23. štev.
V Kranju, dne 6. junija 1908.
Političen in gospodarstg lisi
IX, leto,
i Knuy i dostavijeriem na dom 4 K, po poŠti a ealo Mo I I, a pol Wa I K, n druge drŽave •tam 5-60 K. Fosannaa Številka po 10 vin. — Na naročbe brat istodobne vpoittjatva naročnine m ne oaira. — Uredništvo in oprav-Bistvo js na pristavi gosp. K. Flonana v «Zvezdi».
Izhaja vsako soboto -------- zvečer =
Inserati se računajo ca celo stran 60 K, a pol strani 80 K, a četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za. stanjša oznanila m plačuje a petit-vrsto 10 vin., če m tiska enkrat, za večkrat natao popust — Upravni M vu naj se blagovolijo pošiljati naročnin«, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj w izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb.
(Dopis iz učiteljskih krogov).
Na Kranjskem se ustanavljajo pravkar društva za otroško varstvo in mladinsko skrb. Učitehstvo nora ustanavljanje teh društev pozdravljati kar najprisrčneje, obžaluje morda samo, da se niso ustanovila taka društva že poprej. Na'in pa, kako se ustanavljajo, gotovo ni pravi. § 16. društvenih pravil se namreč glasi: «Predstojnika okrajnega glavarstva in okrajnega sodišča, takisto dekan, v čigar okolišu je sedel okrajnega sodišča, so brez volitve vsled svojega urada upravičeni biti dani odbora, čigar sej se smejo udeleževati ali osebno ali po kakem zastopniku (o. pr. po okrajnem šolskem nadzorniku, učitelju, varstvenem sodniku, krajnem župniku, katehetu)*. V tem paragrafu tiči dvoje nepravilnosti! Okrajni glavar, sodnik in dekan imajo svoj sedež v odboru vsled svojega urada — kak nadnčitelj, v čigar okolišu je sedel dotičnega okrajnega glavarstva, pa nt, dasi ima te po stojam stanu največ »pogleda t vse družina svojega iolsksga okoliša, drugo, kar se s ostalimi točkami ne sklada, pa je, da sme gori imenovana funkcionarje zastopati pri sejah med drugimi tudi kak učitelj, dasi ni nikjer zahtevano, ker se seveda zahtevati ne more, da mora biti vsak učitelj tudi Član tega društva. Če pa ni član, tudi odbornik ali njegov namestnik ne more biti. In ti namestniki ? Kako milostno! Ker smo mnenja, da društvo nikakor ni stično kakemu društvu sv. Marte aH Vincencijevi družbi, kjer si gotovi gospodje kar naprej nadele posamezna odborniska mesta, zato smo zapisali te trste. Z oziram na prevažea na-
men, ki ga imajo ta nova društva, je želiti, da se ta paragraf izpremeni. Društvo je že po svoji osnovi in namenu odločno demokratično, naj imajo torej tudi paragrafi in društveno delovanje sploh demokratično lice.
■ 1 ■ r
Nekaj misli o našem državnem zboru.
Novi naš «ljudski* parlament, voljen na podlagi «občne, tajne volilne pravico izpolnjuje zvesto rse ono, kar so obetali razni ljudski osrečevala poslušnemu ljudstvu — pred volitvami.
Pričel je «resno» z delom, — kajti «ljudski» zastopniki so prišli .dobro* okrepčani po trimesečnem dopustu v zbornico.
Kakor znano, so bila zborovanja državne zbor* niče sredi meseca decembra 1907 radi božičnih praznikov prekinjena in ministrski predsednik baron Beck je — dobro poznajoč note .ljudske zastopnike* raztegnil te božične počitnice do konca meseca marca t. 1. — Umevno da so ti nast zastopniki, ki nosijo s ponosom naslov * ljudskih* zastopnikov, redno vlekli vsak dan teh, nad tri mesece trajajočih počitnic, 20 kron — reci in piši dvajset — je umevno. Sicer se naj misli o teh stoinstotisočih krorucah — menda jih je bilo nekaj nad 1 milion 700.000 — kar se hoče, a povdar-jati moramo, da se prejšnji, tako razupiti državni zbor ni nikdar dovolil takega oškodovanja ljudskega moinjička.
Prvotno se je sicer mislilo sklicati zasedanje delegacij meseca januarja t L, ki naj bi bili rešili jako perečo* in zanimivo točko — skopni proračun. In delegaciji sta t resnici rešili zadnje dneve
meseca decembra večmesečni provizorij in določil nekak spored za prihodnje zasedanje, ki bi se imelo vršiti meseca januarja.
Delegaciji sta se res aešli nekako v drugi polovici meseca januarja, in sicer aa dunajskem kolodvoru južne železnice, da napravita cetotedeoesi izkt t Pulj in na brionske otoke. Mornarski poveljnik se je enkrat vendar toliko ponižal, da ja milostno nakazal one krvavi službi služeče naprave, ki požro vsako leto toliko krvavih žuljev avstrijskega ljudstva. So se li ti - odposlanci do dobra prepričali o koristi teh ogromnih naprav, ki požro skoro tretjino vseh avstrijskih državnih dohodkov, ni znano. Toda eno ostane zgodovinske važnosti tega izleta: treme je bilo tako t Trstu in Ptuju, kakor tudi na Reki naravnost krasno, a tudi gostoljubnost »rdečega princa* v Trstu kakor reškega guverneja je bila nadvse prijazna in — imenitna. Tako so se vsaj glasile jatne zahvale v dotičnib sejah.
V začetku februarja meseca so pričele zborovati delegacije in pričel je zborovati proračunski odsek. — Delegaciji bi moriji rešiti t prvi vrsti povišanje oficirskih plači • ker so Ogri delali precej preglavic, se je vlada rešila iz nastalih škripcev na ta način, da je odgodila zasedanje delegacij. No, hvala Bogu in baronu Becku — tudi ta skrb je odpravljena. Povišanje oficirskih plač je sedaj gotova stvar, io dobro avstrijsko ljudstvo bo t kratkem moralo seči globokeje v svoje Žepe in izreči se presrčno zahvalo svojim zastopnikom za to dobro.
Zboroval je tudi takoztani proračunski odsek. Prejšnji poslanci, ki so bili voljeni še na podlagi starega volilnega zakona, so imeli to grdo navado, da so ubijali tako dragi čas, namreč dan po 20 K
FOblJSTEK.
Primož Trubar.
Ob itiristoletnlei njegovega rojstva, 8. junija 1608 — 1908.
•V jezik domači on prvi prestavil je svete bil knjige, božjo besedo glasil daleč na vzhodne je kraj.*
Iz napisa na Trubarjevem nagrobnem spomeniku. Primož Trubar se je rodil dne 8. junija L 1508 na Rašici pri Turjaku na Dolenjskem. Prve nauke je prejel na Raki, modroslovne šole je pohajat v Somogradu in na Dunaju s pomočjo tržaškega škofa Petra Bon borna, kateremu se je posebno prikupil s stojim izvrstnim petjem. Bonhomo ga je tudi posvetu t matnika. Najprvo je služil za kapelana pri sv. Maksimilijanu v Celju (1630 do 1632), kjer je pričel nagibati k novi veri; župui-koval ja t Loki pri Zidanem mostu in v Laškem trgu, odkoder je prišel za kanonika t Ljubljano (1642). Tu se očitno poluterani in začne širiti noto tare. Zato ga premaste t St. Jernej na Dolenjske. A kmalu pobegne odtod (1647) io pride za slovenskega proporednika v Trst, potem pa t Ljubljano. Da m M bil zaprt, obeti leta 1648 t Norimberk, kjer mu naklonijo prijatelji župnijo t Rotenburgu. Leta 1663 ga izvolijo za pastorja t aftmptenu, kmalu potem dobi župnijo v Uranu,
Leta 1662 se trne Tiubar t domovino, da nastopi mesto propovednika t Ljubljani, katero so mu ponudili kranjski stanovi Leta 1864 se umakne Trubar preganjanju najprej na Goriško, kjer vneto oznanjuje noto vero, potem pa zopet odide na Nemško, kjer dobi takoj duhovnijo v Laufenu. Odtod pride za pastorja v Derendingo. Leta 1667 vidi zadnjič svojo domovino, nato se vrne v Derendingo in ondi umre dne 28. junija L 1686.
Primož Trubar je prvi začel pisati slovenski. Njegovo književno delovanje je bilo jako obsežno, kar moremo razvideti iz kratkega pregleda njegovih spisov. Prvi Trubarjevi knjigi sta bili obenem prvi novoslovenski knjigi, namreč Kričanski nauk in Abecednik z malim katikizmom; izšli ste 1660., tiskani z nemškimi črkami. Leta 1666 izda Trubar kar štiri knjige: • Krščanski nauk* in .Abecednik, v drugem natiska, .Evangelij sv. Matevža, in .Molitev teh Kr-ščenikov*. Te knjige so bile pa tiskane že z latinskimi črkami. Lota 1657 je izšel Trubarjev .Prti del novega testamenta* s štirimi evangeliji in z dejeajem «jogrot»{ drugi del pa je prišel na svetlo t štirih zvezkih (1660—1677). — Razen tega je še izdal: .Geti psaltar Davidov* (1667), .Celi katekizem s cerkveno pesmarico* (1667); .Katekizem z dvema izlagama* (1676)) <Celi noti testament. (1682) in .Slovenski koledar* (lf>82)(>
Dva dni pred smrtjo pa je dovršil prevod .Lutrove postile*, ki ga je izdal njegov sin Felicijan L 1695. Trubar je tudi slovel kot priljubljen pridigar; brigal se je t prvi vrsti za cerkev, pa ni pozabil tudi tole; po njegovem prizadevanju so kranjski stanovi ustanovili L 1663 latinsko-nemsko telo (gimnazijo) v Ljubljani.
Od mladosti do smrti je Trubar gorel t ljubezni za evangelij? evangelij mu je bil več nego domovina, prijatelji, čast in posvetno imetje. Srčno je ljubil svojo domovino, dasi je Živel daleč od nje kot prognanec. V Trubarju so našli reveži in stiskani svojega zaščitnika. Trubar je bil bister mislec, poleg tega zvestsgs, odkritega značaja, dosleden v delovanju, v občevanju resen in mil. Za stojo idejo je deloval brez ozkosrčnosti, previdno in prizanesljivo. Edina skrb so mu bila njegova književna podjetja. Nasprotniki in o vi raki njegovega književnega delovanja so ga sicer za hip mogli raz-dražiti, a kmalu se je pomiril; poznal ni sovraštva in maščevanja. Kot pisatelj ni bil Trubar samostojno vstvarjajoč duh) vendar pa niso njegovi prevodi navadno suženjsko delo. Ako je bilo treba, se je pač zvesto in točno oklenil izvirnika; t drugih slučajih pa se je pokazal mota lastnih misli is duhovita kombinacije. Njegov slog je priproit. Predmet ceni vitje nego obliko. Jezik in knjiga mu je le sredstvo, da kar najbolj mogoča razširi tvoja
Sta li že kupili slovenski prevod znamenitega Waiimiinda?
za vsakega  poslanca, s dolgimi, otroboveznimi
gOTOri.
Kratkovidni politiki so sicer mislili, da bodo nori »ljudski zastopniki* opustili to razvado ter se postavili na edino, ljudskim koristim odgovarja joto stališče. A up je sel po Donavi.
Novi, «vsled ljudske volje zbrani* parlament je ubral čisto stopinje starega parlamenta, o čemur je .Gorenjec* že pisal. Finančni minister dr. pl. Korytowski je že meseca novembra I. 1. predložil državni zbornici proračun. A .ljudski zastopniki* so čutili v sebi potrebo, dovoliti vladi potom nujnega predloga Šestmesečni provizorij, to je, da je smela vlada do konca junija meseca L I. po svoji .previdnosti, ravnati z državnim denarjem.
In proračunski odsek je zboroval Štel je ravno 62 poslancev, ki so mlatili prazno slamo skoro tri mesece. — O podrobnostih teh dolgotrajnih sej pač ne moremo govoriti obširneje, ker nam ne dopušča skromno odmerjeni prostor, a pribiti hočemo le dvoje: prvič da je ministrski predsednik baron Beck izvrsten poznavalec svojih vernih slug, državnih poslancev, ki se ustijo po svojih listih v domovini, kakor tudi po raznih zaupnih in javnih shodih, da zastopajo neustrašeno edino le koristi svojih   volUcev,   in   drugič,   da  so slovenski klerikalci igrali ravno v tem odseku prežalostno vlogo, ker so se izrekli na usta nekega rimskega .doktorja*, da so nasprotniki čisto slovenskih srednjih šol; torej so to oni ljudje, ki vpijejo dannadan nad kakim slovenskim sdvokatom, ki slučajno vloii kak nemški utok na to ali ono sodnijo.
In meseca aprila je pričel državni zbor svoje redno zborovanje. — Dozdeva se nam pa, da je državni zbor popolnoma poslušen vladi, kajti le-ta napravi ž njim, kar hoče, in stari lisjak baron Beck je tsko izvrsten diplomat, da takoj ve, kje to ali ono stranko tišči čevelj. Porabiti zna vsako priliko, da ublaži na eni strani to stranko, a drugi stranki ponudi kak kompromis, ki ga lahko takoj ovrže po posredovanju tretjih oseb, raznih vladnih pri-ganjačer.
Državni zbor je pričel pod jako neugodnimi znamenji svoje delo. Pojavil s- je skromni učenjak prof. dr. VVabrmund iz inomostskega vseučilišča. Mož je slučajno na nekem shodu — ki bi ga sve-tovnost sicer popolnoma prezrla — povedal to, kar je mislil. In iz onega shoda se je čez noč ustvarila državi nevarno vprašanje, ki je žugalo vzdigniti iz tečajev ves avstrijski državni ustroj. Zakaj je ta •nevarnost* postavila v ospredje vsega avstrijskega državnega ustroja, menda ne bo težko umeti, kajti vlada je hotela imeti zopet priliko za sklepanje raznih kompromisov, k<-r se jc šlo za — povišanje skupne armade 5000 mož na stroške avstrijskih davkoplačevalcev.
Dan 13. maj ostane lahko o veko večen v zgodovini avstrijskega1 zakonodajstva, zapisan pa tudi lahko ostane v knjigah slovenskih, posebno pa kranjskih klerikalnih poslancev. Ta dan so namreč nalivrli zastopniki, ki vedno proglašajo na vseh shodih «smo edino le za koristi* revnega kranjskega ljudstva, kakor en mož glasovali zato, da se avtrijskim davkoplačevalcem naloži nov krvni davek, ki obstojev tem, da se bo vsako leto potegnilo 5000 m ledenice v več v vojaško službo, tedaj v ono službo, kjer se mladeniči popolnoma od tuje .Kristusu kralju*. — Kaki .stvarni razlogi, so privedli kranjske klerikalne poslance do tega, da so tako slepo sledili slovenskemu ljudstvu tako naklonjeni vladi, nočemo razkrivati. Rečemo le, dobre zastopnike imamo.
Prejšnji teden je pričel razpravljati držami zbor o proračunu. To je prva redna razprava v državnem proračunu tekom šestih let. — Ne obetamo si mnogo o tej razpravi, kajti po dosedanjem postopanju ljudskih zastopnikov na Dunaju smo prepričani, da se državni proračun reši tako, kakor želi vlada. Grmenja in govorjenja bo dosti, a sadu pravnic. In ko pride zopet tako zaželjeni čas pasjihdni in čas kislih kumar, videli bomo in slišali tudi kranjske klerikalne poslance krošnjariti sirom kranjske dežele s svojimi preležanimi govori, koliko dobrega so predlagali v raznih odsekih, a «stvarci razlogi* so bili krivi, da besede niso postale meso.
Nemška nevarnost na Gorenjskem.*)
Gorenjsko je bilo že pred otvoritvijo nove alpske železnice več ali manj znano skoro po vsej srednji Evropi zaradi  svojih naravnih krasot iu
*) Ta članek, katerega je spisal g. J. Klepec, smo povzeli iz »Slovenskega Branika«. Gosp. pisatelju naravnost povemo, da je njegov spis, kateri je gotovo, čeprav pisan iz najboljšega namena, zelo, zelo pomankljiv. Za dants omenjamo razmere ojeseničkem šolstvu. Tu.ni hira slovenska štirirazrednica (ne trirazrednica) s sto in stotinami slovenskih učencev na suširi, nemška štirirazrednica, o kateri g. pisatelj ne-v# ničesar, pa že bujno cvete, ker slovenski starši, omamljeni od vabečih slik tovarne in šolskega ravnateljstva, že skrbe za to, da polovico nemških otrok tvori slovenska deca. —
Tudi »Slovenski Branik* pepravlja v naslednji (6.) številki z dne 1. junija L 1. ta članek v toliko, da je nemška nevarnost na Gorenjskem še hujša, nego je to pisano v članku iz prejšnje (4.) številke. Tudi pravi, da mu je došlo obvesUlo, da šulferanjska šola na Jesenicah deluje te izza leta 1903. Prostore ji je dala na razpolago kranjska obrtna družba. S pomočjo kranjske hranilnice in kranjske obrtne družbe na Savi se je zgradilo na Savi peleg Jesenic ponosno šolsko poslopje z veliko telovadnico in otroškim vrtcem Od 1. 1906 je v tem poslopju nemška štiriratrednica. Slovenskih
navzlic slabim prometnim zvezam so je obiska vali tujci v prav znatnem številu. Ko se je pa v jeseni 1. 1906 otvorila novs alpska železnica, odprla in omogočila je tirnemu svetu vpogledu v naravne krasote in bogastvo Gorenjske; tujski promet pa se je v tej kratki dobi več kot podvojil. Toda še nekaj drugega se je po otvoritvi nove železnice izdatno izpremenilo — žaltbog v našo narodno škodo — nemštvo na Gorenjskem se je tako okrepilo, da nam je postalo skrajno nevarno.
Že pred otvoritvijo nove železnice jo imelo nemStvo na Gorenjskem trdne postojanke, ki si jih je znalo tekom let gospodarsko utrditi. Naš domačin ni spoznal bogastva Gorenjske, ni umel porabiti ugodne prilike, da vzdigne zaklade, ki so ležali nedotaknjeni v zemlji. Tujec pa, ki je obi-skaval naše kraje, spoznal je hitro prirodno lepoto in bogastvo in uvidevsi okornost našega domačina in njegovo gospodarsko neokretnost, je porabil ugodni čas in se okoristil na račun domačina Slovenca, ki je mesto gospodarja zamenjal z mestom hlapca, tlačena. Ko je končno domačin Slovenec spoznal to nenaravno razmerje, ta svoj nevarni položaj, je bilo že prepozno; tujec se je zajedel že tako globoko v njegovo meso, da ga ni bilo več mogoče pregnati s njegovih postojank. Nova železnica pa je odprla na široko pot nemškemu kapitalu in nemški podjetnosti na Gorenjsko, kajti svet za to je bil že pripravljen in obdelan. In od tega časa nemštvo na Gorenjskem vidno, korak za korakom napreduje tako, da moremo z vso res-nobo govoriti o nemški nevarnosti na Gorenjskem.
Najzapadnejla občina gorenje savske doline Fužine (Bela peč) je za nas že izgubljena. Občina Fužine sestoji iz vasi Ahlete, Zagrad, Koprivnik in trga Fužine. V Ahletab sla bila I. 1880 še 2 Slo-veneca, pozneje sta izginila. V Zagradu se je število Slovencev od leta 1880 do 1890 dvignilo s 7 na 22, padlo po 1. 1900 na 6, kar je občutna izguba. Tudi v Fužinah samih je število Slovencev od 1. 1880 do 1890 poskočilo s 44 na 74, v I. 1900 pa padlo na 49. Vsa občina Fužine je imela po ljtid • stvenem štetju iz 1. 1880 med 682 prebivalci 53 Slovencev (7 77«/,). To število se je 1. 1890 dvignilo tako, da je omenjenega leta bilo med 754 prebivalci 96 Slovencev (12-73'/,). L. 1900 pa je prebivalstvo občine padlo na 714 duš, padlo pa je tudi število Slovencev na 55 duš (7 7%)- Slovenci
otrok je v tej šoli Z6°/t- Vzgoja je nacionalnoneraška; celo imena slovenskih otrok ponemčujejo, n. pr. iz Čopa je narejen Tschopp, iz Robiča: Robitsch. Telovadnico nemške šole rabi nemški »Turnverein*. Na Jesenicah ni tri razredna, nego Ati rirazredna ljudska šola s štirimi paralel kami. V vseh razredih so dečki in deklice vkup, torej ni delk. in dekliške šole. V tej šoli je 8 učnih moči, ena provizotična. Ena učiteljica je Nemka, ostali so Slovenci. Defiuitivni učitelj Fabioc je prestavljen in i njim izgube Slovenci en glas v prvem volilnem razredu.  Jesenice so sedaj v največji nevarnosti.
muli in svoje prepričanje. V svojih spisih ne išče osebne slave; blago bližnjega mu je nad vse. Bil je Trubar mož dobrega srca, a znal je tudi nastopiti neustrašeno, ako je trebalo. Na nekaterih mestih nam iz njegovih spisov odseva dobrodejni dolenjski humor.
Trubar je predstavitelj prevažne dobe v zgodovini našega naroda. V tisti dobi se je poglobil verski čut, narodni jezik, dotedaj preziraa, je prišel do svoje veljave tudi v književnosti, kar pomeni začetek pravega kulturnega življenja; pojavila se je ideja splošnega bratskega življenja na podlagi medsebojne ljubezni; Slovenci so se spoznali s kulturnim svetom; položena je bila podlaga skupnega dela s Hrvati; tudi Slovenci ob mejah so se začutili kot del slovenskega naroda; reformatorji so vzbudili narodno šolo, ki bi imela voditi narod k skupni vzgoji, k nravnosti in izobrazbi.
Doba slovenske reformacije nam kaže v ospredju silne, energične in odločne, prepričane ljudi, zato vidimo v njej junaško dobo naroda. Na čelu tem zaslužnim možem pa je korakal naš Primož Trubar, kateremu bodi zato večna čast in slave in med njegovimi rojaki nepozaben spomin.
O pomenu ljudskih galerij.
Ob slavnostni otvoritvi ljudske galerije dne 27. maja 1908 v •Narodni čitalnici* v Kranju predaval prof. Maks o P ima t. Dalje.
Kakleo  namen  Ima  torej pravzaprav, ljudske galerija? Širiti hoče med najširšimi, zlesti preprostimi, srimovittml krogi zanimanje za   lepo slikarsko
umetnost. Pripomoči hoče ljudska galerija, da se nauči tudi navadni neučeni človek gledati in opazovati slike, da se tako vzbudi in goji v njem čut za lepoto, da ve tudi on ceniti veliki in blažilni vpliv, ki ga ima baš slikarska umetnost na človeško dušo, srce in domišljijo. Ljudska galerije ima namen pripraviti tudi navadne ljudi do tega, da se navadijo razločevati med pravo slikarsko umetnostjo in med slikarskim mazaštvom. In kdor bo enkrat prišel do pravega spoznanja, kaj je pravzaprav lepa slika in kako veliko vrednost da ima, bo skušal svoj dom, svojo sobo okrasiti s slikami, ki so v resnici lepe in ki napravIjajo človeku domovanje njegovo drago in ljubo. Pri tem se bo neimoviti človek zadovoljil s tem, da kupi dober posnetek lepe slike, imovitejši meščan pa bo naročil pri domačem slovenskem slikarju poljubno izvirno sliko. Tako bo ljudska galerija nadel a vala pot slovenskim umetnikom-slikarjem, de bodo mogli tudi dome kaj zaslužiti, da ne bodo prisiljeni, svojih moči prodajati tujcem.
Kako je urejena ljudska galerija?
V ljudski galeriji se ravstavljajo reprodukcije (posnetki) izvirnih slik najslavnejših slikarjev vseh časov in vseh narodov. Naenkrat se razstavi 20—25 slik. Preprodukcije so v resnici umetniško izvržene; velikost njihova je različne. Slike se razstavljajo v pultih in okvirih. Pult je napravljen teko, da ga gledalec lahko poljubno obrača in da more ogle« dovati razstavljeno sliko v razni razsvetljavi in od raznih strani. Vsaki sliki je pridejen majhen listič, ne katerem je zapisano ima dotičnega umetnika
kakor tudi predmet, ki ga slika predstavlja. Razen tega je pri vsaki sliki pritrjena mape, v kateri je spremljen bolj tli manj obširen popis slike. Ta popis je na razpolago gledalcu, da ga prebere in tako bolje umeva razstavljeno sliko. Ena serija slik je razstavljene dve aH tri tedne, potem le zamenja z drugo. Serije slik so skrbno izbrane in se, če le mogoče, ozirajo na sodobne razstave, to se pravi, da prinašajo posnetke istih slik, katerih originali so v istem času razstavljeni po raznih galerijah in ateljejih na Dunaju, v Pragi, v Lvovu, v Varšavi, v Petrogradu, v Parizu i. t d. Gledalo se bo tudi na to, da bo vsake serije kolikor mogoče raznovrstna in mikavna. Rastavljale se bodo poleg zgodovinskih slik pokrajinske poleg portretov razne študije i. t. d. Galerija se bo zlasti ozirala na slovensko in slovansko slikarstvo. Dobrih reprodukcij slik slovenskih umetnikov danes nimamo skoro prav nič ne raz« polago; a upamo, da bomo Slovenci tudi ne tem polju v doglodnem času napredovali, iu da nam bo tako dana prilika, da v naši galeriji postrežemo občinstvu tudi Is izdelki slikarjev - domačinov. Za enkrat si bomo v tem oziru pomagali tako, da bomo od časa do Časa razstavili kako domačo izvirno sliko in tako navajali naše občinstvo, da bo v zanimanjem zasledovalo tudi razvoj slovenske slikarske umetnosti
Komu je v prvi vrsti namenjena ljudske galerije?
Prvo previco do galerije imajo kajpada člani čitalnice. Ime ljudske pa pove, da je ustanovljena za vse kranjsko meščanstvo v najširšem pomenu
I. prilogi »Gorenjcu" II. 23 Ig 1.1908.
smo torej od 1. 1830 do 1890 napredovali absolutno (za 43 duš) in relativno (za 4*96%), v letih 1890 do 1900 pa nazadovali absolutno (za 41 duš) in relativno (za 5040/«). Vzrok temu na&emu nazadovanju je gotovo poneračevanje, kajti dvorazrcdna ljudska šola v Fužinah je popolnoma nemška in uciteljstvo strogo nemškonacijonalno. Slovenski otroci so tu izpostavljeni ponemčevanju, ki, kakor kažejo številke, tudi uspešno napreduje. Nemci v Fužinah imajo podružnico «Sudmarke» in «Schulvereina», .Turnverein* in dr., glavna za-slomba pa jim je nemška tvornica železnine, ki je tudi največ pripomogla k ponemčenju te občine. V narodnostnem ozira je občina Fužine za nas že izgubljena, kajti na to ni misliti, da bi si jo pridobili kdaj nazaj. Navzlic temu vendar ne smemo onih Slovencev, ki jih še ni doseglo ponemčenje, prepustiti njihovi usodi, kajti ako se z naše strani ne stori ničesar v njih ohrano, bodo, kakor kaže sedanji položaj, v dvajsetih letih popolnoma izginili. Potrebno je torej, da se slovenski iivelj v Fužinah okrepi, da se ga skuša na ta ali oni način ojaciti, da bodo mogel uspešno kljubovati nemškemu navalu.
Da se torej zavarujemo proti tej strani, je treba, da postane mejna občina Radeče narodna trdnjava, ki naj ne bi samo utrjevala in branila svoje postojanke, ampak tudi skušala ohraniti in okrepiti slovenski živelj v ponemčenih Fužinah. V Radečah naj se ustanovi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, javna ljudska knjižica, prirejajo naj se predavanja, narodne veselice i dr., da se povzdigne narodno zavest in narodni ponos ondot-nega prebivalstva. To je gotovo izvedljivo, kajti v ozadju leži narodnozavedna občina Kranjska gora, ki naj bode središče, odkoder bi izhajalo obrambno delo v gorenji savski dolini. V Kranjski oori je sedež podružnice sv. C. in af., ki naj deluje v gori omenjeni smeri; tam je tudi delavna podružnica »Slov. planinskega društva*. Javna ljudska knjižnica, ki jo je 1. 1906. ustanovila •Prosveta», dobro uspeva. Vendar zaradi malega števila knjig kmalu ne bo več zadostovala ukažcljnosti ondotnega prebivalstva. Zato naj občina, ki je v narodnih rokah, letošnje jubilejno leto proslavi s tem, da sama ustanovi veliko javno ljudsko kzjižico.
Potrebno je, da se tudi v Mojstrani in na Dovjem ustanovita javni ljudski knjižnici in podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, da se tudi tu z različnimi narodnimi prireditvami goji in širi narodna zavest. V Mojstrani se nahaja nemška cementna tvornica, katere vpliv se mora na vsak način omejiti s slovenske strani, dokler je še čas. Največji nevarnosti je pa izpostavljena občina Jesenice, središče gorenje savske doline. Ako bi padla ta v nemške roke, odrezana je cela gorenja savska do-
besede, to se pravi za tiste prebivalce našega mesta, ki sicer nimajo nobene priložnosti, da bi mogli ogledavali umetniško dovršene slike, in ki imajo še manj prilike, da bi si mogli kupiti take slike. K temu delu našega prebivalstva pa spadajo tudi naši dijaki. Nanje si je v prvi vrsti mislilo, ko se je snovala naša galerija. V šoli se sicer danes več stori za umetniško vzgojo naše mladine kakor svoje čase, vendar še vse premalo, to pa zlasti zato, ker razpolagajo naši učni zavodi z jako skromnimi učnimi sredstvi. Galerija naj torej nadomesti to, česar dijaku ne more dati šola. Svoj prosti čas naj dijak porabi v to, da si semintja ogleda našo galerijo. Tu se bo učil spoznavati pa tudi ceniti pravo slikarsko umetnost. Tu bo dobil vzpodbujo, da ne bo slep in brezbrižen za mnoge užitke slikarstva, ki se mu bodo nudili, ko pride v svet, v naša akademična mesta. Dragi dijaki! Polagam vam prav toplo na srce, da s pravim veseljem in s potrebno resnostjo zahajate v galerijo in s živahnim zanimanjem opazujete in se učite opazovati slike, ki se bodo tukaj razstavljale od časa do časa. Odslej se ne boste mogli nič pritoževati, da vam za časa srednješolskih študij ni bila dana nobena prilika, da se seznanite z idealno in pre* pomenljivo slikarsko umetnostjo vseh narodov, zlasti pa še slovanskih. Dalje prih.
Brodkovskl odvetnik.
Slika iz sedanjega življenja moravskega.
Češki spisal Vadav Benei-šumavskf; poslovenil Avgust PettiČ. Dalje.
»Ker me odbijajo," je pravil sam k sebi trmasto, .ne bodem se jim vsiljeval. Naj se is-
lina od ostalega slovenskega ozemlja in izpostavljena nemškemu navalu od dveh strani. Prebivalstvo jeseniške občine se zelo hitro množi. Po ljudskem štetju iz 1. 1880 so imele Jesenice 1478 prebivalcev (med temi 144 Nemcev), 1. 1890 že 2045 prebivalcev (med temi 144 Nemcev), 1. 1900 pa celo 3604 prebivalcev (med temi 239 Nemcev). Nemcev je bilo 2 7»/», 7*047,, oziroma 66%. Z otvoritvijo nove železnice so postale Jesenice važno križišče; število prebivalcev pa se je v tem času tako pomnožilo, da štejejo Jesenice sedaj nad 5000 duš. Toda tudi število Nemcev se je izdatno povečalo. Ze preje močna nemška postojanka, katere glavna opora je tvornica kranjske industrijske družbe na Savi, se je od tedaj zelo okrepila, zlasti ker železniški minister Dersohatta skrbi za to, da se na jeseniškem kolodvora nastavljajo najbolj zagrizeni nemškonacijonalni uradniki. Tako je nova železnica nemško nevarnost na Gorenjskem povečala, odprla je pot skozi Karavanke prodirajo čemu nerastvu g Koroškega. Nemci na Jesenicah so se trdno organizirali. Imajo podružnice <Schulvereina», «SuJmarke> in «Alpenvereina>, dalje <Turnyerein» in pevsko društvo «Stahl und Eisen». Schulverein vzdržuje na Savi nemški otroški vrtec, prihodnje leto pa se najbrže otvori schulvereinska šola. Za zidavo te šole je dala Kranjska hranilnica lansko leto 20.000 K, letos pa zopet 15000 K. Triraz-redna ljudska šola (deška in dekliška) na Jesenicah, ki bi morala v očigled tem dejstvom biti cvetoč kulturen zavod, se vsled nerednih občinskih razmer ne more razvijati, ker ji primanjkuje šolskih prostorov. Najbolj žalostno pa je, da deželni šolski gret nastavlja na tej šoli tako učiteljsko osobje, ki je s prav malimi izjemami v narodnostnem o žiru popolnoma nezanesljivo, in tako neposredno pospešuje nemške težnje. Dalje prih.
_Gospodarski del. ■
□ □ □□ □
Narodno gospodarstvo.
Dalje.
///. Glavnična obresti.
Oni del dohodkov, ki ga daje glavnica kot podlaga produkcije, se imenujejo obresti (glavnična ob res t). Ce se en del tega glavničnega donosa mora porabiti za vzdrževanje in odmeno glavnice, govorimo o kosmati obresti, preostanek tvori čista obrest. Nekdo da v najem svojo hiio z vso gostilniško opravo v njej. Na-jemščina, ki se plačuje za hišo z opravo vred, tvori kosmato glavnično obrest Ako od te svote odštejemo stroške za vzdrževanje, davke, zavarovalnino in upravne stroške, dobimo čist glavnični donos, Čisto obrest
vrše volitve brez mene. Če nimajo zaupanja do mene, ne zaslužijo, da bi se pulil zanje."
Dopis mu je bil nov izgovor pred njegovo vestjo in ga vtrdil v sklepu, da bode prenehal truditi se za javno delovanje, dokler se ne odloči zadeva o ženini doti. Javnim stvarem pusti svoj tek in doma bode vžival zakonsko srečo, ki bi si jo bil skoro uničil.
Prišel ni na prihodnje seje volilnega odbora.
Najtežje je prenašal njegovo ravnanjeMudra, ki se je kakor vedno udeleževal poln veselja in vneme volilne agitacije. Kremenih' .emigrant" ni mogel pojmiti, zakaj je doktor tako len. Poznal je njegovo govorniško nadarjenost, slišal ga je nekolikokrat govoriti pri sodniji in v svojem navdušenju je bil prepričan o njem, da bi potegnil cele Brodkovice za seboj, ako bi imel le en volilni govor.
Volilni odbor je naročil Mudri, da naj pridobi pooblastila od voHIccv, ki so stanovali v okolici, a so vendar imeli v mestecu volilno pravico. Radovoljno je prevzel to nalogo. Šlo je sedaj le za to, da si izprosi od svojega šefa dovoljenje za nekaj popoldni, ki jih je potreboval za izhode v okolico.
Kuhala je poslušal njegovo prošnjo z mračnim čelom, ker se je še sedaj jezil zaradi žaljivega dopisa v novinah.
.Ni mogoče, Mudra," je rekel strogo. »Potrebujem vas v pisarni. Naj obleta to Pejčoh z mladim Svozilom."
Mudra se je prestrašil.
•Gospod doktor," je rekel proseče, »nadomestim zamujeni čas drugače, vendar obljubil sem že, da prtakrbim izročeni mi nalog."
Glavnična obrest se deli: 1. v prvotno obrest, če se prejema od glavnice, naložene v lastnem podjetju (podjetniški glavnični dobiček), 2. v dogovorjeno obrest ki se prejema zato, ker se uporaba glavnice prepusti komu drugemu. Ta je zopet lahko ali a) posojilna obrest, če se prepustc porabne ali potrošne dobrine, ali b) najem nina, če se prepuste neporabne ali nepo-trošne dobrine. Ako se prepusti zemlja, govorimo navadno o zakupnini.
Razmerje med vrednostjo glavnice (vzražene v denarju) in njenim donosom (tudi izraženim v denarju) se imenuje obrestno merilo ali obrestna stopinja, in sicer se obrestno merilo izraža na ta način, da se določi oni del denarne vrednosti glavničnega donosa, ki odpade na 100 ali 1000 vrednostnih enot (od sto, pro-centnim % ali od tisoč, pro mille %<>).
Obrestno merilo je glavni pripomoček, da moremo med seboj primerjati ne le posamezne glavnice, temveč tudi različna premoženja, n. pr. zemljišče in tovarniško podjetje. Če kako podjetje donaša čisto 20.000 K, ima pri 4% obrestnem merilu vrednost 500.000 kron.
V starem in srednjem veku, ko se je po-sojevalo samo, če je kdo prišel v zadrego (kon-sumptivni kredit), so smatrali glavnično obrest za krivično in neupravičeno. Mojzes, Aristotel, Katon in Tomaž Akvinski so obsojali vsako jemanje obresti, češ, da denar ne more roditi denarja (nummus nummum parere non potest). Toda že K al vin je izprevidel, da obrest ne izhaja od denarja, temveč od njegove produktivne uporabe. Vendar so pa razni narodnogospodarski pisatelji navajali različne, včasih si docela nasprotujoče vzroke za upravičenost obresti, in v zadnjem času je zlasti dunajski profesor Bčhm-Bavverk z veliko bistroumnostjo dokazoval, da glavnična obrest temelji na različni vrednosti sedanjih in bodočih dobrin, ker tudi posojevanje na obresti ni drugo nego zamenjava sedanjih dobrin za bodoče. Pa tudi, če njegovo naziranje vzamemo za podlago svoji razpravi, v resnici potrjujemo samo prvotne gospodarske nazore, da uporaba provzroča dohodek iz glavnice, bodisi, da se uporablja lastna glavnica ali pa se izposoja tuja glavnica, za katero je ravno vsled tega, ker je vir novih dohodkov, lastniku treba plačevati neko odškodnino za uporabo (najemnino). Razlika med sedanjimi obstoječimi dobrinami in med dobrinami, ki bodo šele v pri-hodnjosti na razpolago, se namreč utemeljuje s tem, da je 1. razmerje med potrebščino in pokritjem v sedanjosti neugodnejše, nego v bodočnosti; 2. da se bodoče potrebščine v sedanjosti manj cenijo, ker se ne morejo še tako natanko določiti ali vsaj pregledavati in 3. kar je najvaž-neje, ker se more z dobrinami, ki so v sedanjosti na razpolago, pridobiti druge dobrine, doseči premoženje in dohodke.
Ker je glavnična obrest pravzaprav le gotova cena za uporabo glavnice, veljalo glede visokosti obresti določbe, po katerih se ravna cena sploh. Merodajno za visokost obresti je torej razmerje med ponudbo in vpraševanjem, t. j. med razpoložljivo glavnico in potrebo. Na ponudbo vpliva:
,Vi niste smeli ničesar obljubiti brez mojega dovoljenja," je izpregovoril naglo doktor. »Po žalitvah, ki so se mi dogodile v novinah, ne morem pripustiti, da bi kdo iz moje pisarne deloval z ljudmi, ki me dolže izdajstva. Jaz nisem doslej ničesar izdal in v ničemer varal zaupanja meščanstva, a moje zasebne razmere jih ne brigajo prav nič. Povejte jim to."
»Gospod doktor," je začel za trenotek Mudra ves zardel, s tihim in jecljajočim glasom, kakor bi se mu krčilo grlo, dovolite, da vam povem, da so se oni zanašali trdno na vas in da se jih je polotila nezaupljivost do vas stoprav potem, ko niste prišli k seji in ko je gospod Albrecht rekel--"
Mudra ni mogel dalje, obtičal je in stopil je na prste, kakor bi hotel s tem še bolj omiliti svoje besede.
»Kaj da je rekel Albrecht?" je vzkliknil jezno doktor.
»Da se ne vdeležite volitev ali pa da bodete volili ž njim," je rekel naglo Mudra.
»To govori o meni?" je zakllcal doktor In vrgel škarje, ki jc držal v roki, na stol. »In oni so verjeli, da bi mogel iti z Albrechtom in z Židi? Zaraditega so ue tedaj raztrgali v novinah in blatili mojo domačijo? To je bedarija! — Dobro I" je nadaljeval po trenotku. »Ako hočejo imeti moje neprijateljstvo, lahko ga imajo, ldite in povejte jim, da ne trpim, da bi kdo iz moje pisarne ganil tudi le t roko pri teh volitvah. Tu sem jaz gospodar, razumete!?"
Zadnje besede je izgovoril z divjim glasom in skočivši s sedeža, je počel hoditi z velikimi koraki po sobi, kakor vselej, kadar je bil fazljučen.
1. Množina glavnice in število kapitalistov, ki izposojajo glavnico. Množina glavnice v deželi ali v narodu pa zavisi od čuta varčnosti, ki se je razvil v prebivalstvu, od go spodarskega razvoja in dohodkov iz inozemstva Dežela, koje glavni pridobitni vir tvori poljedel stvo, ne bo tako lahko razpolagala z glavnico, kakor dežela s cvetočo industrijo. Bistvenega po mena pri tem je tudi organizacija kredita.
2. Vrednost, ki jo dobi »posojevalecglav nic, če sam uporablja svojo glavnico. Obresti mu morajo donašati vsaj toliko, kolikor misli, da bi mu donašala glavnica, če bi jo uporabljal sam.
3. Pogoji, kateri so merodajni za plačevanje obresti. Če dolžnik ni varen, treba bo obrest zvišati, ker bo en del obresti le premija za riziko, da se dolg morda ne povrne ali pa se izgube obresti. Istotako bo obrestno merilo večje pri dolžnikih, ki plačujejo v denarju z manjšano vrednostjo.
Na vpraševanje pa vpliva:
1. Število tistih, ki bi si radi izposodili glavnice, in množina glavnice, ki sije žele. To pa zopet zavisi od produkcije v deželi in produktivnosti podjetij, ki provzročijo vedno nove investicije in torej zahtevajo vedno novega produktivnega kredita. Seveda se glavnice najprej polotijo takih podjetij, ki jim obetajo največ dobička, toda sčasoma se vržejo tudi na manj donosna podjetja. Višina obrestnega meula se bo ravnala po donosu one glavnice, ki se še more obrestonosno sploh uporabiti, ker bi sicer ležala neplodna.
2. Važnost, katero pripisujejo vpraševale! ponujanim glavnicam, bodisi z ozlrom na uporabo glavnice za produkcijo ali konsumpcijo, ali z ozirom na glavnično svoto, dobo, za katero se vzame posojilo in pogoje, pod katerimi se mora posojilo vrniti.
3. Plačilna zmožnost posojilojem-nikov,ki zavisi od njihovega premoženja ali pa uporabe izposojene glavnice.
Obrestno merilo ima neko zgornjo mejo, nad katero se v rednih razmerah ne povspne, in tudi neko spodnjo mejo, pod katero vedno ne pade. Zgornjo mejo določuje dobiček, ki ga donaša uporaba kredita. Ako bi bila obrest tako velika, da bi izposojena glavnica sploh ne donašala dobička, potem tudi izgine povpraševanje po glavnici. Istotako ne bo nihče izposojal glavnice in jo raje sam uporabljal, če ne dobi za njo zadostne odškodnine.
Pri podjetniškem dohodku smo videli, da o kakem izenačenju ne moremo govoriti; drugače je pri obrestnem merilu. Sicer tudi tukaj vplivajo na obrestno stopinjo razni momenti, kakor čas, riziko, varščina, vrst* posojila, toda pri posameznih vrstah, n. pr. pri hipotečnih, meničnih, lom-bardnih posojilih opazujemo enako obrestno merilo, ki se sicer v krajši ali daljši dobi morda izpremeni, toda izprememba velja za vsa posojila iste vrste. Na to se nanaša tudi takozvano povprečno, srednje, v deželi navadno obrestno merilo, t. j. obrestna stopinja, ki se plačuje za večja, popolnoma varna, na daljšo dobo sklenjena posojila.
Splošno se sodi tudi v narodno • gospodarskih knjigah, da obrestno merilo polagoma pada, ker se je glavnica v zadnjih stoletjih bolj pomnožila kakor prebivalstvo in uporaba glavnice. Gotovo je padanje obrestnega merila zelo važnega pomena v narodnem gospodarstvu. Če je obrestno merilo nizko, so tudi produkcijski stroški nižji in se je moči poprijeti podjetij, ki bi sicer radi predragega kredita ne mogla nastati. Noben podjetnik ne bo
»Vendar, gospod doktor," se je odzval zopet stisnjeni glas Mudrov, »jaz ne morem preklicati svoje besede. Kaj bi se reklo po mestu o meni, če bi se razglasilo, da sem odrekel meščanstvu svojo pomoč v tako odločilni dobi?"
»Pa— pa ne morete ostati dalje v moji službi," je ostro siknil doktor.
Mudra je povesil glavo.
»Gospod doktor," je počel za trenotek jec-Ijaje od razburjenja, „ko ste prišli sem, sem imel trdno nado, da vas vidim v nekoliko letih na čelu občini, da dvignete naše mestece, da probudite v naši okolici domoljubno gibanje —"
»Ali ne skrbim dovolj, ne delujem-li dovolj?" je vzkliknil doktor, kateremu se je globoko v zavesti zabodla ost Mudrovega govora. In pogledavši zaničljivo svojega uslužbenca, je zagr-me! nanj: »Kaj, mogoče mi bodete še vi kaj očitali sedaj, nesramni, drzni človek?!"
•Gospod doktor!" je zavpil Mudra.
•Glejte, tudi ia mi hoče predpisovati, kaj naj delam!" je vihral doktor dalje. »Lahko greste ! Pojdite! Ne potrebujem vas, nočem vas gledati več v svoji pisarni."
In skočivši k blagajni je zagrabil nervozno ta denar in ga vrgel na mizo.
»Tu, tu imate svojo plačo do konca meseca midva sva gotova, popolnoma gotova! Pojdita! Poberite te — proč odtod I"
| gradil železnice, ki mu v najboljšem slučaju donaša 4 odstotne obresti vložene glavnice, ako sicer glavnica donaša 5 odstotkov. Če bi pa povprečno obrestno merilo padlo na 3 odstotke, tedaj bodo gotovo podjetniki raje vložili glavnice v podjetja, ki jim donašajo več obresti. S padajočim obrestnim merilom se torej produkcija širi in raz-teguje na vedno nova polja. Poleg tega pa padanje obrestnega merila vpliva tudi na razdeljevanje dobrin sploh. Če je obrestna stopinja nizka, se bo mogla večja svota razdeliti med delavce, sodelujoče pri produkciji in podjetnik bo istotako imel večji dohodek.
Res je, da nahajamo pri izobraženih narodih manjše obrestno merilo, nego pri kulturno nerazvitih plemenih. Obresti po 10—12 odstotkov časih niso bili nič nenavadnega in še kranjske zemljiške knjige iz prejšnjega sioletja izkazujejo po nekod nad 20 odstotno obrestno merilo. Toda že pri Rimljanih opazujemo skoro isto višino obresti kakor v sedanji dobi in na Nizozemskem je deželno narodno obrestno merilo koncem 17. stoletja iznašalo le 2'/s%. Zato mislimo, da se z gotovostjo na more trditi, da ima obrestno merilo tendenco padati, temveč opazujemo pri njem neko valovanje, ki je bilo zlasti v preteklem stoletju za producente in konsumente ugodno, ki nas pa ne opravičuje, da bi mogli pričakovati še ugodnejega stanja v bližnji ali daljni bodočnosti.
DrŽava dandanes s postavodajstvom več ne stavi meje, katere obrestno merilo ne sme prekoračiti, vendar pa določuje kazni za oderuhe, ki izkoriščajo lahkomišljenost, neizkušenost in stisko ljudi.
IV. Delovna plača.
Delovna plača je cena za prepustitev delovne moči. Po kakovosti dela razločujemo plačo za telesno delo (mezdo), uradniško plačo in posebno plačo za duševne
{>rodukte (honorar). Največje praktične važnosti e mezda, ker je največ ljudi navezanih na njo in bistveno sodeluje ter naposredno pri podjetniškem dohodku.
Mezda se lahko plačuje v denarju ali na-turalijah in po tem tudi ločimo denarno in naturalno mezdo. Pri naturalni mezdi, obstoječi v dobrinah, ki so potrebne za preživljanje, je delavec bolj navezan na delodajalca, dočim sta pri denarni mezdi delodajalec in delojemalec le v toliko odvisna drug od drugega, da prvi poslednjemu daje za porabo njegove delovne moči določene denarne zneske, sicer pa nima nobenega vpliva na njegove življenske razmere.
Tudi govorimo o imenski (nominalni) in dejanski (realni) mezdi v istem smislu kakor pri dohodkih.
Mezda se more odmeriti po času, kolikor traja delo, (časovna mezda), ali po množini dovršenega dela (mezda od kosa ali akordna mezda). Kjer se more meriti delo posameznega delavca tudi po kakovosti, bodi si da dela za se ali se more njegovo delo razločiti tudi v skupnosti, tam je priporočati akordno mezdo, ker delavca bolj vspodbuja na delo, pomnožuje produkcijo in zmanjšuje nadzorovalne stroške. Ako to ni mogoče, treba je plačevati od ure ali časa in z nadzorovanjem skrbeti za uspešno uporabo delavne dobe. Dalje priti.
$t zabite Ciril-M<todoi< družbe!
Letošnja gosenic]! talega.
Silna je škoda, katero provzročajo letos požrešne gosenice na sadnem drevju po vrtovih. Dobe se celo 15 do 20 let stara, močna drevesa, katera so brez listov, popolnoma objedena, vidi se samo na drevesu objeden listni pecelj.
Dr-^od se zopet vidi po 8 do 10 zapredkov ali goseničj. i gnezd, v katerih so se preobrazovale in levile gosenice.
Zal, da naši ljudje po deželi ne videjo in ne rnajo preceniti škode, katero bodo gosenice še provzročile v bližnji bodočnosti, ako se jih ne prične takoj pokončavati z vso brezobzirnostjo. Naši ljudje vidijo škodo šele takrat, ko je drevo popolnoma objedeno in uničeno. Zato slišimo ravno letos: «Kaj bode, vse hočejo gosenice požreti, in koliko jih je, tam jih je videti celo kepo na drevesu; sadno drevje je dobro kazalo, obilo cvetelo, a sedaj je skoro golo*.
Opazovali smo že pred 4 aH 3 leti, da se ravno po Gorenjskem silno razmnoži takoime-novani «Prsteničar, obročkar, ponekod imenovan tudi srebrn i ca ali z latinskim imenom gastropacha neustria.
Svoječasno, pred kakimi 10 ali 14 leti smo imeli tudi goseničjo nadlogo, a takrat je bila razmnožena gosenica «glogovega belina, pontia crataegu, katero so pa ljudje vsled pouka učitelj-stvn, šole in javnih oblasti skoro popolnoma uničili. Vsako pomlad so namreč obirali s sadnega drevja ter sežigali mešičke, v katerih so preziru o -vale mlade gosenice, a kar je še odšlo smrti in se razvilo gosenic, so prav pridno mastile se po drevju. Kakor rečeno, s temi danes nimamo opraviti.
V naslednjem na kratko popišemo, kako izgledajo današnje gosenice. Pazljiv opazovalec zapazi posebno na mladem, žlahtnem drevju že v zimi, ko narava počiva, na mestih, kjer so priraščene veje k deblu, takoimenovanem cvejnem obročku* cel krog, podoben prstanu neke lepljive, žlezasto tvarine. To so jajčka, katere zleze samica nekega metulja, ki je svitlo rumene barve, mnogokrat tudi temno rjave, ki ima na zgornjih krilih dve rjavkasti progi. Metulja imenujemo prsteničar ali ob-ročkar ravno vsled tega, ker položi samica jajca na veje v podobi obročka. Samica je večja od samca, bolj okretna, tako da niti letati ne more, po hrbtu precej kosmata, zadnji del je močno ob-raščen in z dlakicami pokrit.
Ta jajčka so tako skupaj zlepljena, da ni mogoče odtrgati niti enega, ali da bi jim vremenske neprilike kaj škodovale.
Ako nadalje tako gnezdo opazujemo, se v zgodnji spomladi iz teh jajčec vsled toplote izvale majhne goseničice, katere gnezdijo v mladosti skupno v pajčevinastem gnezdu, katerega same narede. Kakor hitro malo odrastejo, gredo narazen, iskaje si živeža s tem, da objedajo razvijajoče se pope in listje sadnega drevja. Gosenice so sila požrešne, katere se pa mraza in slabega vremena silno boje. Kakor hitro nastopi slabo vreme, pridejo skupaj v eno gnezdo, katero pre vlečejo z močno volnato pajčevino najraje, kjer je priraš-čena veja deblu, kjer se jih nahaja po cele trume. V takem gnezdu se jih najložje pokonča, da jih zmasti ali požge. Ima gosenica to lastnost, ako jo preganjaš, da se na tla spusti in v travi rada skrije; vendar ne pade na tla temveč se spusti po nitki, katero spušča iz sebe. Zato spada ta gosenica in metulj med prelce, t. j. v oni rod, v katerem je sviloprejka.
Gosenica vedno raste in raste, Čim večja je,
Denar je padel na tla vsled naglega giba njegove roke.
Mudra je z grozo pogledal na svojega gospodarja.
»Poberite si ga in pojdite!" je rjul doktor.
Ubogi solicitator se ni ganil z mesta in topo gledal na razkačenega doktorja, ki je s sreplm pogledom begal po sobi in hipoma zaloputnil duri ter odšel v svojo sobo.
..Emigrant" je ostal sam v nemi vznemirjenosti. Bilo mu je do joka. Tega ni zaslužil za svoje zvesto in marljivo službovanje. Ko se je čez trenutek vzdramil iz svoje ostrmelosti, je dvignil odločno glavo, pobral s tresočo roko razmetano mesečno plačo in zapustil pisarno.
Čimbolj so se bližale volitve, tem gorečnejšo delavnost sta razvijali obe stranki. Albrecht je deloval na prevrat in sedeval pozno v noč nad volilnimi imeniki, premišljujoč o sredstvih, kako bi si pridobil tega ali onega volilca. Sprejel je od kazine H. znatno svoto denarja in Brodkovska hranilnica je razposodila že ves svoj denar med revnejše volilce proti trdni obljubi, da bodo volili z Albrechtom.
A tudi narodna stranka se je trudila, da bi si zagotovila napadano vlado v občini. Seveda ni poznala in imela takih uskokov, na katere je polagal Albrecht največji pomen.
Pravila meščanske čitalnice so se med tem potrdila in nekoliko dni pred volitvijo se je pri' redila, »pri slovanski lipi" ustanovna slavnost, pri kateri se je imela utrditi sprava Pejčohovcev in Kanjakovcev. Udeležba je bila obilna in med navzočini je bilo tudi nekaj takih, ki sq sprejeli denar od Albrechtove stranke.
Zdravnik Svozil je vstopil v dvorano, vodeč Karlo, s katero se je bil zaročil v poslednjih dneh. Takoj po volitvah je imela biti svatba. Gospa županova in njena hčerka sta imeli za zabavo nove krasne obleke, ki so vzbujale s svojim krojem in svojo bogato opremo občo pozornost. Županja je hotela tudi pri spravi strank pojeziti svojo tekmovalko vsaj z novimi modnimi oblekami, a tega ni mogel zabraniti Pejčoh.
Kanjakova je bila zelena od zavisti, ko je zapazila neljubo neprijateljico tako napravljeno. Obe tekmovalki sta menjali nekoliko ostrih pogledov, na kar je pošepetala gospa Kanjakova svoji sosedinji.
»Poglejte jih, kako se Šopirita z novimi oblekami! A kdo ve, ako jih nista kupili iz občinskega denarja. Kje bi ga vzeli drugod zanje?"
Nihče ni slutil, ko je izpregovorila gospa Kanjakova to zaničljivo opazko, kak vpliv bode imela na usoda mesta«
Ko so se občani pomenkovali vneto o volitvah, ko ao se pripravljali na Albrechta in go-
II. prlloja „Gortnlcu" it. 23 U 1.1908.
bolj je požreSna. Ko j« doraičeoa, sredi meseca maja, kar je odvisno od vremena, toplote in hrane iznaša njena dolgost 3 cm, po zunanji podobi je redko kosmata, višnjevkasto-rdeekasta z rumenimi črtami in belo progo po hrbtu. Glava višnjevo-siva, na kateri sta dve veliki, črni piki.
Koncu maja ali do srode junija se gosenica zabubi v belo pajčevino, posuto z rumenim pra In m, katero spušča iz sebe, ko >e zabublja.
Iz te bubo izleti metulj nekako v mesecu juliju, kateri se takoj oplodi. Oplojena samica odloži po 200 do 300 jajčkov tako na mlada debelca ali vejne obročke, kakor smo prej popisali. In s tem se prične proces ali preobrat tako kot smo prej omenjali.
Sedaj nam je umljivo, zakaj se tako silno razmnožuje. Torej če odloži ena sama samica 300 jajčkov, iz teh se izvali spomladi tristo gosenic, ki delajo škodo, se ob svojem času zabubijo; če bi prišle tako samih metuljev le polovico, t. j. 150, imamo drugo leto 2e 150X300 = 45.000, reci: štir idesetinpet tiso č gosenic. To je ogromno število, ki se pa piihodnje leto zopet silno pomnoži. In toliko požrešnih želodcev mora tudi kaj uničiti 1
Zato pa kličemo: Na boj proti golazuit Vsi: učiteljstvo, šola, oblastnije, javni funkcijonarji. Ljudstvu treba kazati pretečo nevarnost, da se gosenica ne razmnoži po celi deželi in ne uniči truda in dela slovenskih sadjarjev.
Kako škodo napravi tak mrčes, vidimo n. pr., da je smrekov lubadar opustošil posebno po Češkem obširne gozdovo igličevja.
Kakor že rečeno, pokončujejo se gosenice najuspešneje, če se jih masti in sicer takrat, ko se nahajajo vsled slabega vremena skupaj, ali se ovije roku s slamo ali cunjo ali pa z leseno lopatico.
Požiganje ne moremo tako priporočati, ker jc drevje v najbujuejsein soku iii vsled vročine rad luhad popoka, oziroma se taki vžge, da škoduje drevesu. Tudi rade gosenice popadajo na tla.
Končno izrekamo željo, da bi bilo prav, ko bi se tudi naši kraetski učitelji malo zganili in ljudstvo poučli v tem. Jožef Jenko.
♦  » *
Tedenski   sejem ▼ Kranju dne L Junija
1908. Prignalo se je — konj, 185 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 9 domačih telet, — hrvaških telet, 262 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domače ovce, — hrvaških ovac, — kozi iri — buš. — Pitani voli 100 kg K 80"—, na polovico 100 kg K 76—, za pitanje 100 kg K 72»—". — Pšenica K 11—, proso K 7 —, rž K 950, oves K 8-—, ajda K 8 75, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks — in krompir — za 50 kg.
V mestni klavnici v Kranju je bilo v mesecu majniku 1908 zaklanih 67 goved, 77 telet, 34 prašičev, 3 koštrunov in 1 kozliček. — Vpeljali so v mesto 322 kg vampov, 377 kg govejega in prašičjega mesa, 5'/i bonov špeha, 7* zaklane govedi, 26 zaklanih telet, 17 zaklanih prašičev, 9 koštrunov in 4kg kozlička.
Mestna hranilnica t Kranju. V mesecu maju je 314 strank vložilo 111.353 K 11 vin. 418 strank dvignilo 175.989 K 39 vin. 20 strankam se je izplačalo hipot. občinskih posojil 33 900 K. Stanje hranilnih vlog 4,348.137 K 86 vin. Stanje hip. posojil 2,835.518 K 08 vin. Denarni promet 567.054 K 43 vin.
vorili napitnice na zdravje volitev, so potovale one besede od ušes do ušes, od mize do mize, so rastle in pridobivale na gotovosti in drznosti, dokler niso prišle slednjič do ušes gospe Pej-čohove.
Zardela je v obraz in poskočila kvišku, kakor bi jo pičil gad in gotovo bi bila napravila javen škandal, a njene tekmovalke ni bilo več v dvorani. Odšla je, ker ni mogla več gledati novih oblek, s katerimi jo je zatemnila Pejčohova.
Drugega dne je pridrvila županja kakor vihra v Kubalovo pisarno in želela govoriti z odvetnikom.
»Gospod doktor," je vpila divje, mahaje s tolstima rokama," zgodila se mi je grozna žalitev. Vso noč nisem mogla spati; čuda, da se nisem zadušila od ljutosti in jeze nad tem, kar se mi je zgodilo."
.Pomirite se, milostiva," ji je prigovarjal doktor, »v sedi te se in mi povejte, česa želite."
»Želim, da bi mi napisali tožbo radi žaljenja Časti," je izbruhnila iz sebe in se vsedla, vendar takoj zopet skočila s sedeža. Obraz ji je žarel, oči se ji iskrile in vedno si je morala hladiti razburjeno čelo. »Onečaščena, oskrunjena sem, celo mesto kaže s prstom ua mene. To se ie ni zgodilo nikdar, nikdar!"
»Vendar dovolite, tako ne pridemo k cilju," jc rekel odvetnik. .Govorite mirneje."
Dalja prib.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu maju 1908 je 230 strank vložilo 75.555 K 54 vin. 206 strank vzdignilo 69092 K 08 vin 22 strankam se je izplačalo posojil 29.360 K. Denarni promet 310.632 K 36 vin.
Mestna hranilnica ▼ Kamniku. V mesecu maju 1908 je 166 strank vložilo 47.515 K 98 vin. 166 strank vzdignilo 98 649 K 26 vin. 8 strankama se je izplačalo hipotečnih posojil 9.300 K. Stanje hranilnih vlog K 1,642.622 K 97 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,282.677 K 39 vin. Denarni promet 419.449 K 67 vin.
Mlekarske raastave ▼ nedeljo na Vrhniki se je udeležilo, kakor se nam proroča, 34 mlekarskih zadrug. Vzorcev je bilo na ogled 40. Neki list je pital v pondeljek, da je razstavilo svoje izdelke 43 mlekarskih zadrug, kar pa ni odgovarjalo resnici. V splošnem moramo reči, da naše maslo lahko konkurira toliko hvalisanemu danskemu, katero je bilo tudi na upogled, bodisi glede okusa, bodisi glede zunanje oblike. Ker še v nedeljo po-kušnja ni bila dovoljena, se o dobroti in okusu posameznih razstavljencev ni mogočo izreči. Priznati je, da stoji kranjsko mlekarstvo mnogo pred sosednjim goriškim, vsaj po razstavljenih vzorcih sklepamo tako. Nekaj vzorcev je bilo iz centralne mlekarne v Tišinu (Slezija). Pozornost je vzbujal kip našega cesarja, narejen iz sirovega masla, katerega je izd. g. Zaje. Gorka temperatura je bila kriva, da se je jelo maslo topiti in tako marsikateri vzorec ni imel nikake prvotne oblike, kar pa vpliva na obiskovalca razstave neugodno. Poleg tega je bilo razstavljeno nekaj mlekarske posode, obstojni deli mleka v kozarcih in odstotkih, nesnaga posameznih zadružnikov vrhniške mlekarne v mleku, g Bonač je izložil svoje založne tiskovine za mlekarne in g. J. Legvart svojo najnovejšo knjigo, opremljeno z samimi številkami in tabalemi o plačevanju mleka po tolšči. Raslave se je udeležilo več odličnjakov zastopniki ministrstva, deželnega odbora i. L d,
-ko.
Umetnost in književnost
□□□□□
Bo) klerikalizmul I/šla je znamenita brošura inomostskega profe=orja L Wahrmunda, ki je pro-vzročila po vsej Avstriji silno mnogo hrupa, tudi v slovenskem jeziku. Nemci so izdali že okrog 40 izdaj. Dočim stane nemški izvod 120 K, volja slovenski prevod samo 70 vin. Zatorej si naj jo nabavi vsak napreden in svobodomiseln Slovenec. Dobiva se po vseh knjigarnah.
Zemljepisno - zgodovinski popil kranjskega okraji, katerega bode izdalo učiteljsko društvo za kranjski politični okraj, hode obsegal dva dela: splošni in posebni. V prvem delu bode podal pisatelj geologični sestav in pregledan zemljepisni opis, nadalje bode obsegal ta del tudi splošno zgodovinsko podobo političnega in socialnega razvoja in nazadnje sliko narodno-gospodarskega življenja našega okraja. V drugem delu se bodo vistili popisi vseh političnih občin; uredniški odsek bode namreč združil in skrčil popise, ki jih bodo vposlala šolska vodstva, v one političnih občin, ne bodo pa se objavili popisi šolskih okoliščev, kakor se je prvotno namerjalo. Žito prosi uredniški odsek vse gg. tovariše, da že sami združijo popise šolskih okoliščev in podajo celotno sliko politične občine in tako prihranijo odseku dosti nepotrebnega dela in zavlačevanja.
Knjigo bodo krasile tudi mnoge slike. Te je dobil uradniški odsek deloma brezplačno na razpolago, kakor od Matico Slovenske, g. župnika Pokorna iz Besnice, deloma bode moral plačati majhno odškodnino, kakor za one slike od <Dom in Sveta*. Nekatere prošnje za brezplačno uporabo klišejev le niso rešene. Razen s temi že znanimi slikami bode knjiga še opremljena z izvrstnimi slikami, katere bode napravil fotograf Pavlin z Jesenic! Pri-dejana bode knjigi tudi panorama, izvršena od istega fotografa in predstavljajoča gorenjsko kotlino raz Šmarjetne gore. Ta ponorama se bo lahko rabila v šoli kot učilo, ker bodo vsi predmeti, vrhovi, selišča, reka i. t. d. zaznamovani z imeni in višinskimi številkami.
Nadalje bode izdalo učiteljsko drušvo kot priloge imenovane knjige zemljevid, napravljen v merilu 1: 200.000 od c. in kr. vojaškega geograf čnega inštituta na Dunaju, obsegajoč kranjski in radovljiški politični okraj, nadalje Koroško južno od Drave, Goriško do Gorice in sosednji del Italije in odlomke logaškega, ljubljanskega in kamniškega političnega okraja. Vojaški geograf, inštitut je zahteval za to karto v 1000 izvodih v toliko izvodih se bode tudi knjiga natisnila s slovenskim besedilom 1200 K, z nemškim 600 K. Od te zahteve ni hotel popustiti na noben način, čeprav se je g. državni poslanec Josip Pogačnik z vso vnemo za zadevo zavzel. Medtem se je odsek tudi z Sloven* sko Matico pogajal, da bi odstopila od zemljevida, ki ga bode izdala, kranjski politični okraj našemu društvu, vendar so se pogajanja razbila. Zato je bil odsek primoran, navzlic temu, da se je i novo prošnjo obrnil do vojaškega geogr. inštituta za znižanje cen in da je g. državni poslanec Pogačnik vnovič interveniral, rla je sprejel ponudbo tega instituta: 8« 10Q0 izvodov \ nemškim besedilom
600 K, razun tega pa urine še kakih 30 slovenskih besed; pripravljen pa je tudi za isto ceno, namreč 600 K, izdelati karto s slovenskim besedilom, ako Slovenska Matica odda o pravem času svoje gradivo. Ker so se prireditelji slovenskih imen v Ljubljani izrazili, da ne bodo gotovi v tekočem letu, in ker je g. dr. poslanec Pogačnik izvedel, da voj, geogr. inštitut ne bode pred poldrugim letom gotov z zemljevidom za Slovensko Matico radi drugega nujnega dela, zato se je odsek odločil za ponudbo voj. geogr. inštituta, pristavil pa bodo odsek temu zemljevidu poseben slfabetični seznamek neniško-slovenskih imen.
Učiteljsko društvo se je obrnilo za podporo na različne korporacije in denarne inštitute, da bo moglo pokriti velike stroške, ki so proračunjeni na približno 8000 K. Okrajni šolski svet je dovolil društvu zs to leto podpore 500 K in obljubil, da bodo ravno tako veliko svoto drugo leto izplačal. Kreditno društvo v Kranju je dalo 50 K. gg. A. in J Majdič sta darovala društvu tudi 50 K. Prošnji na Kranjsko hranilnico v Ljubljani in naučilo ministrstvo za podporo še nista rešeni. Učiteljsko društvo pa upa, da dobi se od drugih strani zadosti denarne podpore, tako da bo ne samo izdaja knjige zagotovljena, ampak da hode moglo društvo knjigo tudi za nizko ceno, morda po 1 K, prodajati, da doseže knjiga svoj namen, služiti v šolah kot učilo pri zemljevidnem in zgodovinskem pouku.
Pri knjigi bodo sodelovali poleg šolskih vodstev tudi drugi faktorji. Učiteljsko društvo j« naprosilo knezo^kofijski ordinarijat, da je razposlal pole, obsegajoče vprašanja glede eerkve, na farne urade. Obljubili so pa sodelovanje pri knjigi tudi razni drugi gospodje, ki so veščaki v cerkveni zgodovini, v pravniškem in medicinskem polju in v narodno-gospodarskih ter narodno - umetniških razmerah. Zato upa odsek, da bo dosegla knjiga svoj smoter, in da se povsem izpolnijo njegove nade, priporoča odsek vsem gg. tovarišem, naj se ne prehite z delom, naj ne prepovršno odgovarjajo na vprašanja, odseku zato zelo olajšajo delo in posamezni članki zadobijo znanstveno vrednost.
Dopisi.
Ii Gameljnov. Nova opekarna stoji skoraj ob cesti koncem Srednjih Gameljnov v tekoimenovanih «Bregovcib» na vznožju Rašice. Opekarna je (vsaj na Gorenjskem) kot prva z električnim obratom opremljena. Električna sila je proizvajana od ob Gameljšici stoječega valji Čnega mlina g. Fr. Juvaoa, ki je solastnik in takorekbe ustanovnik opekarne. Mislil je namreč prvotno sam zgraditi priprosto opekarno. Ker pa se je kmalu spoznalo, da je izbornega materijala čezinčez dovolj tudi za večje podjetje, prišlo je konečno do združenja z gg. Jeras (priznana gostilna <pri Sraju») iz Dol. Gameljnov in Fr. Mally, občinski svetnik v Ljubljani. — Velika okrožna peč proizvaja lahko tri milijone kosov na leto, stroj za materijal pa 7—11.000 na dan.
Iz Beinice pri Kranju. Že lansko leto je gospod knezoškof pri svojem birmo vanju izrekel željo, da mora učiteljica Jaklič zanustiti stanovanje v župnišču ter se preselili v šolo. To se pa ni zgodilo še do danes. Pa kako vendar, ker je naš župnik France Pokom tako vnet zanjo. Z velikonočnih počitnic je ni mogel dočakati, zato ji ji hitel na velikonočni torek zjutraj s tako vnemo nasproti, da je še pozabil mežnarju naročiti, da ne bo doma maševal in na zvonenje so prišli k msši v obilnem številu ljudje, kateri so se pa potem razšli z veliko nevoljo.
Tudi je naš župnik pri nas ustanovil «Katoliško izobraževalno društvo*, katero je že priporočal nekaj nedelj poprej na led, da naj pristopijo k društvu v obilnem številu možje in mladeniči, kateri še niso popolnoma navzeti špiritovega duha. Društva se je ustanovilo v gostilni, katera sta imenovala pred par leti župnik in učiteljica «ia umazana gostilna*. Precej prvi dan ob ustanovitvi je imelo društvo dober vspeh, ker se je Alojz Pegan dobro nasrkal žganjice, prišedši domov z ženo spri in drugi dan popival po dragih hišah. Zvečer je zopet odšel v izobraževalno društvo ter se zopet dobro navzcl špiritovega duha. Domov gredoč se zvrne v jarek poleg okrajne ceste, da se voda zajezi ter bi bila poplavila vso cesto, ko bi ga drago jutro ne bila dva mimogredoča potegnila iz jarka. Špancev očka so tudi pristopih k društvu. Pa so le redkokdaj trezni zvečer, ko gredo od dela. Ker pa ne znajo brati, pravijo, da bodo nosili «fano> in da takrat, kadar bodo preveč globoko pogledali v frakel}, jim bodo za kratek Čas škripali z zobmi. Pa saj imajo očka dva toliko bolj omikana sinova. Elen železniški čuvaj je posebno olikan. Pred par leti je pri vsej njegovi treznosti nekega fanta zabodel z nožem v roko ter za plačilo presedel v <8pebkamri» šest tednov ter se mu pri vsej njegovi olikanotti posrečilo, da, ko bi imel biti zjutraj ob 6. uri v svoji službi, se še znajde ob 8. uri za kakšno mejo, speč. ves od špiritovega duha navzet. — Kaj pa naš župnikr Zadnjič je peljal zopet učiteljico Juiko is postaje proti Besnici. Ko v Cebuljah nekoliko zaostane, začne vpiti: Počakajte, da gremo skupaj, da bodo imeli ljudje kaj poročati o tem. Kako pri« jasen je on proti ljudem. Ge ga srečaš in pozdraviš, ti ne odzdravi ter se rajši obrne v drugo stran,
Ta «svetl» gospod tudi ob vsaki priliki rsd nagaja. Ako zahtevat od njega kak ipii, ki ga zahteva železniška uprava, moral gotovo dva- ali trikrat do njega in preden se kaj doseže, se mora do grdega skregati t njim. Kako je on tudi resnicoljuben se vidi, ker se je lansko leto g. knezoikofu v obraz lagal pri birmovsniu, da sta lepii masni plašč kupili neka gospa in neka gospodična. V resnici so ga napravili Besničani le z milodsri. Takih in enakih slučajev imamo zadosti, katere priobčimo se prihodnjič. Toraj s tako lučjo In vzgledi nam nal župnik sveti naprej, da ni dru-zega kot jeza in sovraštvo, in če bo Slo tako naprej, kam pridemo. Toraj, gospod župnik, ustrezite nam in pojdite, odkoder sto prišli, če ne mislite menjati svoje taktike in trmoglavosti. Mi Besničani Vam telimo Se dolgo življenje, katero pa med nami
Ktovo ne učakate, ker je nevarno za Vase zdravje, r se Vam pa radi velike jeze in sovraštva nad nami more razliti tole. Zato pa resi nas Medveda, o Gospodi
Ii Dne 28. m. m. se je blagoslo-
vilo novo bandero mekinjskih »devičarjev*. Ku-raica mu je bila znana stara nemškutarica, ki tudi
Rri tej priliki ni razobesila slovenske trobojnice. [amniški .čuki" so čutili v sebi potrebo iti delat itafažo, dasi je cel Kamnik preziral to v narodnem oziru po vsem brezpomembno .žeg-nianje. .Čuki' hočejo biti bolj narodni nego .Sokoli", a posnemajo tele samo zunanje. So-
!>irijo se v njim pod jarmi jenih krajih in prisvo-ili so si tudi sokolski pozdrav. Toda duh so-;olstva, duh slovanstva jim je tuj in nepoznan. To se je pokazalo zvečer na kolodvoru, ko je prišli večja narodna družba z večernim vlakom v Kamnik in ko so .Čuki" prav besno vpili: »Na zdar". V preizkušnji narodnega čutenja .Čukov" je zaklicai iz te družbe dr. Kraut, starosta kamniških .Sokolov": .Živel, slovenski narod" in iz .Čukov" zmedenih vrst zaskovika takoj priučeni jim .pereat". Tužrm jim majkal Eno upanje pa Se gojimo glede .Čukov", namreč to, da bode s telovadbo rastlo ne samo mišičevje, ampak tudi njih duievno obzorje. In tedaj si pridemo bližje! Sramotenje .Sokolov" po klerikalnih listih jim pa krščansko odpuščamo. .Bratje Čuki"! Manj samohvale in več resnega dela ter discipline, da si ne boste po gostilnah v laseh, vam priporoča       skromen .Sokol".
Zgodovinski in slovstveni pregled sa prihodnji teden.
7. junija. — 632. f Mohamed v Medini. — 1866. f Fizik in optik Jožef pl. Frauenhofen zasledil je takoimenovane Frauenhoferjeve linije v spektru ter popravil in izumil mnoge optične inštrumente.
8. junija. — 1508. * Prvi slovenski pisatelj in reformator Primož Trubar na Rašici pri Velikih Laščah. — 1794. f Pesnik Ootfrid Avgust Bürger. — 1807. * Pisatelj Juri Kobe v Poljanah ob Kolpi. — 1809. * Pisatelj Anton Janez Marko pri sv. Rupertu v Slovenskih Ooricah. — 1810. * Skladatelj Robert Schumann.
9. junija. — 1781. * Juri Stephenson, izumitelj lokomotive. — 1815. Zaključek kongresa na Dunaju. — 1854. * Zgodovinar Anton Koblar v Železnikih. — 1870. t Slavni angleški humorist Ch. Dickens. — 1871. t Modroslovni pisatelj France Überweg.
10. junija. — 1190. Friderik Rdečebradec (Barbarossa) utone v tretji križarski vojski v potoku Selephu v Mali Aziji. — 1580. f Louiz de Camoens, Porturgalec, največji epik nove dobe.
— 1821. f Pisatelj Janez Debevec v Žužemberku.
— 1848. Radecki zmaga pri Vinčenci. — 1889. t Gospodarski pisatelj Janez Belec pri sv. Duhu nad Krškim.
11. junija. — 323. pred Kristom. f Aleksander Veliki. — 1224. f Znameniti angleški prirodo-sloveč Roger Bacon; znan po svojih iznajdbah v kemiji in optiki (povečalna stekla), popravil je tudi koledar. — 1742. V Breslavi se sklene mir med Avstrijo in Prusko. — 1844. f Pesnik in pisatelj Urban Jarnik v Blatogradu na Koroškem.
— 1847. t John Franklin, raziskovalec severnega tečaja. — 1859. f Metternich. — 1864. Renana odstavijo od profesure zaradi spisa .Življenje Jezusovo". — 1894. t Pisatelj France Košar v Iki, životopisec Slomškov.
12. junija. — 1107. Bitka pri Hochburgu ob Unstrutl. — 1821. * Anton Čižman v Ljubljani,« ravnatelj trgovske in mornarske akademije v Trstu. — 1828. * Pesnica in pisateljica Lujiza Pesjakova v Ljubljani. — 1838. * Pesnik Anton Umek-Kiški na Okiču pri Šoštanju na Dolenjskem.
— 1864. Vhod cesarja Maksimilijana v Meksiki.
— 1886. f Bavarski kralj Ludovik II.
13. junija. — 1866. Avstrija in Pruska od-
B)kličeta svoje poslance iz Berolina, oziroma iz unaia. — 1878. Od 13. junija do 13. julija be-rolinski kongres, kjer dobi Avstrija naročilo, da vojaški zasede in upravlja Bosno in Hercegovino.
V Kranju« dne 6. junija 1908,
t titoftef em trOrttlUm, o katerem pravkar razpravlja državni zbor, so direktni davki proraCu-ajeni na 323-5 milionov kron, za 4f>-3 milionov
več, kakor leta 1902. Vsi direktni davki so narasli, IzvzemSi zemljilčni davek, ki se je znižal za 1-3 milionov, namreč od 54-8 na 53-5 milionov. Najbolj je narasel h i S n i davek, namreč za 24*7 milionov. Nihče si seveda ne domišlja, da bi bogati hiSni posestniki plačevali ta davek; oni ga odvale na najemnike in zato imajo v občini in deželi posebno volilno pravico. Osebni dohodninski davek, ki ga plačuje tudi mnogo delavcev, se je zvišal za 12 7 milionov.
Indirektni davki so glavni vir državnih dohodkov. Z malimi izjemami so tekom petih let narasli vsi indirektni davki in sicer za 100 8 milionov. Največji prirast izkazuje davek za sladkor, namreč 34-6 mil., to je od 95*9 na 130 5 mil., potem dohodki od tobaka, ki so se povečali za 23-9 mil., to je od 220* 1 na 244 milionov.
Za skupno armado zahteva letoSnji proračun 284,718.822 kron, za deželno brambo pa 77,718.752 kron. Vsi izdatki so preliminirani na 2.148,918.254 kron. Delef, ki ga dobi militarizem, je torej velikanski; v teh svotah pa Se ni vse, kar požre moloh, kajti tudi iz skupnih carinskih dohodkov odpadajo nanj Se lepi milioni.
Mezda vojakov ostane neizpremenjena —
je povedal ogrski ministrski predsednik Wekerle, ko je naznanjal ogrski zbornici kompromis zaradi častniških plač. Gospod Wekerle ima mehko srce in se boji, da bi kantinerji še bolj odirali vojake, če bi imeli več denarja. Zlata duša! Cene živil in stanovanj naraščajo neprenehoma. Najbolje je torej, da se delavcem, državnim uslužbencem i. t. d. ne zviša plača. Nikomur pa ne pride na misel, da bi se odiranje vojakov v kantinah kmalu končalo, ako bi dobili vojaki nekoliko več prostosti in bi svoje potrebščine lahko kupovali izven vojašnice. In čemu imajo vojaške oblasti nadzorstvo nad kantinami, če ne znajo preprečiti izkoriščanja vojakov? 3 takimi argumenti, ki jih je zagovarjal tudi brambo vski minister Georgi v avstrijskem brambo v-skem odseku, se pa vendar ne dokaže, da vojak z 12 vinarji na dan lažje živi, kakor general s 7000 do 8000 K plače in 3000 do 4000 K drugih dohodkov.
V ogrskem državnem zboru je Wekerle izjavil, da vlada ne bo vpeljala take splošne volilne pravice, s katero bi dosedaj vladajoči krogi izgubili svoj upliv. Naglašal je tudi, da mora volilna reforma varovati madžarski značaj ogrske države. S tem je jasno povedano, da so bile obljube VVekerle-Košutove vlade glede volilne reforme neodkritosrčne in da bo načrt, ki ga misli predložiti, tak, kakor ga želi vladajoča klika.
Angleški kralj Edvard obišče ruskega carja Angleški socialisti so izdali protest, v katerem pravijo, da z veseljem stisnejo bratsko roko ruskemu narodu, nikdar pa ne krvniku ruskega naroda.
Švedski kralj Gustav je na banketu v G6-teborgu v daljšem dogovoru dejal: Prepričan sem, da bodo mednarodni ugovori, ki so pred kratkim sklenjeni z drugimi državami, pomagali, da se ohrani mir. Za Švedsko je mirovna politika edino primerna. Ves svet torej zatrjuje miroljubnost in vendar žre militarizem neprenehoma nove mi-lione!
V republiki San Domingo je bil Ramón Ga-ceres zopet izvoljen za predsednika.
Francoski kardinali so poslali papežu pismo, v katerem mu izražajo «najglobokejso hvaležnost*, da je prepovedal ustanovitev vzajemnih podpornih društev za duhovnike. S temi društvi bi bili stari duhovniki, ki so brez zaslužka, dosegli primerno dosmrtno podporo. Ampak papežu to nič ni mar; njemu je kljubovanje zoper «brezversko Francijo* več in kardinali mu poljubujejo roke, ker ukazuje starim duhovnikom stradati.
Vojno loiiiča v" Varšavi je obsodilo 14 oseb na smrt, ki so bile tožene, da so napadle pošto na postaji Tokolov. Med obsojenimi so tri žene in štirinajstleten gimnazijec.
Severo-amerik anali proračun, ki je pravkar predložen kongresu, izkazuje 1.007,068.569 mili-ardov izdatkov. Stroški so mnogo večji, nego v prejšnjih proračunih. Za urade, ki so na novo ustanovljeni pod Rooseveltovim predsedstvom, se zahteva 63.545 000 dolarjev na leto, za mornarico pa letnih 122,662.716 dolarjev.
Nemiri lo nastali na otoku Samos, vsled česar je poslala Turčija tja več čet. Samos je otok v egejskem morju, le 2 kilometra oddaljen od maloazijskega obrežja, ter obsega 468 četvornih kilometrov. Leta 1894 je bilo na celem otoku 48.666 prebivalcev. Glavno mesto je Vaty z luko, ki šteje 5000 prebivalcev; druga mesta so MitiKni (4500 prebivalcev), Hora (2000), Neon Karlovasi (4500), Maratokampos (4500 prebivalcev). Otok je pod turškim gospodstvom, uživa pa obširno avtonomijo. Sultan imenuje vladajočega kneza, ki mora biti grške narodnosti in dobiva 300.000 pjastrov letnega davka, sicer je pa otok popolnoma samo-stalen, ima svojo lastno vlado, svojo upravo In svoje dobro razvito šolstvo. Kabinet razglaša, da sedanji nemiri niso naperjeni zoper turško suvereni teto, ampak zoper domačega-kneza, s katerim ja prebivalstvo nezadovoljno, Bržčas se gode na Samo su podobnr reči, kakor svoj čas na streti. Ver* jetno je, da želi tudi ta otok združitev s Grško,
Godovi prihodnjega tedna:
7. Binkošti, Bogomil, Miloalav; 8. binkoštni pondeljek, Viseslav; 9. Primož, Cidomir; 10. Do-stana, Prelimir, Bogomil; 11. Barnaba, Dušica, Rusmir; 12. Janez F., DraguSka; 13. Anton Pad., Zorica.
Sejmi na Gorenjskem prih. teden; 9. v Kamniku in 11. na Hotemažab.
Novičar.
400 letnico prvega slovenskega pisatelja Primoža Trubarja praznujemo Slovenci na binkoštni ponedeljek. Opozarjamo na današnji podlistek.
Občinski odbor kranjski je imel v mestni dvorani včeraj zvečer svojo peto letošnjo sejo. Po odobritvi zadnjega sejnega zapisnika poroča g. Župan o prošnjah kranjskega prostovoljnega dasil-nega društva za prezidavo shrambišča do prihodnjega leta, v katerem slavi tridesetletnico svojega obstoja, in olepševalnega društva, da izposluje stalni fijakerski tarif za vožnje j mestu Kranju in njegovi okolici. Obe zadevi se odstopiti stavbenemu, oziroma policijskemu odseku v sporočilo. Nadalje naznani, da je prepustil kranjskemu deželnemu muzeju «Rudofmum» s pridržkom lastninske pravice 1 boben narodne garde v Kranju in 1 velik meč, za kar se vodstvo muzeja zahvaljuje; da je vložil dekan Anton Koblar prošnjo, da se mu dovoli zgraditi na farnem svetu novo poslopje za društvene namene in v stanovanje cerkvenim uslužbencem. Potrebno je vsled regulacije trga okoli farne cerkve odstopiti nekaj občinskega sveta cerkvenemu pred-stojništvu, kateri predlog občinski odbor odobri. Končno poroča o dopisu c. kr. okr. šolskega sveta v Kranju glede ureditve učnih tečajev na tukajSni dekliški šoli vsled spu»iitve petega razreda. Na predlog predsednika trajnega šolskega sveta g. dr. Stempiharja sklene občinski odbor vnovič zaprositi za peti dekliški razred, plačevati učno moč in prepustiti za ta razred potrebni prostor. Nato preide obč. odbor k dnevnemu redu ter izvoli predvsem člane letošnje naborne komisije gg. Franca Krennerja in Franca Omerso star., dovoli kranjskemu odboru za dunajski cesarski slavnostni izpre-vod 200 kron, narodni čitalnici v Kranju za ljudsko knjižnico in galerijo 300 kron, zavrne pa vnovič prošnjo mestne hranilnice Kranjske za ustanovitev pokojninskega zoklada in izpremembo pravil z naročilom, da mestna hranilnica določi letni prispevek iz rezervnega zaklada v ta zaklad, ter popolni izpremembo pravil, dalje prošnjo Vincencijeve družbe za prodajo prostora, Pungertu, katerega je mestna občina kupila od gospe Marenčičeve, ter odobri konečno predlog županstva kot stavbne oblastnije, da sme župni urad na mestnem svetu okoli svetišča farne cerkve iz javnih ozirov lično zagraditi.
Ho?i most del Savo pri Kranja bo imel 130 m skupne dolgosti. Slonel bo na trehstrebih, čve-teri loki njegovi, zgrajeni iz betona, bodo merili po 30 m daljine v svetlobi. Širina vozne ceste preko mosta bo znašala 4*60 m, na obeh straneh pa bosta za pešce narejena trotoarja iz asfalta, vsak po 1*20 širok. Most je državnocestni most prve vrste. Most je zgrajen in konstruiran tako, da lahko nosi cestni valjar na par, težak 180 metriških stolov, razen njega je ves most lahko napolnjen z vozovi, težkimi po 120 metrskih stotov, oba trotoarja pa z ljudmi kolikor jih more nanja i. t. d. Stroški tega mosta bodo znašali okroglo 450.000 K. Temelje za oba krajna oporna zidova to izkopali s tem, da so odstranili vodo s centrifugalnimi sesalkami; temelj za srednje tri stebre pa se bo postavil pnevmatično, to se pravi, s pomočjo zgoščenega zraka. Način gradnje temeljev na pnevmatičen način je vpeljala tvrdka £. Gärtner, ki gradi most, s Francoskega L 1869. Ta način obstoji v tem, da se ostrenja voda z dna s pomočjo k e -s on a. Keson ni pravzaprav nič drugaga nego po-tapljavski zvon, samo, da nima oblike zvona, ampak je narejen v podobi stebra, ki se ima ponižati nanj; v keson gonijo nalasš zato prirejeni stroji zgoščeni zrak, ki s svojim velikim pritiskom odganja vodo od njega. V kesonu kopljejo delavci temelj in vsled lastne teže se poseda keson v globino obenem z zidovjem stebra, ki ga neprestana grade na njem. Material, ki ga izkopavajo delavci na dnu, vlad trebilni stroj (Baggermaschine) kvišku, od koder se potom posebnih priprav spravlja na dan in vedno odstranjuje. Sedaj lahko opazimo pri zgradbi mosta že dva kesona, narejena iz armiranega betona na najmodernejši konstrukcijski način. Kmalu postavijo Se tretji keson iz železa in tako se nam ponudi prilika od blizu opazovat1 kako se danes grade temelji na tehnično najpopoln« Ji način. Kako bodo sčasoma napredovala dela pri stsvbi temeljev bomo poročali Se pozneje. Državno nadzorstvo pri zgradbi mosta vodi g. Bolča Bloudek, c. kr. nadintenir, kateremu je pridetjen g. Orel, c. kr. pristav deželne vlade v Ljubljani. Most grad stavbna tvrdka E. Gaertner iz Dunaja; v Imenu podjetja nadzoruje in vodi zgradbo g, dr. tecbn. Jovo Simic.
se i iiti^csj
Ljudska galerija v Narodni čitalnici ? Kralja
je odprta na binkoitno nedeljo in binkoštni pone-deljek od 10.—12. ure dopoldne. Vstop vsakemu prost.
Iliri ▼ (tatice. Za jutrišnji izlet čitalniškega pevskega zbora v Kranju je doslej oglašenih nad 50 oseb, ki se odpeljejo ob 6*36 zjutraj. Udeležnikl izleta naj pridejo na kolodvor že ob šestih, ker se mora gospodu posta jena čelniku zaradi popusta pri voznini javili natančno število oseb že četrt ure pred odhodom. Zeliti je, da se jih oglasi še nekaj.
Kako piloto Uiti o aovl volilni reformi na Kranlskem? .Slovenski Branik" pravi: Volilna reforma na Kranjskem se je v odseku že sprejela. Ako smo hoteli, naj bi bila zasnovana na podlagi splošne in enake volilne pravice, nas je sklep kruto prevaral; ako amo hoteli, naj bode interesno zastopstvo, si ne moremo predstavljati, zakaj je ostalo deset veleposestniških mandatov, ko vendar na Kranjskem veleposestvo ne pomeni ničesar. Imelo se je torej pred očmi le ohranitev nemških privilegijev in v tem nas še bolj potrjuje točka, ki pravi, da je mogoča nova izprememba volilnega reda le tedaj, če je od vseh 50 poslancev navzočih 42. Ako se torej nemško veleposestvo absentira, se nikaka izprememba ne more sprejeti. — Zanimivo je, da se je Ribnica odločila od Kočevja, ker so zadnje volitve pokazale, kako število glasov je postavila samo ena slovenska strank- Priklopi jena je sedaj dolenjskim mestom, ki irr o vsa le enega poslanca, kočevsko mestece pa — tudi enega. Razvidno je iz reforme, da sta obe slovenski stranki odnehali, le Nemci niti za las.
Afere Koller Wallend ¡Maerl pred okrajnim sodiSčem v Kranski geti V pondeljek, 25. m. m. so bili pred okrajnim sodiščem obsojeni: J. Ziherl radi zaušnice, ki jo je priložit VVallandu na 20 K. Walland na 30 K radi lahke telesne poškodbe, učinjene na Ziherlu, in postajenačolnik A. Koller na tri dni zapora, ki se je pa z ozirom na obdolžencev stan izpremenil v kazen 60 K radi taljenja časti in dejanskega napada na javnem prostoru. Učitelja Ziherla je zagovarjal dr. Vilfan iz Radovljice. Kollerja in Wallanda pa znani dr. Ambroschütz, pravzaprav Ambrožič iz Ljubljane. Razprava je zanimiva, ker je odsev nacionalne napetosti na Jesenicah, in dokazuje, da je le Železniška uprava provzročiteljica takih dogodkov, ker pošilja na Jesenice ljudi, ki jim je vcepljeno divje sovraštvo do Slovenr ev. Postajenačelnik K o 11 e r je nastopal pred sodiščem z odurno surovostjo gorenještajerskega hribovca ter z vsemi manirami nekdanjega korpo-rala. Med Kollerjem in dr. Vilfanom je prišlo do ostre replike, katere posledica bi bila kmalu tožba proti Kollerju« da mu ni o pravem Času zlezlo srce v hlače. Za nas Slovence je ta sodna obravnava nov dokaz, da je tudi navidezno najlojalnejši Nemec vedno naš strupen sovražnik, ki nsm Škoduje kjerkoli le more. Zato pa zopet ponavljamo klic, ki naj nikoli ne umolkne: v boj proti nemškemu urad-nistvu 1
Društvo sa privabite« tujcev in olepšav« Kral|e i okolico je imelo, dne 1. L m. ob l/t9. uri ustanovni občni zbor v hotelu «Nova Posta». Predsednik g. proL, Anton Peterlin poroča o dosedanjem delovanju pripravljalnega odbora. Iz njegovega poročila povzamemo le glavne stvari. Deželna vlada je potrdila predložena društvena pravila. — Poprava poti na Šmarjetno goro se hitro nadaljuje in bo v kratkem času dovršena. — Župnik v Smartnem pri Kranju, g. Alojzij Širc, je dovolil, da napravi društvo na njegovem zemljišču stopnice tam, kjer se odcepi na Kalvariji pot na Smarjetno goro od one v StražiSče. — Nedo-talni omet se je v vseh sobah najete gostilne na Šmarjetni gori popravil; tudi so se vsi prostori nanovo prebelilL — Društvo je v «Gorenjcu* izdalo poziv na vse one posestnike hiš v Kranju in okolici, ki imajo za časa poletne sezone na razpolago prazne sobe oziroma stanovanja, naj naznanijo društvu število sob in stanovanj. Poziv je ostal brez vspeha. Zato se tudi niso mogle izpolniti od osrednjega društva za tujski promet v Ljubljani doposlane tiskovine, v katerih naj bi se za-/namenovala prosta stanovanja za tujce. — Na mestno županstvo v Kranju se je odposlala pismena prošnja, naj blagovoli slavnoisto izposlovati pri c kr. okrajnem glavarstvu vozni tarif za Kranj. — Nabiralna pola, ki kroži med meščani v svrho pobiranja prostovoljnih prispevkov za vzdrževanje gostilne na ámarjetni gori, nima pravega uspeha.—-K predsednikovemu poročilu pripomni g. Ciril Pire, da je c kr. okrajno glavarstvo pripravljeno« da preskrbi vozni tarif. — Na novo so pristopili k društvu ti-le Člani: Avgust tnglitsch, postajenačelnik; Anton Majdič in Joško Majdič veletržca z deželnimi pridelki; Leopold Mikuš, poslovodja tiskarne Iv. Pr. Lampret; Zdrav ko Novak, c kr. davčni aaistent in dr. ing. Jovo Simio, vodja zgradbe mosta čez Save pri Kranju. — V odbor so izvolijo na predlog g. Cirila Pirca ti-le gospodje po vzkliku: Edvard Dolenz, trgovec; Karel Jäger, ka-varnar; Rudolf Jeglič, kamnoseški mojster in hotelir; Rudolf Kokalj. glavni zastopnik zavarovalne družbe «Dunav»; Jožko Majdič, veletržec z deželnimi pridelki t Leopold Maus, poslovodja tiskarne Iv. Pr. Lampret) Adolf Rohrmann, c. kr. okrajni tajnik; Karel Sa«nik, cea. svetnik In Župan; Anton Starnberger, c. kr. notar. — Za namestnike se irvo-
Ho gospodje: Ivan Pr. Lampret, lastnik tiskarne; Zdravkn Novak, c. kr. davčni asistent in Lovro Rebolj, krojaški mojster. — Za predglednika društvenih računov se volita gospoda : France Savnik, mag. pharm. in Janko Sajcvic, trgovec. — Predsedstvo prevzame nato najstarejši navzoči član novega odbora, namreč g. notar Anton Šlamber-ger. — Prof. Makso Pirnat popiše velike zasluge, ki sta si jih za društvo pridobila gospoda : Karel Jager in dr. Edvard Šavnik. Prvi je stal že ob zibelki društva in vestno skrbel za društvene nasade v savskem drevoredu in pod Gaštejem. Drugi je dolgo let vodil društvo kot njegov predsednik s pohvalno vnemo in velikim vspehom. Predlog, da se imenovana gospoda izvolita za društvena častna člana, je bil enoglasno in navdušeno sprejet — Nato zaključi g. predsednik Anton Šlam berger občni zbor.
Telovadno društvo <Sokol* z ženskim oddelkom v Kranju. Notranji nastop dekliškega in deškega naraščaja, ki se je vršil dne 30. majnika, nam je pokazal zopet, kako umno in vestno je vodstvo v teh oddelkih, pokazal pa je tudi, da se vaditeljici in vaditelji ne strašijo nobenega truda. Mično je bilo gledati male telovadke, kako samozavestno so nastopale z obroči s cvetjem okičenimi. Lične izpre-membe, deloma jako gracijozno izvedene, so izvale obile ploska. Obrtni naraščaj, nam je pokazal s svojim čilim nastopom, da je on vir sokolskih telovadcev, Žal, da ga je tako malo število. Naravnost pa je očaral občinstvo Šolski naraščaja sestavljenimi vajami s palicami, kopji in praporci. Vsi odelki so nastopili jako povoljno na orodju. Da ni bilo brez vseh hib, moramo omeniti, te hibe pa je opazilo samo oko strokovnjaka. « Sokolu* pa kličemo: Le po zastavljenem potu naprej do cilja I Na zdar !
Vlak št. 1722 (odhaja iz Ljubljane južne železnice ob 5. uri 60 minut zjutraj, prihaja v Jesenice ob 7. uri 45 minut, odhaja iz Jesenic ob 8. uri 7 minut zjutraj, prihaja v Trbiž ob 9. uri 16 minut predpoldne) bo vozil junija meseca ob nedeljah in praznikih. Od 1. julija 1908 naprej vozi ta vlak na progi Ljubljana južna železnica — Jesenice vsakidan,na progi Jesenice-Trbiž pa samo ob nedeljah in praznikih. Ta vlak se ustavlja na vseh postajah in postajicah.
Na Jeieniike&t kolodvora je uslužbenih 14 uradnikov, 11 pri prometnem uradu, 3 pa pri oddelku za vzdržavanje železniške proge. Od teh pa je 9, reci devet Nemcev in le 4 Slovenci. Pri oddelku za vzdržavanje železniške proge so vsi trije uradniki-tehniki Nemci in eden je celo nemški — jud. Odveč bi bilo, da bi potem govorili o drugem službenem osobju, za ilustracijo razmer smo povedali dovolj. Pa naj še kdo reče, da nismo Slovenci potrpežljive ovce.
Učiteljski krožek se kranjski sodni okraj se vabi k zabavnemu izletu v Skorjo Loko v četrtek, dne 11. L m. Pri tej priliki si ogledamo tovarno za sukno g. Krennerja. Odhod iz Kranja z vlakom popoldne ob 3*17. Gostje dobro došji. V slučaju neugodnega vremena se preloži na dan 25. t. m.
Ne Šolah v Kraaja, na gimnaziji in v ljudskih šolah, se konča šolsko leto dne 4. julija.
Star Kranjec umrl v tujini. V Amstettnu na Spodnjem Avstrijskem je dne 23. majnika nagloma umrl dvorni tiskar in dvorni knjigovez, g. Adal-bert Queiser v 69. letu svoje starosti. Pokojnik je bil rojen v Kranju, kjer se je izučil knjigo-veštva, potem je s svojo lastno pridnostjo se povzpel do višjih in častnih mest. Za svoje rojstno mesto se je ranjki vedno zanimal. N. v m. p.!
K olepšavi naiega mesta. Letošnjo spomlad je več hišnih posestnikov v Kranju dalo osnažitl m pobeliti svoje hiše. Vsekakor je to hvalevredno. Vendar si pri tej priliki usejamo opozoriti g. hišne posestnike, da puste prenoviti ob taki priliki tudi starodavne in popačene slovenske napise, ponekod najdemo celo nemške napise, ki delajo nečast našemu izključno slovenskemu mestecu. Ker pri nas vseh pravih Nemcev ni toliko, da bi jih naštel na prste ene roke in še ti so med urad-ništvotn, je vsak nemški napis za Kranj prava sramota. Je pa še nekaj takih madežev v Kranju in da se taisti nadomeste s samoslovenskimi, bodi naša sveta dolžnost.
Dramatični odsek «Narodne čitalnice v Škofji Loki* priredi dne 8. junija 1908 v svojih prostorih v drugič gledališko predstavo «Krivopriseznik». Ljudska igra v treh dejanjih, nemški spisal Ludovik Anzengruber. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži od I. do IV. vrste 1 K, ostali sedeži 60 vin., stojišča 40 vin. K obilni udeležbi vabi najuHudneie odbor.
Društvo trgovskih sotradnikov ? Kranja priredi v gostilni g. Petra Majrr-ja v prid svoji blagajni kegljanje za dobitke, katero se prične v soboto, 7. rožnika ob 8. uri zvečer in se bode kegljalo vsak torek, Četrtek in soboto. Zaključek naznanil se bode po posebnih lepakih. Dobitki: 1.) kron 50— (5 zlatov po 10 K); 2.) kron 25— (2 zlatov po 10 1 srebrnjak po 5 K); 3.) kron 10— (2 srebernjaka po 6 K); 4.) kron 6*— (5 komadov 1 kron); 5.) kron 5— (5 komadov 1 kron) 6.) Šaljivi dobitek. K najmnogo-brojnejsi udeležbi vabi najuludneje odbor.
Ustanova! shod la astsaovitev Clril-Metodote lee^aiatoe za Kamno gorico, Kropo, Dobravo, OvsiSe, Podnart in Ljubno, se vrti dne 8. junija, na binkoštni ponedeljek, v gostilniških prostorih
Filipa Pogačnika «Pri Valentinu* na Dobravi ob 3. uri popoldne. Ustanovni shod otvori velezaslu-ženi župnik v. p. in tajnik »Ciril in Metodove* družbe, visokočastiti gospod Anton Brce. Le vsi na delo za narodni obstanek!
Velikodušen dar. Kranjska industrijska družba je c. kr. pletarski Soli v Radovljici podarila 100 kilogramov raznovrstnih žebljičev, kakršni se rabijo pri izvrševanju pletarske obrti. Za ta velikodušen dar izreks vodstvo c. kr. pletarne najtoplejšo zahvalo. — Želeti bi bilo, da najde ta plemenit čin posnemalcev tudi med — Slovenci, ker je zanje ta šola ustanovljena.
< Društvo za oskrbo In varstvo sirot v sodnem okraja Radovljice* priredi prvi občni zbor dne 13. junija 1908 v sodnijskem poslopju v Radovljici, soba št. 26. ob 6. uri zvečer. Na ta zbor se vabijo vsi prijatelji društva. Kot ustanovni člani so pristopili društvu: slavna «Mestna hranilnica v Radovljici* z zneskom 200 K, slavna »Posojilnica v Radovljici* z zneskom 100 K, občina Bohinjska Bistrica, Gorje in Bled v proilavo 60 letnega jubileja Njega Veličanstva cesarja Franc Jožefa z zneski po 100 K in g. Franc Papler, posestnik v Doslovčah, z zneskom 100 K.
Brat obitrelll brata. Dne 25. t. m. je vzel 16 let sUri Ivan Dacar, hišarjev sin na Črnivcu št. 12 občine Mošnje, v sobi s stene puško, in ker ni vedel, da je nabasana, jo je sprožil in zadel pri tem svojega štiriletnega brata Franceta v lice in ga znatno poškodoval. Poškodovanega dečka so oddali v deželno bolnišnico.
Vsem obiskovalcem divoega Bohinjskega Jezera se priporoča edina slovenska gostilna začetkom jezera gospe Antonije Pavšek, ki se je preselila iz gostilne «Savics* nekoliko bližje jezera k •Logarju*, na levi strani ceste. Kakor pri gostilni •Savica*, tako (udi tu prav rada postreže gostilni-čarka z domačjo kuhinjo in dobro, svežo pijačo.
Planinci, na Golico! V najlepšem cvetju je sedaj ta po svojem razgledu najimenitnejša in za sedaj, kakor po leti, pristopna gora. Kadilnikova koča na vrhu Golice je že preskrbljena z vsem potrebnim provijantom in pijačo. Kdor je prijatelj planinske narave v krasnem pomladnem cvetju, ko snežnobele narcise pokrivajo vse goliške planjave od vznožja do vrha, naj ne zamudi binkoStnih praznikov in poleti na Golico.
Nesreča. Ko je v minuli petek železniški uslužbenec Jožef Leš v Kranjski gori gnal neko tele, mu je to ušlo, in ko je stekel za njim, jo padel in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga V deželno bolnišnico.
Nova poitna nabiralnika sta se naprvila 15. m. m. v Preski in v Seničnici.
Dohod h Klaolklma jezeroma je otvorjen. V ondotni restavraciji se vsak dan postreže izletnikom v slovenskem jeziku z izborno pijačo ter s toplimi in mrzlimi jedili. Izletnike opozarjamo tudi na vrlo naroden hotel <Mangart» tik postaje Ra-teče-Bela peč. Slovenci, tu naj bi bilo vaše shajališče in ne na postajališču Bela peč. Svoji k svojim 1
Otvoritev plaaiaskih koč. Aljažev dom, Triglavska koča na Kredarici, Vodnikova koča na Velem polju, Orožnova koča na Črni prsti in koča na Kamniškem sedlu bodo v redu, oskrbljene in otvdrjene do dne 27. junija, Kadilnikova koča na Golici pa dne 6. junija, a bo v njej že od 1. junija dalje oskrbnik, da lahko ustreže manjšim zahtevam. Koča na Kredarici se bo letos povečala, oziroma popravila, to pa turistom ne bo delalo prav nikakih sitnosti ali napotja, ker bo v dosedanjih prostorih vse v navadnem redu.
Velika pevska ilsvnost leta 1900 v Ljubljani. Prihodnje leto poteče 25 let, odkar se je ustanovilo v Ljubljani pevsko društvo «Slavec*. Ta izredni pojav v slovenskem pevskem društvenem Življenju proslavi društvo z veliko pevsko slavnostjo v dneh 27., 28. in 29. junija 1909. L, na katero bode vabilo poleg slovenskih, tudi bratska slovanska društva, saj je <Slavec» v teku 25 letnega delovanja postal osebno znan daleč preko mej slovenske domovine. Bratska društva naj se pri določitvah svojih prireditev v prihodnjem letu blagovoli ozirati na zgoraj omenjene dneve, kateri naj bodo posvečeni slovenski in slovanski pesmi na •Slavcevi* 25letnici v Ljubljani,
Nabiralnike družbe sv. C rila in Metoda je razposlala naročnikom družbina pisarna. Prejela pa je premalo ključkov in je bil a.prisiljena oddati več nabiralnikov z enim ključkom, pa se ta večkrat ni raben. Prosimo, naj vsi, kateri so prejeli nabiralnike, pa jih poslani ključki ne odklepajo, dajo popravili, oziroma poslati družnim pisarni, da popravo oskrbi. — Družba razpolaga tudi z malimi, prav ličnimi nabiralniki, ki so prav pripravni za pisarne in privatne hiSe. Nadejamo se, da jih rodoljubne družine nemudoma pokličejo v delo. Prosimo ! — Za družbo sv. Cirila in Metoda so zbirali učenci neke Šole stare časopise in star denar, poslali so tudi rabljenih znamk in stanjol-papirja-Časopise so prodali za 2 K 80, stari denar je prodala pisarna za 1 K 27 v. Po vzgledu teh rodoljubnih malčkov naj se pobira po vsem Slovenskem stare časopise« odjemalci jim bodo trgovci, prejeti stari denar pa bi prodala pisarna. To bi vrglo družbi znatnih dohodkov. Na delo rodoljubno tudi slovenski malički.
ob O
tairi  v  OojHLoo l
ll mirne pisarniške službe. Leopold Primožič, sodni kancelist v Radovljici, je postal ofiijal ter ostane na sedanjem mestu.
Ia davčne ilnibt. Prestavljen je davčni prakti-kant Stanislav Košir iz Ljubljane v Radovljico.
Vsem podrniaioam družbe iv. Cirila ta Metod*. V «Narodni založbi* v Ljubljani je pred kratkim izšla knjiga pod naslovom: •Slovensko-neraška meja na Koroškem*, nabral Ante Beg. Cena 1 K 40 v. Ta knjiga opisuje stanje obmejnih Slovencev na Koroškem in nam kaže jamo, a poleg tega žalostno sliko nazadovanja slovenstva na Koroškem in iz tega sledečo nujno potrebo najintezivnejšega delovanja za narodno obrambo. Družbi sv. C rila in Metoda je zagotovljenih iz dohodkov razpečanih knjig nekaj gmotnih prispevkov, ali več, kot ti dohodki, je vredno spoznanje opasnosti, v kateri se nahajajo koroški Slovenci. Vpogled nudi Begova knjiga v tužni Korotan, je bodeče vabilo vsem, ki narodno čutijo, da se pridružijo velikemu in plemenitemu delu družbe sv. Cirila in Metoda. Prosimo torej vse podružnice, da priporočajo Begovo knjigo «Slovensko-nemška meja na Koroškem* in jo kar nsjbolj mogoče razširjajo med našim narodom.
Zdravstveni saatop kranjskogorskega okrožja
je v seji dne 28. m. m. soglasno sklenil, da sezida sa celo okrožje skupno hiralnico v proslavo cesarjevega 60 letnega jubileja.
Nagrada. Franc Milavec z Bleda je dobil 50 K nagrade od deželne vlade, ker je rešil dva človeka smrti, da nista utonila.
Prememba pOMlti. Hišo številka 117 v Spodnji Šiški, last župana g. Jakoba B ur g a rja je kupil g. Ivan Novak istotam za 29.000 K.
Kamniško kopališko restavracijo je prevzel za tekočo sezono g. Ferdinand Micbl. kateri si je pridobil v kamniškem hotelu Fischer splošno naklonjenost ne samo kamniškega občinstva, temveč tudi mnogobrojnih posetnikov Fischerjevega hotela. Razmere v kopališki restavraciji so se zbog tega temeljito obrnile na bolje. Ker je Kamnik jako priljubljeno mestece izletnikom, je te izpremembe z veseljem pozdravljati. Bil je pa že tudi skrajni čas, da je prišlo vodstvo kopališča do prepričanja, da se s trdimi nemškimi restavraterji, ki žaljivo prezirajo Slovence, kopališču le škoduje in se sedaj ne bo več primerilo, da bi Slovenci ne dobili slovenske postrežbe. — Bolnikom se bodo dajala hrana na podlagi zdravniških predpisov. V začetku sezije, t. j. od 15. maja do 1. julija ter koncem serije, L j. od 1. septembra do konec sezije so kopa« liščne cene za 20% znižane.
Petladvajsetletnics I. ilovensksga društva •Lira* V Ksmniku se bode praznovala dne 15. in 16. avgusta 1.1. Vse tozadevne predpriprave so v lepem tiru, da se ta redka slavnost zavrzi kar najirapozantneje.
Občine Javorje, Stare Loke, Kovor Is Sorten, vse v okrajnem glavarstvu kranjskem, pristopile so deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih kot društveniki.
Pevsko društvo Ljubljanski Zvon* v Ljubljani razvije dne 28. junija svoj novi društveni prapor in priredi cbenem veliko pevsko slavnost. Povabljena so slovenska pa tudi hrvaška in češka društva. Vsako društvo naj tudi prijavi pesem (naslov, besedila in komponista) s katero namerava nastopiti na slavnosti. Razvitje in veselica se vrši nepreklirno in ob vsakem vremenu 28. junija 1.1. Na predvečer bo serenada in podoknica kumici prebl. gospe pl. Trnkoczvjevi, drugi dan zjutraj razvitje in ob h ob po mestu, popoldne banket in velika veselica. Za banket stane kuvert brez pijače 3 K in je prijave zanj z denarjem vred pošiljati društvu do najkasneje 20. junija 1.1.
Izredna nerodna požrtvovnsit. Kakor je znano, je založilo društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov «Sava* na Dunaju svoječasno za vsa slovenska društva legitimacijski list, ki se prodaja izključno v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Da je bila ta misel dobra, priča to, da so mnoga zavedna društva, ki nimajo ljubezni do svojega naroda le na jeziku, ampak tudi v srcu, posegla po tej izkaznici, a Se več jih je bilo, ki so — ali iz sovraštva do naše so like družbe, ali iz strahu pred vsakim, tudi najmanjšim narodnim davkom — uvedla lastno. — Med onimi, ki so se prvi odjavili našem pozivu, ki pomagajo reševati slovensko mladino na narodnostnih mejah, nam je imenovati •Prvo Češko splošno delniško družbo za zavarovanje na življenje, oziroma njeno glavno zastopstvo v Trstu, ki je — edino te vrste — Že v drugič naročilo 200 komadov naših izkaznic, ki jih prilaga zavarovalnim policam, da tako pokaže svojo narodno zavest. A samo to omeniti še ne zadostuje! Ta zavarovalna družba plačuje iz lastnega nagiba komad po 1 K, in ne, kot velja drugače po 20, oziroma 10 vinarjev. Klic «svoji k svojim* je tudi tu na mestu. Čim bolj bomo podpirali «Prvo češko na življenje* v Trstu, več bo imela od tega koristi družba sv. Cirila in Metoda, lažje bo izvrševala svojo vzvišeno nalogo. Geslo na vsakega zavednega Slovenca hodi torej: vpoštevajmo v prvi vrsti ta zavarovalni zavod, ki ima zelo ugodne pogoje, nizke cene in je v resnično narodnih rokah. Odsek za vseslovenski legitimacijski list* v akademičnem društvu «Sava» na Dunaju XVII. Schellhammer-gasse 4,
Druiba sv. Cirila in Metoda je začela nabirati knjige za slovenske javne knjižnice v obmejnih krajih, kjer grozi nevarnost naši narodnosti. S hvaležnostjo se sprejme vsaka slovenska, zabavna ali poučna knjiga, ki bi služila ljudski prosveti. Prosimo tedaj rodoljube: .Poiščite v svojem domu knjige, ki morda leže nepladno uže leta po naših omarah, ter jih darujte družbi sv. Cirila in Metoda!" Prvi zaboj knjig je prejela družba od g. gostilničarja .Tostija" v Ljubljani.
Druiba sv. Cirila in Metoda opozarja vse svoje podružnice na prireditev veselic družbi v korist. Prosimo!
Drobne novice. Novo šolo sezidajo v Mekinjah pri Kamniku. — Pasji kontumac je razglašen nad osmi vasmi občin Stara Loka, Škofja Loka, Selca in Zmivec — Planinska koča na Begunjščici je znotraj opremljena že toliko, da bo mogoče o binkoštnih preznikih prebivati v njej. Oskrbovana bo celo poletje. — Restavracijo nasproti postaje na Dovjem je prevzel g. Jpsip Zupan iz Podkuž. Uredil jo bo popolnoma moderno. — Na Primskovem pri Kranju je umrl dne 2. t. m. Jakob Dolinar, posestnik in gostilničar, v Zalogi št. 14 pa poštnik Fr. Mejač.
HT Zlet gorenjskih sokolskih društev se vrši 15. avg. v Kranj.
Dopusti ob žetvi. Ti dopusti so dovoljujejo v okolišu III. voja vojakom stalne vojske v dobi od 26. junija do 18. julija, pripadnikom od deželne brambe pa od 15, julija do 4. avgusta. Za dovolitev takih dopustov pridejo po ukazilih osrednjih oblaste v v prvi vrsti taki vojaki v pošle v, ki se zahtevajo na dopust kot rodbinski hranitelji, ali kot gospodarski posestniki, katerim pa se dopust po § 60. vojnih predpisov I. del samo z ozirom na neugodne staležne razmere ni mogel dovoliti, oziroma katerim se je morala ob sicer ozira vrednih razmerah zaradi pomanjkanja formalnih pogojev, zahtevanih v vojnem zakonu, odreči ugodnost, da bi bili kot gospodarski posestniki premeščeni v nadomestno reservo. Prošnje za dovolitev dopustov ob žetvi morajo svojci tistih, ki žele dopusta, pismeno nasloviti na dotični staležni oddelek (na do-tično vojaško oblastvo) ter jih vložiti pri političnem oblastvu I. stopnje. Za vlaganje takih prošenj pa niso upravičeni samo taki sorodniki prošnjikov za dopust, ki imajo po določilih § 34. v. z. pravico, da vlagajo ugodnostne prošnje za osebe, stoječe v aktivnih vojaških službah, ampak sme se ozirati tudi na oddaljene sorodnike, zlasti če je tisti, ki ga je pustiti na dopust, poprej živel ž njimi v rodbinskem domačem gospodarstvu. Z ozirom na določene dopustne roke je v interesu strank, ki žele takih dopustov, da prošnje kar najhitreje vlože pri okrajnih oblastvih.
Grozna iensks. Iz Nevjorka poročajo: 48 letna vdova Gines je razglašala po čikaških časopisih: »Osebna vest. Prikupljiva vdova, posestnica velike farme v rodovitni pokrajini Indiani, se želi seznaniti z bogatim gospodom. Odgovarja le onim, ki obljubijo, da jo osebno posetijo in prineso s sabo 1000 dolarjev.* Zdaj pa so izkopali krog 20 mrtvih moških trupel v kleti Ginesine hiše, katera je zgorela. Vdovin hlapec Lamper, ki je najbrze sokriv na umorih, je izjavil, da je došlo na farmo več velikih zabojev. Te zaboje je dala vdova postaviti v temen hodnik ter jih potem sama prenesla v klet. Nekega dne je dobila vdova več pisem. Ko jih je brala, je prebledela in mrmrala nekaj o hišni preiskavi. Drugi dan je najbrže sama zažgala svojo hišo. Pisma, katera je pisala Gines svojim žrtvam, so strastna: «Ti si moj kralj,* tako je pisala eni žrtvi. • Ljubim in spoštujem Te. Iz tvojih pisem spoznam, da imaš ljubeče srce, ki je zvesto in pošteno. Pridi k meni t Nevesta te čaka. Srečna bova kot kralj in kraljica v najlepšem domu In-diane. Srce bi mi počilo, če bi me zdaj prevaril. Nimam zaupanja do bank. Prodaj, kar imaš, in prinesi denar v svojih oblekah všit, na kolodvoru te počakam z vozom. Srečna sem, da še nisi bil oženjen, da si čakal na eno žensko, kateri boS podaril svojo ljubezen. Sanjam o Tebi, ljubček, čakam Tvojega prihoda.* — Morilko, ki je ušla, so zdaj našli v nekem vagonu. Trdijo, da je umorila tudi svojega prvega in drugega moža, katera je oba prej zavarovala.
Katoliški duhovnik Je lsstopU is cerkve. Minoli ponedeljek je bil shod čeških svobodomi-slecev na Žižkovem v Bezovci. Govoril je dr. Bar-tošek o boju šole proti zatiranju in napadom od strani cerkve. Za njim se ogla« k besedi prisotni duhovnik I. Cvejn, kateri v svojem govoru odkritosrčno opisuje razmere med katoliškim duhov-stvom ter izjavlja, da izstopa iz cerkve. Cvejnov govor je napravil na vse globok utis. Prisotni delavci so bivšega, duho mika cbsuli, stiskali mu roko ter mu obljubljali, da bodo zato skrbeli, da mu bo v njih sredi mogoče pozabiti na prešnje žalitve. — Cvejna sta dva duhovnika po krivem ovadila škofu Doubravv, kateri ga je na to kar brez zaslišanja in preiskave suspendiral ter mu naložil, naj faro zapusti. Cvejn se je hotel, opravičiti in je zahteval, naj se ga postavi pred cerkveno sodišče, škof je pa ostal pri svojem povelju. Proti tej brezobzirnosti je protestirala cela fara, pa zastonj. Kon«c je bil tak:, kakor gori povedano. (
Japonska mornarica. Po nekem francoskem listu hočejo zgraditi Japonci do I. 1911 sledeče ladje: Štiri oklopnice po 21.000 ton z 20 miljami hitrosti in s sledečo artilerijo: 12 topov po 30 5 cm, 18 po 15 cm in 12 po 10 cm kHibra. Ladje so menda vse v delu. Razen teh še pet oklopnih križark po 18.500 ton in 25 miljami hitrosti, oborožene pa z 6 po 30'5 cm, 14 po 15 cm in 10 po 10 cm kalibra imajočimi topovi. Dva križarja sta že v delu. Zraven pridejo dve zavarovani kri žarki in štirje razbijači torpedovk po 91-5 m dolgi, z 900 tonami. Novi oklopni križarki < Kurama* in «Ibuki» imata po 14.850 ton. brzino 215 milj. Premoga vozi vsakaraaksimum 2000 ton Oboroženi sla vsaka s štirimi topovi po 30 5 cm, osmimi po 20 3 cm, štirinajstimi po 12 cm. Oklop je debel 187, 102 in 127 mm. Prejšnja ruska oklopnica «Orel*, zdaj «Iwami», križarka «Warjag*. zdaj «Soya» sta popravljeni, ravno tako oklopnica «Mi-kasa», ki se je bila v Saseho potopila. V morje so izpustili križarko «Jodogowa» s 1250 tonami in 22 miljami.
Zavarovani kralji. Portugalski kralj Cirios je bil zavarovan pri dveh družbah na 1,600.000 K. Navadno so vladarji zavarovani Se za večje vsote. Strel, s katerim je anarhist Bresci ustrelil italijanskega kralja Humberta, je veljal angleške zavarovalnice 30 milijonov mark. Seveda morajo vladarji, kojih življenje je v neprestani nevarnosti, plačevati tudi visoke premije. Kralj Aleksander se je hotel par tednov pred nasilno smrtjo zavarovati v Londonu za 1,600.000 mark, toda premija se mu je zdela previsoka ter se je hotel ponuditi v zavarovanje pri bližnjih zavarovalnicah, toda smrt ga je dohitela. Napoleon lil. je dal svojega sina kmalu po rojstvu zavarovati za 40 milijonov mark, ki so se izplačale sinu, ko je postal polnoleten. Toda zavarovalnino se užival le kratek čas, ker so ga Culukafri zahrbtno ubili. Angleški kralj Edvard je zavarovan za 15 milijonov mark, a mnogo večje so zavarovalnine raznih finančnih krogov, ki bi jih s kraljevo smrtjo zadel morda polom. Taka zavarovanja znašajo na Angleškem več kot 50 milijonov. Ko je umrla kraljica Viktorija, se je samo v Londonu izplačalo na takih zavarovanjih nad 5 milijonov mark.
Izpred deželnega sodišča.
— Krivo pričevanje. Marija Gaser, 89 let stara služkinja, si je prihranila nekaj denarja in ga naložila v jeseniško posojilnico. Da bi bila starka do smrti preskrbljena, se je po posredovanju občine napravila v občinski pisarni pogodba, po kateri sta se zakonska Andrej Rabič, posestnik, in tega žena Frančiška zavezala, da jo bosta do smrti imela v oskrbi proti temu, da te jima izroči hranilna knjižica. Obenem se je pa napravila oporoka, glasom katere je bila Frančiška Babic imenovana dedičem. Vse to je sestavil občinski tainik Lovro Humor, na kar so se priče podpisale, nato se pa vse shranilo v občinskih spisih, po starkini smrti se je pa oporoka 'izročila sodišču. Po preteku dveh let sta pa zakonska Rabič ovadila Lovra Humerja, češ, da je uničil izvirno oporoko in napravil novo ter to slednjo izročil sodniji. Obdol-žena kot priče zaslišana, sta celo izpovedala, da sta na lastne oči videla, kako da je tajnik raztrgal prvo oporoko. Kasneje se je pa dognalo, da je b lo to vse zlagano, in da sta si zakonska Rabič vse to izmislila, le zaradi tega, ker sta mislila, da je Marija Gaser še kaj več denarja zapustila in da bo na ta način prišel v njune roke. Frančiška Rabič je bila obsojena na tri mesece, njen mož Andrej, pa na šest tednov ječe.
— Tatinska dekla. Jožefa Konjar, 18 let stara iz Tacna, je služila pri Kregarjevih v Drav-ljah za deklo. Tu je stanoval tudi tesar Lovro Kumer, in sicer v podstrešni sobi. Obdolženki so bile hišne razmere dobro znane. Nekoč je odprla Kumrov kovčeg s ključem, katerega je hranil v škornju, in mu izmaknila 65 K gotovine in srebrno verižico. S tem denarjem si je nabavila raznih drobnarij, tudi si je kaj boljšega za želodec privoščila. Obsojena je bila na štiri mesece težke ječe.
— Neprostovoljna kopel in nož. Jor-ner Ribnikar, kočarja sin v Zgornji Beli, je bil jezen na klepetavo sosedo Nežo Janežič, ker je tudi njega večkrat oštela. Dne 1. avgusta ra. 1, jo je obdolženec pograbil in vlekel k bližnjemu po« toku, kjer jo je v vodo potisnil in tiščal več minut pod vodo. Nekaj dni pred tem dogodkom je pa obdolženec Andreja Groharja z nožem v prsi sunil, kar sam priznava. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe.
— Vrček je vrgel v glavo Janez Pavlic, delavec v Koroški Beli, tovarišu Alojziju Koscu v gostilni Lovrenca Noča. Bila sta oba nekoliko vinjena in se zaradi neke malenkosti sprla. Vrček je s tako silo priletel v Kosca, da se je zdrobil, Pavlic je bil obsojen na 7 mesecev ječe.
— Zopet nož. Zaradi nekega nastalega prepira med domačimi fanti in Alojzijem Schillerjem so v Ašmanovi gostilni na Bistrici hoteli fantje tega iz sobe poti miti. Ker se jim je pa S :hiller Vprl, dregnil ga je kočarja sin France Stefe z nožem v levo nogo. Obsojen je bil na tri mesece ječe,
	,i .i à» 4,4 4 <4444 4.4.4.4 4.4	4	c44(44444444l444444444	4	.t .t- .t à A i- 4 * .t i, 4.4 4 4 4 4	4
•t .t, 4 <§> 1	Mar položi dar domu naaltar!	4	■ Slovenci t ■ Ztiitpvijte»  le   vžlgalioe 1 V   korlsit   nafti   <lr>i«>.l>! ' 9 »v. Oli-llci   ira   Metodfi 0	.t 4 ,4 f * •ta	Mal' položi dar domu na altar!	à 4
V	t T f T T T T T ? t ' T T' T T T				t -f T T T T t T * t f T T T "t T	f
Tiskarna L Pr. Lampret
priporoma
vlzitnice, zavitke Ltd.
Lekarr-arja A. Thienyja balzam in centi iolino ma-ailo. Posebno sedaj v vročem poletju in na potovanjih in izletih služite izborno ti dve poznani in zanesljivi sredstvi. Pravi rešitelj v nadlogi so, posebno pri oslabelosti in vročinskih napadih ter omedlevici. kakor tudi v času sadja in kumar proti koliki, krču, nerodnosti v prenavljanju, prehla-jenjih in infekcijah po slabi pitni vodi. Mazilo je nenado-mestno pri poškodovanjih, oteklinah, žuljih, ranah. Obe sredstvi naj se ima vedno v zadostni množini seboj. Naj se ne pusti prevariti po družili mazilih ter se naj naslavlja vedno le: Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
30«
Na Klancu pri Kranju hiš. štev. 15
se prosto prodaja posestvo
obstoječe iz 20 mernikov posetve, 6 mernikov po* setve pa travnika in gozd. Hiša je zidana.
Več se izve pri Jožefu Obidiču na Klancu. SJSjSB*^atj>**s****e%s^
Edino pravi
Thierrvev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika špecijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 kron.
Thierryevo eentifolijino mašilo
proti vsem še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go rečici, kislini, kašlju, krču, slabem teku i. t. d., 2 lončka 3 K 60 v. Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in že od nekdaj sloveči. Naročila naj se naslavljajo na:
CiKam« A. Thierry 1 prtjridi pri tog. SUtisi.
IaJ
V obeh slovenskih dnevnikih je razpisana služba občinskega tajnika na Jesenicah.
V pojasnilo navajam, da to službo razpisuje občinsko gerenetvo, ne pa stalni občinski odbor in jo bo gerentstvo tudi oddalo.
Pogoji so navidez jako lepi in našlo se jih bo precej, ki se bodo potegovali za to službo. Med temi tudi taki, ki imajo danes stalne službe in kompetirajo tukaj le zato, ker so boljši pogoji.
Ker so pa odretitve geientstva le sa6aeno veljavne in je treba, da jih pozneje odobri stalni občinski odbor, ki je edino opravičen sklepati v strogo avtomnih zadevah občine, je tudi nastavitev občinskega tajnika le zaftaena in še manj kot provizorična.
Potemtakem je odvisno od odbora, ki še zna vsak dan konstituirati, in s tem gerent odpade, ali obdrži od gereatstva nastavljenega občinskega tajnika, ali ga pa odpusti.
V tukajšnji občini obstoji sicer kompromis med slovenskima strankama, ki pa že na vseh koncih in krajih poka. Vsled tega preti nevarnost, da v najkrajšem času v občinskem odboru dobi večino nemiko-tovarniika stranka; in kaj ima potem pričakovati občinski tajnik - Slovenec, — bo vsak razumel.
Z ozirom na navedeno opozarjam gospode kolege -kompetente, da si dobro premislijo, preden vlože prošnje.
V informacijo napram javnosti izjavljam še, da me ni odpustil gerent, marveč da sem izstopil svojevoljno, ker mi ni bilo mogoče službovati pod takimi razmerami, ki so zavladale zadnji čas v občinski pisarni.
JESENICE, dne 5. junija 1908.
806
Lovro Humer
blvil občinski tajnik.
QOBA
276
Zaloga večinoma po lekarnah.
15-7
lično opremljena, svetla in zračna  s po-BJ gledomnaglav-^SsssS*^ ni trg in s prostim uhodom se takoj odda.
Več se izve v trgovini 294—8
J. Kušlana, Glavni trg štev. 5.
prevode
288
Iz laščlne, francoščine, ruščine, češčlne, poljščine, hrvaščine In bolgarščine In obratno
preskrbi upravnlštvo »Gorenjci".
Pozor I Kolesarji!
Ker sem naročil veliko množino gumija naravnost iz tovarne, dajem izvrstno dobre plašče (mantelne) z enoletno garancijo r»o 3 gld. 80 kr., cevi (slaube) po 2 gld. 40 kr. Tako nizkih cen ni na Kranjskem. Dalje kolesa iz najboljše in najzanesljivejše tovarne Greger. Prostotek (Freilauf) izvrstno lepo in trpežno kolo samo 70 gld., brez pro9totrka 60 gld. Stara kolesa imam na izbero od 25 do 40 gld. Popravila se izvršujejo hitro in 7anesljivo. 801 8—2
Pavel Bizjak, Kranj 102.
frizer za dane ln gospode
Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. Filijalka na-U7 52—42   sproti hotela „Bnion"
flBlff) priporoča
fvatfm laika
ta gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni   gorko la mrzlo zračni sušilni aparat. Suii brez nadležne vročine. Ne provzročuje ■krčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje ruti las.
Zaloga ftakovrtlMl vpletle strlleala la zsntaiik laa
Oddelek za dane ■ separatni«
vhodom.
Kupujejo se zmešani ln odstriienl lasje po najvišjih cenah.
Splošni rezervni zaklad
185.000 kron Posebni rezervni zaklad 3.300 kron.
i
26-11
Končen leta 1907: Stanje hranilnih vlog 4,497.000 kron, posojil na zemljišča 2,725.000 kron ter posojil občina* 183.000 kron.
Ta najstarejši denarni zavod v Kranja nradnje na rotovin vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne, ob snanjih in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne.
>tftTtttTtttftTtttVt^^
obrestuje hranilne vloge po
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici.
ajasajassssiiajaajafrM^**111*1^^
Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega saklada mestna obilna Kranj s vsem svojim promoženjem ln s vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok ln varovancev.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Loterijska srečka dne 80. maja 1908
Gradec  34  25  38   08 84
19-53
Monopol-kolo it 6, cena K lOsTI
s prostotekoni in dvojnim I svoncnlm ležiščem Je najcenejši, najmodernejši I a
in bogato ozaljsan stroj naj-boljše kakovosti. Najmočnejše z barvastimi črtami. Dober pnevmatik. Pismena garancija 1 leto. Navadnejsa kolesa cenejta. Vsak posamezni stroj se pošlje do meje prosto poštnine in eolnine. V».i ali delno pladilo naprti, osla nek po povtttju. Garancijske lail-(•«• m i/vri« hitro od naj« av-
atrijaka odpoSiljalnieo. Glavni katalog o kolaaih, vs«h polag ipadajoAih dalo* in fono-grafih • Čudovito nizkimi cenami zaatunj in poštnin« prosto.
piti voziekciesia iidustmi, Berila 704, Gitschioer Str. 15.
Tônnies
tovarna za stroje, železo in ko vi noli varna v Iajubljaui
priporoča kot posebnost iage ln vse • troje za
obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
Stttfrtfai tilijino milo
najboljše milo sa kolo.
Brata HLAVKA
iideloratelja kirurg, inatrnmentov atelje la ortop. aparate In bandaže
Cjubljana, preSernovo ttl. 8
priporočata
svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in inba-lacije s paro, sterilizirane obveze in handuža, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate sa samoklistirunje, najboljša kvaliteta gumijevih »tvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-248 62—13 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naroolla a« Izvršujejo točno,
hitro In cHakret.no> Oalfaalcnl pomklovanl savod s obratom na motor. Popravila aa lavreujejo točno In oeno.
Svoji k svojim !
266 52—10
Starosnana narodna tvrdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi la Srnini viol iz l&atnih in drugih priznanih vinogradov po oeal 80—60 vin. liter; potem • plaenjaadm pivom «prazdroj> iz sloveče češke •Meščanske pivovarne*, in tabornim proti vin-fklm pivom iz pivovarne kneza achvvarzenberga v Proti vina na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem l. vrata, laatnoga pridelka v steklenicah.
Tino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit naprej franke goriška poitaji.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce.
Sladoled
299 26-4
najfinejši, več vrst, kakor tudi ledena kava, Čokolada L t. d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Brandtu, Kranj.
Zunanja naročila točno in ce-* neje kot povsod drugod! *
Vila na Primskovem
s sadnim vrtom
se s I. julijem boljši obitelji
odda v najem.
Več se izve pri baron Zoiaovem o skrbništvu na Brdu pri Kranju. 302 2-2
Sedlar Ivan Jenko
306        v Kranju
ima naprodaj dve lahki kočiji.
4 «jiclojrjo i*x
pomožnega delavca
•e takoj »pr.Jmo pri     «M » «
Janezu MoVcj V favtih mssmlt
Plača po dogovoru.
Večkrat premirano!
Glinaste peči
1 08- 9
štedilnike, banje za kopeli, kakoi tudi kipe, vase in druge glinaste iidelke v vseh barvan, trpežne in cene pripore f
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči; in glinastih izdelkov v Ljubljani.
Iačem
med h
za sekirarsko obrt.
Prednost imajo taki, ki so šele iznčenl. Trajno delo. Plača po dogovora. Nastop yo7 2-2 takoj.
Fran Pintar, kovač orodja
Moste pri Žirovnici na Gorenjskem.
IT)eistir)
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisan) pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z RastiBOO).
Tovarniška zaloga: 236—37 Lekarnar Trnkoczv, Ljubljana.
Slaven
ker čuva prtenino,
vsled teleafieče beline! ki jo dobi prtenina,
ker ne dobi prtenina po pranju prav nlkakega duhu,
ker je zelo pooenl in se pri pranju prihrani mnogo Aaea
223 16—18
WZfSEOâuW*1
Abaoluton neolihoJno potreben je za vsako dobro urejeno goepotlaratvo« — Pazi naj sc SMt i rajsnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. — Doniva v trgovinah z drogerSjaml, kolonialnim blagom In milom)
Engros pri L. SfilMLOS, DUNAJ, I. MOlkorbastei
Trgovina elelilartateav:       1?jr|goviaxt* Apeoerlje t
ZDRAVK0 KRAJNC, KRANJ
ILiliaNJ} nesasx>a*oti o. kr* pošte in asocliai je>.
Zaloga igane ln snrove kave. :: Zaloga praške ga Jati, salam prve vrste ln dragih dunajskih klobas v nareijn. :: Različnih ipecialttet in rib v pnšlcah. :: Direktni uvoz čaja ln rama od najcenejše do najfinejše vrste. :: Edina zaloga konjaka za zdravila z radečim križem. :: Češke špecialitete ..GRIOTTE".     246 52~"
Cene nikakor dražje kot drugod!
a
13
SINGER
šivalne stroje
naj se kupuje le v naših prodajalnah, ki so jih spozna po teh napisnih tablah.
Naj se ne pusti premotiti po pri-poročilih, ki imajo namtn, z navedbo imena SINGER prodajali že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti naii atroji se na oddajo prekupoem, temveč ae jih prodaja naravaoat od nas cenjenemu občinatvu.
singer Co.
Akc. dražba la Bivalne atroje Kranj it. 53. 13
Nova kubična knjiga 1
Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, V Stari in Kov i meri, razvidno je iz aledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga, Keacalo 1
1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; 2. Okrsgli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vse* bi na v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih) 4. Rezan in obtesan les za deske in trame vse dolgosti, da* belosti in sirokosh; 5. Preračunjenje eol v centrimetre; 6. Pre* racunjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metru; H. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje knbičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 18. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 233 52—19
Knjiga stane v močno celo platno vezana 8 K, po po iti 80 vin« več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitel raAunsr, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 8 K 80 vini Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilka, ure na stikat«! pratane in verlftloa, p« najnižjih oaaah*
M Popravila mm
•c izdelujejo v lastni delavnici, ter sam zmožen po moji blisn 20 letni ikuinji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do t'i0 K. Žepna ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
.pINTAOT".
Kolesarske potrebidino
NB. Ako želite imeti uro res debro popravljeno jo oe dajajte takim, ki umije niti iiueeni niso. 17—70
J0S. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
SlomAlcove   vtlioes* det.
StiTbeio-oinetio li koutrokcljske klloemiEtrstro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvorn, obmejno omrežje, važna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d
dpecijaliteta: 162—29 valj ioni zastori (Rollbalken).
\
Ludovik Borovnik
puskar v Borovljah (Ferlaeh na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsa-o vrstnih pni* sa lovce in strelce po najnovejših si temih pod popooim jamstvom. Tudi predeluje stare samo kresnice, vapre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. 181 52—33 Uuatrovaini  oeniui MctatonJ.
i;Mi-lij-i!i: m; in;)^i;i; i: ni: i;r k; n>)
pótalos V Aneriip!!
aiaa>jgaf%ii»aeaiS|ii
priporoča generalna agentura
b „AncriKaosKc in Withe 5tar £inie"
na]hltrefo vožnjo preko BASEL-PARIZ-CHERB0ÜRG-NEW-Y0RK. b 2 odhoda v tedna. — Hrana ie v Baseln prosta. — Z velikanski«! ln varnimi parnlkl teh prog prevoz od Cherbourga-New-York v resnic!
§ S12 do 6 dni.
Vsa polrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj
Generalna agentura Im Oberstes l Co., Basel
28 Aeschen graben (Švica). 2eo 13-9
v:C:-(;tm:(Hit:iií:t;c cm
ZUU sVctin)«: Berlin, Pariz, Hin itd.
17-70
Najboljše kosmetlčno
ZObOčistllno^^kV^fV sredstvo ^ dfV^^ ^
^0. Seydl
jC/ubfjana, Spifal.-SMtar. ul. 7
ar*
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
180—47
Iv. Jax-a v Iijubljani
Dunajska cesta 17
[priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
Največja tovarniška zaloga
vsakovrstnih slamnikov
Ha drobno in dábalo I
Sla drobno in dábalo I
Za dame, gospode, deklice in dočke od najcenejše do najfinejše vrste, priporoča fgtmlcaiatea^Jaalata  in  modna tt^o-viiio.
Antona Adamiča v Kranju
Oleavni   tr" y:.
Fini damski slamniki se liipajo po najnovejši obliki. Popravila se točno isvrinjejo Svila, svileni trakovi, Hip, cvetlice ter igle za slamnike vedno v zalogi.
Gene bres konkurence!
62—10
GORICA
GORICA
m
(V
m
m
Narodno podjetje!
Narodno podjetje!
Hotel „Pri Zlatem Jelenu"
V središča mesta. Ob glavni ulici s državnega kolodvora. Zbira* iiiče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob aa tujce od K J. 20 rise. Velik vrt s verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Vač sob sa klube in sklenjene družbe. Kegljišče.
TO0ARNA s običajnimi gostilniškimi cenami sa jedi in pijače. Domača in taja vina. — Plsensko in puntigamsko pivo. 288 6-6
Cene jato zmerne.
Postrežba pod novo
upravo skrbna in točna.
2225
Blute ▼rana la spodnja
Krila Predpasnike Modérée Šerpe Pasove Ovratnike Maience Jabots Sraice Perilo Otročje oblekce Kritne oprave
J9
f I
=: ca
S
al
JHMI
o
o ce
04
CD
dO i
es
I
Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke
fllijalka is Ljubljane
195 52-29
JL VIV0D-M0ZETIC v KRANJU
na glavnem trgu v hiši g. Pavilarja Priporoča sa pomlad in poletje elegantne klobuke za dama in otroka pariške In dunajske modele. Žalna klobuka. * Klobuke sprejemam v popravile.
============== Zunanja naročila točno. =============
«0
* I
S 5
s I 5 a
S s? sa >o ¿3 «> A O *   w   a»   pes    o    o   iS "S0
ca
Glace in ivilnate
rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gnmbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfum
Martinova oesta 20 fi   £atl(| Martinova oesta 20
Postajališč« električne častne ejp    ielemiee prt dentpeterski cerkvi
LJUBLJANA ::: Zalagatelj društva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
004**1* zaloga pohištva riais vrste r vseh oenah. O&is-a4«/*, sliko r vseh
velikostih.
Popolna oprava za vila. ŠpeelJaliteta: Ooetllnlškl atoli.
Pohištvo Iz železa, otroška postelje /a vozički  po vtakl oenj.
Hodno! U tlim-taia omrežji, afrl-ianeke travo ali Urno, prvo vrata vodno v zalogi,
(Za spalno kdo od 180 gld. naprej, D! fan t okraski,
Oprava za Jedilno aobo, salone, prod-soba, osle garniture.
ipeoljalltete v nevestinih balah. ¥§• 11 ti prostori, prh tllino In v I. nadstropju, čudovito pooanl za hotela, vile In za letovišča 62 gld.
Za sodo; postelja, nočna omerloa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Zob0t<i*ie.i itiljl
Oton 5eydl
pri g. dr. E. Globoftirikii ▼ Kranja
ZOBOVJA, tudi ne da bi ao odstranile korenino, z ali brez nebno ploščo, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE tu OBTURATORJI ss Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi m ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje ni-51 tu 8PE0IJAU8T.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. irt.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
ragiitroTana zadruga i omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
Sprejema hranilne Tloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada iznaša:
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgajo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po BVZ/s ali z 17. amortizacijo, na menice pa po 6'/«. — Eskorai)tirajo se tudi trgovske menice.
Denarni promet v letu 1907.:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
vsak dan od 8. do 12. nre dop.
in
od 2. do 8. nre pop. iaviemii nodoljo pop.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah it. 75.199.
110-40
OdfOTorui uredaik UvciUv tfikul
Ustniaa in Usek Iv. Pr. Usspreii v Kranja,