Iibaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt i JLemana ali v Gorici na dom pošiljana: F vkp leto ........15 K «( ...........m » -h wwyvuu uuc t^. icuruvarja ltJU/. Tečaj XXXVII. |>„.ainifiiB Številke stanejo 10 vin. SOČA" ima niwli>anje izredne priloge: Ob \v>-^m i.."n ..Kaitpot po Borisom 4a GrkdtSCa?8keiiiU»^ Katicot po IJuMJani in kratjskih mestih", dalje dva- * ;r/ v ]r.tu ..Vozni red železnic, parnikov in poštnifc ive*" ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". . , Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici •¦»v 7 i- nadstr. v »Goriški Tiskarnic A. Gabršček. Ha naroČila brei doposlane naročnine s^ne.oziramo. Oglasi in poslanice se raeiinijo po lMrt-vrstati^ee t^uno l-krat 16 v' 2"krat 14 v' :>'"kl'at '~ v Vsaka ..rv. a, Večkrat po dogodbi. Večje ci\L~e po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za .narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gospo-;' I ulici Št. 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom je mogo*-> govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 9. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9.do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici ši. 7 v I, nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poiiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravniStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in -teh-le tobakarnali: ,Schwara v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul, Ter. Leban na tekališfin Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališcni ulici,'I. Matmssi v ulici Formica, 1. Hovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talafon it. 83. »Gor. Tkkarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Kmetski shod v Vrtojbi. V Dol. Vrtojbi, 5. febr. 1907. V nedeljo dne 3. t. m. smo imeli tukaj kmetski shod za eksportno zadrugo. Pozdravil i je uavzofe tukajšni g. župan, Franc pl. L o-kateli. Potem je govoril potovalni učitelj kmetijstva g Anton Š t r e k e 1 j, kateri nam je razlagal pravila nove eksportne zadruge in vabil kmetovalce, naj se vsi v njo vpišejo, ker lo, če se vsi vpišejo, more zadruga uspevati. Dalje je imel precej obširen govor g. Ivan Mer mol j a, posestnik v Dolnji Vrtojbi. Govoril je tako-le: Dragi kmetovalci S Dandanes, ko se vsi drugi stanovi družijo, je neobhodno potrebno, da se tudi kmetski stan združi, drugače ostane vedno revež in tlačan linijam stanovom. Poglejmo na primer, kaj tlostv.ii delavstvo, katero je združeno; povsod «•» vihajo plače in se krajša čas dela; vse to jia dovoza delavstvo veČina potom strajkov. Vstavljajo se velikanska dela, tovarne, rudo-kopi in razna podjetja, da se na ta način deio-dajaliT prisili, da ugodijo delavskim zahtevam. S'\i'il:i kmetu ni mogoče misliti, da bi s štraj-kom na način, da ne bo obdeloval zemlje, kaj dosegel, ker iz zetulj« se dobiva pridelke, kateri služijo Človeku za živež; zatorej bi s utonili strajkom gotovo spravil druge stanov* do tega, da bi kmeta primorali zemljo obdelovat« ali bi mu jo pa drugi obdelovali. ftosednj vlada v naši državi le volja drugih stanov; kmetski stan ne velja nič, in to zaradi tega, ker ni združen. Sklepajo se na primer zakoni ns zahtevo raznih stanov, se-veda na škodo kmetskega stanu. V preteklem letu so imeli uradniki par shodov, da se jim ZH:,>a služba, plača pa poviša: predlog v državnem zboru je bil sprejet in potrjen. Sedaj .se spet dela na to, da se napravi starostno zavarovanje delavcev. Seveda je to dobra misel, da jo tudi kmetje podpiramo. ' ^ti pa se mora starostno zavarovanje seveda na ta način,da delavec, dokler dela, sam vlaga v blagajno, iz katere se bo preživel na >uir< dni. in ne dokler je mlad in zdrav, da bi brezskrbno in po nepotrebnem zapravljal za- služek, češ, saj ko bom star, me država preživi. — Apelujera na Vas, kmetovalci, da sedaj, ko že tako lepo deluje »Goriško kmetijsko društvo", katero šteje vže nad 2000 članov, da tudi tisti, kateri še niste upisani, k temu društvu pristopite, da tako združeni povzdignemo svoj glas, kadar bo treba potegovati se za naše pravice ali pa protestovati proti krivicam, katere bi se nam hotele zadati od ene ali druge strani. Od »Goriškega kmetijskega društva" pa ima kmet tudi druge koristi; društvo na primer izdaje list, kateri izhaja vsakih 14 dni; res, da ima kmet malo časa za čilanje; pa pravijo, da nevednost je najdražja stvar na svetu, zatorej naj se vsak kmet potrudi, če vže lirugega ne*more, da vsaj ta list prečita, ko ga vdobi. Kako da je ta list kmetu potreben, smo prepričani oni, kateri vže list dobivamo, da je ni ene številke, iz katere bi se kaj ne naučili. Poprej sem omenjal, da kmet ne more štrajkati s tem, da ne bo zemlje obdeloval, vendar pa si v marsičem tudi potom štrajka lahko pomagamo. Kmetje iz goriške okolice vozijo straniščni gnoj iz mosta. Pri tem izvažanju se kmetom godi velika krivica, katere ne smemo več prenašati. To gnojilo ima namreč v rokah neki podjetnik) katero za plačilo vozi v zalogo, iz katere je potem kmetom prodaje. To zalogo ima tam pri Stračicah. Torej od onih vasi, katere to blago rabijo, najbolj oddaljeno. Potem obstoji prepoved, da noben kmet ne sme iti v mesto v zasebne hiše brez dovoljenja mestnega magistrata, magistrat pa ne da nobenemu kmetu dovoljenja brez ukaza podjetnika. Kdor se tem prepo vedim ne pokori in ga zasači policija, je naznanjen in plačati mora globo magistratu. Ker to blago rabijo samo štiri vasi, obe Vrtojbi, Št. Peter in St. Andrež, je prav lahko se združiti in od goriškega magistrata zahtevati prenaredbo v tej stvari. Ali naj se da naravnost kmetom čiščenje stranišč ali pa naj sprejme to delo »Gorfcko kmetijsko društvo" v svojo režijo. O tem je treba kmetovalcem teh štirih vasi, da se posvetujejo, kako bi bilo boljše. Vsekako pa mora kmet dobivati za to delo vsaj ono plačilo, katero ima sedaj podjetnik, — Tudi določba, kedaj čistiti, je treba,-da se spremeni, ne kakor je sedaj, da pred 11. uro po noči se ne sme začeti dela, tako da Človek celo noč zgubi brez spanja; delo se mora začeti vsaj ob 7. uri zvečer, tako da gre kmet vsaj ob polnoči spat. — O tem sedaj lahko odločujemo mi in ne mestni magistrat, ker imamo umetna gnojila, katera nadomestu-jejo sedanje, tako da ako mestni magistrat ne vgodi, kakor mi zahtevamo, prav lahko štrajkamo. Dalje Vam imam nekaj povedati o kmetski eksportni zadrugi,katero sedaj snujemo. Kakor ste poprej slišali od g. potovalnega učitelja, bo eksportna zadruga (v začetku) prodajala samo krompir in šele za naprej druge pridelke. Zatorej Vam svetujem, da se ne zanašate samo na krompir, ker če je resnica, kakor so trgovci lansko leto trdili, da so začeli na Ogrskem krompir saditi, kateri dozori kadar tukaj, potem bo treba to saditev tukaj opustiti, ker Ogrsko z nami konkurira, ker imajo bližej za pošiljatev, in gnoj jih mauj stane, oziroma njih zemlja ne potrebuje toliko gnojenja, kakor naša, katera je vže vsa izsesana. Zatorej Vam svetujem, kmetovalci, da se poprimete bolj vino-reje, sadjereje in živinoreje. Na levo stran ceste, ko gremo od Gorice skozi Št. Peter, obe Vrtojbi in Bilje, nam ležijo zakladi zakopani. Vidimo vzglede med nami, da en družinski gospodar sam more obdelovati toliko vinograda, da lahko izkupi za vino toliko, kolikor poljedelec za krompir, kateri je delal s celo družino in z živino vred. Kakšno razmerje pa je s stroški med prvim in drugim! Prvi je potrošil nekaj kron za žveplo in vi-trijol, drugi pa ogromno vsoto za gnoj, za krompirjevo seme in prehranitev delavne živine. Zatorej, kmetje, spametujmo se in oprijemajmo se onega, kar nam bo več neslo, ne pa se držati vedno tistega kar je v navadi. Tako sklepam s pozivom, da se vsi vpišete v eksportno zadrugo in v »Goriško kmetijsko društvo", ker v združitvi je moč. Za g. Ivanom Mermoljem je še g. Št rekel j omenjal, naj se res preveč ne zanašamo na krompir in naj se oprimemo bolj vinogradov in zelenjave. Na to smo začeli podpisovati pristopnice k eksportni zadrugi, katere smo vsi do enega podpisali. — G. potovalni učitelj nam je povedal, da v Št, Petru so tudi vsi kmetje podpisali ravno tako v Sovodnjah, v Št. Andrežu pa da je ravno med tem časom kakor tukaj tak shod. Slednjič se je še večina kmetov vpisalo v »Goriško kmetijsko društvo". Za tem smo se razšli navdušeni za nadaljevanje zapričetega dela. DOPISI. \l Py|Ja. — (Podčastniški ples 5. d o m o b. p e š p o 1 k h), V soboto dne 2. t. m. se je vršil ples višjih podčastnikov tuk. domob. pešpolka št. 5., od kojih je večje Število vaših goriških rojakov. — Tukajšnji listi brez razlike politične barve in jezika so ocenili ta ples na najsimpatičnejši način kot eno najlepših predpustnih prireditev. In priznati moramo odkrito, kar priznavajo tudi vsi mnogo-brojni udeleženci, da tak, po eleganci in divni neprisiljeni zabavi se odlikujoči ples v Pulju ni bil v navadi. - Velika dvorana hotela „Belvedere" je bila čarobno okinčana z zelenjem in cvetjem ter razsvetljena z električnimi žarnicami. — Povabljenci iz najboljših meščanskih krogov so se odzvali polnoštevilno tnko, da je bila širna dvorana kakor tudi vsi gostilniški prostori natlačeno polna. — Posebno v obilnem številu je došel krasni spol v mič-' nih toaletah. —- Ples je počastilo mnogo dostojanstvenikov, mej njimi poveljnik vojnega pristana ekscelenca visi admiral Julij pl. Ripper, koutreadmirala pl. Ziegler in Conarde, generalni major pl. Kiss\vetter z mestnim poveljnikom, vsi tuk. polkovni poveljniki in mnogo število mornaričnih in drugih častnikov. — Velerodni gospej soprogi polkovnega poveljnika pl. Hajeka je bil izročen krasen Šopek. — Odsotnega okrajnega glavarja je zastopal nadkomisar baron Gorizzutti iti komisar pl. Pongraz. -~ Vsi tuk. uradi so bili zastopani Dvajset let pozneje.' Nadaljevanje ^ „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: =SBa= ALEXANDRE DUMAS. == (Dalje.) Ker je bil ta nakit kraljeva last, je minister tega Ogovoril, naj pozove princezinjo, da si nadene ta nakit »Jn prihodnjem balu. Ni vam treba praviti, Monseigneur, da je minister čisto gotovo vedel, da je izginil sakit s poslancem, ki je pa bii tedaj že daleč, ono-"fr&n morja. Velika kraljica je bila izgubljena! is-8'Mjena kot jedna izmed najnižjih njenih podložnie, zakaj padla je z višine vse svoje mogočnosti. — Res je! je vskliknii Mazarin. __ Torej, Monseigneur l štirje možje so sklenili, (a Jo rešijo. Ti štirje možje niso bili princi, niso bili Mogotci, niso bili bogatci: bili so štirje vojaki pogumnega srca> j^pj^h rofc} fcj so znaie 8Ukati orožje. ¦ dpotovali so. Minister je zvedel za njihov odhod eJ nas*avil ob njihovi poti ljudi, ki bi jim branili Pltl <*° cilja. Trije so omagali v boju vsled prevelika števila napadalcev, jeden sam je dospel do pri-* "»na, usmrtil ali pa ranil one, ki so ga hoteli ustaviti, Izplaval morje ter prinesel veliki kraljici nakit, da ga je mogla pripeti na dolučen dan, in to bi bilo jmstra 8koro uničilo. ITaj pravite k temu, Monsei~~* To je čudovito! je dejal Mazarin sanjavo. — Glejte, lahko vam povem deset takih pravljici Mazarin ni več govoril; sanjal je. Pet ali deset minut je poteklo. — Me nimate ničesar več vprašati, Monseigneur ? je izpregovoril Rochefort. — Da, pač; in gospod d'Artagnan je bil jeden izmed onih štirih mož, pravite? — On je vodil celo stvar. — In kdo so bili oni drugi ? — Monseigneur, dovolite, da prepustim gospodu d'Artagnan-u ta posel, da vam jih imenuje. Bili so njegovi prijatelji, ne moji; on sam ima nekaj moči do njih, jaz niti ne poznam njihovih pravih imen. — Vi mi ne zaupate, gospod Rochefort; no, prav, jaz hočem biti odkritosrčen do konca: potrebujem vas, njega, vse! — Začniva pri meni, Monseigneur, ker ste poslali pome in sem tu; potem preidete na druge. Ne boste se čudili moji radovednosti; če je človek preživel pet let v ječi, bi pač rad izvedel, kam ga nameravajo poslati. — Vi, dragi gospod Rochefort, dobite zaupno mesto: pojdete v Vincennes, kjer je zaprt gospod Beaufort; pazili boste, da mi ne izgine izpred oči: No, kaj pa vam je? — Predlagate mi nekaj nemogočega, je odvrnil Rochefort ter zmajal razočaran z glavo. * — Kako, nekaj nemogočega! In zakaj bi bilo to nemogoče? — Zato, ker je gospod Beaufort moj prijatelj, ali bolje, ker sem jaz eden izmed njegovih prijateljev; kaj ste pozabili, Monseigneur, da jo on odgovoril kraljici — Gospod Beaufort je od tega časa sovražnik države. — Da, Monseigneur, mogoče; toda ker jaz nisem niti kralj, niti kraljica, niti minister, ni še moj sovražnik, in jaz ne morem sprejeti tega, kar iii ponujate. — In to imenujete vi udanost? častitam vami Vaša udanost vas nič kaj ne priporoča, gospod Rochefort. — In potem, Monseigneur, pravi dalje Rochefort, pač razumete, da oditi z Bastille v Vincennes ne pomeni drugega nego menjati ječo. — Recite rajši takoj, da se prištevate k stranki gospoda Beauforta, in to bo bolj odkritosrčno od vas. — Monseigneur, jaz sem bil toliko časa zaprt, da pripadam samo še jedni stranki: stranki prostih. Porabite me za karkoli drugega, poverite mi kako misijo, dajte mi kako delo, toda, če je mogoče, na širokih potih! — Dragi moj gospod Rochefort, pravi Mazarin posmehljivo, vaša gorečnost vas je prevzela: mislite, da ste Še mladenič, ker je vaše srce še mlado j toda moči bi vam nedostajalo. Le verujte mi: vse, česar vi še potrebujete, je počitek. Holž, Bernouin! — Torej ne sklenete ničesar glede mene, Monseigneur ! — Nasprotno, sem že sklenil. Bernouin ie vstopil. — Pokličite sodnega slugo, pravi Mazarin, in ostanite blizu mene, pristavi na tiho. (Dalje pride.) po svojih uradnikih. Došel je mestni župan dr, Stanich s svetnikom Dejakom, dr. Lagi-nja, dr. Zuccon in mnogo drugih odličnjakov s svojimi družinami. — Puljski „Sokor — na Čelu mu simpatični starosta gosp. Križ z vsemi odborniki — je bil mnogoštevilno zastopan. — Drugo eetvorko s ko^Ujoriom, koja je rodila obilo zabave in smeha, je plesalo preko 200 parov. Do zore je trajala neskaljena in nezmanjšana zabava, o kojej se je vse udeleženstvo, posebno pa eksceleneaRipper, zelo laskavo izražalo. — Vsa čast vrlim podčastnikom 5. polka, ker so nas s to lepo prireditvijo in prijaznim vedenjem tako krasno zabavali. — Posebna čast, da seja ta ples tako krasno in vseskozi animirano izvršil in da se ga je naš element v tolikej meri vdeležil, gre pa vašemu tolminskem rojaku, predsedniku podčasMiškega korargospv računskemu naredniku Joškotu Cvek-u. — Ta vsem priljubljeni gospod je bil nekako sredotočje vse te lepe prireditve, koja gotovo ostane vsem udeležencem v najlepšem spominu. K—a. fe zapadnlh Brt. (Poročil o o ve s el i ci na Križadi.) — Preteklo netijo vršila se je, kakor je znano, predpnstna veselica. Priredili sta jo pev. bral. „Jeztt iz Višnjevika in novo ustanovljeno pevsko in bralno društvo „Skalaa iz Hruševlja (obč. Dolenje). Na vspo-redu je bilo petje in igra. V prvej točki je nastopilo društvo „JezB iz Višnjevika z „Zrinj-sko-Frankop". Res, ta zbor je po Slovenskem precej obrabljen ali vedno nekako nov. posebno za take kraje, kjer se ga poredkeje sliši. Pesem zahteva krepak zbor, da pride do veljave, osobito na nekaterih mestih, kjer se precej časa vzdržuje v višjih legah. Izvajanje je bilo dobro — čast pevcem! Sicer se opazi tupatam kako negotovost, a to vsled tega, ker so z večine novinci. Z manj dobrim vspehom se je pelo drugo pesen »Ti osrečiti jo hoti". Sicer pa že skladba sama na sebi je jako različna od prve. — Hruševski meš. zbor nam je podal 3 pesmi, dve krajši in eno daljšo. Prvi dve Sattnerjev »Nazaj v planinski raj" in »Hišica očetova" sta bolj navadni in kratki — sicer pa ljubki skladbi. Gerbičev cBu-čelar", to je bilo kaj lepega. Tukaj je sta", zbor na višini, bilo je res lepo in dobro izvajanje. Pevke in pevci so se te pesmi oklenili z neko slastjo, kar se je na mah spoznalo. Sledil je na to šaljivi igrokaz „Eaz-tresenca". Gdč. Zaletel v vlogi Milke je bila popolnoma na mestu. Igrala je z nekako prirojeno lahkotjo, dasi je prvikrat nasfopila. Ivanu bi prijalo malo več živahnosti. Stotnik je že bolj živahno nastopal, na par mestih • preveč deklamacije. Drugače je bil dober. Najbolji pa je bii major. Ta je popolnoma obvladal svojo vlogo. Ako rekapituliramo, pridemo do zaključka, da se je prav dobro in lepo igralo, izimši malenkostnih hib. — Obisk od strani občinstva povoljen a vsekakor po razmerah prepričel, menda je premalo zanimanja! Oddelek Sokolske godbe iz Prvačine je pridno in lepo igral Sploh je prvaška godba veliko napredovala * zadnjih letih in je vredna priporočila. fe Skril], — Nekdo iz Skrilj hvali v „ Gorici" gosp. župnika iz Eamenj, da je daroval iz farne cerkve podružni cerkvi v Skriljah Ubogi otrok, ne ve, da lestence v Kam-njah je ljudstvo ukupilo, in darovane lestence po gosp. župniku je ljudstvo darovalo. Omenjeni dopisnik pristavlja, da hoče še pisati, ker se bližajo občinske volitve; to pa to, mislim, da ako bode ta dopisnik tako otročji kakor zgoraj omenjeno, bode župnik spet lahko zadovoljen tako, kakor je bil v zadnje, ko se je tedanji gosp. župan zavezal z župnikovimi pristaši, da je bil izvoljen za župana. — Od takrat naprej se je pa dosti spremenilo in še se mora spremeniti. Do takrat je bilo bralno in pevsko društvo v naši sredini. Ko je pa postal župan, se ni brigal več za društvo, katero se je prestavilo h gosp. Ant. Vrčonu, kjer prav lepo napreduje po njegovi požrtvovalnosti, s čemur smo zelo zadovoljni, le to nas boli, da imamo preveč oddaljeno hoditi citat. Treba bo torej, kakor se vidi, pri prihodnjih volitvah gledati na to, da pridejo taki starešine za obč. zastopnike, katerim bi bilo mar za izobrazbo, gledati bi bilo na to, kar sem enkrat slišal od gosp. Vrčona, da naj bi imela vsaka občina svojo javno knjižnico, kakor jo ima Ajdovščina in že več drugih občin, So pa še druge potrebe, o katerih hočem drugič govoriti, ne pa o lestencih, temveč o šolskih in cestnih razmerah v naši občini j za danes pa pika. Domače in razne nouice. Goriški dežellil Zbor je sklican na dan 18. februvarija t. 1. (Sklicanje smo že naznanili, le o dnevu smo bili napačno informirani; naznanili smo bili sklicanje za 3 dni prezgodaj.) Perokl. — Danes se je poročil gospod dr. Pavel Kane v Vipavi z gospodično Karlo Maverjevo iz grajščine v Ložah. Vse najbolje! Pevskem Id glasbenemu društvu je daroval g. A. Jaki 1 iz Rupe 10. K. SokoIo?a MAsKerada. — Radi preobilih pripravljalnih poslov za maskerado si dovoljuje odbor le na kratko objaviti pismo, ki mu je ravnokar došlo iz Zagreba: Bratje v maku! Prosim brzojavnega obvestila, da-Ii mi Je dovoljeno"natopili na Vaši makeradi z najmodernejim in bogato opremljenim glasbenim avtomakom. Ni mi za dobiček, marveč le za reklamo. Vse doneske odstopim Sokolu. Kyril lakarof! m/p Zagreb, Maksimir br. 10. Odgovorili smo: dobrodošel. Dodatno: Evo Vam Makaroifov brzojavni odgovor: Hvala Vam, da ste se tako hitro odzvali. Pridem seveda maskiran, in sicer ako nimate ničesar proti temu, kot Japonec Fa-ja-fu. — Mimogrede Vam sporočam, da namerava priti na maskerado tudi moj konkurent Kremža s posebno skrivnostnim avtomakom. — Da bi ga zlodej, še ta mi ne da miru. — Ne vem, kako šemo si je izbral. Makarotf — Fa-ja-fu. Še nekaj: Odbor obrača, ski/iArji obrnejo. Mislili smo že skleniti svoje poročilce, kar ti jo primahata sama samcata Amor in Merkur. Rotila sta nas, da ju moramo prijaviti, da se ne odstranita, dokler prijave ne vidita črno na belem! Kaj smo pa hoteli, morali smo jima vstreči, drugače bi nam še lahko razjarili vse olimpske bogove, — Da nam pa Jupiter še v zadnjem trenotku s kako strelo opari vse make, tega pa ne! Vabila za „Sokolsho" maskerado so razposlana. — Ako smo koga vsled obilice razposlanih vabil prezrli, naj blagovoli to oprostiti, ter naj se zglasi pri društvenem tajniku gosp. A. Jakše-tu v »Trgovskem domu". Dalje prosimo tudi skupine, da se na vsak način priglase do pondeljka zvečer pri odboru ozir. pri tajniku, da se ukrene vse potrebno glede nastopa istih ter se prepreči vsak nered in zmešnjava. Vstopnice za „SokolskoK maskerado se dobe v predprodaji v trgovini g. A. GabršČeka in sicer le proti izkazu vabila na ime. Istotam se prodajajo tudi numerirani sedeži na galeriji po 1 K. — Prosimo, da se preskrbi p. n. občinstvo že preje z vstopnicami, da ne nastane zvečer pri blagajni prevelik naval. Opozarja Se si. občinstvo, da kdor si hoče nabaviti »Mak", dobi istega pri g. Riesnerju v Nunski ulici. Opera »V vodnjaku" v »Trgovskem domu". -*- Da je imel zbor »Pevskega in glasbenega društva" dne 2. februvarja lep uspeh, priča priznavanje občinstva, ki je vseskozi zadovoljeno šlo od predstave, in posebej tujih gostov, M so bili pri predstavi in se niso mogli preču-diti, da društvo diletantov priredi razmemo težko skladbo z lastnimi močmi in jo toli častno izvede. Prireditev je vspela nad vse pričakovanje. V tem leži najpristnejša pohvala pevskega zbora in posebno solistov. Pevsko in glasbeno društvo je tako srečno, da ima na razpolaganje v istini lep, poln kvartet v gg. Klementini Hrovatinovi — sopran, Irmi Fonovi — alt, Viktorju Črnko — tenor in Arturju Jak še — bas. Vrline teh posameznih glasov so se že večkrat povdar-jale in ni treba drugega, nego dostaviti, da so prišli ti glasovi tudi pri zadnji predstavi do svoje veljave, ako deloma izvzamemo gosp. Črnko-ta, ki je bil očitno indisponirau. Čutil je to pri predstavi sam in kazal š svojim malo živahnim nastopom. G. Črnko izraža posebno v srednji legi tako poln in doneč glas, da je prava dika vsakega pevskega zbora. Dasi ima g. Črnko ravno pri svoji vlogi v operi »V vodnjaku" najlepši položaj za svoj glas, ga ni mogel vsled očitne indispozicije uveljaviti. Splošno se je pelo točno, tako da se občinstvo niti ni zavedalo posameznih manjših hib. Sploh se mora priznavati, da se je orkester pridno pripravljal in marljivo trudil interpretirati ljubko Blodekovo opero, Sicer se pa pozna orkestru, da je v njem mnogo novih mladih moči: vendar pa je bilo izvajanje splošno dobro. Zbor je pel ubrano, le da ni bilo v pravem razmerju število moških posebno basovih glasov z ženskimi. Igra zbora je bila manj živahna nego lansko leto, kar je pač pripisovati temu, da je nastopilo več pevskih moči na novo. Zbor ni kazal pri izvajanju in nastopanju istega soglasja kakor pri lanski prireditvi. Gospa Fonova je bila prav pri glasu in je tudi mnogo izrazitejše igrala kakor lansko leto. Posebno lepo je prihajal njen glas v porabo v nižjih legah in je podala jako srečno tudi visoke lege in težje pasaže, ki zahtevajo docela izobraženo pevko. In gospa Fonova je vredna tembolj občudovanja in pohvale, ker je vsa njena pevska izobrazba lastno delo. Gospodična Klementina Hrovatinova je pač bila »elon" večera. Igrala je sveže in sploh bila mična kmetska deklica ter vsestransko dobro nastopala. Glas ji je bil zvo-nek, čist in siguren tako, da občinstvo ni moglo drugega, nego izražati ji semintje prav entuzijastično pohvalo, pohvalo, katera je v polni meri i zaslužila. Jako hvaležna je uloga Arturja Jakšeta v starem vdovcu. Ne-le da odgovarja lega glasu istemu, marveč je tudi nastop hvaležen, ker daje pevcu precej svobode. Občinstvo je to tudi takoj začutilo ter je svojega basista pozdravilo prav simpatično. Najljubkejša scena, ko prileze Jurček iz vodnjaka in ga obstopijo razposajene deklice, se je tudi ljubko in veselo izvedla. Ne moremo torej izrekati druge sodbe tudi o zadnjem nastopu pevskega zbora, nego da sme biti ponosen na svoj uspeh. Želeli bi, da nam poda kot edini predstavitelj scenič-nega petja pri prvi priliki še kako skladbo iz slovanskega repertoarja, in to tembolj, ker ima na razpolaganje par dobrih baritonov in tenorjev kakor tudi jako mičen mezzosopran in se s temi močmi in dosedanji izkušnji brez bojazni lahko loti Še kake težje naloge, nego je ona, ki jo daje opera »V vodnjaku". Ne dvon-i -o, da faktorji, ki društvo denarno podpirajo, ne bi dali sredstev, da m v najkrajšem času priredi priljubljena češka opera »Prodana nevesta". X. V Škrblnl na Krasu je bila dne 5. febr. t. I. volitev županstva. Županom je bil enoglasno izvoljen Josip D u g u 1 i n hšt. 73. Namestnik županov Ivan Adamič hšt. 7. iz Rubij; podžupana sta pa Josip C olj a hšt. 24. in Josip Pipan hšt. 17. iz Škrbine. Dr. Gregorčič in koristi kmeta. — Semeniški profesor Gregorčič je obljubljal na shodu v »Centrdu", da bo tudi za naprej deloval za koristi kmeta. Ha! Kako pa je deloval doslej za koristi kmeta? V prejšnjem državnem zboru je glasoval takrat, ko je šlo za znižanje zemljiškega davka kmetom proti kmetom za barone in grofe, ki imajo velikanska posestva ter tudi lahko plačujejo davke, pač lažje nego ubogi kmet. Tak dar je prinesel slovenskim kmetom iz predzadnjega parlamenta. Zategadel ga pa tudi potem niso več poslali Slovenci na Dunaj, ampak so mu dali potrebne glasove presleparjeni Furlani. Iz državnega zbora, ki je sedaj skončal svoje delo, pa je prinesel Gregorčič zvišanje plač duhovnikom. Za kmeta se niti zganil ni, za zvišanje plač duhovnikom pa je migal in migal na vse kriplje, in ves srečen je bil, ko si je preskrbel nove krone za svoj žep. — Za svoj žep je skrbel ta semeniški profesor — kmetom pa laže, kako je zastopal njihove koristi. Še nikdar ni imel nihče naših kmetov tako za norca kot jih ima dr. Gregorčič. Zato pa morajo kmetje nastopiti proti njemu ob novih državnozborskih volitvah tako, kot zadnjič, namreč da mu ne dajo glasov, marveč ga zapodijo nazaj v semenišče; in moral bo iti, ker sedaj ne bo imel več furlanskih glasov na razpolago. »Pevsko in glasbeno društvo" je že prijavilo, da priredi 3. marca združeno s »Prosveto* akademijo v spomin Simona Gregorčiča in z namenom, da odkaže čisti prebitek ustanovi na ime slavljenega pesnika. S tem, da imenovano društvo vnovič opozarja občinstvo na to prireditev, se obrača tudi na vse gg. pevke in pevce, da se ne le polnošteviino združijo za ta nastop, ampak tudi, da marljivo pohajajo vaje, ki so se pričele v rednih urah vsak pondeljek in četrtek ob 6. uri za gospe in vsak torek in petek ob 8. uri zvečer za gospode. »Pevsko in glasbeno društvo" ne more si kaj, da bi ponovno ne kazalo na razdrtost, ki vlada še vedno med pevskimi močmi v Gorici, Dasi se je po naporih »Pevskega in glasbenega društva" posrečilo spraviti v zbor boljše pevske moči, je vendar isti Se v mar- sičem nepopoln in se mnogo dobrih pevskih moči ne deleži društvenih nastopov. Dosedanje težke in drage prireditve so pokazale moč društva in šišenskega petja r Gorici. Zato pa je tembolj obžalovati, da se delajo še vedno od marsikatere strani zapreke in da se nekateri še krčevito drže zastarelem stališča, da mora imeti vsako bralno aH celo strokovno društvo svoj pevski zbor. Vsaj brezdvomno utegne priti do tega, da bode iskalo izobilje pevskega materiala duška v raz ličnih pevskih kružkihin društvih. Ali ni ge Čas za to, ni se še »Pevsko in glasbeno društvo" tako široko razvilo, da bi se že sedaj cepile moči na razne strani. Moramo zaradi tega apelirati na merodajne kroge, ki vodijo »Čitalnico", »Bralno in podporno drujtvo" »Trgovsko-obrtno društvo", da naj se skrbno ogibljejo vsakih zaprek, ki so zvezane % manjšimi in za prosvetni namen nepomembni^ nastopi. S tem se jemlje pevcem le pog^j na glavni cilj in veselje pohajati redno vaje »Pevskega in glasbenega društva". Ali še vedno nimamo goriški Slovenci toliko samozavesti, narodnega ponosa, da bi spoznali naš glavni namen, pokazati, kaj zmoremo, če hočemo, k da se še vedno izgubljamo v manjše diletan-tičue predstave, ki imajo nameri, zabavati člane dotičnega društva, škodijo pa splošnemu ugledu? Na pevce pa ponovno apelujemo, naj se ne dajo zavajati po še tako laskavih vabilih tega in onega društva. Vsak, kdor čuti pravo veselje do lepega petja, naj se pridruži zboru »Pevskega in glasbenega društva" in naj pusti v nemar vse malenkostne osebne pomisleke, posebno radi odvisnosti od tega ali onega predstojnika in delodajalca ali prijatelja. nPev-sko in glasbeno društvo" je tako sijajno dokazalo, da nima drugega cilja, nego gojitev petja in glasbe, da pač ni izgubljati več besed o tem. S tem, da si je priborilo „ Pevsko in glasbeno društvo" z letom 1907. po težkem trudu vladno priznavanje in podporo, je naL najjasnejše izrečeno, da je narodna dolžnost vsakega inteligentnega goriškega Slovenca, dati vso svojo pomoč in zanimanje društvu, Saj se moramo tudi zavedati, da z ustanovitvijo glasbenega zavoda na polju prosvete za goriške Slovence ni še vse storjeno, marveč da nas čaka mnogo težja naloga, poskrbeti v najkrajšem času tudi za dramatično Šolo. Tudi te se ne bo moglo oživotvoriti, ako st ne pusti ob strani vseh atavističnih nazorov, navad in razvad posameznikov in društev, ako možje, ki vodijo našo narodno goriško politiko, ne sprejmejo vendar za vsakega tako jasnega in enostavnega stališča, da v glasbeno i« dramatično društvo ne spada politika. Ce je sploh kje edinstvo mogoče in potrebno, je na tem polju. Za res omikanega človeka ne more biti nikaka težava, iznebiti se malenkostnih osebnih nesporazumljenj. Le oglejmo si velika društva enakega stremljenja, kakor je naSe „Pevsko in glasbeno društvo": povsod so v njih združeni pripadniki vseh političnih strank. Omikanost dotičnih slojev se ktže ravno v tem, da se osebnim mržnjam izognejo z »» vadno konvenijenco. V Grgarju so imeli dne 2. t. m. tamburaJi in pevci veselico, ki je vspela prav lepo. V*e se je izvršilo dostojno in v občo zadovoljnost, kar kaže, da se gibljejo tudi Grgarci. Le tako naprej 1 Veliki ples „Goriške čitalnice" bode, kolikor se sme po velikih pripravah sklepati, gotovo jeden najsijajnejšib, kar jih je to staro ali še vedno cvetoče društvo v svojih prostorih priredilo. Gospodje veseličuega odseka delajo naravnost z veliko požrtovalnostjo, da sadijo tako cenjenim društvenikom kakor *"* častitim vabljenim gostom prijeten večer. Diktatura Gregorčičeva.— Na „katoii^si* shodu 31. pr. m. v Gorici so razlagi na" vzočim, da morajo voliti prav tako, kafeorVm ukažejo iz Gorice. Kar porečeta v Gori« & meniška profesorja dr. Gregorčič in dr. iaV* lica, to se mora izvršiti na deželi. Sveti možje v Gorici postavijo kandidate za državni zbor, kmet pa jih po njihovem mnenju mora kandi-Ijud-dežeti liti brez ugovora. V Gorici postavijo date, ne da bi kaj vprašali poprej pri stvu, te naznanijo gospodom nuncem po < — ti, kmet, pa voli, kakor ti ukaže farovšB gospod 1 Iz tega se vidi, kaka sleparija so klerikalni volilni okrajni in krajni odbori. ^' fl bodo gospodovali le nunci, kmet bo smel r l samo da in ne, kakor bo hotel nune. — naši ljudski stranki je pa vse drugače. ni nikake diktature, ampak vzajemno d«. krajnih, okrajnih odborov in izvrševalnega bora v Gorici. Tu smo vsi jednaki, in le * tej poti more priti ljudska volja prave veljave. I Dijaški fcMCflrt sinoči v Čitalniški dvorani i vsliel prav lepo po vsporedn, kateri smo' rr priobčili. Pevski zbor je vodil osmošolec fVrenftift; tamburaški zbor osmošolec t*HSevec. Ob« sta dobro izurjena, zlasti že inburaSki zbor, ki se je naravnost odlikoval. gosli je igral jako izborno dijak VolarU 1 gpreniljevanju klavirja; spremljal ga je ,vren 6i«5. Petje je biloV;,pray.dobr^^L-« smo lep tenor šestošolca Rijavca. V ¦. . ?e je odlikoval sedmošolec Klavora. |i>k je bil dober, gmoten uspeh je povoljen. L'fast naši srednješolski mladini! Skrunilci 6resorčfčevega spomina še, nj^miru^ ;.;„ iz neke že skoro pozabljene notice v ^ok" ° nekem dolgu Pesnikovega brata so iisali za današnjo »Gorico" cel članek. Gre *a ujjDji/.bo posojila J 500 gld. Izprijenci sprav-pesnika nalašč v neko čudno zvezo s tem po'ojiloi«, da le morejo udrihati po „Soči" in ji^jijjeku. Vedoma zavijajo in lažejo. — .'ozivljemo jih vnovič, naj pogledajo, kdo je bil ukn^ižen. »Soča" ni rekla, da je bil uknjižen '' .ftii;, tilede obresti (»% omenjamo, da če Ii,\ re», o* je brat plaval toliko, je pa res, lj;, je tako govoril po Kobaridu. Lažnjivci prano, h brat ni nikdar gledal v knjigo pri Igbr&Vkovi materi ter da obračunov ni lastnoročno nikdar potrdil. Predrzneži! Ta knjiga 1\ Gorici in v njej se vidijo bratova pojila. — Ha jih ni sram še vedno skruuiti a take načine pesnikov spomin.! .KflfSC" na pustni torek. — Kakor se kaže, |U letos ne bo Mkorsa" na pustni torek v Jerici. 1'mevno. Ljudje pač nimajo denarja, (,i bi ga ziiuietali za šalo ; in draginja narašča j dneva do dneva. Ali ker najbrže ne bo Korea", se utegnejo v torek poditi po Trav-dku in drugodi po mestu druge nedostojne Lipke, kot n. pr. lani. Radi tega se obračamo že danes na poklicane oblasti, da jedno-kavno prepovedo, da bi se podile indecentne Uskare po mestnih ulicah. Dostojnost in igled. mesta to kategorično zahtevata! O svobodni Šoli je govoril na »katoliškem" hodu dr. GregorfiC, češ, da hočejo nliberalcin . svobodno šolo zamoriti v otroških srcih vero. •petovano spodbijamo tako- lažnjivo trditev. E&cbodna šola, kakor je sprejeta v program ¦urodno-napredne stranke, nima takega na-Ima, pač pa ima namen, otresti s šole tisto Kerikahio moro, ki je v škodo šoli, to je tisto povško strahovlado nad učiteljem in šolo. ^olitikujnča duhovščina hoče imeti učitelja za jp)wri.nrja, hoče, da vsi drugi možje, ki imajo |udi kaj govoriti pri šoli, naj bodo le slepo irodje farovškega gospoda; hoče, ako bi prišla jSola popolnoma v njeno oblast, pouk ometi — ko je vendar potreba, da se prav i&koSolski pouk vedno bolj širi. Tiste more mora otresti šola, potem bo svobodna. V f; svobodni šoli pa bo moral katehet vršiti oje dolžnosti natanko, ne pa tako, kot Naj, ko hodijo poučevat verouk, kadar se P- baS zljubi. Znano je, kako zanikerni so P Vnetje, kako malo jim je mar verouk v 'i*, samo strahovati vse, to jim je najljubše. obodna šola v našem smislu torej hoče, da fc w» bo iarovSki gospod toliko pečal z uči-Nroi, ga opravljal in denunciral, ter da ne Y koniandiral drugih mož pri šoli, ampak da Jpti vse te v miru ter se peča vestnejše J veroukom. Tako svobodno šolo hočemo, tako paramo doseči! V Kali! pri Kanalu je bil 30. pr. m. požar. fcorelo je poslopje gostilničarja Bratuža, v Jerem je bila še pred dvema mesecema fok&soba. Ker je bilo poslopje s slamo krito ,r v«*ha leseno, je bila vsa stavba takoj v ,^ K sreči so bile bližnje strehe pokrite • *npgom in ui bilo vetra, dragače bi zgo-..!|,M>a ras. (Obširnejši dopis iz Kala priob-'m Prihodnjič.) v t Bf«'so In pevsko društvo i Dol. Vrtojbi priredi l0rek pri Maražn tik cerkve javni ples. M razna vprašanja naznanjamo, da pretre-irj° temelJit0 vse 80V0re s katoliškega" r-A zlasti pa pokažemo v pravi luči tisto *-"pfo »Goriške zvezo". r Hotelski omnibus s konji na prodaj. — z dnem ,_;•l m. bodo odpravljeni v Gorici vsi hoial- * omnibusi. Zategadel je na prodaj tudi om-^n*|Sv°nji Vred h6te3al)ri »zlatem jelenu". ¦*o?e° ^ SC oglaaiJ° P" uPravništvu Mirti lekarni. - Jutri pop. bosta odprti f ona lekarni Cristofoletti-Gliubich. [o. do r S,Uibl f ,8kiraih- ~ V času od lah f '* t( m' **° Pohočna služba v lekar-h ^nstofoletti-aiiubich. ^•^SirNekaterim gg-dop*Pride OtrokOVO Zdravje. — Velike zasluge si je stekel lekarnar H. Brodjovin v Zagrebu glede ohranjenja otrokovega zdravja po svoji priznani iznajdbi „Babymira-Cr6meM. To izvrstno mazilo za otroke ozdravi hitro vse kožne bolezni. To vsestransko priznano mazilo bi morala vsaka skrbna mati poznati. Dobiva se v vseh lekarnah in mirodilnicah ; lonček (50 v. Razgled po suetu. V ogrskem državnem zboru razpravljajo o zakonskem načrtu glede zavarovanja delavcev za slučaj bolezni ali nezgode. Vlada predloži tudi načrt o varstvu delavcev, o reviziji industrijskega zakona in zavarovalnicah. Sklicani SO deželfll Zbori za Galicijo in Soi-nograško 14. t. m., za Češko, Šlezijo in Pre-darelsko 18. t. m. V kratkem bo sklican deželni zbor tudi za Trst in Moravsko; glede-drugih se ne ve še ničesar. Dunajski župan Lueger je že dlje časa nevarno bolan. Pričakuje se katastrofa. Vatikan je odklonil ponudbo francoske vlade, da se dajo cerkve duhovščini za 18 let v najem, dasi so se vsi francoski škofje izrekli za ponudbo vlade! Na Španskem je padel velik sneg; zgodilo se je mnogo nesreč. V Madridu je mraza 15 stopinj. Italijani streljajo v hrvatska hiše. — Pogosto se opaža v Reki razbijanje hrvatskih napisov. Da bode še svetlejša krona nemoralne bande, so začeli streljati v okna, kakor se je to dogodilo v ulici Molini v strojarnici g. G, Ru-žiča v noči od sobote na nedeljo. Čuvaj stro-jarnice-je slišal šest strelov v okno, a vsak streljaj jo bil namenjen v drugo okno tako, da je šest prestreljenih. Sreča, da ni bilo nobenega človeka poleg. Da bi se kaj takega primerilo Italijanom, ej, to bi bilo v italijanskem parlamentu interpelacij in časopisje bi vzdignilo krik in vik ter Hrvate proglasilo za barabe. A kaj so oni?... Nesreča na železnici, -- Dne o. svečana t. 1. zjutraj je skočil vlak s tira na progi An-versa-Bruselj. Potovalci so bili večina delavci. Vsi so več ali manj ranjeni, a šest težko. Rudarski nemiri na Japonskem. — Nemiri, kateri so vzbruhnili med rudarji v rudnikih bakra, so vzročili veliko izgredov, katere so izzvali socijalisti. Urednik nekega socialističnega lista je ranjen. Delavci so oplenili skladišča ter jih zažgali. Petnajst bseb je zgorelo. Policija in vojaštvo je pozvano,-da napravi mir. Častniki na konju v plesni dvorani. — Pri seji mestnega zastopa v Debrečinu je nclicijski vodja Tegh ostro obsodil trojico huzarskih častnikov, ki 'so prišli na ples pravnikov in uradnikov na konjih v plesno dvorano. Prestrašili so plesalce, ali niso hoteli zapustiti dvorane kljub vsestranski zahtevi. Na konjih so objezdili trikrat dvorano in potem so odjezdili po stopnicah. Mestni zastop je sklenil obvestiti polkovnega poveljnika, posebno ker io obnašanje škoduje soglasju med občinstvom in vojaštvom. Grozna nesreča na železnici. — v četrtek v jutro od 3. uri in četrt se je pripetila na južni železnici v Trstu grozna nesreča. Bilo je pred skladiščem C. Rezervni stroj za sestavljanje vlakov je imel opraviti pred istim skladiščem in sicer na III. tiru. G4-letni po-nočni čuvaj južne železnice Fran Rehar je pa šel slučajno ravno po istem tiru in v isti smeri kakor stroj. Stroj ga je dohitel, podrl in šel čezenj. Nesrečnemu možu je popolnoma strlo desno roko do pod pazduhe in mu prizadelo ogromno rano vrhu glave. Ko so ga nesli v bolnišnico, je umrl. Samomorilec pri 9 letih! — v Aussigu se je obesil v šolskem poslopju 9 letni Viljem Stumpf. Ukradel je bil neko malenkost v šoli; v strahu pred kaznijo se je obesil. Kl)jlŽ^f)OSt. Pot za razpotjem. — Roman. Spisal dr. Ivo Sorli. Založila Kleinmaver in Bamberg v Ljubljani 1906. Cena V To najnovejše Šorlijevo delo mora vzbuditi pozornurt že radi svoje snovi. Vzeta je iz onega sloja, ki igra v življenju našega naroda veliko in važno vlogo, iz stanu našega duhovništva. Naši pisatelji so se morali več ali manj skoraj vsi dotikati tega problema; preveč je problem življenja vsega našega narodnega organizma, da bi se mu mogli izogniti A lahko rečemo, da v nobenem dosedanjih del niso predstavitelji tega stanu tako verno in plastično narisani, kot so v ti Šorlijevi povesti. Povest — to bi bil tudi bolj pripra- ven naslov ti knjigi. Kajti roman zahteva vendar večjega ozadja, večje raztegnjenosti v času in bolj komplicirane zasnove, nego jo nudi ta povest, ki je samo epizoda, odlomek iz življenja glavnega junaka — kaplana Ribnika. Kot mladega, neizkušenega duhovnika, ki je še komaj zapustil semenišče, ga pošljejo v oddaljeno gorsko vas, kjer kraljuje - pravi orel sred pustega, skalovitega-sveta — župnik Orel. Kako izborno je narisal Šorli ta tip, bo občutil vsakdo, kdor pozna tu ali tam Še . koga izmed ostankov one starejše naše du- i hovniške generacije, katere število se krči \ od dne do dne — one navidezno trde in neizprosne značaje, ki so pa vzlic temu polni prave krščanske ljubezni in tolerance. Tak je župnik Orel. Kot neomejen vladar kraljuje v svoji župniji, kot gorski duh,' stoječ na straži pred svojim zakladom — miropbnim m patriarhalnim ljudstvom, ki ga ni še okužila strast političnih strankarskih prepirov, odločen zavrniti vsak poskus, zanesti tudi med to njegovo čredo sovraštvo in razpor. Kakor svetnika ga spoštujejo vsi njegovi ljudje. Tudi njegovi nasprotniki, ki jih ima še največ med svojimi stanovskimi tovariši, in ki bi radi zanesli boj tudi Pdd njegovo streho. Zato mu pošHejo proti njegovi volji mladega kaplana Ribnika, s posebno misijo, da prične v Orlo-vem kraljestvu delovati za njih namene. A Ribnik, ki ga je tedaj prvič vrgla osoda v valove življenja, koleba kakor bilka y vetru, slab in Šibak — med župnikom, ki mu kaže pot zatajevanja po strmi stezi v hrib, med kolegom Pasarjem, ki ga vleče v politične borbe, in med svojo teto, sodnico, ki ga vabi v življenje uživanja in ga zvabi nazadnje v svoje mreže. Aeko se zdrami iz njenih rok, spozna, da ta svet ni več njegov svet, da nima ničesar več iskati v njem — in njegov pogled se obrne zopet na ono strmo stezo ob holmu, ki mu jo je bil že spočetka pokazal župnik, in ki pelje sredi trnja in kamenja na vrh — h Kristusu. Kot antipod župniku Orlu stoji rnzbo-riti in bojaželjni fanatik, kaplan Pasar. Ko je sklenjen med bojujočima se strankama kompromis, pa je vzlic svojemu prejšnjemu fanatizmu tako „liberalen", da se pri jourfixih lovi okoli žen svojih prejšnjih nasprotnikov. Sploh velja kot „ liberalen far" — vse se lahko govori ž njim. Kajti tako zvečer v veseli vinpM družbi ali v družbi trških gospA ne pozna predsodkov. A ni je gnusnejše stvari na svetu, nego je ^liberalen far", pravi Šorli. Kdo se upa mu oporekati V Samo figura glavnega junaka, kaplana Ribnika, ni docela srečno izvedena. Prenaglo se izvrši vse pri njem — njegov greh in njegova spreobrnitev. Pri tako globoko vernem, poštenem značaju bi padec zahteval več notranjega boja, — in ravnotako več boja spreobrnitev pri tako življenja hrepeneči in senzi-tivni duši. — Da je vsa povest pisana z živahnim temperamentom in se posebno nekateri dialogi naravnost odlikujejo po naravni neprisi-ljenosti, ni treba pri Šorlijevem imenu posebej poudarjati. Kaj pa bodo razne klike k tem njegovim slikam opažale, naj ga ne moti. Vsi, ki imajo svoje oči zagledane in zasanjane v notranji svet, ki imajo Boga v srcu in ga molijo v samoti, ga bodo razumeli. Kakor je razumel Ribnik, ko je stopil z razpotja na pot svojega „heretičnega" župnika. „DomaČ6 ognjišče". — List za starše in vzgojevalce slov. mladine. Prva številka tega lista ie izšla z datumom 31. jan. t. 1. Izhajal bo list zadnjo soboto vsakega meseca. Stane za celo leto 2 K. Tiska se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Božidar Božič pek. In slacfičičar Sv. Lucijj^ ob Soči Priporoča različne fine likerje, vino v s t e k i eii i c a h itd.. itd. Dr. Ernest Dereani praktičen zdravnik in specijalist za ___ oči, uho, nos in grlo —¦ zdraui — v Gorici, Stolni trg m. 9. I. nadstropje. Odvetniški kandidat z večletno prakso želi premeriti sedanjo službo. Prijave sub „Dr upravništvu „Soče". Odlikovana pekarija in sladčičarna Karo] Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiii)2 zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birtnance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna jaročila ter obljublja solidno postrežbo •p* jo Jako zmernih cenah.-*« Postavno zavarovano! \ vsako posnemanje se kaznuje! Cdino pristen je samo Thierry-jev balzam /. zeleno nuno. 12 malih ali (i dvojiiatili steklenic ali 1 velika s|)wijalna steklenica s patonto- vunim zaniaškom Iv 6'—« Thierry-jevo Centifolijno mazilo proti vsnni, ko tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 2 lončka K 3*60 pošilja le proti predplačilu zneska ali povzetju. AilernechterBalsam HS d«r ScnutzeiiteHt|»Uiekt A.ThierryinPrtsrada I Obe domači sredstvi sti najbojl, MMtofrt—t«. I povsod znani in starodavni. Naročila naj se naslovi: Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaloga skoro v vseli lekarnah. Brošuro s tisočerim, originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prostio Vabilo k rednemu občnemu zboru »Okrajne hranilnice in posojilnice v Sežani" registrovane zadruge z neomejenim jamstvom, ki se vrši dne 17. februvarja 1901. ob S. uri zjutraj v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev in odobritev računskega zaključka za leto 1906. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Predlogi. Načelstvo. SVETOVNO ZNAN FERNET-BRANCA BRATOV BRANCA V MILAN j edini lastniki načina za izdelovanje, je najbolj učinkujoča želodčna greit&ca svn Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kava Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg priporoča svoje izborno pivo v sodcih in v steklenicah. Zaloga u Gorici na Romu šteu. 13. •ovo MILO je najboljšo! Rokavce zaviham, na delo jaz grem, čedna perica dopadem ljudem, še bolj pa dopade jim belo perilo, ker rabim le vedno Sclliclltovo milo. Zaščitna znamka: „Stdro" [liniment. Ga p si c i comp. ' Nidomentek it Anker-Pain-Expeller je splošno priznano kot iz?rstno bol MaiujOŽe mazilo in so dobro uporablja pri preMaienjenih;cena80vin., K 1-40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „SIDBO" potem se je — gotovo prejelo originalni izdelek. — RICKTERJEVA LEKARNA k .. zlatem levn" v Pragi I EHsabethgasse Štev. 5 nova. DneTSO r*«poSfl|anJ«. Poshusife in priporočite = izdelke s 17ydrope fonarne hranil p Pragi VIII. Tr^ov^ko-obrt rja zadruga \/ Gorici reg-iatrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6# obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine \'»% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje !po 41/,*, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in >Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo In nadzorstvo. Lepi otroci postanejo grdi llj Grli otroci postanejo lepi ako se jih skrbno ne neguje. ako se jih čisti in snaži. Snažnega otroka se tudi bolezni ne prijamejo. zato se posebno skrbnim materam priporoča za malo vporabljati mesto trosilnega praška, isto iz najfinejših sestavin napravljeno sredstvo otročje mazilo O A PVMT RA-.r^T?T511Wf K! riabi se na vseh (lclih telesa. 0(1 mokrote po-KJf\D I lVJlO^~V^lAJLyi.VAJ»y rudeceli in predrgnjeni koži. pri izpuščajih na koži zlasti lišajih, suši obdrgnjenu razpokano kožo, ozdravi temeljito od pottt obdrgnjena dela kože. volka, ozdravi boleBa ožuljena mesta, ter varuje kožo zunanjih škodljivih vplivov. Dobiva-se v vsaki lekarni jedna škatlja „BabymiraCreme" za 60 vinarjev. r> škatelj razpošilja za K 320 poštnine prosto edini izdevalec H, BRODJOVIN, lekarnar v Zagreta, Zrinjki frg štev. 81 Priporoča se za otroke fino dišeče milo ..Babjfmira" ki je voljno in povsem neškodljivo. 1 kos 50 vinarjev. 5 Mlin na vodo, žaga, ali drugo vodno mod z visokim slapom želi vkupftl proti gotovini ali s 5% obresti. Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na : Ante Pirnat, kancelist, — trst — Veliki Trg1. - Hotel Garni. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da sineta od I. avgusta 1905. dalje — vslcd pridobljene koncesije od obrtne oblasti -- sprejemati vsa naročila električne luči gJUtJtM. Dua dobro izuežbai krojaška pomočnika sprejme takoj v stalno služb krojaški mojster, Ajdovščina Anton Potatzky v Corit Na sredi BaSteiJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnberškega In drobit« hita« ter tkanin, preja In nitij. ' POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnih Najboljše šivanke za Šivalne stroje POTREBŠČINE xa ArojaS* in ševljarje, Sretlnjtce. — Rožni venci. — M»la knjižice. tišna obuvala za vse letne ta Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelji Najbolje oskrbljena zaloga za kramarji krošnjarje, prodajalce po sejmih in irglj ter na doželi. 2 35-8 in gonilnih naprav, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta, da se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca, kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno iz- . vršitev vsakega naročila spadajočega v ! njih stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana IvanPotoitiiHipli Mehanična delavnica. j Vpijava plina, vode in električne luči. ! Y Gorici, za vojašnico št. 13. j -------^ Mm ltp(y dddili In, Jn ia m% likalo dobjl, Jiivjsmiafimkttumkavo al Kerševani & fiuk : Y Gorici Stolni trg št. 9 (piazza Daomo) priporoča svojo zalop* šivalnih strojev uaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5-10 let. Se .dobiva v vseh lekarnah. N^bojjše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarn*^ - REVMATIZMU in PROTINU - IS lilBr SodElla1 J***1« T ^J«/tekanian Rafaol Godlao, lokarno „Allo Kadonna dcISo Saluto* pri »v. Jakobu; Josip fiodlna, _______________ ¦¦¦•»¦ lokamo „aH< Igoa", Via dol ForaoCo 4. ----------------------—r fitrn ittklMfM I m. Ii Triti n ¦• rudolUJi mnj atgo i, tttklniot »roti pOTistjt ¦» niprtj poilaaim »•¦kom K f- proito poltnint. ksskssssss*5