,,,.,-, ./4 • ' 1 , > • "O~\ r' .,. geo~e\O oi'"\\O(\ o . 1-"e"' 3 ss \1-oa\3 o \:>'J \\\e 9\l\)\\S\\e . , letnik 31, str. 1 ·118, ljubijana, marec 1987, udk 528 = 863 Uredniški odbor: Izdajateljski svet: - predsednik - Tomo Bizjak - glavna in odgovorna urednica - Božena Lipej - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Jože Rotar - člana - Peter Svetik, Andraž Šinkovec - tehnična urednica - Albina Pregl - delegat ljubljanskega geodetskega društva: Miran Brumec - delegat mariborskega geodetskega društva: Janez Kobilica - delegat celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franci Bačar - delegat primorskega geodetskega društva: Frančiška Trstenjak - delegat gorenjskega geodetskega društva: Uroš Mladenovič delegat Skupnosti geodetskih delovnih organizacij: Miroslav Črnivec - delegat Republiške geodetske uprave: Peter Svetik - delegat FAGG: Florijan Vodopivec delegata uredniškega odbora: Tomo Bizjak, Božena Lipej Prevod v angleščino: Danila Beloglavec Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke letno Naročnina: Naročnina za organizaciJe in skupnosti je 20.000.- din Individualna naročnina je 1.500.- din. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavne oziroma odgovorne urednice: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopi- sov ne vračamo. Tisk: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani Naklada: 1150 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov. S E B I N A UREDNIŠTVO BRALCEM IZ ZNANOSTI IN STROKE - Atributi znanosti in kartografije (dr. Paško Lovric) - Sončne ure (dr. Bogdan Kilar) - Ocena uporabe vrednosti digitalnih, skaniranih podatkov satelita SPOT (dr. Ana Tretjak, Danijela Šabic) - Teledetekcija profilov terena (Andrej Bilc) - Računalniška podpora tehnični evidenci osnovnih sredstev Stran 5 9 23 33 42 na Železniškem gospodarstvu Ljubljana (Miro Jovanovič) 47 - Programska oprema za višjo in nižjo geodezijo (Miran Ferlan, Rado Šumrada) 54 - Prevod, povzetek in komentarji k članku "The collection and. statistical interpretation of land usedata in Germany" (Tomaž Banovec) 56 - Zemljemerska in jamomerska šola živosrebrnega rudnika v Idriji na Kranjskem in'njeni kartografski izdelki v letih 1724-1780 - priloge (Branko Korošec) 64 - Rihardu Robinšaku in memoriam 66 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI - Novosti s področja kartografske dejavnosti Geodetskega zavoda SRS 67 - Novosti s področja kartografske dejavnosti Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo 69 - 70. geodetski dan v Nlirnbergu - podrobnejša poročila 71 - Geodetski obisk iz Celovca in Beljaka 77 - Geodezija in evidence nepremičnin - komentar ob kongresu, ki so ga imeli jugoslovanski geodeti v Beogradu decembra 1986 78 - Komisija Izvršnecra sveta Skupščine SR Slovenije za standardi- zacijo zemljepisnih imen 80 - Naše šolstvo 81 SPREMLJAMO RAZVOJ Sestava, delovanje in uporaba tehničnih peres Možnosti uporabe GPS navigacije v aerofotogrametriji IZ NAŠE PRETEKLOSTI - Geometrično središče Slovenije - spomini na dogodek 29. decembra 1944 PREDSTAVLJAMO VAM ... - Novi učbeniki za usmerjeno izobraževanje - Vabilo v naš strokovni kino IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE - Anketa Zveze geodetov Slovenije (drugo delno poročilo) - Program dela ZG Slovenije za leto 1987 - Izvlečki iz zapisnikov ZG Slovenije IZVLEČKI 87 94 96 100 105 107 108 111 113 C O N T E N T S Page THE EDITORIAL BOARD TO TI-!E READERS 5 FROM SCIENCE AND PROFESSION - The attributes of science and cartography (dr.Paško Lovric) 9 - Sundials (dr. Bogdan Kilar) 23 - Applications of data obtained with the SPOT satelite digital scanner: An evaluation. First report (dr.Ana Tretjak, Danijela šabic) 33 - Remote sensing in profile measuring (Andrej Bilc) 42 - Data prodessing of the fixed assets of the railway administra- tion of Ljubljana (Miro Jovanovič) 47 - Software for elementary and advanced surveying (Miran Ferlan, Rado Šumrada) 54 - Translation, summary and comment on the article "The collection and statistical interpretation of land usedata in Germany" (Tomaž Banovec) 56 - Land-surveying and cave surveying school of the quick silver mine in Idrija in the Kranj region and its cartographic output in the years 1724-1780 (Branko Korošec) 64 - In mem6riam 66 NEWS AND CURIOSITIES New elernents in the field of cartography at the Surveying institute of SR Slovenia - New elernents in the field of cartography at the Institute for geodesy and photogrammetry - 70 th Professional Meeting of Surveyors in Nurenberg: Detailed reports - A Visit from the Surveyors of Klagenfurt and Villach - Surveying and Real Estate Records - a cornrnent on the Congress of Yugoslav Surveyors held in Belgrade in December 1986 - The Commission of the Executive Council of the Assembly of SR Slovenia for the standardization of geographical narnes - Our Educational Systern FOLLOWING THE DEVELOPMENT - The Assernblage, Perforrnance and Applications of the Mapping Pen - GPS Navigation Applications in Aerophotograrnmetry FROM OUR PAST - The Geometrical Centre of Slovenia - A recollection of the events of 29 December, 1944 PRESENTATION OF ..• - New Text-books for the "Oriented Education" - An Invitation to our Professional Film Sessions FROM THE WORK OF THE ASSOCIATION OF SURVEYORS OF SLOVENIA AND THE UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLAVIA - Questionnaire of the Association of Surveyors of Slovenia (second partial report) - Programme Activities of the Association of Surveyors for 1987 - Excerpts from rninutes ABSTRACTS 67 69 71 77 78 80 81 87 94 96 100 105 107 108 111 113 UREDNIŠTVO BRALCEM Geodetski vestnik v novi preobleki - to je znak,da,je glasilo iz jubi- lejnega, 30.leta prešlo v 31. leto izhajanja.NOI\TO koledarsko leto za- enkrat še ne prinaša sprememb med člani uredniškega odbora, kar pomeni, da se koncept uredniške politike v tem letu ne bo bistveno spreminjal. Uvedli smo nekaj novih poarubrik, s čimer bi želeli poudariti krajše prispevke iz strokovnega in tudi manj strokovnega področja, za katere sodimo, da bodo zanimivi za širši krog bralcev. Veseli nas, da nam po- šiljate prispevke iz različnih področij,na katerih delujete, saj se s tem počasi spreminja odnos do strokovnega glasila. S prihajajočo pomladjo se prebujajo tudi območna geodetska društva. Vr- stijo se občni zbori s strokovnimi predavanji. Tako so se Dolenjci uba- dali s problemi okrog katastra komunalnih naprav, Primorci z računalni~ štvom v geodeziji, Ljubljančani pa so celo zamenjali vodstvo, da bi se končno postavili na noge. Na strokovnem zaključku občnega zbora so mla- di geodeti poročali o spoznanjih, ki so jih dobili na šolanju na Nizo- zemskem ter demonstrirali geodetske programe na računalnikih. Gorenjci so pod vodstvom neumornega predsednika izvedli prve zimske igre geode- tov Gorenjske na Madoni di Kužna, občni zbor pa napovedujejo za mesec marec s predstavitv!jo geodetskih del v Rudniku urana Žirovski vrh. Ome- niti moramo tudi to, da so se Gorenjci že lotili organizacije letošnje- ga strokovnega posveta, proslave ob 40. obletnici ustanovitve Zveze ge- odetov Slovenije in skupščine Zveze geodetov Slovenije, ki bo sredi ok- tobra v Kranjski gori. Za Mariborčane vemo le to, da bodo v marcu za- plesali na 2. geodetskem plesu. Geodetski zavod Celje se je dobro odre- zal pri izvedbi 15. smučarskega dneva geodetov v veleslalomu in tekih, slabše pa so se odrezali geodeti, ki se srečanja niso udeležili ravno v največjem številu. Aktivni del Odbora za vzpostavitev geodetske zbirke na gradu Bogenšperk je v hudih škripcih, saj so se cene opreme za razstavne prostore grozo- vito povečale, tako je ponovno ogrožena otvoritev zbirke. Zato tudi v tem uvodniku naprošamo vse, ki so še pripravljeni sofinancirati vzpo- stavitev zbirke, da to nemudoma store. Zveza geodetov Slovenije je praznovala 40. obletnico obstoja; zaključki s VI. kongresa GIGJ v Beogradu še niso dopolnjeni v smislu posredovanih dopolnitev; sprememba ustave bo vsebovala tudi določila o zveznem geodet- skem upravnem organu, ki jih bo treba doreči; Dogovor o uresničevanju srednjeročnega programa geodetskih del na območju SR Slovenije za obdob- je 1986-1990 je bil sprejet na Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. To je bil kratek prerez skozi aktivnosti, ki so se odvijale po pripravi gradiv za to številko glasila. Izdaja le-te se je ponovno zavlekla, to- krat zaradi tehničnih težav, ki nas vse pogosteje obiskujejo. Toda upam, da boste številko le prebirali ob koncu meseca marca in da nam ne boste zamerili, ker novice ne bodo več povsem aktualne. Trudili se bomo, da bi vam poletno številko pripravili pravočasno, še predno boste zajadra- li na zasluzene počitnice. Žal pa ni vedno vse odvisno le od urednikov, ki pripravljajo gradiva ... GV 31(1987)1 Glavna in odgovorna urednica Geodetskega vestnika Božena Lipej 5 3. FEBRUARJA 194? JE BIL V DRUŠTVENIH PROSTORIH V CIGALE- TOVI ULICI V LJUBLJANI USTANOVNI OBČNI ZBOR GEODETSKE SEKCIJE PRI DRUŠTVU INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE - LETOS PROSLAVLJAMO 40. OBLETNICO USTANOVITVE ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE ČESTITKE VSEM BIVŠIM IN SEDANJIM AKTIVNIM ČLANOM V GEO- DETSKIH OBMOČNIH DRUŠTVIH„ V STROKOVNIH SEKCIJAH IN V ZVEZI GEODETOV SLOVENIJE! UREDNIŠTVO s Paško LOVRIC* ATRIBUTI ZNANOSTI IN KARTOGRAFIJE Uvod Da bi bila neka človeška dejavnost znanost, mora imeti določene sploš- ne in posebne bistvene lastnosti ali atribute. To je predvsem skupek posebnih znanj, ki je nastal z raziskovanjem določenega predmeta, po- leg tega pa so to tudi teorije in metode, terminologija in bibliogra- fija, izobraževalni sistem in kadri, državna in mednarodna združenja, raziskovalni in proizvodni potenciali idr. Poleg splošnih vprašanj bomo v nadaljnjem besedilu analizirali po atri- butih znanosti tudi kartografijo. Pojma znanost in veda Pri nas se pogosto uporabljata pojma (besedi) znanost in veda v istem pomenu, vendar pa vsaj po svojem izvoru ne pomenita istega. Znanost (grško episteme, latinsko scientia, francosko in angleško sci- ence, italijansko scienza, nemško Wissenschaft, rusko (v zloženkah) vedenie) je skupek vseh, v celoti ali po posameznih področjih človeške dejavnosti metodično doseženih in sistematično urejenih znanj, prav ta- ko pa tudi dejavnost ali posamezna dejavnost, s katero je bilo to zna- nje doseženo (Petrovic, 1984). Veda ali poučevanje ali nauk (grško logos, latinsko doctrina, francos- ko doctrine, nemško Lehre ali Kunde, rusko učenie) so s skupnim ciljem ali namenom povezani rezultati posameznih znanosti, da bi služili za praktično uporabo (Filipovic, 1984). Na primer tehnika je znanost, ka- dar povezuje rezultate matematike, fizike, kemije in drugih znanosti zaradi poglabljanja in reševanja svojih teoretičnih vprašanj, in veda, kadar zaradi praktične uporabe svojih izkušenj izdeluje ali oblikuje tehnični praktični predmet (Bazala, 1980). Klasifikacija znanosti Iz filozofije, prve znanosti v antiki, so se postopoma, zlasti v novem veku, razvile številne znanosti, ki proučujejo anorgansko, organsko in nadorgansko stvarnost, to je Zemljo in vesoljska telesa, Živa bitja in kulturne oblike (Kale, 1977). V ta.ko nastalem sistemu znanosti je vsaka * 41000 Zaqreb, YU, Fakulteta za geodezijo univerze v Zagrebu, Zavod za-kartografijo; dr. kartogr. znanosti. Prispelo za objavo: 1987-01-20. GV 31(1987)1 9 izmed njih razvrščena ali klasificirana po določenih značilnostih. Prve klasifikacije znanosti, ki so uporabljale in tvorile namesto grš- kih in latinskih izrazov nacionalne izraze, so nastale v 19. stoletju. V Hrvatski sta predložila prve pomembne klasifikacije (naravoslovnih) znanosti sredi 19. stoletja Ivan Miseljak in Vinko Pecelj (Dadic, 1982). Od tedaj so nastale številne in vseobsežne klasifikacije. Navedli bomo v celoti samo eno, ki je nastala iz praktičnih potreb. Danes podeljujej na Univerzi v Zagrebu doktorate znanosti iz 6 panog oziroma s 34 zna11stvenih področij, kakor navaja razpredelnic'a 1 (Uni- verza v Zagrebu, 1979). Razpredelnica 1: Znanstvene panoge in področja na Univerzi v Zagrebu. Znanstvena panoga Panoga humanističnih znanosti Panoga družboslovnih znanosti Panoga naravoslovnih znanosti Panoga medicinskih znanosti Panoga tehniških znanosti Panoga biotehniških znanosti Znanstveno področje Filozofija Zgodovinske znanosti Filologija Psihologija Pedagogika Pravo Ekonomija Politologija Sociologija Defektologija Kineziologija Matematika Fizika Kemija Biologija Geologija Geografija Medicina Stomatologija Veterina Farmacija Arhitektura in urbanizem Geodezija Gradbeništvo Elektrotehnika Strojništvo Ladjedelništvo Rudarstvo Kemijsko inženirstvo Metalurgija Tehnologija prometa Agronomija Gozdarstvo Biotehnologija Ta razdelitev je predvsem odsev današnjega stanja organizacije Univerze v Zagrebu, zato niso v njej posebej navedene nekatere znanosti z dolgo tradicijo in številne znanosti s krajšo tradicijo, npr.: arheologija, astronomija, biologija (fiziologija, genetika), ekologija, etnografija, fonetika, geofizika, hidrologija, kartografija idr. 10 GV 31(1987)1 Obstajajo tudi enostavnejše klasifikacije znanosti, npr. delitev na na- ravoslovne in duhovne znanosti (Petrovic, 1977) ali delitev na realne, formalne in duhovne znanosti (Meser, 1973). Predmet raziskovanja naravoslovnih znanosti je narava s svojimi zakoni- tostmi. K njim spadajo poleg znanos.ti, ki so naštete v razpredelnici 1, še medicinske in biotehniške znanosti. Predmet raziskovanja družboslov- nih znanosti so različne oblike človekove družbene dejavnosti, predmet raziskovanja duhovnih znanosti (v razpredelnici 1 humanistične znanos- ti) pa je človekovo duhovno ustvarjanje. Pri delitvi znanosti na realne, formalne in duhovne spadajo med realne znanosti v zgornjem odstavku navedene naravoslovne znanosti brez mate- matike. K formalnim znanostim spadata matematika in logika, iz, duhovnih (humanističnih) znanosti pa je izključena logika. Predmet raziskovanja formalnih znanosti so formalne strukture, in je mogoče uporabljati njiho- ve me~de za raziskovanje različnih predmetov v različnih znanostih. Posamezne znanosti so med seboj bolj ali manj povezane, zato je mogoče nekatere izmed njih razporediti samo z omejitvijo v enega izmed navede- nih razredov. Pri raziskovanju istega ali posebnega predmeta iz različnih zornih ko- tov so posamezne znanosti, obenem s praktičnimi dejavnostmi, pripomogle k ustvarjanju ogromnega človekovega znanja. Raziskovanje praviloma ne poteka samo na teoretski ravni, ampak se razširja na metodično in prak- tično raven. Pri tem morajo biti zagotovljeni medsebojni vplivi teh treh ravni, kakor kaže shematska slika l. (sistem pojmov - Teorija sodb in sklepov) ~room /\ UPORABA (sistem pravil) (sistem usmerjenih dejanj) Slika 1: Medsebojna povezanost teorije metodike in prakse Teorije nastajajo neposredno, na podlagi zunanjih pobud, ali pa na pod- lagi spoznanj, ki so nastala z uporabo. V obeh primerih se v metodiki razvijajo načini njihove uporabe. Z uporabo (eksperimentom) se potrjuje pravilnost metodike in teorije ali pa se ugotavljajo pomanjkljivosti, ki se povratno odpravljajo. Kartografija, geografija in geodezija Kartografija je stara veščina, stara stroka, vendar se je beseda karto- grafija pojavila prvič z besedama geografija in horografija, vgravirana na nekem geodetskem instrumentu iz leta 1576. Kot pojem za znanstveno dejavnost jo je prvič uporabil geografski zgodovinar Manoel-Francisco de Santarem leta 1839 (Sališčev, 1980). Začetke kartografije in številnih drugih samostojnih znanosti zasledi- mo že v antiki. Predvsem s praktično d~Javnostjo so se postopoma razvi- jale metode in teorije; odsevale so že v prvih navodilih za izdelavo GV 31 (1987) 1 11 zemljevidov, ki so jih sestavili grški filozofi in rimski agrimensorji, potem pa portugalski in španski sestavljavci portulanov in francoski inženirji za gradnjo utrdb (Freitag, 1980). S kartografijo so se ukvarjali univerzalni znanstveniki, npr. Klavdij Ptolomej (87 1 150), Leonardo da Vinci (1452-1519) in Rudjer Boškovic (1711-1787). Oni so skupaj s pomembnimi posamezniki, ki so se ukvarjali predvsem z uporabo kartografije, npr.Gerhardom Mercatorjem (1512-1594) in Nicolasom Sansonom (1600-1667) ter drugimi, prispevali k razvoju kar- tografije kot znanosti, čeprav se niso imenovali kartografi. Kartografija je bila do 19. stoletja skoraj izključno pod okriljem geo- grafije. Takrat so bile pobude za njen razvoj predvsem geografska od- kritja, tj. novi zbrani podatki, ki so omogočali izdelavo novih zemlje- vidov in aktualizacijo obstoječih. Od geografije, ki je imela še v preteklem stoletju opisni pomen, so se začeli postopoma ločevati tudi drugi deli in ustanavljale so se nove znanosti, npr. geofizika, geologija, geomorfologija, botanika, etnogra- fija idr. Tem novim znanostim so služile karte za prikaz rezultatov raz- iskovanj in za odkrivanje zakonitosti predmetov raziskovanj, za kar je bilo treba razviti ustrezne metode kartografskega prikaza. Tako je bila dana pobuda za razvoj posebnega dela kartografije - tematske kartografi- je. Pod okriljem geografije so nastala zelo pomembna teoretska dela, ki so bistveno prispevala k oblikovanju kartografije kot znanosti. Prvo znano habilitacijo iz kartografije je zagovarjal Otto Delitsch na univerzi v Leipzigu že leta 1866 (Ogrissek, 1985). Prvi prispevek s tega področja v tem stoletju je delo Plastika senc in barv Karla Peuckerja (1865-1940), ki je izšlo leta 1908 (Peucker, 1970), monumentalno delo na 1520 straneh Znanost o kartah Maksa Eckerta (1868-1938) pa je bilo objavljeno v za- četku dvajsetih let (ko je bil profesor kartografije na Tehniški fakulteti v Aachenu(postalo je prav nedosežen vzor (Eckert, 1921, 1924). številni posamezni teoretski prispevki geografov h kartografiji so pos- topoma preraščali v doktorske disertacije (npr. Kretschmer, 1963; Mar- kovic, 1964; Freitag, 1966) in učbenike, predvsem za tematsko kartogra- fijo (npr. Baranjski, 1939); Monkhouse in Wilkinson, 1952; Preobrazenski, 1956; Arnberger, 1966; Witt, 1967) Danes prihajajo od učenjakov, ki so po univerzitetni izobrazbi geografi, predvsem dela s temami iz splošne kartografije, oblikovanja, izdelave in uporabe kart (npr. disertacije: Kelnhofer,1971; Pohlmann,1974; Vanecek, 1980 in Ahdjelic, 1982). Od 15. stoletja dobiva kartografija posebno pobudo za razvoj od matema- tike. Razvite matematične teorije omogočajo nadaljnje razvijanje teori- je kartografskih projekcij. Vasilij N._Tatiščev (1686-1750), ruski držav- nik in geograf, je označil tedanjo kartografijo kot "matematično geogra- fijo" in je menil, da je poleg fizične in politične geografije eden iz- med treh sestavnih delov geografije. Naslednjo pobudo za razvoj kartografije je dala geodezija kot uporabna matematična disciplina. Medtem ko je bil zemljevid v stari geografiji samo pomožno sredstvo, ilustracija opisa pokrajin, je v geodeziji od nekdaj končni rezultat dela. Geodetska podlaga, dobljena z natančnimi metodami merjenja, vzpodbuja nastajanje in omogoča uspešno uporabo no- vih metod grafičnega prikazovanja pri izdelavi široko zasnovanih izvir- nih topografskih in katastrskih kart, ki so jih izdelovali od konca 18. stoletja. Teorija izohips Du Carla (1738-1816) iz leta 1777 (Dainville, 1962) in teorija šrafiranja naklonov Johanna Georga Lehmana (1765-1811) iz leta 1799 o prikazu oblik reliefa zemlje na topografskih kartah, upo- raba je možna samo na zanesljivi sistematsko zgrajeni geodetski podlagi, 12 GV 31(1987)1 sta primera, ki to najbolje potrjujeta (Imhof, 1965). Tako je nastal poseben del kartografije - topografska kartografija - ki je danes pove- zana z geodezijo. Nastajanje vedno bolj točnih in celostnih topografskih kart je posledi- ca· splošnega razvoja in pridobljenih posebnih izkušenj. K njihovemu zu- nanjemu videzu, vsebinski in uporabni vrednosti so prispevale tudi šte- vilne teoretične obravnave, ki jih je sintetiziral Thaler (1982). Zaslu- go za to, da so se pomembni geodeti začeli ukvarjati tudi z drugimi pod- ročji kartografije, poleg področja kartografskih projekcij, ima predv- sem Koppe s svojim programatskim delom iz leta 1900: Nova deželna topo- grafija, preddela za"'zeleznice in-doktor-inženir (Koppe, 1900). Vendar so se ukvarjali geodeti ne le s teorijo kartografskih projekcij (npr. disertacije: Borčic, 1962; Podpečan, 1966; Frančula 1971), temveč pred- vsem z natančnostjo kartografskih prikazov (npr. disertacije: Muller, 1913; Egerer, 1915; Lindig, 1955; Brandtstaetter, 1957). Šele v drugi polovici tega stoletja so se geodeti vedno bolj posvečali metodam karto- grafskega prikaza (npr. disertacije: Heissler, 1949; Klein, 1961; Sat- zinger, 1964; Neugebauer, 1970; Lovric, 1972; Peterca, 1975; Racetin, 1978), v zadnjih dveh desetletjih pa predvsem avtomatizaciji v karto- grafiji in vprašanjem, ki so povezana z njo (npr. disertacije: Brassel, 1973; Mesenburg, 1973; Brukner, 1978; Ucar, 1979; 0 Hentschel, 1979; Ju- nius, 1981; Fischer, 1982; Menke, 1982; Grunreich, 1984; Schweinfurt, 1984). Temeljne raziskave o kartografski generalizaciji, ki so jih vzpod- budile nekatere izmed naštetih disertacij, je opravil Topfer in objavil rezultate v delu Kartografska generalizacija (Topfer,1974). Geodeti so sestavili tudi pomembne priročnike in učbenike za kartogra- fijo. Omenili bomo samo dva. Prvi je zvezek v temeljnem geodetskem delu Jordan-Eggert-Kneissl: Geodetski priročnik (1957), drugi pa Kartografija, ki jo je napisal Rake (1982, 1985). Pri nas je med vseobsežnimi kartografskimi priročniki najpomembnejša Kar- tografija skupine avtorjev z Vojaškega geografskega inštituta (Peterca idr., 1974). čeprav smo lahko navedli samo del podatkov, nam vendar pre- pričljivo govorijo o zelo pomembnem skladu posebnega - kartografskega, teoretskega znanja. Kartografski visokošolski in raziskovalni centri* Za prve znake osamosvojitve kartografije je treba šteti kartografske us- meritve v geodetskih in geografskih visokošolskih organizacijah. Po razpoložljivih podatkih so odprli prvo kartografsko usmeritev leta 1923 na Geodetskem inštitutu (fakulteti) v Moskvi. Leta 1929/30 so od- prli podobne kartografske usmeritve na geografskih oddelkih na univer- zah v Moskvi in Leningradu, leta 1928 pa so ustanovili Centralni inšti- tut za geodezijo, fotogrametrijo in kartografijo v Moskvi. Po zgornjih navedbah so razumljivi visoki dosežki sovjetkse kartografije in njen vpliv na razvoj teoretske misli; k temu je prispeval tudi Konstantin Sa- liščev, eden izmed nestorjev sovjetske kartografije . • ~a bogatih izročilih "dunajske kartografske šole" je nastal drugi pomemb- ni evropski kartografski center - Inštitut za kartografijo avstrijske akademije znanosti - ustanovljen leta 1968, neodvisno od obstoja Kateder za kartografijo pri študijih geodezije in geografije. Pod vodstvom Ericha Arnbergerja so nastala številna teoretska dela, med katerimi smo dve te- meljni že navedli. Tukaj je nastalo tudi vseobsežno delo Enciklopedija kartografije; prvi zvezek je izšel 1975. leta (Arnberger in Kretschmer, 1975), leta 1979 pa drugi zvezek, Leksikon kartografije (Witt, 1979) . .. V Vojaških geografskih inštitutih in zlasti v vojaških visokošolskih centrih na splošno so imeli tečaje iz kartografije verjetno prej ka- kor v civilnih visokošolskih organizacijah. GV 31(1987)1 13 Najpomembnejši vzhodnoevropski visokošolski center za Moskvo je v Dresd- nu. Na tamkajšnji tehniški univerzi obstaja sekcija (fakulteta) za geo- dezijo in kartografijo; v sklopu nje poteka samostojni kartografski štu- dij od 1955. leta. Ta center, ki ga dolga leta vodi Rudi Ogrissek, eden izmed najpomembnejših sodobnih teoretikov kartografije, je postal zelo cenjen zaradi izvirnih prispevkov k teoriji in metodam kartografije in prenosa kartografskega znanja iz Sovjetske zveze (Ogrissek, 1980). V Inštitutu za uporabno geodezijo v Frankfurtu obstaja že več desetletij močna kartografsko-raziskovalna enota s številnimi objavljenimi teoret- skimi deli, zlasti v glasilu Nachrichten aus den Karten - und Vermessung- swesen (do 1984. leta 94 številk v I.seriji - Izvirni prispevki). Zvezni zavod (inštitut) za etnografijo in prostorsko urejanje iz Bad Godesberga, v katerem je dolga leta delal Emil Meynen (ima zlasti veli- ke zasluge za kartografsko izrazoslovje), je prav tako pomembno prispe- val k razvoju teoretske in uporabne kartografije. Akademija za prostorsko urejanje in deželno načrtovanje v Han·novru, kjer je dolgo let sodeloval Werner Witt, je posvetila del svojih raziskovanj in publikacij tudi kartografiji (Akademie fur Raumforschung und Larides- planung, 1969). · Posebno pomembno evropsko središče, ki je zelo vplivalo na svetovno kar- tografijo - še pred desetimi leti pod vodstvom Eduarda Imhofa - je Inš- titut za kartografijo Zvezne tehniške univerze v Zurichu. številni da- nes vodilni kartografski učenjaki in praktiki so obiskovali znane Imho- fove visokošolske kartografske tečaje in ponesli širom po svetu izkušnje in znanje švicarske kartografske šole. Podoben vpliv ima danes nova nizozemska šola, ki temelji na starih izro- čilih. Od leta 1951 namreč dela v Delftu, od leta 1~71 pa v Enschedeju Mednarodni inštitut za aerofotogrametrijo in geoznanosti (ITC). V šte- vilnih tečajih se je tam usposobilo veliko število kartografov in po- memben del kartografskega znanstvenega naraščaja. Na ITC že več let de- lata tudi naša pomembna učenjaka Boris Makarovič in Pavle štefanovic. Naj omenimo še kartografski laboratorij, ki ga vodi v Parizu Jacques Bertin (Bertin, 1974), ki je najpomembnejša raziskovalna organizacija za teorijo sredstev kartografskega izražanja. Naša edina celostna kartografska visokošolska enota, Zavod za kartogra- fijo Geodetske fakultete Univerze v Zagrebu, obstaja tudi že trideset let (Lovric, 1982; Frančula, 1982). Dosti starejši sta obe naši vojaški raziskovalni organizaciji, Vojaški geografski inštitut in Hidrografski inštitut JVM, ki sta pomembno pri- spevala k razvoju kartografije in znanosti. Zlasti pomembna so dela VGI pri transkripciji geografskih imen (VGI, 1981-1984). Kartografsko visoko šolstvo in znanstvenoraziskovalne organizaciJe ob- stajajo v nekaterih skupnostih več kakor stoletja in so tudi ustrezno prispevali k osamosvojitvi kartografije. Mednarodno sodelovanje kartografov, nacionalna združenja in njihove publikacije Ob koncu preteklega stoletja so nastala številna mednarodna stanovska združenja zaradi uspešnejšega mednarodnega sodelovanja pri pospeševanju posameznih znanosti. Tako sta nastala Geografsko in posebno Geodetsko mednarodno združenje, ki sta se ukvarjala z vprašanji mednarodnega kar- tografskega sodelovanja. Najbolj znana je akcija za izdajo Mednarodne- ga zemljevida sveta v merilu 1:1 000 000 na pobudo Mednarodnega kongre- sa geografov v Parizu 1891. leta. 14 GV 31 (1987) 1 Potreba po samostojnem delovanju kartografov je vzpodbudila predstavni- ke 13 držav, ki so se sestali pod vodstvom Eduarda Imhofa 1950. leta v Bernu, da bi ustanovili Mednarodno kartografsko združenje (MKZ). Združe- nje so ustanovili v Parizu leta 1961 in od takrat dela s številnimi ko- misijami, na tehničnih konferencah, ki so vsaki dve leti, in na general- nih skupščinah, ki se sestajajo vsakih pet let. Nekatere akcije MKZ or- ganizirajo s sodelovanjem ustreznih organov Združenih narodov. Člani MKZ so nacionalna združenja, ki sodelujejo in ga finančno podpira- jo. Zlasti pomembna je dejavnost komisije II., ki ji je uspelo leta 1973 iz- dati Večjezični slovar kartografskih tehniških izrazov (International Cartographic Association, 1973). Druga izdaja slovarja bi bila morala iziti pred nekaj leti, vendar so nastale finančne težave, ki so to pre- prečile. Izkušnje, ki so jih pridobili pri izdelavi tega slovarja, je bilo mogoče uporabiti za izdelavo našega Večjezičnega kartografskega slovarja (Borčic idr., 1977). Posamezna nacionalna samostojna kartografska združenja ali enote z zdru- ženji geografov ali geodetov, ki so člani MKZ izdajajo ali skrbijo za iz- dajo številnih revij; najpomembnejše med njimi so naštete v razpredel- nici 2. Razpredelnica 2: Pregled najpomembnejših kartografskih revij in letopisov Revija Letnik (1986) Petermans Geographische Mitteilung, Gotha/Leipzig Bulletin du Comite Francais de Cartographie, Pariz Geodeticky a kartograficky obzor,, Praha Geodezija i kartografija, Moskva Surveying and Mapping, Washington Geodetski list, Zagreb Kartographische Nachrichten, Bonn Geodezija i kartografija, Warszawa Vermessungstechnik, Berlin Internationales Jahrbuch fur Kartographie, Bonn The Cartographic Journal, Edinburgh The Canadian Cartographer, Bolletino dell' Associazione Italiana di Cartografia The American Cartographer, Washington 130 77 74 62 46 40 36 35 34 25 23 23 22 13 Iz razpredelnice se vidi, da je najstarejša geografska revija Petermans Geographische Mitteilung, ki redno objavlja kartografska besedila. Naj- starejša revija, ki objavlja izključno kartografska besedila, je fran- coski Bulletin. Naša najstarejša geodetska revija, ki objavlja kartog- ravska besedila, je Geodetski list. Eno izmed najbolj delavnih nacionalnih kartografskih združenj je Nemško kartografsko društvo v ZR Nemčiji. Poleg tega da izdaja revijo Kartqgra- phische Nachrichten, skrbi tudi za številne druge akcije, med katerimi je najpomembnejši organiziranje kartografskih tečajev z imenom Arbeits- kurs Niederdollendorf, ki jih prirejajo od leta 1957 (do leta 1983 jih je bilo 14) in imajo velik pomen za prenašanje teoretskih odkritij in novih tehnologij v kartografsko proizvodnjo. Naša sekcija za kartografijo pri Zvezi inženirjev geodezije in geometrov Jugoslavije (ZIGGJ) ni razvila potrebne dejavnosti. Naša posvetovanja o kartografiji organizira neposredno ZGIGJ (1959,1971, 1973, 1977), podobno kakor tudi nekatere naše mednarodne kartografske udeležbe in prireditve. GV 31(1987)1 15 Atributi samostojne znanosti so dalje tudi mednarodna in nacionalna sta- novska združenja, lastno izrazoslovje, s številnimi teoretskimi razisko- vanji in praktičnimi dejavnostmi preizkušene teorije, metode in upora- be; o tem poročajo številne revije. Predmet raziskovanj in opredelitev kartografije Arnberger (1976) je nazorno prikazal v prejšnjih odstavkih opisani raz- voj, ločitev kartografije od geografije in geodezije ter njenega dela državne izmere in njihovo današnjo povezavo. Kartografija se od nekdaj razlikuje od geografije in geodezije po pred- metu raziskovanja. Predmet raziskovanja geografije so videz, vsebina in pomen posameznih delov zemeljske površine, predmet raziskovanja geode- zije je izmera Zemlje, predmet raziskovanja kartografije pa je po dunaj- ski šoli in Arnbergerju (1966, 1970) predvsem pretvarjanje ali trans- kripcija stvarnosti v grafični prikaz v ravnini. Po sovjetski šoli, bogati z izročilom in učenjaki, in po Sališčevu (1980) je nastali kartografski prikaz poleg naštetega tudi predmet nadaljnjih raziskav. Ti pojmovanji sta jasno vidni v opredelitvah kartografije. Po Arnberger- ju (1966, 19·70) je kartografija znanost o logiki, metodiki in tehniki konstrukcije, izdelave in razlage kart ter drugih oblik kartografskega izražanja, ki so primerne za prostorsko pravilen prikaz stvarnosti. Po Sališčevu (1982) je kartografija znanost o prikazu in raziskovanju (podčrtal P.L.) razporeditve, posebnih lastnonosti, povezanosti in čas­ ovnih sprememb pojavov v naravi in družbi s kartografskim prikazom kot posebnim znakovnim modelom. Na tem mestu ne moremo navajati še nadaljnjih razlog,ov v prid enemu ali drugemu pojmovanju, ampak sprejmemo najpomembnejši istovetni del, to je da je kartografija samostojna znanost. Kakor smo že omenili, ima svoje teorije. Ima svoje metode, med njimi zavzema osrednje mesto generaliza- cija (Topfer, 1974; Ogrissek, 1982). Mesto kartografije v svetu znanosti Potem ko smo omenili popkovno povezavo kartografije z geografijo in geo- dezijo, proučimo povezavo kartografije z drugimi znanostmi, ki so po ve- čini že naštete v razpredelnici l. Da bi bilo bolj preprosto jih razvr- stimo v skupine: l. znanosti, ki dajejo predvsem podatke o predmetih kartografskega pri- kaza in jih imenujmo predmetne znanosti; 2. znanosti, ki dajejo predvsem teoretsko osnovo kartografskega prikaza in jih imenujmo osnovne znanosti, ter 3. znanosti in stroke, ki zagotavljajo proizvodne (tehnične in tehnološ- ke) osnove kartografskega prikaza in jih imenujmo pomožne znanosti in stroke. Seznam za kartografijo pomembnih predmetnih znanosti je najlaže narediti z navajanjem razvrščanja kart v skupine po tematskih področjih (Lovric, 1986) tako, kakor je razvidno iz razpredelnice 3. 16 GV 31(1987)1 .Razpredelnica 3: Razvrščanje kart po tematskih področjih Kart ie· z naravnega področja geofizikalne (zemeljski mag- netizem, sila, teza, tempera- tura, potresi), - geološke (stratigrafske, tek- tonske, geotehniške idr.), - pedološke (vrsta, tip, bonite- ta tal), - geomorfološke - meteorološke (sinoptične idr.), - klimatološke, - hidrološke (hidrografske, limnološke, oceanografske idr., - botanične (flora, vegetacija), - zoološke s področja človekove dejavnosti prebivalstva (gostota, razvoj, ra- sa, vera, jezik, narod in narodnosti), - naselij (genetske oblike, funkcio- nalni tipi. arheološke idr.), politiqne in upravne, - zgodovinske, - medicinske (razširjenost bolezni idr.), - gospodarske (poljedelstva, je, rudarstva, prometa), planerske in - vojaške industri- če primerjamo razpredelnici 1 in 3, vidimo, da so za kartografijo pred- metne znanosti od humanističnih znanosti zgodovina in filologija; od družbenih znanosti pravo in ekonomija, od naravoslovnih znanosti (geo) fizika, biologija, geologija in geografija, od medicinskih znanosti me- dicina in veterina, od tehniških znanosti urbanizem, geodezija, gradbe- ništvo, rudarstvo in promet, od biotehniških znanosti pa agronomija in gozdarstvo, torej skoraj polovica naštetih v razpredelnici l! število osnovnih znanosti za kartografijo je manjše. Med filozofskimi osnovami za kartografijo je posebno pomembna spoznavna teorija, bodisi za oblikovanje kart, zlasti za kartografsko generaliza- cijo (abstrakcija), bodisi za njihovo uporabo (Buder, 1978; Ogrissek, 1982). Potem navajamo psihološke osnove kartografije, zlasti za bolj učinkovito uporabo kart (Lovric, 1983). Opravljene so bile tudi prve ergonomske raziskave na področju kartogra- fije, da bi kar najbolje izboljšali sredstva in pogoje za delo in delov- ne postopke (Ogrissek, 1979). Semiotika ali splošna teorija znakov v logiki in lingvistiki, teorija informacij in teorija komunikacij so postale osnovne znanosti za vse, ki se ukvarjajo s komuniciranjem z različnimi sistemi znakov, tako tudi v kartografiji (Bollmann, 1978; Ucar, 1979; Zdenkovic, 1985). Vloga matematike kot osnovne znanosti za kartografijo je dobro znana. Brez nje ne bi bilo teorije kartografskih projekcij. Teorija modelov, zlasti matematično modeliranje, kot osnova za kartog- rafsko analizo in z avtomati podprto generalizacijo je dobila pomemben odziv v kartografiji (Hoffmann, 1973). Likovne umetnosti in industrijsko oblikovanje (design) so osnova karto- grafskega estetskega oblikovanja. Kot pomožne znanosti in stroke navajamo fiziko, kemijo, elektrotehniko in grafično tehnologijo. Kartografiji pomagajo proizvesti 400-500.000 kart na leto v nakladi 8 do 10 milijonov izvodov! GV 31(1987)1 17 Potem ko smo dokazali, da je kartografija samostojna .znanost in pokazali povezanost kartografije z zanjo predmetnimi, osnovnimi in pomožnimi zna- nostmi, umetnostmi in strokami, bomo poskušali najti njeno mesto v svetu znanosti. To ni preprosto in se ne more opraviti enopomensko (Martinek, 1973; Hake, 1977, 1981). Vendar tudi geografije danes ne uvrscamo samo med naravoslovne znanosti. Nekateri njeni deli, npr. antropogeografija in ekonomska geografija, so družboslovne znanosti. Ali drug primer. Geodezija je naravoslovna znanost, kadar raziskuje (spremenljivo) obliko in velikost zemlje, tehniška veda pa, kadar se ukvarja z merjenjem zemljišč, in družbenoslovna veda, kadar v zemljiškem katastru uporablja rezultate merjenja zemljišč za normalen potek dela družbenih procesov. če omejimo nalogo kartografije na raziskovanje najprimernejših oblik in sredstev za kartografsko izražanje, torej na raziskavo formalnih struk- tur, tedaj spada skupaj z matematiko in logiko med formalne znanosti. če pa je tako nastali kartografski prikaz nov predmet raziskovanja naravnih in družbenih odnosov v okviru kartografije, tedaj je v trikotniku znano- sti, ki ga tvorijo naravoslovne, družboslovne duhovne znanosti, ob težiš- ču trikotnika vendar bliže vrhu družboslovnih znanosti. Povzetek Kartografija je stara veščina, stara veda, vendar mlada znanost. Zato to delo najprej obravnava pojma znanost in veda. Nato navaja prve kla- sifikacije znanosti na Hrvatskem v preteklem stoletju, v nadaljnjem de- lu pa sprejme razdelitev znanosti na panoge in področja Univerze v Za- grebu. Po proučitvi tisočletnega razvoja kartografije pod okriljem geografije in geodezije določi kot prvi atribut samostojne znanosti skupek poseb- nih kartografskih znanj. Ostali atributi kartografije kot samostojne znanosti so nastajali v zad- njih 50 letih v kartografskih visokošolskih in raziskovalnih centrih ter z nacionalnim in mednarodnim družbenim sodelovanjem kartografov. Razvi- to kartografsko izrazoslovje, teorije in metode navaja kot nadaljnje at- ribute samostojne znanosti. Doseg delovanja kartografije kot znanosti še ni soglasno opredeljen.Pred- met raziskovanja kartografije so predvsem sredstva in oblike kartograf- skega izražanja. Naloga teh raziskav je ustvarjanje znakovnega modela, ki omogoča pravilno predstavo stvarnosti. Vendar je naloga kartografije tudi razvijanje raziskovalnih metod pojavov in stanj v naravi in družbi s kartografskim prikazom. Končno se uvršča kartografija v trikotniku, ki ga tvorijo naravoslovne, družboslovne in duhovne znanosti, k težišču trikotnika, vendar bliže vrhu družboslovnih znanosti. Literatura Akademie filr Raumforschung und Landesplanung: Untersuchungen zur thema- tischen Kartographie, Janecke, Hannover 1969. Andjelic, M.: Modelovanje sadržine fitogeografskih karata, Disertacija, Univerzitet u Beogradu, 1982. Arnberger, E.: Handbuch der thematischen Kartographie, Deuticke, Wien 1966. Arnberger, E.: Die Kartographie als Wissenschaft, U: Grundsatzfragen 18 GV 31(1987)1 der Kartographie, Osterr. Geogr. Gesell., Wien 1970. Arnberger, E., Kretschmer, I.: Wesen und Aufgaben der Kartographie - Topographische Karten, Svezak I Kartografske enciklopedije, Deutic- ke, Wien, 1975. Arnberger, E.: Der Weg der theoretischen Kartographie zur selbeststandi- gen Wissenschaft, u: Geodatische Woche Koln 1975, 264-270, Wittwer, Stuttgart 1976. Baranskij, N.N.: Ekonomičeskaja kartografija, Metodi kartirovanija eko- nomičeskih javlenii, Moskva 1939. Bazala, V.: Pregled povijesti znanosti, Školska knjiga, Zagreb 1980. Bertin, J.: Graphische Semiologie, Gruyter, Berlin-New York 1974. Bollmann, J.: Probleme der kartographischen Kommunikation, Kirschbaum, Bonn 1977. Borčic, B.: Matematička podloga karte svijeta u mjerilu 1:1 000 000, Disertacija, Univerza v Ljubljani, 1964. Brandtstatter,L.: Exakte Schichtlinien und topographische Gelandedars- tellung, Osterreichischer Verein flir Vermessungsswesen, posebni sve- zak 18, Wien 1957. Brassel, K.: Modelle und Versuche zur automatischen Schraglichtschat- tierung,,Disertacija, Universitat Zlirich, 1973. Brockhaus: ABC Kartenkunde, Brockhaus, Leipzig 1982. Brukner, M.: Organizacija banke kartografskih podataka, Disertacija, Sveučilište u Zagrebu, 1978. Buder, I.: Izražajne mogucnosti opštih geografskih karata i njihovo ko- rišcenje za naučna istraživanja i praktičnu djelatnost, Disertacija, Sveučilište u Zagrebu, 1978. Dadic, ž.: Povijest egzaktnih znanosti u Hrvata - Egzaktne znanosti u Hrvata od kraja 18.stoljeca do početka 20.stoljeca, Sveučilišna na- klada Liber, Zagreb 1982. Dainville, F. de: De la profondeur al'altitude, Int. Jahrb. f. Karto- graphie, 1962, 151-162. Eckert-Greifendorff, M.: Die Kartenwissenschaft - Forschungen und Grund- lagen zu einer Kartographie als Wissenschaft, Gruyter, Berlin i Leip- zig, l. svezak 1921, 2. svezak 1925. Egerer, A.: Untersuchungen liber die Genauiqkeit der topographischen Lande- saufnahme von Wurttenberg im Masstab 1:2500, Disertacija, Wurttenber- gische Jahrbucher, Heft 1, Stuttgart 1915. Filipovic, V.: Nauka, Filozofijski rječnik, Nakladni zavod Matice hrvat- ske, Zagreb 1984. Fischer, E.-U.: Digitale Signalverarbeitung in der rechnergestlitzten Kartographie, Deutsche Geodatische Kommision, Reihe C Heft 278, Frank- furt/M 1982. Frančula, N.: Die vorteilhaftesten Abbildungen in der Atlaskartographie, Disertacija, Universitat Bonn, 1971. Frančula, N.: Djelatnost Zavoda za kartografiju Geodetskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu na području automatizacije u kartografiji 1971- 1981., Zbornik radova GF, Niz A, svezak 33, 5-25. Freitag, U.: Verkehrskarten, Disertacija, Universitat Giessen, 1966. Freitag, U.: Podučavanje kartografije na principima teorije informacija, Zbornik radova, Niz C, svezak 1, 79-152, Geodetski fakultet, Zagreb 1980. Grunreich, D.: Untersuchungen zu den Datenquellen und der rechnergestli- tzten Herstellung des Grundrisses grossmasstabiger topographischer Karten, Disertacija, Universitat Hannover, 1984. GV 31(1987)1 19 Hake, G.: Die Karte zwischen Anspruch uhd Gebrauch, Kartographische Nachrichten, 27, 1977, 4, 121-130. Hake, G.: Der wissenschaftliche Standort der Kartographie, 100 Jahre Geodatische Lehre und Forschung in Hannover, TU Hannover 1981. Hake, G.: Kartographie I, Kartographie II, Gruyter, Berlin-New York 1982 (6.izdanje), 1985 (3. izdanje). Heissfer, V.: Moglichkeiten und Vorschlage fiir die Verwendung und Wei- terentwicklung der "Deutschen Grundkarte 1:5 000", Niedersachsisches Landesvermessungsamt, Hannover 1949. Hentschel, W.: Zur automatischen Hohenliniengeneralisierung in topograp- hischen Karten, Disertacija, Universitat Hannover 1979. Hoffmann, F.: Matematisches modellieren als Grundlage der kartometrischen Analyse und automatisierten Generalisierung, Vermessungstechnik, 21, 1973, 8, 269-299. Imhof, E.: Kartographische Gelandedarstellung, Gruyter, Berlin 1965. International Cartographic Association: Multilingual Dictionary of Tech- nical Terms in Cartography, Steiner, Wiesbaden 1973. Jordan-Eggert-Kneissl: Handbuch der Vermessungskunde, Band Ia: Gelande- formen, Reproduktion, topographische Karten und Kartenabbildungen, Mezlersche Verlagsbuchhandlung, Stuttgart 1957. Junius, H.: Eine digitale topographische Karte fiir die Flachennutzungs- planung, Disertacija, Universitat Dortmund, 1981. Kale, E.: Uvodu znanost o kulturi, Školska knjiga, Zagreb 1977. Kelnhofer, F.: Beitrage zur Systematik und allgemeinen Strukturlehre der thematischen Kartographie, Hermann Bohlaus, Wien 1971. Klein, J.: Methoden raumlicher Darstellung und ihr Verhaltnis zur Karte, Deutsche Geodatische Kommission, Reihe C Heft 43, Frankfurt/M 1961. Koppe, C.: Die neue Landes-Topographie, die Eisenbahn-Vorarbeiten und der Doctor-Ingenieur, Friedrich Vieweg, Braunschweig 1900. Kretschmer, I.: Die thematische Karte als wissenschaftliche Aussageform der Volks~unde, Disertacija, Universitat Wien 1963. Lindig, G.: Methoden zur Priifung von Schichtinien, Disertacija, Techni- sche Hochschule, Miinchen 1955. Lovric, P.: Beitrage zur Weiterntwicklung des jugoslavischen Grundkarten- werks, Disertacija, Universitat Bonn 1972. Lovric, P.: Preferencija proporcija, boja, signatura i kratica, Geodet- ski list, 1983, 4-6, 87-96; Lovric, P.: 25 godina postojanja Zavoda za kartografiju Geodetskog fakul- teta Sveučilišta u Zagrebu, Zbornik radova GF, Niz A, svezak 33, 5-12. Lovric, P.: Opca kartografija, Geodetski fakultet, Zagreb 1986. Markovic, M.: Razvitak kartografskih upoznavanja današnjih jugoslavens- kih zemalja, Disertacija, Sveučilište u Zagrebu, 1964. Martinek, M.: Die Aufgabe,,der Kartographie als Mittler der Komunikation von Informationen, Vermessungtechnik, 21, 1973, 4, 142-146. Menke, K.: Zur rechnergestiitztenGeneralisierung des Verkehrswege-und Gewassernetzes, Disertacija, Universitat Hannover, 1982. Mesenburg, P.: Ein Beitrag zur Anwendung der Faktorenanalyse auf Gene- ralisierungsprobleme topographischer Karten, Disertacija, Universi- tat Bonn, 1973. Meser, S.: Grundlagen der allgemeinen Komunikationsteorie, W. Kohlhammer GmbH, Stuttgart 1973. Monkhouse, F.J. i Wilkinson, H.R.: Maps und Diagrams, Methuen and Dutton, London-New York 1952. 20 GV 31(1987)1 Mliller, H.: Oper den zweckmassigsten Masstab topographischer Karten, Di- sertacija, Technische Hochschule Karlsruhe, Heidelberg 1913. Neugebauer, G.: Entwurf einer Geomorfologischen Obersichstkarte des west- lichen Mitteleuropas 1: 1 000 000, Deutsche Geodatische Kornrnision, Reihe C Heft 148, Frankfurt/M 1970. Ogrissek, R.: Bedingungen und Probleme kartographischer Informationsauf- nahme, u: Rad6-Festschrift zum 80. Geburtstag, Budapest 1979. Ogrissek, R.: Beitrage der Kartographie der Deutschen Demokratischen Republik zur Entwicklung der theoretischen Kartographie im letzten Jahrzent, Peterm. Geogr. Mitt. 3/1980, 221-235. Ogrissek, R,: Erkenntnistheoretische Grundlagen und Erkenntnisgewinnu- ung in der Kartographie. TU Dresden, KB3, Dresden 1982. Ogrissek, R.: Metode, metodika i metodologija u kartografiji, predavanje odrzano na Geodetskem fakultetu, Zagreb 20.10.1982. Ogrissek, R.: Der Geograph Otto Delitsch (1821-1882) und das erste kar- tographische Therna einer Habilitationsschrift an der Universitat Leipzig 1866, Peterm. Geogr. Mitt., 1/85, 57-68. Peterca, M., Radoševic, N., Milisavljevic, s. i Racetin, F.: Kartografija, Vojnogeografski institut, Beograd 1974. Peterca, M-.: Vazduhoplovne karte. Disertacija, Sveučilište u Zagrebu 1975. Petrovic, G.: Logika, Školska knjiga, Zagreb 1977. Petrovic, G.: Znanost, Filozofijski rječnik, Nakladni zavod Matice hr- vatske, Zagreb 1984. Peucker, K.: Gelandedarstellung';-Meridian Publishing Co, Arnsterdarn,.1970. {Faksirnilno izdanje). Podpečan, A.: Prilog proučavanju deformacija i kartografskih problema na geografskimi tematskim kartama, Disertacija, Sveučilište u Zag- rebu 1968. Pohlmann, G.: Die kartographische Darstellung der Landschaftsphysiogno- mie, Disertacija, Freie Universitat Berlin 1974. Preobrazenskij, A.I.: Okonomische Kartographie, VEB Haack, Gotha 1956. Racetin, F.: Kartografska istraživanja narniJenjena predstojecern hidro- grafskem premjeru otvorenog J~drana raydistom, Disertacija, Sveučiliš­ te u Zagrebu 1978. Raisz. E.: General Cartography, McGraw-Hill Book Co, New York-Toronto- London 1938. Sališčev, K.: Koliko su stari pojmovi karta i kartografija, Zbornik ra- dova, Niz C, svezak 1, 7-19, Geodetski fakultet, Zagreb 1980. Sališčev, K.A.: Kartovedenie, Izdateljstvo Moskovskogo Universiteta 1982. Sališčev, K. A.: Idei i teoretičeskie problemi v kartografii 80-h godov, !togi nauki, Serija kartografija, svezak 10, Moskva 1982. Satzinger, W.: Entwicklung, Stand und Moglichkeiten der Stadtkartograp- hie, Disertacija, Deutsche Geodatische Kornrnission, Mlinchen 1964. Schweinfurth, G.: Hohenliniengeneralisierung mit Methoden der digitalen Bildverarbeitung, Disertacija, Deutsche Geodatische Kornrnision, Reihe C, Heft 291, Mlinchen 1984. SGIGJ: Savjetovanje o kartografiji, Zbornik radova, Beograd 1959. SGIGJ: Savjetovanje o kartografiji, Zbornik radova, Beograd 1971. SGIGJ: Kartografija u prostornem planiranju, Zbornik radova, Ljublja- na 1973. GV 31(1987)1 21 SGIGJ: Kartografska dokumentacija u društveno-političkim zajednicama (opcinama), Dubrovnik 1977. 3veučilište u Zagrebu: Odluka o oblastima i područjima znanosti na Sve- učilištu u Zagrebu. Thaler, E.: zur Entwicklung der Gelandeaufnahme und der Gelandedarste- llung in den amtlichen topographischen Karten in Bayern von 1801 bis 1919, Disertacija, Technische Universitat, Munchen 1982. Topfer, F.: Kartographische Generalisierung, Haack, Gotha 1974. Ucar,D.: Kommunikationstheoretische Aspekte der Informationsubertragung mittels Karten, Disertacija, Universitat Bonn 1979. Vanecek, E.: Experimentelle Beitrage zur Wahrnehmbarkeit kartographis- cher Signaturen, Osterr. Akad. d. Wissen., Band 6 Forsch. z. Theor. Kartographie, Wien 1980. VGI: Priručnici za praktičnu transkripciju geografskih naziva SR Rumu- nije, NR Bugarske, NRS Albanije, Grčke, NR Madžarske, s njemačkog jezičnog područja, Beograd 1981-1984. Witt, w.: Thematische Kartographie, Akademie flir Raumforschung und Landesplanung, Hannover 1967. Witt, W.: Lexikon der Kartographie, svezak B Kartografske enciklopedije, Deuticke, Wien 1979. Zdenkovič, M.: Entropija prikaza reljefa izohipsama na nizu naših topo- grafskih karata, Disertacija, Sveučilište u Zagrebu 1985. 22 GV 31(1987)1 Bogdan KILAR* SONČNE URE Uvod Sončna ura ni samo instrument, ki odseva spoznanje človeka o Zemlji in vesoljstvu ter ponazarja vrtenje Zemlje okoli njene osi (s smerjo sen- ce) in gibanje Zemlje okoli Sonca (z dolžino sence). Zanimiva je tudi kot likovna tvorba, ki ponazarja kulturo in filozofijo dobe in kraja, kjer je nastala. Konstrukcija sončne ure zahteva matematično, astronomsko, kartografsko in še kakšno znanje. Če kje vidimo sončno uro (ki pravilno kaže), to pomeni, da je bil tam človek, ki je imel vsa ta znanja! Ta človek pa je izšel iz nekega okolja. To pomeni, da je sončna ura znak kulture! Sončne ure so preproste priprave za merjenje časa. že v starih časih je lega sence, ki jo meče od Sonca obsijani predmet na neko ploskev, rabila za določanje časa. Za predmet, ki meče senco (senčnik), se je običajno uporabljal~ ravna palica ali raven rob kakega predmeta. Najstarejša priprava te vrste je bil gnomon, tj. navpična, na vodoravno ravnino postavljena palica (steber). Smer sence, ki jo meče gnomon, pa ni odvisna samo od dnevnega, ampak tudi od letnega časa, tj. od deklinacije Sonca. če hočemo, da bo smer sence neodvisna od letnega časa, tj. da bo ista ob istem trenutku t.i. pravega Sončevega časa (ki ga sončna ura kaže), in sicer vse leto, mora biti senčnik vzporeden z vrtilno osjo Zemlje. To dosežemo tako, da ga postavimo v ravnino krajevnega meridi- jana in nagnemo proti horizontu za kot y geografske širine. Tako je senč­ nik usmerjen proti tistemu nebesnemu polu P na nebesni krogli - severnemu (N) oziroma južnemu (S) - ki je nad horizontom kraja, kjer je sončna ura postavljena. Slika 1 je načrta­ na za severno geografsko širino. Ploskev, na katero meče senčnik sen- co, je lahko ravna ali kriva. Naj- večkrat je ravna(= ravnina sončne ure), njena lega v prostoru je nače­ loma poljubna. Senca, ki jo meče na opisani način orientirani senčnik na ravnino sonč­ ne ure, pomeni kazalec sončne ure. Z njim neposredno odčitamo čas na šte- vilčnici, ki je vrisana na ravnino sončne ure. številčnica pomeni šop poltrakov (žarkov), ki izhajajo iz točke, v kateri senčnik prebode ravnino sončne ure. besedilu: časovne linije) oštevilčimo po posameznih časa, ki ga kaže sončna ura. * ZENIT Slika 1 žarke (v nadaljnjem urah (in delih ur) 61000 Ljubljana, YU, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo; dr. nar. znanosti. Prispelo za objavo: 1987-01-30. GV 31(1987)1 23 Kakšen čas pa kaže sončna ura? Rekli smo že, da kaže sončna ura t.i. pravi Sončev čas, in ne srednjeevropskega oziroma tistega, ki ga kaže- jo naše (mehanične, digitalne} ure. Pravi Sončev čas je definiran kot časovni kot t Sonca, spremenjen za 12 ur: P = t + 12h. Tu je treba osvežiti nekaj astronomskih pojmov. Pravo poldne nastopi ob zgornjem prehodu Sonca čez krajevni meridijan. Tedaj je časovni kot Sonca nič, pravi Sončev čas znaša 12h: p = 12h. Prava polnoč nastopi ob zdolnjem prehodu Sonca čez krajevni meridijan, časovni kot je tedaj 12h, pravi sončev čas je torej 24h (oh). Trenutek pravega poldneva (P = 12h), izražen v srednjeevropskem času, je odvisen od geografske dolžineJ\. kraja, kjer je postavljena sončna ura, in od datuma, saj se ta trenutek med letom tudi na isti geografski dolžini spreminja. Za dano geografsko dolžino in dani datum lahko ta trenutek izračunamo, v pasu srednjeevropskega časa po obrazcu (14) oz. (15). Ob tem trenutku mora kazati sončna ura 12h pravega sončnega časa: P = 12h, uro kasneje (prej)pa 13h (llh) pravega sončevega časa itd. Zad- nja trditev ni popolnoma stroga, je pa dovolj stroga z ozirom na majhno nattnčnost sončne ure. Trenutek pravega poldneva nastopa v Sloveniji (+ 13,5° (.7',(+ 16,5°) vsako leto med uh3sm in 12h2om srednjeevropskega časa, v Jugoslaviji (+ 13,5°<.7'·< + 23 ,o0 }-pa med 11h12m in 12n2om iste- ga časa. Razlika med pravim Sončevim in srednjeevrpskim časom se med letom na isti geografski dolžini iz dneva v dan spreminja in jo je mogoče izra- .čunati po obrazcu (16). Vzroka za to spreminjanje sta dva. Prvi je na- gib (~ 66,5°) vrtilne osi Zemlje nasproti ravnini, v kateri se Zemlja giblje okoli Sonca, drugi pa je neenakomerno gibanje Zemlje okoli Son- ca po elipsi v skladu z 2.Keplerjevim zakonom. Pravi Sončev čas torej tudi ne poteka popolnoma enakomerno. Časovno razdobje med enim in nas- lednjim pravim poldnevom(= pravi Sončev dan} se zato med letom spre- minja. Razlika med najdaljšim in najkrajšim pravim Sončevim dnevom med letom znaša približno 50s. V nadaljnjem besedilu obravnavamo sončne ure s senčnikom in sicer tiste, pri katerih pada senca na (poljubno} ravnino. Posebej obravnavamo izra- čun in konstrukcijo sončne ure na (poljubni} navpični steni (zidu}, saj so takšne sončne ure najbolj pogostne. Teorija in vrste sončnih ur Na slikah 2 in 3 imajo simboli te pomene. središče nebesne krogle; severni nebesni pol; južni nebesni pol; nebesni ekvator; PNSBPS časovni krog Sonca S; Bin R diametralni točki, v katerih se sekata časovni krog Sonca in ne- besni ekvator; HUYK (veliki} krog sončne ure, v katerem ravnina sončne ure seka nebes- no kroglo; H in K diametralni točki, v katerih se sekata časovni krog Sonca in krog z X 24 sončne ure; zenit kraja, kjer je sončna ura; točka, v kateri krajevni meridijan seka nebesni ekvator in ki je za manj kot 900 oddaljena od zenita Z; GV 31(1987)1 PNXPS (krajevni) meridijan; Q pol (velikega kroga sončne ure= pol sončne ure. Pol Q sončne ure določa tista stran ravnine sončne ure. na kate- ro sije Sonce, torej tista stran,na kateri bo konstruirana številč­ nica. Na to stran pravokotno postavimo - v središču~ - poltrak, usmerjen navzven, iz ravnine. Ta poltrak prebode nebesno kroglo v točki= polu Q sončne ure. Slika 2 Slika 3 D,T deklinacija in časovni kot pola Q sončne ure; ·QPN 900 - D komplement deklinacije pola Q; t XB časovni kot Sonca; Y eno izmed obeh (diametralnih) presečišč ekvatorja in kroga sonč­ ne ure, in sicer tisto, ki je absolutno za manj .kot 900 oddalje- no od točke X. Ravnina ekvatorja in ravnina sončne ure se sekata vzdolž QY. Ravnina meridijana seka ravnino ekvatorja vzdolž OX, ravnino sončne ure pa vzdolž OU. Ravnina časovnega kroga seka ravnino sončne ure vzdolž OH. GV 31(1987)1 25 Na sliki 2 je senčnik poltrak QPN, 1 ki stoji pravokotno na ravnino ekva- torja. Poltrak je usmerjen proti-·tistemu nebesnemu polu, ki leži nad horizontom kraja, kjer je sončna ura postavljena. Predpostavimo, da je to severni nebesni pol PN. Za točke B, X, Y in R na ekvatorju velja (iz slike): BX = t; XY = 90° - Tin YR = 90° - t + T. Točki Bin R sta namreč dia- metralni točki in njuna sferna razdalja znaša 180°- Za točke H, u, y in K na krogu sončne ure pišimo HU = f; UY = o<,; YK = {3 Točki H in K sta diametralni, zato velja (1) o(,+ ~ + t = 180° Očitno je )rkot, ki ga tvori smer sence ob pravem sončevemhčasu P h t + 12h s smerjo, ki ustreza pravemu sončnemu poldnevu (P = 12 , t =O). Kot \i' je fugk<::ija časovnega kota t Sonca oziroma pravega sončevega časa (P = t + 12) ter konstant Din T sončne ure; (2) lf:= t"' n „ o "~ A o.,, " ~ 0,"5 0.50 0,55 (,ov.Z:ET1''PO:DEI-O/:l..,j966<1.) 1 1 1 1 000 0,59 pm 0 968 pm o,89 pm 065 MO eT .!iAll•ff 19110 060 MS . ., 01' 0-15 085 o,qo .,, ,um ·1 1 1 j OBMOČJE 3 1 1 080 ... o.<10 0,95 ,um Slika 2: Spektralna območja satelita SPOT in odboj elektro- magnetnega valovanja nekaterih vrst pokrovnosti tal GV 31(1987)1 35 Francoski konstruktorji so skušali izboljšati tudi kvaliteto podatkov. Pri satelitih landsat se odboj elektromagnetnega valovanja s površine Zemlje prenaša prek sistema leč na 6 detektorjev za vsako območje valov- nih dolžin. Satelit pa skanira tako, da med nihanjem zrcala posname eno linijo opazovalnega pasu na površini Zemlje. Zaradi takega načina skani- ranja imajo podatki landsat še dodatna popačenja in motnje oziroma šume, ki nastajajo pri mehaničnem prenašanju fotonov na detektorje. Satelit SPOT skanira po sistemu "push broom", pri čemer se elektromagnet- no valovanje prenaša prek fiksnega zrcala na dve paralelni prizmi, na kateri so izmenično pritrjeni detektorji, imenovani sistem DIVOLI. De- tektorjev je toliko, da hkrati skanirajo celo linijo opazovanega pasu na Zemlji, torej 6000 za pankromatski način in 3000 za multispektralni način skaniranja (slika 3). NAMEŠČ.ANJE NA 1~1ilwc_a_ ___ .,,,. 4 I I / ~'FE.fttJO-),(.t,NKA.Vl'-IO J..~e.,.1,.0. ~1C:~v_,,.,,,,..,,. !>MILA. !>Pl\eMlNJ.-.NJA _.---KJlT"A~"';,U."l.AW6.... --- TA.ENUTNO Vll>HO -----_.l'~L..JJL_ 3Ml!R. C.&AHU --- __ Af'..J:Ul.J'"A / Slika 3: Shema skanerja HRV na satelitu SPOT (povzeto: Bodin,85) 'DIVOL1 /_,,2~'i!<.S..O..tt~T-ii(._Q / l:ilVOLl-oe.MOČJ: _ _ JE..!:_E.~!:_B~~YE,_ Delovanje tako velikega števila detektorjev je težko uravnovesiti. De- tektorje so v laboratoriju najprej kalibrirali relativno s pomočjo sve- tila, nato pa še absolutno s pomočjo sintetičnih vlaken. Sedaj je pred- videna vsakih 6 mesecev rutinska telemetrično vodena kontrola in korek- cija delovanja detektorjev. 36 GV 31(1987)1 A3. Sprejemanje in distribucija podatkov SPOT sistem SPOT sestavljajo naslednji elementi (slika 4): - center za kontrolo satelita in kontrolo letenja (CCM), pod okriljem CNES-a (Centre National d'Etudes Spatiales); - dve glavni sprejemni postaji (SRIS) in centra za korekcijo podatkov (CRIS) v Toulousu-Francija in Kiruni-Švedska; ti dve postaji bosta podatke, skanirane na Severnem tečaju, Evropi in Severni Afriki, spre- jemali v realnem času, podatki z drugih področij pa bodo shranjeni na satelitu na dveh trakovih in prebrani v času preleta nad sprejemno postajo (8-10 minut 5-6-krat na dan); vsaka sprejemna postaja bo na leto sprejela ca. 250 000 scen; - mreža lokalnih sprejemnih postaj, ki so podpisale pogodbo s SPOT-Ima- ge; do leta 1986: 2 v Kanadi, 1 v Bangladešu, sporazumi o nastavitvi sprejemnih postaj na Kitajski, v Indiji in v Savdovi Arabiji se pri- pravljajo; vse naštete sprejemne postaje bodo sprejemale podatke v realnem času; - ustanova za distribucijo podatkov SPOT-Image. Numerični podatki bodo na sprejemni postaji posneti na magnetne trakove HDDT (High bensity Digital Tapes) v surovi obliki in dani centru za ko- rekcijo podatkov. Tam so podatki arhivirani, informacije o njih pa spra~ vljene v katalog SPOT-Image. Center vsak dan obvešča o prejetih podatkih center za kontrolo satelita in center za kontrolo letenja, ki tako spro- ti kontrolira let satelita oziroma oceni kvaliteto podatkov in pravočas­ no programira morebitna ponovna snemanja. Center za kontrolo satelita in kontrolo letenja pa vsak dan obvešča center za korekcijo podatkov o pa- rametrih leta letenja, ki so potrebni pri reprocesiranju in korekciji podatkov. Uporabniki lahko izdelke SPOT naročajo pri SPOT-Image ali pri lokalnih distribucijskih centrih po računalniškem katalogu. Katalog je dosegljiv TUJE Sl>RE::- JCMNE. "PO.S.TAJE. ODG,O',IOR.1-1.E PO$T'AJ!t \f TVJINI SPOT IMAGE Sl>ll!.JE.t-llJE. F'OE.TAJE: II""'----, t CRIS I ---•--c,,_ ...... ,s_...., Kl'RUNA: TOULOUSE: --- -..1 IG.N-G~ES C.tt·Hl~P., :tA KO'F\EK.CtJO IN 'Pflls-PR,.0Ces1ll.At-lJC 'PODAT\,<.()'( Slika 4: Shema sistema SPOT (povzeto po: Delor 1985) 37 GV 31(1987)1 24 ur na dan na konvencionalni način (pošta, telefon, teleks) ali na enega izmed načinov prenosa podatkov: transpac, euronet, tymnet, tele- net, da tapac ... Uporabnik lahko naroči scene na več načinov. Podobno kot za landsat lah- ko sceno definira z vozlom iz mreže GRS (Grille de Reference) (slika 5) ali pa definira zemljepisne koordinate centra kroga za manjša področja oziroma zemljepisne koordinate ogljišč poligona, ki je lahko tudi kon- veksen. Nadalje lahko uporabnik naroci za svojo sceno surove ali pa računalniš­ ko korigirane podatke. Korekcije so predvidene v naslednjih stopnjah: - nivo lA: surovi podatki: opravljena le izravnava med detektorji; - nivo lB: radiometrične in geometrične korekcije, natančnost lociranja je 1 500 m, možni stereopari; primerno za fotointerpretacijo in tematsko analizo; - nivo 2: nivoju lB dodane še bidimenzionalne korekcije s 6 do 9 kon- trolnimi točkami za vsako sceno, natančnost lociranja je 50 m; možna projekcija v enega izmed 5 kartografskih sistemov; - nivo S: scena je poravnana, natančnost prekrivanja je 0,5 piksla; primerno za multitemporalno analizo. Izdelki SPOT so uporabnikom na voljo v teh oblikah: - CCT (Computer Compatible Tapes) z gostoto zapisa 1 600 bpi ali 6 250 bpi:, zapisi tipa BIL; diskete z deli scen, format še ni dokončno določen; - analogni posnetki na filmu; format odvisen od zahtevanega merila: 1:400 000 ali 1:200 000 ali 1:100 000; - izdelki quick look na fotografskem papirju formata 24 cm x 24 cm v merilu 1:400 000. V letu 1986 so bili ti izdelki na voljo po cenah: 1 CCT 6 250 bpi 1 film č/b, M 1:400 000 pankromatski 1 film č/b, M 1:400 000 multispektralni 1 film barvni, M 1:400 000 11 000 FF 6 000 FF 1 800 FF vsak 4 800 FF Pri naročanju izdelkov na nivoju 2 se predvidevajo ca. 50 % višje cene. Za uporabnike je pomembna še novost copyright, ki velja za vse izdelke SPOT. CNES ima ekskluzivno svetovno pravico copyrighta; licenco distri- bucije je poveril SPOT-Image, ki lahko proda licenco lokalnim distribu- terjem ali posameznim uporabnikom. To pa pomeni, da uporabniki ne smejo razmnoževati in objavljati izdelkov SPOT, ne da bi plačali pravico do copyrighta. B. Ocena uporabe podatkov SPOT za kmetijsko statistiko v Sloveniji in Jugoslaviji V okviru projekta Uporaba digitalnih, satelitsko skaniranih podatkov'za potrebe kmetijske statistike Zavod SR Slovenije za statistiko že tri le- ta sodeluje s SPOT-Image. V novembru 1986 nas je obiskal g. Bruno Monfort oddelka za stike z upo- rabniki pri SPOT Image in prinesel analogni posnetek severovzhodnega de- la Slovenije. Pankromatski posnetek HRV-2 s koordinatami 069-256 (slika 6) je bil ska- niran 18. marca 1986 pod kotom 10.9°. Skanirani podatki so tiskani na 38 GV 31 (1987) 1 Slika 5: Izsek iz karte GRS območja Jugoslavije z označenimi vozli Kin J GV 31(1987)1 39 papir v merilu 1:100 000. Priložena je fotografsko pomanjšana scena iz- delka SPOT-Image (slika 7). Slika 6: Izsek iz GRS z oznako posnetka HRV: J= 062, K= 256 Skanirani posnetek je jasen in čist, razen urbanih in industrijskih območij, ki so prekrita z meglico ali industrijskim dimom (Ruše, Mari- bor, Kidričevo). Zaradi tega je ločljivost infrastrukture v urbanih področjih otežena. Za analizo urbanih območij, nad katerimi je onesna- žen zrak, bi bilo treba podatke računalniško obdelati tako, da bi z uporabo ustreznih algoritmov zmanjšali negativni vpliv onesnaženega zraka na vrednosti jakosti odboja elektromagnetnega valovanja in s tem povečali kontrast znotraj urbanih območij. Meje med hribi in dolinami so ostre, poudarjeno dobro ločljive zaradi tenke plasti snega, ki leži v dolinah. Razgibanost hribovitega sveta je izrazita, prav tako zaraščenost z drevjem. V dolinah so dobro ločljivi vsi linearni elementi: reke, ceste, želez- nica, preseki skozi gozd na ravnih površinah. Zelo dobro so vidne meje kmetijskih površin. Na podlagi vizualne analize pankromatskega posnetka HRV J=062, K=256 menimo, da so ti podatki zlasti primerni za proučevanje linearnih ele- mentov (kartiranje) in za analizo urbanega prostora ter opazovanje spre- memb manjših vasi in zaselkov. Za kmetijsko statistiko pa je izredno po- membna dobra ločljivost meja kmetijskih površin, kar omogoča tako loka- cijo njiv kakor tudi natančnejšo opredelitev pikslov multispektralnih skanerjev, ki dajejo vsebinsko informacijo. Pankromatski način skanira- nja pa omogoča boljše zaznavanje atmosferskih pojavov, kar je zlasti po- membno za proučevanje gibanja onesnaženega zraka. 40 GV 31(1987)1 SPOT 1 .-. L - - .- ·-=· C" .-1-.:.1 b ~-.:.. ._i 1::• ·1·-· ,::. Slika 7: Fotografsko pomanjšan izdelek SPOT-Image GV 31(1987)1 MAF.: 41 V naslednji fazi dela bomo skušali obdelati digitalne podatke satelita SPOT (pankromatske in multispektralne) in satelita Landsat TM za isto izbrano področje ter analizirati razlike med resolucijo 20 m x 20 m podatkov SPOT ter resolucijo 30 m x 30 m p9datkov TM. Za ta namen smo že nabavili CCT+M z dne 23 .maja 1986 za območje severovzhodne Slovenije, ki zajema tudi mesto Celje, in nabavljamo komplet podatkov SPOT z dne S.julija 1986, ki bo tudi pokrival območje Celja. Vse tri trakove bomo skušali računalniško obdelati in interpretirati z opremo na FAO Remote Sensing Centru ter dobljene rezultate analizirati in ovrednotiti na Zavodu. Andrej BILC* TELEDETEKCIJA PROFILOV TERENA Uvod Slovenija se ponaša z morda najbogatejšim kartografskim fondom na svetu. Kljub razmeroma majhnim sredstvom ga ohranjamo in bogatimo. Poleg oseb- nega in kolektivnega angažiranja mnogih strokovnjakov geodezije in dru- gih strok je k temu mnogo doprineslo tudi lastno aerosnemanje - tako tisto, izdelano namensko za potrebe kartografov kot ciklično aerosnema- nje. V petnajstih letih svojega delovanja se je aerosnemanje tehnično izpopolnilo, postalo operativno in se uveljavilo pri uporabnikih. Ob uspehih pa že ugotavljamo, da se potrebe uporabnikov razvijajo preko sedanjih tehničnih možnosti realizacije. Oziramo se po svetu in iščemo nove rešitve za današnje in jutrišnje naloge. Kakšne so smeri razvoja aerosnemanja? S sateliti so se uveljavili elek- tronski senzorji - scannerji, katerih uporaba že pro1ifa na področje, kjer so doslej suvereno vladali fotografski posnetki . Napredek pa ni omejen na satelite kot snemalne platforme, enaki senzorji so že prila- gojeni za snemanje iz letal, obenem pa se iz vojaških laboratorijev se- lijo na področje javne uporabe nove tehnike teledetekcije. Tu ne gre več le za registracijo odbite svetlobe take ali drugačne valovne dolži- ne, temveč za prave merske sisteme, ki dajejo o prostoru izjemne infor- macije. Gre za aktivne senzorje, katerih princip delovanja je podoben principu sonarja in radarja. * 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS; dipl.ing.geod. Prispelo za objavo: 1987-02-11. (l)Uporaba SPOT-a za potrebe kartografije tretjega sveta. 42 GV 31(1987)1 Teledetekcija profilov Uporaba elektronskih senzorjev postaja z razvojem daljinskega zazna- vanja vse bolj prevladujoča metoda. Prodor se je pričel s pasivnimi senzorji, t.i. scannerji, ki so se uveljavili predvsem z razvojem sa- telitskih snemanj, vendar pa je predstavljala omejitev na registraci- jo naravnih sevanj, bodisi izvornih ali odbitih, preveliko oviro pri uporabi teh sistemov, predvsem v vojaške namene. Angažiranje računal­ nikov v vodenju vojaških operacij je zahtevalo boljše podatke o prosto- ru (zemeljskem površju), ki pa so jih lahko dali le aktivni senzorji: sonar in radar. Oba sistema sta razvita za delovanje iz satelitov in iz vseh nižje letečih platform, predvsem letal in helikopterjev. Kot že mnogokrat doslej je razvoj pripeljal do rešitev, ki so izjemno kva- litetne in omogočajo, da jih v nekaterih primerih vključimo v "civilne" projekte. To je omogočeno tudi s padanjem njihove vrednosti. S ceno pod 100 000 US S so že dostopni tudi nekaterim civilnim organizacijam v inozemstvu. Posebno vejo aktivnih senzorjev za daljinsko zaznavanje tvorijo sistemi, ki omogočajo detekcijo oblikovitosti zemeljskega površja. To sta pred- vsem dva sistema: mikrovalovni sonar in laserski profilomer. Zanimiv je predvsem slednji, kajti poznani razvoj omogoča nabavo operativnih sistemov znotraj navedenega cenovnega razreda. Oba sistema delujeta na principu meritve razdalje med platformo oziroma senzorjem in zemeljsko površino na podlagi meritve časovne razlike med oddanim in prejetim im- pulzom. Impulzi so lahko v obliki radijskih valov (sonar) ali laserskih žarkov. Ker so metode merjenja razdalj že zelo izpopolnjene, predstavlja osnovni problem določanje trenutnega prostorskega položaja senzorja, kar strokovnjaki rešujejo z uporabo primernih navigacijskih sistemov. Za komercialno uporabo je razvitih več sistemov. Mikrovalovni sonar pred- stavlja prvotno obliko takega sistema. Njegova prednost je predvsem v tem, da ga vegetacija ne moti, saj "prezre" vse objekte, ki so manjši od va- lovne dolžine uporabljenega signala. V praksi pomeni to kakih 30 cm. Ve- lika prodornost radijskih valov je uporabna tudi drugod, saj lahko v ugodnih razmerah "pogledamo" pod mehke nanose peska, snega itd. Slabost mikrovalovnega sonarja je predvsem velika nabavna vrednost in velika potrošnja energije. Kot platformo lahko uporabimo le večja letala, ki zmorejo nositi posadko, senzor, močan energetski vir, razmeroma velik računalnik in klimatsko napravo. Manjše zahteve do okolja postavljajo laserski sistemi za merjenje razdal}, ki predstavljajo zadnji dosežek (meni znan) razvoja na tem področju. Med njimi je operativen laserski profilomer kot ena enostavnejših izvedb, medtem ko so popolnejše napra- ve večinoma še v razvoju. Znani so testi teh naprav predvsem test ALRS iz leta 1983, ki so že dali odlične in uporabne rezultate. Laserski profilomer Laserski profilomer deluje na principu meritve razdalje.z merjenjem ča­ sovnega intervala med trenutkom emitiranja in trenutkom sprejema odbi- tega impulza. Kot nosilec signala služi laserski žarek, ki pulzira s frekvenco 10 do 4000 Hz. Natančnost meritve je velikostnega reda deci- metra, v literaturi se navajajo podatki od +/-3 cm do +/-15 cm. Merilni sistem sestavljajo: generator laserskih inpulzov, laserska sprejemno- oddajna enota in časovni modul. Krmiljenje naprave in registracija po- datkov se vršita s pomočjo mikroračunalnika. Laserski profilomer omogoča meritev razdalje med platformo (letalom, he- likopterjem) in terenom. Rezultati so uporabni šele tedaj, ko so znane trenutne prostorske koordinate platforme, ki pa jih daje navigacijski sistem. GV 31(1987)1 43 Navigacijski sistemi Za spremljanje trenutnega položaja platforme v prostoru se uporabljajo navigacijski sistemi ustrezne natančnosti. Znani so trije tipi naviga- cijskih sistemov, ki dajejo primerne podatke. To so: inercijski, laser- ski in doplerski. Da bi dosegli željeno natančnost meritve, mora biti napaka navigacije enaka ali manjša kot napaka meritve. Ker pri profilih merimo predvsem višino, je pomembna predvsem vertikalna navigacija, to je natančnost določanja višine platforme nad referenčno ploskvijo elip- soida. a) Inercijski navigacijski sistemi Inercijski navigacijski sistemi delujejo na znanem principu žiroskopa s tremi medsebojno pravokotnimi osmi, ki so orientirane v smeri nadirja, na sever in na vzhod. Za uporabo pri navigaciji se zahteva izredno ve- lika natančnost medsebojne lege osi. Žiroskopom, ki stabilizirajo lego koordinatnega sistema, je dodan sistem treh merilnikov pospeška. Tudi njihove osi so medsebojno pravokotne. S horizontalno ravnino žiroskopa tvorijo kot 37.27°, Shematični prikaz je podan na skici št. 1 ~A$l -1 ' ' 1 Skica 1 Inercijski navigacijski sistem omogoča registracijo prostorskih koordi- nat platforme v poljubnem trenutku, vendar je potrebno zaradi znanih na- pak inercijskih sistemov popravljati izhodiščne vrednosti vsakih 200 se- kund. za določanje izhodiščnih vrednosti položaja platforme v prostoru se uporabljajo drugi navigacijski sistemi. b) Laserski navigacijski sistemi Laserski navigacijski sistemi delujejo na principu merjenja razdalj med platformo in geodetsko določenimi točkami na terenu, ki so v ta namen signalizirane z laserskimi retroreflektorji. Meritev izvaja instrument, za katerega uporablja anglosaška literatura izraz "laser tracker", kar bi lahko poslovenili v laserski sledilec. Le-ta ne meri le razdalj,tem- več tudi dva prostorska kota. Meritev teh elementov za tri dane točke omogoča izračun položaja platforme in določitev popravka oz. izhodiščne vrednosti inercijskega navigacijskega sistema. Prepoznavanje signalizi- ranih točk se izvede avtomatsko s primerjavo meritev in pričakovanih rezultatov, ki jih dobimo iz znanih približnih koordinat platforme in 44 GV 31(1987)1 znanih koordinat signaliziranih točk. Podatki meritev se uporabljajo tudi za kasnejše izboljšanje rezultatov meritev. Sistem je zanimiv, ker lahko poleg točk z znanimi koordinatami signali- ziramo tudi druge točke, ki jim kasneje na podlagi meribev laserskega sledilca določimo koordinate. (Eureka - pa smo izmerili kataster???) c) Doplerski navigacijski sistemi Danes najbolj znani doplerski navigacijski sistem je NAVSTAR, ki služi za navigacijo v pomorskem in letalskem prometu, uspešno pa ga uporablja- jo tudi za merjenje geoidnih koordinat geodetskih točk in za merJenJe razdalj med njimi - translokac"ija, tudi v primerih, ko so le-te zelo velike. Ker je določitev položaja pri tem sistemu vezana na daljše opa- zovanje, to pomeni, da ni primeren za precizno navigacijo naglo letečih letal in helikopterjev. · v principu je sistemu NAVSTAR zelo soroden sistemu Falcon (Motorola,ZDA), ki uporablja namesto satelitov odajnike, nameščene na točkah, katerih koordinate poznamo. Pogoj za izvedbo meritev je, da se s platforme vidi- jo vse točke (najmanj 3) z oddajniki. Če letimo kot pri aerosnemanju, lahko pokrivamo s štirimi oddajniki območje ca. 100 x 100 km, kar v ve- čini primerov zadostuje. V praksi poznamo več tovrstnih sistemov, ne le navedenega, ki omogočajo navigacijo z veliko natančnostjo. Srednji po- grešek tako določene lokacije je velikostnega reda en meter, meritev pa lahko izvedemo vsakih nekaj sekund (tudi nekajkrat na sekundo). Vse me- ritve se lahko registrirajo in kasneje skupaj z meritvami laserskega profilomera obdelajo v računalniku. Sistem lahko še izboljšamo, č_e mu dodamo precizni barometrični višinomer za merjenje majhnih višinskih raz- lik, ki nastanejo zaradi nihanja letala. Prednost sistema je v tem, da ·ga-lahko uporabljamo tudi v majhnih letalih in helikopterjih, s kateri- mi običajno izvajamo aerosnemanje. Pri obravnavi doplerskih navigacijskih sistemov ne smemo prezreti možnosti navigacije z uporabo GPS sistema. Možnost določanja položaja ne glede na lokacijo, kjerkoli na zemeljski obli, kratek čas meritve in velika natančnost združujejo superlative ostalih sistemov. Po podatkih proizvajalcev in znanih testiranj je stan- dardna napaka lokacije velikostnega reda 1.5 m, če razpolagamo s preciz- nimi efemeridami, pa nekaj centimetrov. Iz narave sistema se da sklepati, da bi z meritvijo translokacije dosegali pogreške velikostnega reda ne- kaj decimetrov tudi s približnimi efemeridami. Sistem GPS bo približno tri do petkrat cenejši od drugih navigacijskih sistemov. Operativni sistemi za profiliranje terena, meni sta znana dva: APTS (Aerial Profiling of Teren System)- in ILIPS (Integrated Laser - Iner- tial Profiling System -), so sestavljeni iz laserskega profilomera, na- vigacijske naprave, mikroračunalnika za registracijo meritev in ener- getskega vira. Za "civilne" uporabnike je najzanimivejša kombinacija laserskega profilomera in doplerskega navigacijskega sistema z lastni- mi oddajniki, ki jo lahko nabavimo že za ca. 140 000 US$ ali kombina- cija laserskega profilomera in GPS navigacijske naprave, ki jo lahko dobL~o že za 100 000 US$. Oba sistema omogočata izjemno hitro meritev profilov z natančnostjo, ki je boljša od enega metra. Ta podatek se na- naša na absolutne vrednosti koordinat, dobljenih neposredno iz meritev, brez popravka na znane vrednosti danih točk takega profila. Relativna napaka znotraj profila znaša 3 do 15 cm, točke profila pa so razmaknje- ne le nekaj centimetrov. (Pri hitrosti 200 km/h in frekvenci profilome- ra 4 000 hz je razmak med točkami le 14 mm). Zaključek Metode teledetekcije so v zadnjih petnajstih letih povzročile pravo re- volucijo na področju naravoslovnih ved in predvsem pri odkrivanju narav- nih potencialov. Po njihovi zaslugi se je v mnogočem spremenila tudi na- ša predstava o svetu, v katerem živimo. Nove tehnike teledetekcije, ki GV 31(1987)1 45 preko satelitskih sistemov prodirajo tudi v aerosnemanje, nam obetajo nov, skoraj enako velik korak v razvoju. Teledetekcija profilov reliefa je samo ena od novih tehnik, ki se najavljajo. Ocenjujem, da doseženi rezultati že danes presegajo večino uporabljanih metod in da so tudi po ceni konkurenčni fotogrametriji. Njihovo uveljavitev pričakujemo so- časno z operativnostjo GPS sistema za navigacijo, to pa je najkasneje v sredini devetdesetih let. Možnosti, da bi v Sloveniji pa tudi Jugoslaviji že danes sledili temu razvoju, so majhne. Tudi če premostimo finančne in devizne ovire, se moramo zavedati, da bi njihovo uvajanje povzročilo velike strukturne spremembe v geodetski operativi, kar bi nedvomno naletelo na močan od- por. Zavedati pa se moramo, da vsako odlašanje v tehnološkem razvoju postavlja med nas in svet nepremostljive ovire, kar pogojuje še močnej­ še zapiranje v lokalne okvire in iskanje eksistence v standardnih izdel- kih, utečenih tehnologijah in poudarjanju družbene potrebnosti in poma- njkanja razumevanja pri financerjih. Ne pričakujem, da bi se tu opisane tehnike teledetekcije kmalu pojavile v Jugoslaviji, želel pa bi, da bi pospešeno delovali na razvoju novih izdelkov, ki predstavljajo vez med sedanjo geodezijo in bodočnostjo, ki jo nakazujejo novi instrumenti,da pridobimo potrebno znanje in se vsaj s kadrovskim potencialom dvignemo na raven razv,itih. KRATKA VSEBINA Članek obravnava novo tehniko teledetekcije, ki omogoča izvajanje meri- tev profilov reliefa brez vmesnih fotografskih in fotogrametričnih pos- topkov. Temelji na uporabi laserskega impulznega razdaljemera in primer- nega navigacijskega sistema. Podani so opisi glavnih komponent in in- formacije o uporabnosti. LITERATURA C.C.Counselman, R.I.Abbot, S.A.Urevitch, R.W.King in A.R. Paradis: CENTIMETER LEVEL RELATIVE POSITIONING WITH GPS; Journal of Surveying Engineering, Vol. 109, 1983. E.J.Cyran: AERIAL PROFILING OF TERRAIN SYSTEM; Journal of Surveying Engineering, Vol. 109, 1983. J.J.Degnan, W.D.Kahn in T.S.Englar: CENTEIMETER PRECISION AIRBORNE LA- SER RANGING SYSTEM; Journal of Surveying Engineering, Vol. 109, 1983. E.F.Roof: INERTIAL SURVEY SYSTEMS; Journal of Surveying Engineering, Vol.109,1983. C.C.Goad, B.W.Remondi: INITIAL RELATIVE POSITIONING RESULTS USING THE GLOBAL POSITIONING SYSTEM; Bulletin Geodesique 58/1984. I.K.Karfakis: RADAR IMAGERY INTERPRETATION OF NORTHERN GREECE; ITC Jour- nal 3/1983. J.Hudnik in sodelavci: KARTIRANJE TERENA Z METODO PROFILOV; Geodetski za- vod SRS, raziskovalna naloga 1984. Informacijski materiali Motorola ZDA. 46 GV 31(1987)1 Miro JOVANOVIČ* RAČUNALNIŠKA PODPORA TEHNIČNI EVlDENCI OSNOVNIH SREDSTEV NA ŽELEZNIŠKEM GOSPODARSTVU LJUBLJANA** 1. Uvod Poznavanje stanja osnovnih sredstev, inventarizacije prostora, in sprem- ljanje sprememb so eni najpomembnejših elementov za načrtovanje struktu- re dela, potreb, možnosti in nenazadnje tudi od organiziranosti geodets- ke službe. To pa je dodatna težava predvsem v organizacijah kot so npr. organizacije v železniškem gospodarstvu, kjer geodetska dejavnost ni primarna in se srečuje z velikimi težavami, v samem informacijskem pro- cesu pa se pretaka izredno veliko število informacij o prostoru. Tako je največkrat zaradi nezadovoljive natančnosti in ažurnosti podatkov ter neorganiziranosti obstoječega sistema informacijski sistem okrnjen in ne opravlja svoje namembne funkcije, kar povzroča predvsem podvaja- nje podatkov in informacij ter neučinkovito načrtovanje. Na ŽG je edina pomembnejša evidenca, ki ima celoten pregled nad stanjem v prostoru: Tehnična evidenca osnovnih sredstev {TEOS), katera pa je do- kaj neustrezna, saj predstavlja zgolj osnovne statistične preglede, vodi pa se paketno na zelo velikem številu obrazcev. Prav tako se v njej se- veda sumirajo vse slabosti in napake obstoječega sistema pridobivanja in obdelave podatkov. Potreba po kvalitetnejši inventarizaciji se je v zadnjem času pokazala kot nujna. Bistveno pomoč k novo zasnovanemu sistemu tako pridobivanja kot obdelave podatkov more dodati prav računalniška informacijska teh- nologija. Prav tako predstavlja TEOS obširno podatkovno podlago takemu sistemu, saj vsebuje izredno veliko število podatkov in je zelo primer- na za računalniško obdelavo. Vendar uporabnike zanimajo bolj tehnični in uporabni podatki, specifični za njihova področja dela in nekoliko manj statistični prikazi stanja. Torej je tudi nov oziroma izboljšan sistem smotrno projektirati tako, da se izdela povsem nov koncept tako v širšem informacijskem kot v ožjem tehničnem smislu, ki pa bo sicer še vedno slonel na TEOS in bo računalniško podprt. Predhodno pa je nujno zagotoviti izboljšanje in ureditev obstoječega sistema, predvsem v smi- slu ažuriranja in natančnosti podatkov, prav tako pa tudi urediti komu- nikacijske strukture pretoka podatkov, s čimer bi se znebili podvajanja podatkov in vodenje različnih sistemov o isti problematiki. 2. Model novega sistema Tehnične evidence osnovnih sredstev V preteklem letu smo pristopili k računalniški podpori novega sistema TEDS. Novo zasnovani sistem temelji na konceptu baze podatkov tBr na pri- kazu podatkov po progah kot fiksnih odsekih, ki so sestavljeni iz raz- ličnega števila variabilnih pododsekov, kateri predstavljajo najmanjšo enoto določenega železniškega elementa ali objekta. S tem smo dosegli, da so vsi elementi locirani, podatki pa surovi in neizvedeni, kar pove- čuje krog potencialnih uporabnikov. Obravnavano je 18 različnih elemen- tov in objektov, ki prispevajo k osnovnemu popisu proge, atribute pa se- * ** 61000 Ljubljana, YU, Železniško gospodarstvo Ljubljana - Prometni inštitut; dipl.ing.geod. Prispelo za objavo: 1987-02-13. Izvleček iz raziskovalne naloge. GV 31(1987)1 47 stavljajo vse tehnične karakteristike teh elementov in objektov kot jih obravnavajo posamezne tehnične službe na železnici. Torej gre za povsem nov sistem, v katerem nastopajo statistični in re- kapitulativni podatki kot aplikacije, so izvedeni podatki. Iz tega je razvidno, da postane tudi klasična tehnična evidenca na nek način upo- rabnik teh podatkov. Podatki se vodijo pri njihovem izvoru in ob raču­ nalniški podpori ni več potreben paketen pristop, saj se spremembe lah- ko evidentirajo, ko se pojavi dokument o njih. Še vedno pa predstavlja največjo slabost natančnost, katero pa se z računalniško obdelavo se- veda ne da izboljšati in bo potrebno na terenu opraviti veliko število dragih meritev. Tu je na prvem mestu vpeljava koordinatnega sistema, saj vsa evidenca, razen na nekaterih postajah, temelji na uporabi ne- zanesljivih stacionaž. Seveda se moramo zaenkrat s tem zadovoljiti, saj je bolje postaviti nov sistem, ki ga lahko, kadarkoli dopolnimo oziroma popravimo kot pa čakati, da obstoječega izboljšamo. Računalniški sistem je uresničen na mikroračunalniku IBM-.XT s pomočjo programskega paketa baze podatkov dBase-III. Zaenkrat je izdelan model računalniško vodene evidence za TOZD UVP Ljubljana, seveda pa bo za os- tale TOZD sisj:etn analogen in prenosljiv na njihove IBM kompatibilne mik- roračunalnike''. S takim pristopom smo onemogočili centralno obdelavo in dali perspektivo fizično distribuiranemu sistemu, ki zagotavlja enkrat- nost zajemanja podatkov na mestu njihovega izvora in s kompatibilno op- remo direkten pristop dislociranemu uporabniku. To je zelo pomembno,saj v bližnji prihodnosti načrtujemo povezavo mikroračunalnikov kot tudi velikih sistemov na Železniškem gospodarstvu v enotno mrežo. 2.1. Organizacijska struktura baze podatkov Baza podatkov Tehnične evidence osnovnih sredstev je računalniško pod- prt sistem, ki predstavlja zbir podatkov o progah, njenih karakteristi- kah, elementih, objektih in spremembah na progah ter uporabo nekaterih aplikativnih programov. To je seveda že del logične nadgranje sistema. Sama tehnična evidenca kot del inventarizacije prostora, temelji na ažurnem in točnem prikazu železniške mreže in na lociranju njenih ele- mentov v prostoru. Statistični in rekapitulativni podatki, kot temelj starega sistema, v tem primeru nastopajo kot aplikacije, torej so izve- deni podatki iz banke podatkov. Na tak način sistem postaja univerzalen, temelji na surovi banki podatkov, ki z raznimi aplikativnimi posegi omo- goča uporabo različnim uporabnikom. Podatki tehnične evidence so organizirani v bazi tako, da se vodijo po posameznih elementih in objektih za posamezne proge (priloga). Proge predstavljajo fiksne odseke, omejene z začetno in končno stacionažo. Za- radi velikih dolžin prog in velikega števila elementov (podatkov), ki nastopajo, so proge razdeljene na pododseke, v okviru katerih se obrav- nava tehnična struktura. Progo popisujemo od začetka do konca po vrst- nem redu linijskih elementov in objektov po principu zaporedne lokacije. Pri tem predstavimo tudi njihovo teksturo. Tako je vzdolžni profil kot linijski element zaporedje vzponov ,padcev in horizontal, ki predstavlja- jo posamezne pododseke.-Pri popisu takih linijskih elementov evidentira- mo stacionaže točk, v katerih en pododsek preide v drugega. ostale elemente (meje, naprave ... ), objekte (mostovi, predori) ter po- staje prikazujemo točkovno, tj. s stacionažo, na kateri stoje (reperji) ali pa s stacionažo ene značilnih točk. Običajno je to os objekta, večji objekti (npr. zaščitni objekti) pa so podani z začetno in končno stacio- nažo. Podatki za objekte so vodeni v dveh nivojih. V zgornjem so predstavlje- ni le najpomembnejši podatki, pomembni za prvo informacijo: za osnovne preglede stanja na progi, za statistične preglede, itd. in tisti, ki so v banki podatkov najaktivnejši. Ker ima večina teh objektov veliko več­ je število predvidenih atributov in podatkov, potrebnih za specifične 48 GV 31(1987)1 uporabnike, je izdelek tudi spodnji logični nivo, katerega s"es"tavljajo datoteke istih,že obravnavanih objektov, vendar z dodatnimi-podrobnej- šimi podatki. Tako je posamezen objekt lahko maksimalno podrobno popi- san glede na specifične potrebe različnih uporabnikov. Upravljanje z bazo podatkov je izvedeno preko menu-jev, ki uporabnika vodijo po banki podatkov, kar omogoča uporabo tudi računalniško nepod- kovanemu delavcu. Struktura je drevesnega tipa, torej prehajamo iz rnenu-ja na rnenu, tako da selekcioniramo elemente iz širših opisov, dok- ler ne pridemo do izhodnih rnenu-jev, ki so na spodnjih listih; ti omo- gočajo vpogled in vstop v posamezne datoteke, oziroma aktiviranje apli- kacijsk}h programov. Ogrodje sistema predstavljajo tri glavne dejavnosti: izpis datotek, ažu- riranje podatkov ter uporaba aplikacijskih programov. Pri izpisu in ažuriranju gre za preglede in posege v posamezne datote- ke, kar omogoča spreminjanje ali dopolnjevanje podatkov. V tretjem sklopu se poslužujemo tudi pol-interaktivnega dela, saj srno z izbiranjem podatkov preko rnenu-jev v splošnem omejeni. Izberemo lahko le tisto, kar srno vnaprej predvideli. Uporaba banke podatkov, ki naj bo namenjena raz- ličnim uporabnikom, namreč zahteva veliko svobodne izbire v cilju naj- različnejšega spektra pregleda ali trenutnih zahtev. Ob osnovnem pozna- vanju ukazov programskega jezika dBase-III, lahko med katerimi koli at- ributi in njihovimi vrednostmi v posameznih datotekah tvorimo poljubne logične medsebojne izraze. Uporabljamo vse relacijske operatorje za opis relacije med atributom in njegovo vrednostjo kot tudi logične operator- je za opis razmerja med relacijami. Tvorimo torej poljubno konjunkcijo, presek ali negacijo med različnimi elementi in pogoji. Tako lahko npr. pri mostovih, ki jih popisujemo z 18. različnimi elementi, z enostavni- mi ukazi izpišemo bodisi mostove istega materiala, ist~ga statičnega si- stema, določenih višin, širin, glede na število odprtin ipd. Analogno obravnavamo vse objekte. 3. Zaključek Baza podatkov šele dobiva svojo pravo obliko. Tako rnenu-ji, kot tudi posamezne datoteke, se lahko še spreminjajo glede na dodatne zahteve uporabnika. Zaenkrat je najpomembneje, da je baza zgrajena, da vanjo lahko vnašamo podatke, in da jo uporabnik že uporablja. Za kontinuirano nadaljevanje računalniške podpore sistemu TEOS in pri- vajanje le-tega k cilju tj. uporabnemu prostorskemu informacijskemu pod- sistemu, srno predvideli delo na štirih pomembnejših programskih sklopih: - prenos obstoječe baze podatkov na ostale TOZD, - dopolnitev in razširitev baze podatkov, - grafično prikazovanje podatkov iz baze, - model lokalne mreže. GV 31(1987)1 49 HH ""' "'"' "'"' HO '"o ~ " 1 ~ ,~-g H z~ H .s ii 8t „ Q > ,- ----------------------------- > !tS 1 "'" o • o o.~ > ,, H~O "'"" ~,: H W ~ ... " " z~ " ..... o• e ...... "' .. -o o ,_ o. LINIJSKI ELEMENTI Pri loga TOČKOVNI ELEMENTI o LO .... r- co "' ..... .... M r; 2 3 4 5 6 7 f:3 9 10 1. 1 1:2 1:3 l.4 1 :':i 16 17 24 ,-.r.:~ . .::.w nec:Dl'"ci*~ 1;.,:7 :,;:10 '.211 :Z:1.4 21h 2'.57 264 '.2t31 28:"::~ 299 ::':,(i(l 301 STP SD 67 D 67 D 67 D f., ,, D 67 D 67 D 67 D 67 D i:.)7 D 67 D 67 D 67 D 67 D 67 D „37 D 67 D 67 D 67 D ,.-, _,' D ...... 7 D 67 D 6' '' D 67 D 67 D 67 [) Tirnice STAC SISTEM 6()5189u(l(J S 49 605966„00 S 49 606032.00 S 49 606035„00 S 45 606277.00 S 49 (:;()/746n00 S 49 608000„ 00 S 4t7. 6080::::1. 00 S 49 608845.00 S 49 60886tJ„OO S 49 60960'7). 00 S 45 60'-7B80 „ 00 S 49 (~) :l 0060" (J(l S 49 610~204„ 00 !3 49 b10:2.{t:2u00 ~; 49 610i=r02nOO S 49 610830„00 S 49 611635„00 S 49 61 :l 9:::;;5 „ 00 S ,49 612400„00 S 49 612.<'.l-71" 00 S 49 613:3~)(:i „ 00 S 4.9 61 31.)H,>{3 „ (l(J 8 1.'.J.5 ,f.:,14200n00 S 49 6144'.24.00 '.3 49 STIK PRITRD TRDOTA V SKL-2 ?9(H) V I< 700 V f< 700 V I< 700 V r-:: 700 V Sf CESTNl PREHODI STP SD STAC PREHOD STCESTE SIF~IN KS VRB ATLAKA 67 B 605117.c)O 1-eg.ces 8"60 90 v"t r~les 67 B 6(16105.00 pol.pot 5.60 90 v • t r,niaka~am 67 B 606949.00 pol.pot 3"30 90 Vut r,ma~(adam ,:::07 B 60El lll-0. 00 l GI::. ct:=:s:, !::i. 00 90 1 c~;; • 1 B 615962.00 jJ • l.p • t 2.l,O 90 les 67 B 616886.00 lok.ces hoče~ izpis na tiskalnik VRSTA ELEK~RIFTVACIJE STP SD STAC TIP 67 F 630248.87 iznien.15KV 67 F 637264.96 iz1nenu15KV hceeš izpis na tiskalnik POSTAJE STP SD STAC IME TIP 67 7 605305a50 PODNA ~u=t 67 7 610613.05 GLOBO pšče 67 7 614673.90 RADOV pš~e 67 617320.95 LESCE post 67 7 622298~80 žIROV post hočeš izpis na tisl,alnik 52 D/ < F'.ET > D/ < F'.ET > Di GV 31(1987)1 ZP1\-l{:.)Ff[]\,1 [)F'Ul""'l F·A pol z c:1.p Merno P1„_J-::r·i i Mf:!lll(J (...\ n ki: i i~ ME~mo !-"! p..r:i1~'.E1p~ l":F.?.OlC:) t:i„ kf-i ;:~· l"'IE~mei SiVE•tl" 11~gibom ve~jim od 10%~ Record# STP SD STAC NAGIB tlO JE 6728.50 m HOčEš IZPIS NA TISKALNIK D/(RET> Izµi i sani• _jeklene mostove: BTF' SD STAC STAT_SIST MATER 67 A 602985a00 greda palns jeklo 67 A 604643u00 w!-Sdci polns jeklo ~7 A 6()~959.00 greda pr-eda Jeklo GV 31(1987)1 :3TODF' 1 1 DOLZ POGREšEK= 0.00 POGREšEt<= o.oo POGREšEI<= 0.00 POGREšEK= o.oo f ,u E ,u ,,n -"' :, "' C N •N L o " L N ..::L. " er o -"' >N L o '" II . DELOVANJE IN TEHNIČNIH PERES 1 !iESl lflll.HI lf'i::ll~ESlll Slika 1:Sestava peresa Pero je sestavljeno iz pe- tih glavnih delov: kapica, risalna glava , vezni del, rezervoar za tuš in držalo Vsak sestavni del je pose- bej obdelan v naslednjih točkah. Slika 2: Kapica Naloga kapice je ,da §čiti risalno glavo pred poškod- baMi in da z dobriM tesne- njeM preprečuje izsuševa- ! nje tuša.V kapico je vgra- jeno tesnilo,ki iMa dvojno funkcijo.Na zgornji strani tesni vrh risalne cevke' peresa( 1) ,na spodnji stra- ni pa tesni vezni del pe-, resa(2).Tesnilo naM ob po- goju ,da kapico po uporabi p-eresa vedno dobro privi- jeMo ,zagotavlja dobro de- lovanje peresa . Med risa- njeM lahko kapico pritrdi- MO na zadnji del držala, da se ne izgubi. Priponka(3) služi za varno nošenje peresa v pravilneM položaju v prsneM žepu ( s konico navzgor).Preprečuje tudi kotaljenje peresa po delovni površini. V kapico je vgrajena tudi barvna koda za označevanje debeline linij, kar je ko- risten pripoMoček za eno- stavno identifikacijo pe- resa. GV 31(1987)1 87 Slika 3:Risalna glava Risalna cevka( 1) ,zaščitena s kovinskil'I ovojeM (2) ,je trdno vgrajena v plastično ogrodje,ki je,barvno kodi- rano.V notranjosti risalne glave leži prosto gibajoča se utež (3), na katero je pritrjena čistilna žička (4) .Ta Žička je usMerjena v notranjost risalne cevke in il'la dve funkciji .Zago- tavlja pravilen pretok tu- ša skozi risalno cevko in hkrati preprečuje MašenJe risalne cevke .Med stresa- njeM peresa se utež z žič­ ko poMika gor in dol ter tako preprečuje Mašenje.Na zadnji strani risalne gla- ve je pokrov(S),ki OMejuje gibanje uteži z žičko,tako da ta ne izpade iz risalne glave.Žička rahlo pritiska skozi vrh risalne cevke sloj zasušenega tuša,ki se ustvarja . kadar pero ni v uporabi. Spiralni navoj(Gl,vrezan v ogrodje risalne glave,slu- ži za zadrževanje tuša, ki uhaja iz rezervoarja. npr. zaradi prevelikega pritis- ka.Zrak, ki je potreben za vzdrževanje enakoMernega pritiska, priteka v rezer- voar z~ tuš po spiralni po ti(G) in skozi luknjico za izMenjavo zraka(?).Ta pro- blel'I je podrobno obdelan v v poglavju o delovanju pe-, resa. 88 4 3 1 i 1 Slika ~:Uezni del Vezni del je izdelan iz plastike, katere barva oz- načuje debelino linije.Kot pave že saMO iMe,vezni del povezuje risalno glavo z rezervoarjeM za tuš. Debe- lina linij je označena z beliMi cifraMi na črni pod- lagi , kar oMogoča boljšo ločljivost oznake. Na vez- neM delu sta na zunanji strani vrezana dva navoja. Na enega se privija kapic~ na drugega pa držalo. Slika5:Rezervoar za tuš To je plastična posodica, ki se pred vsakiM polnje- njeM tuša potegne z vezne- ga dela.Notranja stena re- zervoarja je prevlečena s snovjo, ki preprečuje use- danje tu~a na steno· in s tel'I OMogoča jasno vidlji- vost gladine tuša v rezer- voarju.Zgornja in sp,odnja krožna oznaka na rezervo- arju označujeta MaksiMalno in MiniMalno gladino tui~ ki še oMogoča ne~oteno de- lovanje peresa. Slika 6: Držalo Držalo zagotavlja udobno delo s peresoM , hkrati pa iMa dve poMeMbni sekundar- ni funkciji.Na koncu drža- la je na notranji strani ključ za privijanje in od- vijanje risalne glave v a- li iz veznega dela. Držalo služi tudi kot toplotni i- zolator,ki preprečuje pre- nos toplote z dlani na re- zervoar za tuš in s teM o- neMogoča njegovo pregreva- nje. GV 31(1987)1 4 n 1 1 5 6 Rezervoar za tuš -Pokrov uteži Luknjica za izMenjavo zraka_ Vezni del Utež Risalna glava Risalna cevka Čistilna žička Slike 7-11 Poenostavljene sheMe pere- sa na slikah 7 do 11 pri- kazujejo delovanje peresa. S teM, ko razuMeMo delova- nje p~resa, boMo s peresoM znali pravilno ravnati in z lahkoto odpravljati pro- bleMe delovanja,če se bodo ti pojavili. 7 Slika 7 Prikazuje poenostavljeno risalno pero ( brez držala in kapice).Risalna glava z risalno cevko ,utežjo ,čis­ tilno žičko in pokrovoM 1 je privita v vezni d~l s spod· nje strani(zaradi pregled- nosti navoji niso narisa- ni ). Prazen rezervoar za tuš je pritrjen na vezni del z zgornje strani. GV 31(1987)1 Tuš Slika 8 Rezervoar napolniMo s tuš- eM.Pero še ni pripravljeno za uporabo, saj se Mehani- zeM upira pretoku tuša. 89 9 Sl.:ika 9 Pero deluje šele , k~ tuš napolni prostor od rezer- voarja do vrha risalne cev- ke.Polnjenje pospešiMo ta- ko,da pero nekajkrat vzdo~ žno potreseMo . Pri teM se utež s čistilno ii6ko po- Mika naprej in nazaj po risalni glavi in s teM o- Mogoči dotok tuša v risal- no cevko.Pero je zdaj pri- pravljeno za uporabo. 90 10 Zrak r-- i-Tuš ,_ Zrak Slika 10 Med risanjeM se količina tuša v rezervoarju ZManj- šuje.To povzroči konstan- tno nastajanje podpritiska nad gladino tuša v rezer- voarju, kar lahko prepreči dotok tuša v risalno glavo, Zato Mora ves porabljen tuš v rezervoarju nadoMes- titi zrak . Zrak prihaja v rezervoar skozi režo Med 'vezniM deloM in risalno glavo in nato skozi luk- njico za dotok zraka in s teM uravnava nastali pod- pritisk (glej tudi sliki 3 in 7).Za brezhibno delova- nje peresa je nujno potre- bno,da je zračna pot vedno prosta in brez zasušenega tuša. GV 31(1987)1 n Slika 11 Kadar se zrak v rezervoar- ju pregreje , na priMe~ če je pero izpostavljeno son- čni svetlobi,se razširi in potisne tuš iz rezervoarja skozi luknjico za dotok zraka v cilindrični pros- tor Med ri5alno glavo in vezniM deloM . Če teMpera- turna razlika ni prevelika in če je v rezervoarju Ma- lo zraka~poteM cilindrični prostor lahko sprejMe ves izti5njen tuš iz rezervo- arja.Pri MočnejŠeM pregre- vanju in hkrati pri skoraj prazneM rezervoarju, v ka- tereM je dosti zraka,pa se lahko zgodi , da začne tuš iztekati iz cilindričnega prostora. To preprečiMo s teM,da pe- re5a ne izpostavljaMo son- cu ali bližini grelnih te- les in da skrbiMo , da se !rezervoar ne izprazni pod spodnji priporočljivi nivo. PRAVILNA UPORABA PERESA Zdaj ,ko poznaMo sestavo in delovanje peres,poglejMo še nekaj napotkov za pravil- no uporabo peresa. Prvo polnjenje Odvij kapico in držalo. I hkratniM sukanje11 in vleče· nj eM vztt1i rezervoar za tuš z veznega dela, Preveri s ključen v držalu,če, je risalna glava privila v vezni del. t@polni rezervoar za tliš dol zgornje krožne oznake . Upo·ra- bljaj sa,,o tuš za tehnična 1 peresa. S počasnin kroinitt gibOf'I na~ nesti rezervoar za tuš nazaj na vezni del.Privij držalo. 1 Parkra\ lahno vzdolžno potre· si pero. To ponovi večkrat:, dokler pero ni pripravljeno za uporabo. lhsanje . Pri risanju drli pero čiMbolj navpično .Nikoli ne riši brez privitega držala • Pri vsaki prekinitvi risanja trdno privij kapico. Peresa shranjuj v vodoravnett položaju ali s konico navzgor Zaščiti pero pred izvori top- lote(sonce,radiatorji,ipd, ). GV 31(1987)1 Hitro ~i ščenj e Pero na hitro očistiMo,ko fl-::}t' se tuš izliva Med vez- niM deloM in risalno glavo in pred vsakim polnjenjeM. ~ Odvij kapico in držalo, S ključEM v držalu odvij ri- salno glavo in jo pust; la,,, Očisti zunanjost risalne gla· ve in notranjost veznega dela s krpico ali vpojni" papirje, (npr. papirnati robček). Počasi privij risalno glauo nazaj v vezni del. 91 Detajlno ciščenje 1Skrbno čiščenje pod tekočo - 'vodo je potrebno, kadar je pretok tuša ~viran .tetudi pero izvrstno deluje,ga je potrebno občasno skrbno o- čistiti. Odvij kapico in držalo. Uzat1i- rezeruoar za tuš z vez- nega dela. Odvij risalno glavo. Skrbno očisti in operi vse sestavne dele pod tekočo vodo ter pred ponovniM sestavlja- njeM peresa vse dele osuši. •'6e je pero zadelano z za- , sušeniM tušeM ,je treba u- 'porabiti čistilno tekočino _ki raztopi strjene del~ 'tuša . Vezni del peresa z rahlo privito risalno gla- vo za nekaj Minut naMoČiMo v to tekočino. PoteM lahko risalno glavo odvijeMo.Vse sestavne dele skrbno očis­ tiMo,teMeljito opereMo pod tekočo vodo in dobro osu- ŠiMo pred sestavljanjeM. 92 Polnjenje tuša 1 Rezervoar za tuš Mora biti dopolnjen s tušeM , ko je gladina tuša na spodnji krožni oznaki. Odvij kapico in držalo. S kij učeM v držalu odvij ri - salno glavo in jo pusti v držalu. Snatti rezervoar za tus z veznega dela. Očisti risalno glavo in vez· ni delizdelala pred- loge: - za eventuelne spremembe Zakona o katastru komunalnih naprav, - za obvezna navodila o vzdrževanju grafičnega pregleda komunalnih naprav, - enotnega ključa za topografske znake (v okviru možnosti). Vodja sekcije: Ivan Gaber 4. Inženirska geodezija - program l. Geodetske meritve in varnost dela za Rudnik urana Žirovski vrh - predavanje in terenski ogled - rok: marec, april 1987 2. Geodetske meritve za Karavanški predor - predstavitev in terenski ogled - rok: oktober 1987 Vodja sekcije: Franc Černe 5. Fotogrametrija - formalno ustanovljena v letu 1986, program še ved- no ostaja za izvajanje. 6. Komisija za šolstvo in kadre - reševanje tekočih zadev. I z v 1 e č e k iz zapisnika seje predsedstva ZGS, ki je bila dne 10.12.1987 l. Sprejeti so bili zaključki 19.geodetskega dne. ,2. Sprejet je bil poslovnik o delovanju sekcij. 3. Organizator 20. geodetskega dne je Društvo geodetov Gorenjske. 4. Naročnina za Geodetski vestnik znaša v letu 1987: za organizacije in skupnosti 20 000.- din, individualna 1.500.- din. I z v 1 e č e k iz zapisnika seje IO ZGS, ki je bila dne 14.1.1987 l. Program dela ZGS in program izdajanja Geodetskega vestnika za leto 1987 sta bila sprejeta in posredovana predsedstvu. 2. Dela na Bogenšperku so se zavlekla, zato bo otvoritev zbirke pred- vidoma konec aprila ali v začetku maja. GV 31(1987)1 111 I z v 1 e č e k iz zapisnika razširjene seje ZGS, ki je bila dne 22.1.1987 l. Potrjen je bil predlog izvedbe smučarskega dne geodetov na Golteh v organizaciji Medobčinskega geodetskega društva Celje. 2. Sprejet je bil okvirni program izvedbe 20. geodetskega dne v dneh od 15.do 18.10.1987 v Kranjski gori.Tema: Geodezija v SRS - prerez skozi razvoj geodetske dejavnosti v SRS in usmeritve za prihodnje. Imenovan je bil organizacijski odbor v sestavi: Andrej Černe, Aleš Seliškar, Brane Mihelič.Imenovan je bil tudi redakcijski odbor: Aleš Seliškar, Miroslav Črnivec, Marjan Jenko, Andrej Bilc, Božidar Demšar. 3. Poročila društev za zadnje obdobje: aktivni sta bili le Medobčinsko geodetsko društvo Celje in Društvo geodetov Gorenjske. Ljubljansko geodetsko društvo organizira v februarju občni zbor, kjer bodo iz- voljeni novi organi društva. 4. Finančni s~ldo ZGS :i:n Bogenšperka je pozitiven. 5. Sprejet je bil program dela ZGS za leto 1987. Po zapisnikih priredila: Božena Lipej 112 GV 31(1987)1 UDK 061.3(497.12)"1986" 061.23(497.12)ZGS:528 528.003 Geodetski dan, Rogla, 1986 Zveza geodetov Slovenije Geodezija, gospodarski in finančni vidik LESAR, Anton 61000 Ljubljana, YU,Republiška geodetska uprava DRUŽBENO VREDNOTENJE IN FINANCIRANJE GEODETSKIH DEL PRI KOMASACIJAH Geodetski vestnik, Ljubljana, 30(1986)4, str. 288 Prikazan je dosedanji obseg komasacij, njihovo finan- ciranje, srednjeročni program komasacij za obdobje 1986-1990 in usposobljenost kadrov, ki jih izvajajo. GV - 261 UDK 528.9.001 Kartografija, teoretski vidik LOVRCI\'.:, Paško B. Bregant 41000 Zagreb, YU,' Fakulteta za geodezijo Univerze v Zagrebu ATRIBUTI ZNANOSTI IN KARTOGRAFIJA Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)1,str.9 1 sl. (88) lit. Kartografija je opredeljena kot samostojna znanost. Naveden je predmet raziskav, teorije in metode, termi- nologija in bibliografija, izobraževalni sistem,kadri, državna in mednarodna združenja,raziskova'lni in proiz- vodni potenciali.Izdelana je razmejitev kartografije od geografije in geodezije in prikazano je njeno mesto v sistemu znanosti,shematiziranem s trikotnikom,ki qa tvorijo naravoslovne ,družboslovne in·.duhovne znanosti. GV - 263 B. Bregant UDK 061.3(497.12)"1986" 061.23(497.12)ZGS:528 002:659.2:528 Geodetski dan, Rogla, 1986 Zveza geodetov Slovenije Dokumentacijska in informacijska dejavnost, geodezija KOCUVAN, Andrej 61000 Ljubljana,, YU, Zveza komunalnih skupnosti PROBLEM UPORABNOSTI GEODETSKIH EVIDENC ZA KOMUALNI IN- FORMACIJSKI SISTEM Geodetski vestnik, Ljubljana, 30(1986)4, str. 292 Prikazana je sedanja uporabnost geodetskih evidenc in njene slabosti, v nadaljevanju pa so podani predlogi za izboljšave vsebine geodetske dokumentacije. GV - 262 UDK 529.7 Merjenje časa. Ure KILAR, Bogdan B. Bregant 61000 Ljubljana, YU, Fakulteta za arhitekturo,gradbe- ništvo in geodezijo, Oddelek za geodezijo SONČNE URE Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)1, str.23 '9 sl. 10 lit. Opisane so teorija in,vrste sončnih ur, določitev in izračun azimuta navpične stene, izračun številčnice, izdelava številčnice z nanašanjem lege sence in gra- fična konstrukcija številčnice. GV - 264 B. Bregant UDK 061.3(497.12)"1986" 061.23(497.12)ZGS:528 002:659.2:528 Professional meeting of surveyors, Rogla, 1986 Association of Surveyors of Slovenia Documentation and information activities, surveying KOCUVAN, Andrej 61000 Ljubljana, YU, Zveza komunalnih skupnosti THE PROBLEM OF THE APPLICATION OF SURVEYING RECORDS TOTHE COMMUNAL INFORMATION SYSTEM Geodetski vestnik,Ljubljana, 30(1986)4,p. 292 The author examines the present applications of the surveying records and analysizes their shortcomings. He then makes proposals for the improvement of surve- ying documentation. GV - 262 UDK 529.7 Measuring of tirne. Watches KILAR, Bogdan B. Bregant 61000 Ljubljana, YU, FAGG, Oddelek za geodezijo SUNDIALS Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)1, p.23 diagr. 8, lith.10 In this article 1ilie author deals wi th the theory and types of sundials. He elaborates on how to determine and compute the azimuth of a vertical plane and how to compute and position the dials by applying the position of the sun. A graphic construction of the dial is given. GV - 264 B. Bregant UDK 061.3(497.12)"1986" 061.23(497.12)ZGS:528 528.003 Professional meeting of surveyors, Rogla, 1986 Association of Surveyors of Slovenia Surveying, economic and financial aspects LESAR, Anton 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava SOCIAL EVALUATION AND FINANCING OF SURVEYING WORKS IN LAND CONSOLIDATION Geodetski vestnik, Ljubljana, 30(1986)4, p. 288 The report gives an account of the present scope of land consolidation works and their financing. It pre- sents the medium term programme for the period 1986- 1990 and examines the qualifications of the personnel performing these works. GV - 261 UDK 528.9.001 Cartography, theoretical aspect LOVRIC, Paško B. Bregant 41000 Zagreb, YU, Fakulteta za geodezijo, University of Zagreb THE ATTRIBUTES OF SCIENCE AND CARTOGRAPHY Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)1, p. 9 diagr. 1, lith (88) The author defines cartography as an independent sci- ence and gives an account of the research,the theory and methods,performed in this field.He also examines the terminology,the bibliography,the educational system and personnel,the national and international associati- ons, and the research and production potentials of this field.The article makes a clear distinction between ge- ography and surveying on the one hand and cartography on the other and portrays its place among the sciences by means of a schematic diagram,representing the natu- ral sciences,the social sciences and the humanities. GV - 263 B. Bregant UDK 528.7(202) :629.19SPOT(497.12) Fotogrametrija in fotointerpretacija, prostor izven zemeljske atmosfere, satelit SPOT, Slovenija TRETJAK, Ana; ŠABIC, Danijela 61000 Ljubljana, YU, Zavod SRS za statistiko OCENA UPORABNE VREDNOSTI DIGITALNIH, SKANIRANIH PO- DATKOV SATELITA SPOT. prvo poročilo Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)1, str.33 7 sl. Podan je tehnični QJ:µ.S_satelita SPOT, opisano sprejema- nje in distribucija SPOT podatkov in podana je ocena uporabnosti podatkov za potrebe kmetijske statistike v Sloveniji in Jugoslaviji. GV - 265 B. Bregant UDK 002:659.2 Pregledni članek 625.11:681.3(497.12) Dokumentacijska in informacijska dejavnost Načrti in opisi železniških prog, računalniki, Slovenija JOVANOVIČ, Miro 61000 Ljubljana, YU, Železniško gospodarstvo Ljublja- na - Prometni inštitut RAČUNALNIŠKA PODPORA TEHNIČNI EVIDENCI OSNOVNIH SRED- STEV NA ŽELEZNIŠKEM GOS:l?Ofil\iRSJI'VJI.J LJUBLJANA Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)1, str.47 1 sl. Opisan je novi model tehnične vidence osnovnih sred- stev, organizacijska struktura baze podatkov in pred- videvanja za nadaljnji razvoj informacijskega podsi- stema. Podatki se vodijo po posameznih elementih in objektih za posamezne proge.PodaBci so na progi loci- rani s stacionažo.Računalniški sistem je uresničen na mikroračunalniku IBM-XT s pomočjo programskega paketa baze podatkov dBase-III. GV - 267 B. Brecrant UDK 621.375+621.396(084.28) Pregledni članek Laser; radar, radijski merski postopki, profili BILC, Andrej 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS TELEDETEKCIJA PROFILOV TERENA Geodetski vestnik, Ljubljana, 31 (1987) 1, str.42 Obravnavana je nova tehnika teledetekcije, ki omogoča merjenje profilov terena brez vmesnih fotografskih in fotogrametričnih postpkov.Temelji na uporabi laserske- ga impulznega razdaljemera in primernega navigacijske- ga sistema. Podani so opisi glavnih komponent in in- formacije o uporabnosti. GV - 266 UDK 528.1/.4:681.3 Geodezija, računalniki FERLAN, Miran; ŠUMRADA, Radoš Avtorski izvleček Strokovno delo, 61000 Ljubljana, YU, FAGG, Geodetski oddelek PROGRAMSKA OPREMA ZA VIŠJO IN NIŽJO GEODEZIJO Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)1, str.54 Podani so kratki opisi posameznih programov za izrav- navo geodetskih mrež, za razne izravnave, transforma- cije koordinat, kartiranje točk, interpolacijo izoli- nij, računanje ploščin in reševanje številnih drugih geodetskih nalog. Programi so napisani v programskem jeziku fortran (IV+ in 77), nekateri tudi v pascalu. Prirejeni so za računalnike ATARI(ST), DEC(l0,20), VAX(Mirco-VAX,11/750 in 11/780) in IBM PC (XT,AT). GV - 268 B. Bregant UDK 621.375+621.396(084.28) An overview Laser; radar, remote sensing procedures, profiles BILC, Andrej 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS REMOTE SENSING IN PROFILE MEASURING Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)1,p,42 The article treats a new remote sensing technique which enables. profile surveying to be performed wit- hout intermediate photographic or photogrammetric pro- cedures. This technique is based on the use of the la- ser pulsed rangefinder and a suitable navigation sy- stem. A description of the main components is made and information as to its applications is given. GV - 266 Author's abstract UDK 528.1/.4:681.3 Professional work Surveying, computers FERLAN, Miran; ŠUMRADA Radoš 61000 Ljubljana, YU, FAGG, Geodetski oddelek SOFTWARE FOR ELEMENTARY AND ADVANCED SURVEYING Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)1, p.54 The paper reviews prograrnrnes suitable for the adjust- ment of surveying networks and other adjustments; for the transformation of coordinates, mapping of points and the interpolation of contours ,- for planimetric computations and other operations. The prograrnrnes are mainly written in the fortram (IV+ and 77) programming language while some are in pascal. These prograrnrnes are now compatible with ATARI(ST), DEC(l0,20), VAX (Mircro-Vax,11/750 and 11/780) and IBM PC (XT, AT). GV - 268 B. Bregant UDK 528.7(202):629.19SPOT(497.12) Photograrnrnetry and photointerpretation Area outside the earth's atmosphere The SPOT satelite, Slovenia TRATJAK, Ana; ŠABIC, Danijela 61000 Ljubljana, YU, Zavod SRS za statistiko APPLICATIONS OF DATA OBTAINED WITH THE SPOT SATELITE DIGITAL SCANNER: AN EVALUATION. First report. Geodetski vestnik, Ljubljana, 31(1987)1, p.33 diag.7 The report gives a technical description of the SPOT satelite and describes the receiving and distribution of SPOT