444
Novi akordi. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urejuje dr. Gojmir Krek. — Tega glasbenega zbornika je izšlo doslej šest številk. Vsebina je jako mnogovrstna ter obsega moške, ženske, mešane zbore, solo-speve, skladbe za klavir, za gosli in orgle. Umevno je, da je pri tem tudi slog razno-ličen : Od strogo umerjene fuge do svobodno se zibajoče barkarole ali romance, od liričnega samospeva do hrupnih koračnic najdeš v „Novih akordih" zastopane različne oblike iz starejše in novejše dobe. Med skladatelji nam je omeniti pred vsem gospoda urednika dr. Gojmira Kreka in g. Jos. Prochazka. Med sotrudniki pa srečujemo tudi dr. Benjamina Ipavca, Fr. Ferjančiča, Iv. pl. Zajca, Rista Savina, Emila Komela, dr. Antona Schwaba, K. Hoff-meistra, L. Pahorja, Ant. Lajovica, Vikt. Parma, dr.  Gust. Ipavca,   Danila Fajglja, Dav. Jenka,
Pet. Jereba, Jan. Laharnarja, Ant. Foersterja, Ign. Hladnika, Fr. Koruna, Oskarja Deva, Karla Jeraja, Fr. Gerbiča, Stanka Premrla in Emila Adamiča. Tu so torej „stari" in „mladi" v pestri družbi.
Ceščena Kraljica! 15 Marijinih pesmi za mešan zbor, solospeve in spremljavo orgelj. Zložil Ign. Hladni k. Op. 45. Posvečene pre-častitemu predstojniku novomeškega frančiškanskega samostana, p. Otokarju Alešu. V Ljubljani 1902. Založil skladatelj. Tiskala „Katoliška Tiskarna". Cena partituri in 4 glasom 4 K. — Že večkrat smo govorili o skladbah gospoda Hladnika. Imajo sicer za ljudsko uho marsikaj prikupnega, a manjka jim temeljitosti in pile. G. Hladnik bi dobro storil, če bi se oziral na take nasvete, saj so le njemu v korist. Gotovo bi se njegove pesmi še bolj priljubile, ako bi jih skrbno opilil.                                         M.
n_ono.
Jožefu Marnu v spomin so častivci s pomočjo „Slovenske Matice" dali vzidati v južni zid farne cerkve v Stangi spominsko ploščo iz črnega marmorja z lepim sivim, tudi marmornim okvirjem. Odkrili so jo kresni dan s skromno slavnostjo bolj cerkvenega značaja, ki je bila — tako sodimo — prav po okusu rajnega Marna.
Udeležil se je slavnosti presv. gosp. knez in škof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič, rajnega slavljenca „izredno nadarjen in izredno marljiv učenec vseh osem let na gimnaziji" (glej „Jezičnik" XXX. str. 57.), ki je imel rajnemu »učitelju in pozneje prijatelju" v spomin v cerkvi poljuden, pa navdušen govor. Slovesno mašo je služil č. g. kanonik-dekan Janez Sušnik, ki je kot podpredsednik „Slovenske Matice" govoril  zunaj   cerkve  slavnosten  govor  o
Marnovih zaslugah na slovstvenem polju. Ko je palo zagrinjalo, je zapel štangarski cerkveni zbor kaj primerno in krasno slavnostno kantato, ki jo je nalašč za to priliko uglasbil čast. g. P. Angelik Hribar. Nato je še pesnik Ant. Medved deklamiral kratko pesem, ki jo je zložil v spomin rajnemu slovstve-niku. Pevci so zapeli še eno pesem, s katero se je slavnost završila.
Udeležili so se slavnosti: Vimenu profesorskega zbora c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani njen ravnatelj, gosp. Andrej Senekovič; vimenu »Slovenske Matice" razen že imenovanega podpredsednika kan. Sušnika še tajnik Evgen Lah ter odbornika Fr. S. F i n ž g a r in dr. Jožef Lesar, zadnji tudi kot zastopnik „Katol. tiskovnega društva"; dva odposlanca iz Horjula, kjer je bil rajni Marn par let
To in ono.
445
kapelan; župnik Anton Žlogar iz Kranjske gore, več SS- duhovnikov iz litijske dekanije ter precej ljudstva iz štangarske in sosednjih župnij. — Dospeli sta tudi dve brzojavki. Eno je odposlal nečak slav-Ijenčev, dr. M. Marn, drugo gosp. Janko Polec, kot predsednik tehničnega društva »Triglav" iz Gradca.
Slavnost sta priredila č. g. štangarski župnik, duhovni svetnik Mihael Saje, in šmartinski dekan č. g. Ivan Zl. Lavrenčič, katerima izrekamo zahvalo za to, da se je iznova počastilo ime marljivega učitelja in zaslužnega slovstvenika. Slava Mar-noVerau spominu!
Lovro Serajnik f. Dne 28. jun. je umrl starosta koroških domoljubov, prost Lovro Serajnik v Tinjah. Rojen je bil 8. avg. 1808 v Št. Petru v Rožni dolini, v duhovnika posvečen pa 1. avg. 1835. Se kot devet-desetletni starček je gorel z mladostnim navdušenjem za slovenščino.
Domača umetnost. G. Fr. T o n č i č, podobar v Kamniku, je izdelal krasna kipa svetega Cirila in Metoda v nadnaravni velikosti za cerkev sv. Ivana v Trstu. Pred kratkim je bila v Kamniku razstavljena istega umetnika podoba „Mati Božja prečistega spočetja" za kapelo v Studencu pri Dobu. Za župnijo Podstene na Hrvaškem poleg Fare pri Kostelu je izdelal g. Tončič kip »Marije Pomočnice". — G. J a-kopic je razstavil prošli mesec več secesionistiških slik, večinoma pokrajin. — G. M. Ruppe je razstavil v modelirski šoli ljubljanske realke jako fino slikane pokrajinske slike iz Kranjske, Švice in Italije. Po njegovih gorenjskih pokrajinah so prirejene prav zale barvane razglednice. Zdaj je pa razstavil 110 novih pokrajin, večinoma akvarelov. Njegov slog je fin, motivi skrbno izbrani. Najboljše so one njegove podobe, ki nam slikajo vodo v njenih barvenih iz-premenih, bodisi modro morsko valovje ali pa šumeče slapovje. G. Ruppe je brez dvoma zdaj najboljši kranjski pokrajinski slikar. — G. Iv. Grohar je razstavil nekaj slik, ki pa trpe vsled pretirane se-cesionistiške manire.
Poljaki o Slovencih.
Na slovanskem časnikarskem shodu v Ljubljani smo se posebno zanimali za Poljake in se tudi osebno seznanili z nekaterimi izmed njih. Naše zanimanje je bilo tem večje, ker so se Poljaki šele v zadnjih let;h začeli gorkejše vnemati za slovansko idejo. Posebno poudarjati je tudi to, da ima slovanska ideja med Poljaki največjo oporo v zrelih, treznih in premišljenih možeh. Sicer je za take ideje navadno najbolj vneta mladina; toda poljska mladina je, žalibog, drugačna. Pod vplivom radikalnih in socialiških agitacij je poljska mladina že večkrat, seveda malo premišljeno, nastopila proti slovanski ideji. Vendar postaja slovanska ideja vsem treznejšim krogom vedno bolj simpatična in upati je, da bode v nekoliko letih prešinila vse sloje poljskega naroda.
Lansko jesen se je v Krakovu ustanovil »Slovanski klub" po prizadevanju prof. Zdziechow-skega in Zavilinskega. Že takoj izpočetka se je začel klub zanimati posebno za katoliške južne Slovane. Priredil je že več predavanj o južnih Slovanih; o Slovencih se je predavalo že dvakrat. Uspeh teh predavanj je ta, da med Poljaki vedno bolj raste zanimanje za Jugoslovane in da se kulturna vez med Poljaki in katoliškimi Slovani vedno bolj krepi.
V prvem predavanju, ki ga je »Slovanski klub" priredil o Slovencih, je prof. Z a w i 1 i n s k i vsestransko zanimivo poročal o slovenskih geogra-fičnih, ekonomičnih in kulturnih razmerah. Profesor Zdziechowski je temu predavanju dodal zanimive in globoko premišljene opazke o pomenu katoliške ideje za Slovane. Zanimivo je govoril o katoliškem gibanju med Slovenci: »Trdna podlaga narodnega razvoja je tradicija preteklosti. Te pa Slovenci niso imeli. Zato so po zgledu Čehov in Slovakov iskali opore v panslaviških sanjarijah. Toda te nedoločne sanjarije ne morejo dati prave podlage narodni individualnosti in slabe narodno čuvstvo. Katoliška ideja je pa podlaga moralnega narodnega razvoja, podpira narodovo individualnost in vodi k pravemu razmerju do drugih slovanskih narodov. Zato so slovenski možje katoliškega duha narodni ideji iskali trdnejše, zanesljivejše in plemenitejše podlage kakor so panslaviške sanjarije — in to so našli v verski ideji katoliški." Omenjal je, kako visoko je razvito katoliško gibanje med Slovenci; posebno je hvalil slovensko katoliško časopisje, ki je po njegovem mnenju lahko vzor Poljakom in drugim narodom.
Tudi na banketu ob slov. časnikarskem shodu v Ljubljani je krasno govoril profesor Zdziechowski; njegov govor je bil brez dvoma eden najlepših in na-globljih, kar se jih je sploh govorilo ob tej priliki. V pesniško vznesenih besedah je v imenu poljskega naroda pozdravljal naš mali narod in občudoval naše delo. Posebno je poudarjal idejo »Krsta pri Savici" in simbolični pomen tega umotvora za našo narodno zgodovino. Kakor sta se Črtomir in Bogomila iz ljubezni do velike ideje krščanske odpovedala časni sreči, tako moramo tudi mi tembolj vzljubiti visoke ideje, ki narode vodijo k ciljem božjim, čim težji so pogoji narodnega življenja.
Po časnikarskem shodu je dne 7. junija predaval dr. Feliks Konecznv o vtiskih, ki so jih Poljaki iz slovenskih dežel prinesli v svojo domovino. — Prof. Zdziechowski je poln visokega idealizma, ki se že nagiblje k misticizmu, dr. Konecznv pa je bolj praktičen duh in ima mnogo zmisla za narodno organizacijo; oba sta pa navdušena in vztrajna delavca za krščansko slovansko idejo in vneta prijatelja Slovencev.
Prof. Zdziechowski se je živo zanimal za škofa Mahniča, čigar delo ima tako velik pomen za naš narodni razvoj.  Zato se je  po časnikarskem shodu