mož, dr. Bubba, je Padencem opetovano obljubljal, da jim on pošlje prepotrebnega duhovnika — ali, to se umeje, ako bodo glasovali za lahonsko stranko !!
Padenci ! Do danes ste bili dobri verniki in ste vestno poslušali in ubogali svoje dušne pastirje. Sedaj je prišel antikrist v krivi škofovski obleki, vara je obljubil duhovnika (morda kakega Zida), šolo, cesle in vse, kar si je mogel izmisliti ! Verjemite pa, da nol>en župan (in naj si bo tudi piranski) še ni nik-
dar pošiljal duhovnikov in jih tudi — ne bo !
Ako želite imeti duhovnika, ubogajte svoje dušne pastirje — svojega župnika, volite za narodne in verne poslance, ne pa za drugorodce in brezverce! Laški bogovi še ne zmorejo vsega! Zaupajte nam, ki smo vaši pravi bratje in prijatelji ! Našim in vašim smrtnim nasprotnikom pa pokažite — vrata!
Vesti iz Kranjske.
*	Potrjen zakon. Cesar je potrdil od dež. zbora kranjskega sklenjeni načrt zakona glede zlaganja zemljišč.
*	Vodovod v V i ž m a r j i h pri Ljubljani so pred včeraj slavnostno otvorili.
*	Domač izdelovalec poštnih normalnih voz. Izvrševanje poštnih voz za Kranjsko in Primorsko se je sedaj izročilo domačinu, kolarskemu mojstru gosp. Jožefu Mentoniju v Ljubljani. Pošte na Kranjskem in Primorskem so dobivale do sedaj poštne vozove z Dunaja in z Gradca.
*	Promocija. Gosp. Ivan Vrtačnik, c. kr. deželne vlade praktikant v Ljubljani, je bil v soboto na graškem vseučilišču pro-movirau doktorjem prava.
*	Doktorjem vsega zdravilstva je bil dne 19. t. m. na graškem vseučilišču promoviran gosp. Ernest Maver iz Skotjeloke.
*	Prešernova stoletnica in ljubljansko učiteljišče. « Narod » poroča, da so gojenci na ljubljanskem učiteljišču prosili ravnateljstvo, naj bi se stoletnica Prešernovega rojstva proslavila s slavnostjo v telovadnici. Ta skromna prošnja pa se jim je odbila. Zakaj ? Dr. Prešeren vendar ni pisal ni kakih «pikantnosti*, ki bi bile nevarne «mladini*, kar se seveda ne more trditi o Gothe-ju, katerega pa dijaki morajo sila natančno študirati ! In Prešeren vendar tudi ni n. pr. kakov Rus... Mar so se torej merodajni činitelji zbali, da bi Prešernova slavnost znala žaliti narodni čut Neslovencev na učiteljišču ?! Bo že tako. In na to stran so naše oblasti silno natančne. (Sinočnji »SI. Narod« pa preklicuje to vest.)
Štajerske vesti,
—	Rektor g r asketa učilišča o d s topil. Profesor dr. \Veiss se je odpovedal časti rektorja ter je ministerstvo njegovo odpoved sprejelo. Weiss je ležal v želodcu domišljavim nemškim buršem in zato je moral oditi. Nemški burši so v Avstriji pač vsemogočni. Saj se še spominjamo, kako je minister Gautsch svojedobno kapituliral pred to armado — Schonererjevo.
—	Na uravnavi š t a j e r s_k o - h r -vatske deželne meje je delala več tednov mešana komisija. Bilo je natančno določiti mejo med Štajersko in Hrvatsko ob Dravi. Tu je obstajalo navskrižje za 2tS kilometrov sveta ter so se vsled tega vedno ponavljali prepiri med štajarskim in hrvatskim prebivalstvom. Tehnično delo sta vodila dva geometra štajarske in dva višja uradnika hrvatske vlade.
malo hipih. Grofa je policija takoj prijela. Na komisarijatu je izjavil, da ni imel namena ženo usmrtiti, da pa ga je, ko je videl iti svojo ženo v hišo njenega ljubimca, premagala strast in srd nad ženino nezvestobo in sramoto, ki jo je prinesla ista nanj in njegove tri otroke ; da je nehotč potegnil revolver ter streljal, ne da bi meril.
Recept zoper — obstrukcijo so iznašli v Belgiji. Ko so se namreč o otvorenju zbornic v Bruselju pojavljali v raznih strankah zelo resni poskusi, da pokažejo svojo moč in veljavo s — kričanjem, je rediteljstvo odredilo, da se deljenje alkoholičuih pijač, ki so jih doslej poslan«*! dobivali brezplačno — popolnoma ustavi. Od slej bodo poslanci dobivali le čaj, kavo in sirup.
Podjetnost v Ameriki res ne pozna no-; benih mej. To dokazuje najnovejši grand« škandal v Newyorku. Tu so namreč prišli na sled nekemu zavodu, v katerem so se en gros fabricirale — ločitve zakona. Podjetnik I tega zavoda, neki Maison, jo bil v zvezi z različnimi krivimi pričami, sleparskimi od-• vetniki, podkupljenimi uradniki ter je raz-! polagal z ponarejenimi listinami. Z vsemi temi pripomočki je izposloval ločitev zakona v najkrajšem času. Na stotine ločitev se je na ta način izvršilo. Maison je stalno inseriral : »Ločitve, ne da bi vzbujale pozornost in hitro od 25 dolarjev višje«. Mož je imel velikansko klientelo v vseh delih Zjedinjenih ; držav, pa tudi na Angležkem in na evropskem kontinentu. Ako se je želel ločiti kak moški, privel je Maison prič, t. j. moških, ki so izpovedali pod prisego, da so z dotično ženo kršili zakonsko zvestobo ; ako pa se je hotela ločiti žena, je preskrbel ženskih prič, ki so izpovedale o zakonski nezvestobi moža. Sodnija ni imela vzroka dvomiti nad verodostojnostjo prič in ločitve so šle gladko izpod rok. Maison pa je delal briljantne »kšefte«. No, nazadnje se je nekemu sodnij-I skemu pisarju vendar vzbudil sum ; opazil je bil namreč, da so o teh procesih nastopale 1 večkrat jedne in iste priče, obvestil je torej i kriminalno redarstvo. Isto je zaprlo Maiso-nov urad ter aretovalo mnogo oseb ; Maison pa je o pravem času odnesel pete. Več sto po posredovanju Maisona ločenih zakoncev je že davno zopet poročenih in ker je sodnija te ločitve takoj proglasila neveljavnimi, nastane iz vse zadeve še pravi kaos. Kakor je videti, prevelika državljanska ^ sloboda ameriška ne rodi vselej najboljših sadov.
Razne vesti.
Za VIII. mednarodni kongres zoper alkoholizem so se za vse posamične kronovine seetavili deželni komiteji, ki imajo dolžnost nabirati podatke o množini porabljenega alkohola in njega posledicah ter pridobivati somišljenikov za udeležbo na kongresu in denarnih prispevkov za izdajo publikacij kongresa. Na Kranjskem se je konstituiral sledeči komitč : Markiz pl. Gozani, dež. vlade svetnik, Peter Grasselli, dež. odbornik in vodja mest. u žit. zakupa, dr. I. Kopriva, mestni fizik in dež. zdravst. svetnik, dr. Otmar Krajec, c. kr. zdravst. azistent, dr. Janez Krek, profesor blagoslovja, dr. Alfred Mahr, c. kr. okr. zdravnik, dr. Danilo Ma-jaron, odvetnik, Franc Podgoršek, mest. polic, svet., Alojzij Poljanec, vodja dež. prisilne delavnice, dr. Ivan Robida, ordinarij v Ulaznici na Studeneu, I. Višnikar, c. kr. dež. sod. svet., dr. Franc Zupane, c. kr. dež. vlade svetnik in zdravstveni referent. — Kongres se vrši o Veliki noči na Dunaju.
Zakonska nezvestoba je zopet zahtevala v Parizu svojo žrtev. Minolo soboto je grof Cornulier svojo ženo, s katero je bil v pravdi na ločitev zakona, zasledil, ko je šla v iiišo, v kateri je stanoval nien ljubimec. Ko je žena stopila na stopnice, sprožil je grof svoj vojaški revolver ter trikrat ustrelil na svojo ženo, ki se je, smrtno zadeto, zgrudila na tla. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer je umrla v
Brzojavna poročila.
Volitve volilnih mož.
CEROVLJE (okraj Pazin) (P.) V sekciji Gologorica izvoljeni naši volilni možje jednoglasno, v Novakih s .46 glasovi večine. Cesar v >Vallsee-ju.
WALLSEE 22. (K. B.) Cesar je danes ob 8. uri zjutraj prispel semkaj. Krst novorojene nadvojvodinje se je vršil ob 11. uri predpoludne.
Usmrtitev.
SZ ATM A K 22. (K. B.) Danes ob 7. uri zjutraj so usmrtili morilca svojega brata, veleposestnika Belo Pappa.
Vihar v Ameriki.
NE\V-YORK 21. < K. B.) Reutcr javlja : Glasom brzojavke iz Memphisa, je o zadnjem ciklonu v Tennisse zgubilo 50 oseb življenje.
Ustaja na Kitajskem.
LONDON' 21. (K. B.) »Dailv Telegraphc javlja včeraj in Shanghaia : Semkaj poročajo, da so danes brzojavnim potom razširili tajni dekret cesarice-ndove, ki poživlja vse podkralje in guvernerje, da se nemudoma pripravijo za boj proti zaveznikom v vseh delih dežele.
LONDON 21. (K. B.) »Dailv Nevvs« javlja včeraj iz Shanghaia, da hi dvor zelo rad zapustil Singanfu, kjer da trpi pomanjkanje in neprijetnosti vsake vrste, da se pa nahaja docela v rokah Tuugfhusianga, k: se
OBUVALA!
PEPI KRA&EVEC
uri cerfcTi st. petra (Piana Rosario pod UMsko iolo)
priporoča svojo bogato zaFogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe fn otroke Poštne naročbe se izvTše v tistem dneva. Odpoiiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in droba« ter izvršuje iste t največjo natanjčnostjo ta točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe ae priporoča
Jodp St&ntift
Čevlj. Mojster
Dunajska filjalka
Hranilne vloge na kpjižioe 8 4° 0.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij.
ŽivnostenskA banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubicah, Taboru. Benešavi. Iglavi. Moravski Ostravi.
e vedno s 16000 mož nahaja v Singanfnju, da-si se je javljalo, da je odšel v Kansu.
W A SH ING TO N 21. (K. B.) Zadnji
amerikanski predlog glede odškodnine, ki jo ima plačati Kitaj, je podoben prejšnjemu ruskemu predlogu, da naj bi namreč o tem odločilo midnarodno razsodišče v Haagu.
LONDON 22. (K. B.) »Times«javljajo včeraj iz Shanghaia : O kol o 031, da v ediktu, s katerim se nalagajo kazni kitajskim uradnikom, ni govora o Tungfnusiangu, mora potrditi mnenje, tla je isti merodajna oseba na dvoru v Siuganfu-u. Pravijo, da trpi dvor veliko pomanjkanje ter da bi se rad vrnil v Peking, a <la mu to brani Tungfhusiang. Nadalje javljajo, tla se je izdalo tajne edikte, ki ukazujejo podkraljem in guvernejem, da se takoj pripravijo za aktivno nadaljevanje vojne. Tudi to da je delo Tungfhu^iangovo.
Nemčija in Belgija.
LONDON 21. (K. B.) »Reuter« je izvedel iz diplomatskih krogov: Z ozirom na to, da je Nemčija podpirala zahtevo Belgije, da bi si pridobila kos zemlje na le\ i obali reke Peiho, je kralj belgijski kakor suveren j države Ko,igo dovolil, da se meja med nemško vzhodno Afriko in državo Kongo ob jezeru Ivivu uravna Nemčiji v prid. Pričakovati je, da se ta meja sedaj tako uredi definitivno.
Dr. Korber na umetniški razstavi.
DUNAJ 21. (K. B.) Minister - predsednik dr. pl. Korber je predpoludne obiskal razstavo v umetniškem domu ter se o isti izrazil zelo pohvalno.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 21. (K. B.) Glasom večernih listov, poroča neko zasebno pismo iz Cap-stadta, da je namestnik transvaalskega predsednika, Schalkburger, dne 9. t. m. v vojaški bolnišnici v Johannesburgu umrl za dobljenimi ranami.
»Reuter« javlja dne 17. t. m. iz Bloem-fonteina, da so se tajnik vojaškega guvernerja, Hole, in dve sestri burskega poveljnika Branda, ki so hoteli Branda pregovoriti, da bi se udal, vrnili, ne da bi kaj opravili. Brand jih ni hotel sprejeti ter je pretil, da jih ustreli, ako se ne odstranijo. Buri so spravili Holeja in obe ženski kakor jetnike v Petrusberg in odtodi v Kimberlev; iz Kim-berleva so prišli v Blemfontein.
LONDON 21. (K. B.) »Times« javljajo iz Capstadta z dne 20. t. m.: Včernj je odpotovalo v Transvaal kakih 00 rudarjev. To pa še ne pomenja občega povračanja rudarjev ; to so izbrani možje, ki naj pripravijo rudnike za rudarje, ki pridejo pozneje za njimi.
LONDON 22. {K. B.) «Daily Telegraph. poroča iz uradnega vira, da je lord Roberts v nedeljo padel s konja, a da se o tem ni poškodoval ter je zamogel opravljati svojo službo. Takoj po nezgodi ja lord Roberts sporočil vojnemu ministru, da ne čuti vsled padca nobenih težav.
Trgovinske vesti.
B U d i lil p C81 a 21. Pšenica za oktober K. —.— do .— Pšenica za april 1901 K. 7.56 do 7.57 K. Rž za oktober K. 7.73 do 7*74 Rž za april K. 7.21 do 7.22 Oves za oktober K. .— .— Oves za april K. 5.59 do o.60 Koruza za september .— do .- - Koruza za oktober .— do .— Koruza za maj 1901 K. 5.03 do 5.05
Pšenica : ponudbe zadostne, povpraševanje bolje, trdno. Prodaja 18.000 m. st. 21/-« st. ceneje. Vreme: lepo.
Ha vre 21. Santos good average za november po 50 kg. Frcs. 42.75, za marc I »o 50 kg Frcs. 43.—
Dunajska borza dne 21. novembra.
včeraj	danes
Državni dolg v papirju 98.10	98.10
„ „ v srebru 97.65	97.75
Avstrijska renta v zlatu 115.35	115.40
„ kronah 4°/0 98.25	98.25
Kreditne akcije . . . 657-—	658.50
London 10 Lsr. . . . 240.67V,	240.65
20 mark..... 23.35	" 23.51
Napoleoni..... 19.19	19.19
100 italijanshih lir . . 90.70	90.65
Cikini . . . . . 11.38	11.38
50 hI
vipavskega vinu iz Slapa I. vrste je po ceni na prodaj. Slovenski kremarji in narodna društva so naprošeni da si gaj omislijo. K asi o v pove uprava »Edinosti«. ,
jtfartin jftarc
priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo gostilno
„All'anfica lavandaia"
mr ulica Imlustria št v. 39. pri Sv. Jakobu;
toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno, vipavsko belo vino ter Koslerjevo pivo.
Izvrstna kuhinja, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili.
Najbolja prevlaka za podove
je Fernolendtov
btiščeči lak
4- za podove
v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in je trpežen. Za 10 [3 "». zadostuje 1 kg. po 2 kroni v pleh as t i škatlji.
Trgovina in promet.
Zunanja trgovina Avstro-ogrske.
Uvoz meseea oktobra 1.1. je znašal 146.3 milijonov kron (-f- 6.6 milijenov proti ist; dobi lani. Izvoz je znašal 179.3 milijonov K (— 15.7 milijonov kron); meseoa oktobra je torej znašal aktivum trgovinske bilance 33 milijona kron proti 55.3 milijonov K v isti dobi lani.
Od jaunvarja do kouca oktobra je znašal uvoz 138o.7 (+52.8), izvoz pa 1566.3 (+39.1), torej aktivum trg. bilance 182.6 milijonov kron.
Uvažanje prašičev
iz ogrskih županijskih okrajev lićkćs, Bćkćs-Csaba, Gvoma, Gyula, mesto in okraj, Szar-vas, Szeghalm, Felso Tisza, Tisza-Kozepp, ter iz mest Kls-Ljszđallas, Karczag, Turkave in Mezo-Tur je prepovedano.
Trpv.-oMi reeistrovana Mnn
z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniška ul. št. 1., I. liadstr.

Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 4V2% 'II vloge na Conto - corrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne ; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Ces. in kralj.	priviligirana
tovarna kemičnih izdelkov
ST. FERNOLENDT
Zaloga :
Dunaj, I Schulerstrasse štv. 21..
Ustanovi jena 1832.
Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
Nadaljne specijalitete: pisalna in kopirna črnila, nepremoeljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „Varulol". Kovinska čistilna zmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje
leščilo (biks)
Cenik pošljem brezplačno poštnine prosto.
V najem
se odda jako velik magazin, pripraven posebno za zalogo vina. Letna najem-ščina 120 gld. Naslov pove uprava »Edinost«.
Anton Fecenko
Vrtna ulica 10 - GORICI - Vrtna ulica 10.
priporoča
pristna bela in črna vina i/> vipavskih. furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskili vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od f>6 litrov naprej. Xa zahtevo pošilja tu«ii u/.orce.
Cene zmerne. Postrežba poštena
One naše gosp. kupce ki po-| šiljajo po blago z vozom, prosimo'
naj opozorijo voznike
da smo se preselili v	ulico
Commerciale štv. 3	(v bli-
žini dobro poznane k a v a r 11 e F a b r i s.)
J. PIPAN & C.o
Zaloga kave, riža in olja.
Redka prilika! 300 komadov za samo gld. 1.80
1 elegantna ura s triletnim jamstvom in lepo verižico, 1 Čudovito eleganten ustnik za smodite iz jantarja, 1 krasna kravatna igla s simili-hilantoui, 1 jak«» eleganten prstan z imit. Biserom za gospode :di dame, 1 jako krasna garnitura sestoječa iz manšetnih, »»vratnih. naprsnih gumbov, 1 krasna pisalna žepna oprava, sestoječu iz treh komadov, 1 par finih nogovic, 1 zelo eleg. damska Uroša najnovejše mode, 1 krasno toaletno zrcali* z etuijem in
finim česalom in še nad 250 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni.
Vsaka prevara je izključena, ker sprejmem neugajajoče takoj nazaj.
AUo se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z d verni rezili v darilo.
Razpošilja po poštnem povzetju ali ako i se pošlje denar naprej.

Srnesl guchbinder
KRAKOVO
Poštno predalo E. S.
izdeluje in pošilja
Prva sisešlca izilelovalnica lemUnc
3. Stjepušin 4- 4*
4- ^ Sisek (hrvatska)
i _
Odlikovana na pariški razstavi 1900 in na miljenijski razstavi 1896 z velikimi kolajnami,
Velik ilustrovan cenik st* pošilja na zahtev vsakem« brezplačno in franko.
Spedicijska poslovnica Gaspar Hvalic
v Gorici v ulici Morclli št. 12.
se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje.
Nov zaprt voz za prevažavje.
Dostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja
Car! Greinitz Jtfeffen
Na Corsu štev. 33.
podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
Noro tržaško porto podjetje
L- Mozetič
vodja: L. Montanelli Via Torrente (Ponte della Fabbra)
Izbor bisernih in porcelanastih in nagrobnih vencev, trakov, črk, spominov itd.
X
k
n *
X X X
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
predmetov za stavbarstvo
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa,
▼se tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
knltiiijsko, namizno in bišno opravo, železne metile in preti ognjem yarne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
K K
s
x
x $
X X X
„Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani Spitaluke ulice 8t. 2.
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanj« proti kurzni tzgrubi. Promete k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4,/./70 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.