List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
36. številka	Joliet, Illinois, S. juniia leta 1906.	Letnik XV
GROZNE RAZMERE V KLAVNICAH.
Roosevelt odredil preiskavo, ki odkrila vsepolno umazanosti.
GENERAL MILES KOT PRIČA.
3000 vojakov umrlo vsled uživanja slabega mesa.
Chicago, 111., 3. jun.—Zavezna vlada je dala preiskat razmere v tukajšnjih klavnicah. Preiskava je dognala, da vlada v istih strašno gospodarstvo. Med drugim se je odkrilo, da se kolje bolna živina. Mestni zdravstveni komisar dr. Whalen je predlagal županu Dunne, naj se sestavi posebna komisija iz zdravnikov in učenjakov, ki naj preišče vse klavnice glede zdravstvenih razmer.
Washington, D. C., 4. jun.—Poslanica predsednika Roosevelta o preiskavi razmer v chicaških klavnicah je bila prečitana v obeh zbornicah kongresa. Začenja se: “S tem predlagam poročilo g. J. B. Reynoldsa in komisarja C. P. Neilla, ki sem ju imenoval kot posebni odbor v preiskavo razmer v chicaških klavnicah. To poročilo je začasno, pa je zato že sfedaj predlagam, ker se razvidi iz njega potreba takojšnje energične naredbe" od strani kongresa v temeljito nadzorovanje klavnic in živinskih hlevov po zavezni vladi. Vsled kratke preiskave so prišle na dan take reči, da je groza. V prid zdravju in dostojnosti je korenita izprememba nujno potrebna, a nemogoče je, pod obstoječimi postavami doseči zadovoljiv zaključek.” Potem navaja predsednik vzroke, zakaj je odredil preiskavo. Potem pravi: “Iz poročila je razvidno, da v hlevih in klavnicah ni čistote, da je ravnanje z mesom nečisto in zdravju nevarno. Uporabljajo se škodljive kemične tvarine in barvila pri izprijenem in gnilem ;'mesu, tr vlada doslej ne more odpraviti teh kričečih razmer.” Nato g. Roosevelt opozarja na razne okol-nosti in priporoča napravo nove postave v nadzorovanje klavnic. V poročilu gg. Reynoldsa in Neilla se kaže na to, da vsepovsod v chicaških klavnicah nedostaje predvsem čistosti; da delavci kar skačejo po mesu in mečejo isto po umazanih tleh, kjer se oneči-šča s pljunki, čiki in iverjem. Zlasti vlada nečistost v oddelku, kjer se izdelujejo boljše klobase za izvoz.
Kaj pravijo v Londonu.
London, 5. jun.^-Poslanica predsednika Roosevelta kongresu vzbuja tu v vseh krogih veliko pozornost, a časopisi pravijo, da so razmere v chicaških klavnicah menda še mnogo mrač-nejše, nego jih slika poslanica. Britansko ljudstvo časopisi kar najresneje svarijo, naj ne uživa ameriškega mesa, dokler Američani korenito ne zboljšajo razmer po klavnicah.
3,000	vojakov zastrupljenih.
Kansas City, Mo., S- jun.—General Nelson A. Miles je tu izjavil v interviewt!, da mu odkritja o razmerah v klavnicah niso nič novega. Že pred sedmimi leti je opozarjal vlado na to, in ko bi ga bila takrat poslušala, ne bi bilo treba na tisoče človeških žrtev. Ponarejanje živil je največji zločin in Miles je prepričan, da je 3000 vojakov izgubilo svoje življenje vsled uživanja slabega mesa. Pred sedmimi leti bi bil vstanu, dobiti 100,000 mož kot priče za to, da je bilo armadi pošiljano meso nečisto, ponarejeno in nezdravo. Izročil sem bil vojnemu departmentu svoja dokazila, a sledilo je splošno “pranje” ali opravičevanje. Po uradnem poročilu sem storil veliko napako a v resnici sem odkril velikansko sleparstvo in ljudje, ki so je izvrševali, so bili zreli za kaznilnico.
Kriv.
Chicago, 111., 2. jun,—George Gill Roberts, ki je zabodel okrajnega komisarja Johna V. Kopf, je bil včeraj spoznan krivim umora in obsojen v kaznilnico za dvajset let. S tem se je končala dolgotrajna obravnava, ki je vzbujala veliko pozornost.
Slovenec izumitelj.
Cleveland, O., 3. jun.—Naš rojak g. Ignacij Kaušek je izumil poseben stroj, s pomočjo katerega je mogoče bitro in popolnoma po volji rezati usuje v pasove in jermena vsake vrste. G' I. Kaušek je dobil patent in sedaj skuša dobiti zanj kupca.
Čez 20 let.
Middletown, N. Y., 5. jun.—Ravno 20 let je, kar je skrivnostno izginil Ransom Calkins iz Jeffersonvilla, Sultan Co., zapustivši svojo ženo s tre-mi otroci. Vkljub vsestranskemu iska-nju ni bilo sledu za izginulim. Zad-nJič se je pa M. E. Quick, star prija-
telj rečene družine, mudil v Tacomi, 1 Wash., kjer je spoznal nekega zlato- j kopa, ravnokar vrnivšega se iz Av- j stralije. Ta je pripovedoval, da je pred leti spoznal Američana imenoma j Calkinsa; ta je potoval naravnost iz Združ. držav v Avstralijo, tam odkril zlat rudnik in kmalu zelo obogatel. Pa nameraval je rudnik prodati in se vrniti k svojidružini. Z nekim kupcem sta se pogajala za odkupnino, sprla—in Calkins je bil ustreljen.
A. P. Gorman umrl.
Washington, D. C., 4. jun.—Senator Arthur Pue Gorman iz Marylanda je umrl danes dopoludhe. Rojen je bil 1. 1839. Pripadal je med voditelje demokratične stranke in 1. 1884. vodil boje, ki so se končali z izvolitvijo Clevelanda. Njegovo smrt obžalujeta enako iskreno obe zbornici kongresa.
Anarhisti—marš 1
New York, 4. juh.—Vprašanje, ali bi anarhisti našli v Ameriki pribežališče, ko bi jih Anglija in druge velesile izgnale, je pomožni priselitveni komisar Joseph Murray odločno zanikal, sklicujoč se na postave, ki so v tem oziru popolnoma zadostne.
PREMOGARJI.
Operatorji .se. boje .spopadov .med unijskimi in neunijskimi delavci. .
Steubenville, Ohio, 5. jun. — Danes popoludne se je sporočilo, da hočejo
C.	Hanna-rovi v Dillondalu jutri zjutraj zaposlovati z neunijskimi delavci in osmi polk ostane tamkaj, dokler ne bodo redno delali v rudniku, da se tako prepreči vmešavanje štrajkarjev. Okoli 1000 mož je delalo v tem rudniku pred štrajkom in možni so izgredi, ko se poskusi, spet začeti z delom.
Steubenville, 5. jun. — Središče nemirov bo čez nekaj dnij bržkone v Belmont countyju. Mnogo neunij-skih delavcev je odposlanih v Moores Run-rudnike, zapadno od Bridgeporta, kjer so rovi spet pripravljeni za delo. 1500 unijskih premogarjev dela v drugih rovih tega okraja in izgredi se smatrajo skore za neizogibne.
-Springfield, 111., 4. jun.—Okoli 30,-000 premogarjev, ki so bili dva meseca štrajkali, je zopet zaposlovalo. Rudniki, ki so še zaprti, se odpro prihodnji teden.
Steubenville, O., 4. jun.—Prva bitka med štrajkujočimi premogarji in oboroženimi stražami “United States Coal”-kompanije je bila davi ob 1. uri 2 čuv/ija in 2 štrajkarja sta bila ranjena, a nihče ni bil usmrčen. Bitka je trajala 15 minut, udeležilo se je iste 63 čuvajev in 250 štrajkarjev, 500 strelov je počilo. Ko je čuvajem zmanjkalo streliva, so pobrali pete in jo ubrali na vse vetrove.
Dillonville, O., 6. jun. — Razburjenost med tukajšnjimi posestniki premogovih rudnikov je nastala vsled tega, ker je general Speaks, poveljnik v Jefferson county radi premogarskih nemirov odposlanih čet, izjavil, da je proti temu, da ostanejo čete dalje tu. “Tu ni več nobene nevarnosti”, je rekel, “vkolikor lahko sam vidim, in zato sem za odpoklicanje čet. Premogarji so tako postavoljubni kakor kdo drug, kot se mi zdi. Proti temu sem, delati državi stroške s tem, da se čete pridržujejo v Jefferson countyju v zaščito lastnine rudniških posestnikov, ko vlada očividno mir in ni nevarnosti za upor”.
Povodenj.
Ironton, O., 5. jun.—Kraj Scottown, 20 milj severno, od tu, ki je mel 200 prebivalcev, je docela razdejan všled nenadne povodnji. Nijedna hiša ni preostala. Gospa Sayre in njena hči sta utonili. Mnogo mostov je voda odnesla in brzojavne žice so vse pretrgane.
Cincinnati, O., 5. jun.—Parni kotel v žagi Lions-kompanije v French-burgu je eksplodiral davi ob 7. uri in trije delavci so bili na mestu usmrčeni in trije drugi hudo, morda smrtno ranjeni. Nesreča je bila posledica povodnji, ki jo je povzročil hud, šest ur trajajoč dež. Ljudje so se reševali v ponočnih opravah.
Železniška nezgoda.
Cardillan, Mich., 5. jun.—Trije delavci so bili danes usmrčeni, ko je trčil tovoren vlak ob delavski vlak na Grand Rapids & Indiana železnici, 4 milje južno od tu. Koj nato je bil odposlan pomožen vlak na lice mesta.
Hu! Spet zarota.
Portland, Ore., 2. jun.—Zaprtje ne-cega Poljaka, ki je napadel več Rusov, je povzročilo govorico, da se je družba ruskih nihilistov, zarotila, umoriti predsednika Roosevelta. Prijatelji zaprtega Poljaka, ki je bil kmalu spet izpuščen, so opozorili policijo na namišljeno zaroto in več tajnih policajev se sedaj trudi na vse kriplje, priti stvari na dno.
MEHIKANSKI
DELAVCI UPORNI.
Zoper svojo vlado, ker so ji bolj mar tujci nego pa domačini.
AMERIČANI GRDO NAPADENI.
36 Mehikancev in 6 Američanov usmrčenih. Zdaj mir.
Naco, Arizona, 2. jun.—V 45 milj onstran granice pri Caneneji ležečem rudniškem taboru “Greene Consolidated Copper”-kompanije je nastal plemenski boj med Američani in Mehikanci. Glavni lastnik rudnikov je Col. W. ¡E. Greene. Po najnovejših poročilih je bilo usmrčenih do 50 lju-dij, med njimi mnogo Američanov. Upravna hiša in indružbina skladišča so upepeljena. Škoda znaša že nad četrt milijona dolarjev. Krivično ravnanje z mehikanskimi delavci je povzročilo boj.
Tucson, Ariz., 3. jun.—Položaj v Cananeji je zopet miren in pričakovati ni nadaljnjih izgredov. Guverner Ysabel je danes dospel s 500 vojaki. Nemire so povzročili hujskajoči govori socialiških agitatorjev med Mehikanci. Kačih 25 Mehikancev je ustreljenih.
Washington, 4. jun.—Ameriški poslanik Thompson v Mehiki je na vprašanje sporočil državnemu tajniku, da so bili nemiri v Cananeji revolucionarne vrste in nahujskani iz St. Louisa, Mo. Ustreljenih je bilo 36 Mehikancev in 6 Američanov. Ameriška družba bakrenih rudnikov ima škode nad $500,000.
Mir zavladal.
Bisbee, Ariz., 5. jun.—Po telefonskem poročilu, sinoči dospelem semkaj iz Cananeje, je mesto še pod nadzorstvom mehikanskih vojaških obla-stij. Včeraj ni bilo izgredov. General Torres in polkovnik Kosterlitzki imata sedaj čet in žandarjev dovolj na razpolago, da lahko zatreta vsak upor. Mehikanski rudarji se še nočejo vrniti na delo. Banke in prodajalne, ki so bile izza petka zaprte, so spet odprle vrata. Da so bili nemiri, ki so izbruhnili v petek, podobni uporu, dokazuje sledeče pisanje, ki se je v obilici razdelilo med mehikanske rudarje:
“Mehikanski delavci!
Vlado naj izvoli ljudstvo, ki bo skrbelo za njegovo blagostanje. Take vlade Mehika nima. Nasprotno; njena vlada obstoja iz koristolovcev, ki jih volijo najslabši življi, da jim pomagajo bogateti. Mehika ne potrebuje takih ljudij. V republiki (ljudo-vladi) naj bi ljudstvo volilo uradnike, ki domovino modro vladajo a je ne smešijo. Ljudstvo,vzdrami se in delaj! Spominjaj se tega, kar si na videz pozabilo. Državljani, združite se in preudarite svoje pravice! Zahtevajte spoštovanje, ki Vam pristoja! Vsak Mehikanec, ki ga tujci zaničujejo, je vreden istotoliko, kakor ti tujci, če se združi s svojimi rojaki in zahteva svojo pravico. Prokleta bodi misel, da je Mehikanec manj nego kak Yankee, in da se Mehikanec sme staviti na enako stopnjo s Kitajcem ali črnokožcem. Da se sme to goditi, je dokaz za to, da imamo prav slabo vlado, ki podeljuje rajši tujim srečolovcem prednosti nego pravim lastnikom te nesrečne zemlje. Mehikanci vzbudite se! Domovina in naša čast zahteva to!”
Tornado v Wis. in Minn.
La Crosse, Wis., 6. jun.—Ena oseba je bila usmrčena, štiri so bile resno ranjene in deset poslopij je razdejanih vslfed tornada, ki je nocoj razsajal blizu Stoddarda, Wis. V mestu La Crosse je vihar napravil dokaj škode, a nikdo ni bil ranjen. Brzojavi in železnice so precej Oškodovane.
North Branch, Minn., 6. jun.—Tornado je divjal mimo tukajšnje okolice ob 5. uri danes popoludne ter napravil veliko škode in bržkone zahteval več človeških žrtev.
Najtoplejši dan.
Chicago, 111., 7. jun.—Včeraj je bil najtoplejši dan doslej v tem letu. Po cestah je toplomer kazal 93 stopinj Nevihta utegne olajšati neznosno vročino, ki je včeraj usmrtila v Chicagi pet oseb, a onesvestila še pet ali več drugih.
Kankakee.
Kankakee, 111., 6. jun.—Porotniki se bodo pečali z obtožbami, ki so podane zoper 'upraviteljstvo tukajšnje blaznice. Čuvaji so baje surovo ravnali z bolniki obojega spola. Neka Kittie Ward iz Champaigna je v blaznici porodila, dasi blazna, in preiskava ima dognati, koga zadene krivda. Prav hude obtožbe zoper čuvaje je vložil Rev.'Walter A. Evans, ki je bil pred
nekaj leti sam v blaznici. Pravi, da so čuvaji v mnogih slučajih prav brez vzroka pretepali bolnike, jih teptali in skoro morili. Neki mladenič imenoma Meham je celo vsled zadobljenih udarcev umrl in njega samega — Evansa—so grdo gnjavili.
Pojejo med delom.
Washington, 5. jun.—Kakor poroča panamska komisija, igrata godba in petje pri delu ob prekopavanju panamske ožine prav posebno vlogo. Delavci z zapadnoindijskih otokov so navajeni, peti pri delu, in tisti delovodje, ki so vstanu, petje voditi, imajo pokazati največ uspehov. Eden izmed delovodij je zložil in uglasbil nekaj novih pesnij in ž njimi tako navdušil svoje ljudi, da so drugi delovodje zaostali za njim.
Zlomljena šina.
Springfield, 111., 4. jun.—Zlomljena šina je danes povzročila, da so skočili s tira trije vagoni posebnega vlaka s 500 osebami, ki so dospele semkaj iz Cedar Rapidsa in drugih krajev Iowe, da se udeleže narodne konvencije nemških baptistov. Nezgoda se je pripetila v Forest City, 111. Nikdo ni bil usmrčen, a vsepolno oseb je bilo ranjenih.
Kara se prekucnila.
Providence, R. J., 4. jun. — Kara električne pocestne železnice v East Providence se je davi ob 2. uri 15 minut prekucnila, vsled česar je bilo enajst oseb usmrčenih. Števila ranjencev ni možno ceniti, a je baje veliko.
Kadila 240 cigaret na dan.
Peoria, UL, 4. jun.—Hilda Trimble, 18 let stara, si je zblodila misli s cigaretami in je sklenila, osvoboditi se iz zatvora v “Home of the Good Sheph-erd”. Oblekla se je v hlače in utekla. V Pekinu pa so jo prijeli. Izpovedala je, da se je “živila” s cigaretami že več tednov, in izpušila je po 240 cigaret na dan. Poslana bo v obrtno šolo v Genevo.
NE V SAN FRANCISCO!
Delo prav težko dobiti in plače hočejo znižati.
New York, 5. jun.—“Takoj po nesreči so bili v San Franciscu samo dobri ljudje; vsak izmed njih je obljubljal vse mogoče; sedaj—je videti, kakor bi vsakdo nosil velik nož pri sebi, da izreže iz drugih ljudij zase kolikor mogoče. San Francisco ni kraj, da bi vanj hrepeneli.” To je glavna vsebina v seji Central Federated-unije pre-čitanega pisma od Andrew Furrese-tha, znanega zastopnika pacifiške brodarske unije v San Frančišku. Furre-seth piše, da stane mnogo truda, spet dobiti delo ljudem, ki so vsled nesreče izgubili svoj posel, posebno ker se začenja splošno gibanje, plače znižati.
San Francisco, Cal., 2. jun.—“Delavci na vzhodu, nikar ne prihajajte sedaj v San Francisco iskat dela. Tukaj je dosti ljudij, ki prosijo za delo, pa ga ne dobe. Resnica je, da je 25,-000 ljudij brez dela v San Franciscu,” je dejal W. F. McCase, tajnik delavskega odbora v San Franciscu.
Sv. oče in španski kralj.
Rim, 3. jun.—Papež Pij, člani papeškega dvora, diplomatje, zastopniki rimskega pleminitaštva in 22 kardinalov se je udeležilo danes v Sikstinski kapeli zahvalne službe božje za rešitev španske kraljeve dvojice od smrti. Združ. 1 države je zastopal nadškof Farley iz New Yorka.
Morales vrgel bombo.
Madrid, 3. jun.—Manuel Morales, izprijen sin bigatega tovarnarja iz Barcelone, je bil v soboto zvečer v obmejnem mestecu Torrejon de Ar-dos prijet kot jako sumljiv, da je izvršil atentat z bombo na kralja Alfonza in kraljico Viktorijo. Pa stražo, ki ga je prijela, je nenadoma ustrelil in potem še samega sebe, ko ga je množica zasledovala.
Madrid, 1. jun.—Med ranjenci vsled včerajšnjega atentata je tudi general Weyler. Skupno število usmrčenih oseb znaša dvajset in ranjenih šestdeset.
Ameriški pivovarji.
Indianapolis, 6. jun.—Tu se je začelo danes letno zborovanje zveze “United States Brej/Vers Association”. Navzočih je ’bilo nad 200 zastopnikov, ki so skupaj predstavljali glavnico v znesku $500,000,000. Iz poročila:	V
Združ. državah je poraba piva nara-stla od 6 milijonov sodcev z leta 1870. na 50 milijonov. Zadnje fiskalno leto so znašali davki na pivo $50,360,553 ali nad 21 odstotkov vseh domačih davkov. To je nekaj. Kuhanih pijač se je izdelalo 1,533,245,700, a žganih 117,-738,752 galonov. Na glavo prebivalstva, če čenimo zadnje na 83,259,000, pride kuhanih ali varjenih pijač 18.41 in žganih 1.41 galona.
CESAR VILJEM DOSEL NA DUNAJ.
Izredne oprezne naredbe vsled strahu pred anarhisti ali kali.
ČEHI, NEMCI IN AVSTR. VLADA
Avstro-Ogrsko baje pred največjo krizo v zgodovini.
Dunaj, 6. jun.—Cesar Viljem je dospel davi na tukajšnji kolodvor severne železnice in tu ga je cesaj Franc Jožef osebno sprejel. Vladarja sta se pozdravila prav prijateljski in srčno. Poljubila sta se trikrat. Ko sta si predstavila spremstvo, sta se odpeljala v grad Schoenbrunn. Na vsej poti sta bila navdušeno pozdravljana. V Schoenbrunnu je cesar sprejel av-stro-ogrskega ministra vnanjih zadev grofa Goluchowskega, avstrijskega prvega ministra barona Becka in ogrskega prvega ministra dr. Wekerla. Potem je sledila pojedina.
Dunaj, 6. jun., zvečer.—Mrzlo deževno vreme je izkazilo prvi dan obiska cesarja Viljema pri cesarju Franc Jožefu. Nameravana izprehodna vožnja okoli cesarskega zverinjaka v Lainzu je izostala vsled blatnih potij. Izvenredne oprezne naredbe so skrbele za varnost nemškega cesarja; občinstvo je bilo davi iz kolodvora strogo izključeno, in policija je zasedla vse ceste med Penzingom in Schoen-brunnom. Park, vrtove in vse ceste do grada so stražili močni oddelki pešcev in konjikov, a poleg tega je bilo v bližini vsepolno policajev in tajnih redarjev.
Čehi in Nemci in vlada.
Dunaj, 5. jun. — Notranji politični položaj je še popolnoma nejasen, in ministrska kriza še obstoja. Med Nemci vlada veliko nezaupanje glede državne preobrazbe, ker so Čehi sedaj jako prijazni do vlade, ker so bili pri volilni reformi glede razdelitve mandatov tako dobro preskrbljeni (?), Splošno mišljenje je, da je blizu najresnejša kriza, kar jih je kdaj bilo na Avstro-Ogrskem. Med Nemci vzbuja bojazen sprijateljevanje Ogrov in Hrvatov in Srbov ter Ogrov in Čehov. Pogled v bližnjo bodočnost je popolnoma nejasen.
Bolgari napredujejo.
Sofija, 31. maja.—Nova luka v Varni, ki se je gradila osem let, je bila danes otvorjena v navzočnosti kneza Ferdinanda in njegovih sinov, vseh ministrov in drugih uradnikov, diplomatov in mnogih inozemcev. Več velesil je poslalo stražnih ladij iz Carigrada, da se udeleže obreda.
Rudarski kongres.
London, 6. jun.—Sedemnajsti mednarodni kongres rudarski je sklenil v prošnji na postavodajstva zahtevati prepoved ženskega in otroškega dela v poslovanju rudnikov. Dečki pod 16. starostnim letom naj se ne dopuščajo k delu pod zemljo. Ameriški zastopniki so glasovali za predlog
VSE VRE NA RUSKEM.
Car bo moral ali svojo vlado odsloviti ali sprejeti boj.
Petrograd, 6. jun. — Razpor med dumo ali državnnim zborom in vlado ne more več dolgo izostati. V notranji deželi raste vznemirjenost od dne do dne. V Kievu, Odesi, Moskvi in v drugih krajih so štrajki, a v nekaterih pokrajinah začenjajo kmetje, prisvo-jevati si zemljo veleposestnikov. Voditelji ustavnih demokratov in ministrov se pač trudijo, pomiriti parlament s spravnimi govori, a brez uspeha. Odkar se je vlada uprla, da noče ustaviti usmrčevanja in klicati na odgovor uradnikov, ki podžigajo s svojim trinoštvom splošno nevoljo, zahteva večina poslancev odstop vlade. Včeraj so bili ministri takorekoč izgnani iz zbornice. Car mora ali svojo vlado odpustiti ali sprejeti boj.
Kursk, 6. jun.—Vojaki polka Kozlov so zborovali in zahtevali zboljšanje svojega položaja ter odpust moštva z leta 1903. v rezervo. Neki častnik je hotel s sabljo nad nekega govornika, pa bi bil skoro ubit.
Anglež in Rus.
Pariz, 5. jun.—Zbliževanje med Veliko Britanijo in Rusijo se v francoskih uradnih krogih zasleduje z 'največjo napetostjo. Potrditev 'poročila, da bo britansko kanalsko brodovje obiskalo ruske baltiške luke, vzbuja zato najživahnejše zanimanje. Diplomatje mislijo, da bo zveza obeh mogočnih velesil, ki sta obe prijateljici Francije, trajno jamčila evropski mir.
Spoštovanim rojakom po Ameriki.
Dragi rojaki:—Gotovo Vam je še v spominu ona grozna nesreča, ktera je pred nekaj tedni zadela naše nekdaj krasno in bogato mesto San Francisco. Potres in ogenj sta uničila dve tretjini mesta. Na stotisoče ljudij je ostalo brez domovja, brez strehe, brez denarja. Med temi ponesrečenci je tudi mnogo Slovencev in sploh Slovanov. Reveži smo prišli iz stare domovine, da si zboljšamo svoje stanje, da si ustanovimo lastna ognjišča; in ko smo se ravno bližali svojemu cilju, pa pride katastrofa ter nam s svojo neusmiljeno roko vniči plod naših žuljev. Zastonj je naše delo, zaman naš trud: siromašni smo bili, siromašni smo. Mnogo nas živi v šotorih in barakah; prave hrane nimamo, naše žene obolevajo, naši otroci mrjo.—
V tej svoji bedi se obračamo do Vas, dragi rojaki ter Vas prosimo za pomoč. Res je, da nam vlada nekoliko pomaga v prvi sili, ali to ne bo dolgo trajalo. Prišlo bo tudi slabo vreme, prišla bo zima, in potem bo trpljenje še večje. Vlada tudi ne pozna razmer posameznikov. Zato smo si mi Slovenci tukaj ustanovili posebno društvo, čegar namen je zbirati darove ter jih deliti med one, o katerih se preiskovalni odbor prepriča, da so v resnici potrebni. Člani tega društva so: Martin Smrekar, predsednik, Francis Turk, tajnik; Nick Radovich, blagajnik; in v preiskovalni odbor spadajo sledeči: John Stariha, Joseph Lampe, John Golobich, Peter Majerle in Nick Jurjevich.
Vsi darovi naj se pošiljajo temu društvu. Nikar ne pošiljajte prispevkov na avstrijskega konzula, tudi ne na ‘-■‘društvo Rudečega Križa”, ker po teh potih Vaš denar ne bo nikdar prispel do Slovencev.—Dragi rojaki: Ne prosimo Vas mnogo. Prosimo samo, da bi vsak izmed Vas daroval plačo jednega dneva za svoje trpeče sobrate v Californiji. Darujte trpinom j eden dan Vašega truda, in olajšali bodete njihovo trpljenje.
Vsi prispevki naj se pošiljajo na sledeči naslov:
Rev. Francis Turk,
2125—i8th St., San Francisco, Cal.
Noben Slovenec
se ni smrtno ponesrečil v San Franciscu, Cal., ob groznem potresu in ognju, kakor nam sporoča Rev. Francis Turk. Ubiti so bili, vkolikor je sedaj znano, trije Dalmatinci: Božo Butii iz Cavtata, Danilo Berčič iz Boke in Ivan Milič ml. iz Santa Cruz.
Cenj. naročnikom.
Ker sc je že marsikateri pismeno oglasil, da bi rad pisal v naš list, pa da ne ve dobro ali bolj rečeno gramatično pisati, zato tem potom izjavljamo, da vsak lahko piše v naš list, če zna dobro pisati ali ne. Mi prav radi popravimo, če je kaj pomote.
Slovenci bi morali večkrat pisati v list, ker to kaže, da se zavedamo in napredujemo. Vsak naročnik ali član naše slavne K. S. K. Jednote bi moral večkrat omeniti kakšno vest, najsi bo iz javnega ali pa družabnega življenja, ker le v tem smislu je napredek Slovencev in naše slavne Jednote mogoč. Slovenci, ki živite v mestih,1 kjer ni nobenega društva, bi se morali združiti ter ustanoviti kako društvo ter ga pridružiti h K. S. K. Jednoti, katera briše solze že dvanajst let udovam in sirotam. Ako se bodemo držali tega smisla, potm bodemo res napredovali, ker le sloga jači.
Glede dopisov in društvenih vesti, prosimo cenj. poročevalce in dopisnike, da blagovole vse dopise pravočasno pošiljati, ker le potem nam bo mogoče izdajati list pravočasno.
Dopise, ki so sprejeti 'v sredo, o-t javimo v prihodnji številki.
Cenj. naročniki, katerim je naročnina že potekla so naprošeni, da isto ponove v najkrajšem času. Kličemo in vabimo vse naročnike in člane naše slavne K. S. K. Jednote na sodelova-vanje v procvit slovenskega naroda v Ameriki, ker le potem zamoremo upati, da bo naša setev na slov.-ameriškem polju še veliko bolj bujno rasla in cvetela, ter obrodila obilen sad napredka in razvoja. "V slogi je moč!’v Upravništvo A. S.
V balonu iz Londona na Bitnsj.
London, 2. jun.—Načelnik avstrijskega vojaškega zrakoplovnega oddelka, baron Korvin, je nocoj odplul v balonu iz Londona z namenom, doseči Dunaj. Če bo uspešen, bo to potovanje spomina vredno.
London, 3. jun.—Baron Korvin se je nocoj vrnil v London. Nad kanalom ga je presenetil strašen vihar, ki ga je gnal 200 milj iz njegovega prav-ca. Prisiljen je bil, vreči iz balona vse stvari, celo svoj svršnik in svoje čevlje, da se je mogel rešiti v Dieppe.
Odkrita zarota.
Rim, 4. jun.—V Anconi so odkrili družbo anarhistov z razstrelivom. Odkritje je napravilo vtisek, da se je nameravala zarota zoper kralja Viktorja Emanuela, ki hoče koncem prihodnjega meseca obiskati Ancono.
Joliet, 111., 6. jun.—Binkošti so nam prinesle lepše 'vreme. Mesec majnik je bil deževen, kakor je navadno v tej bujni deželi. Zadnjih dvanajst let so bili samo trije majniki manj pršivi, nego je bil letošnji veliki traven, in sicer 1. 1901., 1897. in 1895. Šestnajst jasnih dnij je bilo letos v prošlem mesecu, in samo 1. 1897. jih je bilo več. Povprečna toplota v zadnjem mesecu je bila 61.98 in najvišja 93 stopinj, dne 17. maja. Najnižje je kazal toplomer dne 10., in sicer 33 stopinj. Večinoma je pihal jugozahodnik. Zadnjih dvanajst let so jugozahodniki prevla-davali maja meseca devetkrat. Običajna nevihta s točo je bila dne 8., ampak ni bila tako usodna, kakor lanska, ki je napravila mnogo škode in ki je bila dne 29. Posebno huda sapa je odkrival^ Jolietčane dne 12. m. m. Tako prof, F. M. Muhlig.
—Knjigarna “Am. Slovenca” je dobila te dni zalogo novih knjig. Med krasnimi molitveniki omenjamo posebno knjigo “Marija varhinja nedolžnosti” v krasni slonokosteni vezavi; stane $1.25; ta knjiga je zlasti primerna za našo mladino, ki pojde vkratkem k I. sv. obhajilu. Potem so v zalogi tudi naslednje knjige: Kneippov Domači zdravnik, soc; Zbirka domačih zdravil, 55c; Ciglerjeva Deteljica, 25c; Dr. Simonič, Kako postanemo stari, 35c; Angleščina brez učitelja, 40c; Ročni slovensko-angleški slovar, 30c; Spillman, Žrtev spovedne molčečnosti, Soc; Marija hči polkova, 20c; Sveta grofinja Genovefa, 29c. In konečno priporočamo zlasti Belokranjcem “Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada”, v Adlešičih nabral Ivan Ša-šelj, župnik. To za Belokranjce zlato knjižico prodajamo po 50c.
Naša knjigarna bo odsedaj odprta tudi ob nedeljah od ^9.-10. ure dopo-ludne.
—Naša slovenska naselbina lepo napreduje. Podjetni rojaki si vedno kupujejo hiše in domovanja. G. A. Ne-manich že pripravlja temelj za veliko novo poslopje, ki bo gotovo pod streho še to leto. G. B. J. Chulik se tudi pripravlja zidati novo moderno poslopje za trgovino in g. Fr. Juričič ravno tako.
Veseli nas, da naši podjetni trgovci tako lepo napredujejo. Lahko bi pa še bolj, ko bi se vsi naši rojaki zavedali in podpirali domača podjetja, ki so ponos našega naroda. Vedno bi moral našim rojakom zveneti na uho stari slovanski izrek, ki pravi: “bolja je na domačem gruda, ko na tujem zlata ruda.”
—G. Martin Fir je odpotoval zadnji teden iskat ljubega zdravja v znane toplice Mt. Clemens, Mich., kamor se je podalo še nekaj drugih rojakov iz Jolieta. G. Fir je imel kacih 10 let gostilno (salun) na našem hribu, pa jo je nedavno prodal. Njegov nade-polni sinko John “študira” tiskarsko umetnost v naši tiskarni.
—Že dva cirkusa sta letos posetila naše mesto, a največji pa pride v četrtek 28. junija, pod imenom Ringling Bros.
—Iz zdravstvenega urada še poroča, da že nekaj let ni bilo toliko Škrlatice v našem mestu, kakor sedaj. Dvanajst družin je prizadetih. Krivi so baje zdravniki, ki ne poročajo zdravstvenemu uradu o vsakem slučaju nalezljivih boleznij.
—Demokratska državna konvencija bo letos morda v Jolietu.
—Vsi štirje salunarji iz Rockdala so kršili nedeljsko postavo o krčmarstvu. Plačati so morali po $56.85 globe vsak.
—Dr. Bacon, bivši predsednik propadle Exchange banke v Lockportu, je bil spoznan krivim poneverjenja v treh slučajih in obsojen v globo $1,-011.92.
— Tovarno “Superior Chemical”-kompanije, čije predsednik je bogati alderman Dagger, spet grade v večjem obsegu. Kakor smo poročali, je tovarna zgorela dne 21. maja zvečer.
—George Grant in Richard Benton (ali Jeff Davis), znana ponarejalca Heggiejevih čekov, ki sta ž njimi osleparila več jolietskih trgovcev, med temi dokaj naših rojakov, za okoli $2,000, sta obsojena v kaznilnico za nedoločen čas.
—Maja meseca je okrajni klerk izdal 71 ženitnih licenc, v istem mesecu lanskega leta 79.
—V ponedeljek so bili saluni zaprti zaradi volitev. Sodnikom pri najvišjem sodišču drž. 111. za 7-distrikt je bil izvoljen republikanski kandidat O. N. Carter z večino 21,225 glasov.
—Prejeli smo iz jolietske kaznilnice (penitentiary) sledeči dopis z dne 30. maja:	“Dragi g. urednik, pošiljam
Vam nekoliko zahvale za preljubljeni list A. S., ki ga dobivam, ne da bi plačal naročnino. Hvalo Vam izrekam za prijaznost do ljudi, in želim A. S. veliko naročnikov in predplačnikov, da bi ga vsak Slovenec čital, ker človeku vero povzdiguje. Zato bom tudi jaz njegov prijatelj in mu ne bom dolžan ostal, dokler me še obiskuje. Upam, da bom še to leto list plačal, pa če bom v novi ali stari domovini, vsejedno mu ostanem zvest naročnik in tudi drugim ga bom priporočaj. Ponosna je cerkev sv. Jožefa, ki jo vidim
večkrat. Slava faranom in Rev. Šušteršiču, ki so tako krasen hram božji zgradili. Z Bogom! J. T.” Bog pomagaj nesrečnemu rojaku, da začne po prestani kazni novo življenje.
Springfield, 111., 2. jun.—Prosim, -g. urednik, da bi ta moj dopis natisnili v nam priljubljeni katoliški list, ki je obenem delavski in unijski list.
Najprej moram sporočiti, da je sedanji štrajk, katerega smo imeli od dne I. aprila do dne 1. junija, končan. Seveda, kakor je končan, tudi ni dosti v našo korist, ker si pri tem nismo nič kaj dosti pripomogli. Dosedaj, ko smo imeli “šusfajerje” ali razstrelje-valce, kateri so za nas zažigali mine, smo vsaki pol plačevali; imeli smo namreč 52% centov od tona ter smo od tega plačali toliko seveda kolikor je bilo mož pri eni majni, delavci pol in operatorji pol. Kakor pa bodemo imeli od sedaj zanaprej do 31. maja 1908, bomo morali vsi te može sami plačevati, za kar smo seveda dobili plačilno lestvico z 1. 1903., to je, tri cente več pri toni nego smo imeli 1904-—05. in od tega pa moramo mi toliko več plačevati za može, kateri bodo za nas premog razstreljevali. Kakor vse kaže, nismo nič pridobili in, kakor je med nami slišati, tudi nič izgubili, ker okoli Springfielda se itak ne dela dosti poleti, posebno pa še letos ne, ker smo itak dosti premoga izkopali, da so ga imeli med štrajkom in tudi dosedaj še niso vsega porabili, torej morda tudi še ne bode posebnega dela za en mesec ali dva.
O teh stvareh, ki sem jih dal v ta dopis, bode morda še kakšen drug rojak imel vkratkem kaj več pisati. Saj nas je tukaj v Springfieldu in okolici dokaj Slovencev. Seveda, nekateri so si bolj sami svoji, ker morda misli ta ali oni, ker je v Ameriki, da mu ni več potrebe govoriti po sloven-" sko. Pa tudi taki, kateri nočejo po slovensko govoriti, pridejo v družbo h takim, ki jim pravijo “Poljaki”. Seveda, Nemci ti bodo najprej to ime dali. Saj je njih navada, psovati in zaničevati druge. Torej se ni potreba zanašati nanje.
Slovenci, tukaj imamo dvoje podpornih društev, in vsak ve, da je eno društvo itak premalo za stroške, katere mora -zdravniku plačevati, ki jih niti ne zmore. Tukaj in okolici pa nas je zadosti Slovencev, da ti dve društvi lahko dvignemo do visokega števila članov. Vsakega Slovenca dolžnost bi namreč bila, da podpira najprej svojce in svoj narod ter se šele potem zateče k drugim, ako mu domači ne zadostujejo, kar se mu pa izlepa ne zgodi, kdor ima zdravo srce in zdrav razum.
Društvo, katero imamo tukaj že dve leti, je že itak staro in močno, saj ono šteje 45 članov in 8 članic; iz tega se vidi ob sebi, da je dokaj napredovalo. Kako je mlado, pa si je vendar že napravilo svojo društveno zastavo, katera je veljala do $120.00. Torej si lahko misli vsaki Slovenec, da to društvo ni zaostalo. In društveniki so tudi pripravljeni za napredek. Torej Slovenci, pristopite k temu društvu, imate zagotovljeno podporo v bolezni plačilo in gotovo postrežbo, ako je potrebujete; in ako te zadene smrt, te bodo Slovenci spremili k zadnjemu počitku ter skrbeli, da bode vse v redu in krščansko, ako si ravno samec, ali oženjen. To društvo je spojeno s K. S. K. Jednoto, katera ti zagotavlja usmrtnino, ako se hočeš zavarovati za $500 ali $1,000, katera vsota ti bode gotovo polajšala zadnje ure ter posebno pa tvojim svojcem.
Društvo imamo tudi sv. Barbare, katero, pripada k zvezi v Forest City, Pa. To društvo ti tudi plačuje v bolezni en dolar na dan, razun nedelje, ter dvesto usmrtnine.
Torej Slovenci, bodimo složni ter bodimo vsi za enega in eden za vse.
Sedaj imamo zagotovljeno plačo zopet za dve leti. V tem času že lahko prav dosti napredujemo in ako pride ravno do nas sila, saj bi bili lahko ponosni na svojo društveno blagajno. Saj slovenski pregovor pravi: V slogi je moč! Torej Slovenci v Springfieldu in okolici, potrudimo se za svoj napredek naj prvo, ter potem pomagajmo drugim, kakor oni nam. Seveda, naklonjenosti ne smemo zaničevati.
Dopis je malce dolg, pa še tudi vsega nisem zapisal, bodem drugič kaj več. Bil bi bolj kratkega naredil, pa kakor je nam priljubljeni slovenski list A. S. obliko svojo prenovil je kaj lahko ponosen, in vem, da ima dovolj prostora tudi za ta moj dopis.
Torej Slovenci, dajmo se združiti ter si ga naročiti, ker ako ga eden bere enkrat, bode tudi drugič gledal da ga bode bral, ker prinaša dosti novic iz vseh dežel, posebno pa še društvene vesti, da ve vsaki lahko, kako da njegovo društvo obstoji. Torej sklepam ta moj dopis ter prosim rojake, tukaj in okolici, da bi ga dvakrat prebrali, ako ne bodo prvič vse premislili, kaj to pomeni, delati za napredek in slogo, ker sedaj je še ni med nami. Posebno pa še, ako si hoče kateri naročiti A. Sloven.ca tukaj kakor v okolici ter kaj izvedeti zavoljo katerega društva naj se obrne na podpisanega.
, Pozdravljeni, Slovenci v Ameriki!
John Peternel, I. tajnik, dr, sv. Barbare št. 74. K. S. K. J., 928 So. isth St.
Chicago, 111., 4. jun.—Prosim za malo prostora v priljubljenem* nam listu “Am.- Slov.”
Že parkrat nas je A. S. obiskal v povsem novi obleki, katera mu res prav lepo pristoja; ves je videti nov, kakor ženin, ko gre na svatbo. Prav dopada se nam vsem, ki ga prav radi čitamo, ker prinaša veliko lepih novic iz raznih krajev in dežel stare kakor tudi nove domovine. Donaša tudi veliko lepih društvenih novic in dopisov, kar mu da še lepši kinč. Jaž sam se malokdaj oglasim v njem, ker mi od težkega dela pero prav gladko ne teče. Pa vendar se moram tudi izkazati včasi.
Kot vidim v listu, se bralci prav zanimajo za naprednost. Tako tudi mi.. Zavedati se moramo in poročati našemu prijatelju in glasilu A. S. novice in druge reči iz naših naselbin. Potem nam bode naš list prinašal vsak teden še več lepih in zabavnih ter podučnih rečij.
Ako bi bili mi zavedni amerikanski Slovenci, bi moral vsaki temu našemu najboljšemu prijatelju dobiti po enega novega naročnika in število istih se bi zvišalo ogromno. Le enega vsak, pa bode veliko. Saj to bi bilo prav lahko. Vsak bralec naj reče svojemu prijatelju: “Daj, naroči se!” in gotovo mu ne bo ugovarjal. Saj list je dosti poceni, le en dolar, pa je branja za celo leto. To bi bila fina misel in tudi lep napredek. Torej A. S. naročniki, dajmo to poskusiti, pa bomo videli, če ni res, kar pravim.
Tudi je več bralcev A. S. tam v tujih mestih, kamor še ni prisijal žarek slovenske naprednosti. Zato tu opozarjam rojake, da če jih je le 12 mož v mestu, pa lahko ustanovijo društvo in združijo s K. S. K. Jednoto, katera je že toliko vdov in sirot rešila in tolažila v njih žalosti. To je mati, ki briše solzice svojim revnim otročičem, ko jim smrt vzame krušnega očeta ali pa skrbno mater.
Torej rojaki, podpirajmo našo skupno mater, slavno K. S. K. Jednoto ter čitajmo in razširjamo njeno glasilo, t. j. A. S., kateri se je že večkrat boril in se še bojuje, če treba, zoper vse sovrage, ki mislijo uničiti našo Jednoto.
Kdo prvi je na tujem budil in klical vkup in k delu bodril rojakov razkropljeno čredo, gorečnosti jih zveste učil za vero in kranjsko besedo?
Naše geslo bodi: Vera, narod, K. S. K. Jednota in A. S.’ Te štiri stvarce naj cveto med nami, dokler bodo slovenski fantje likali in šopke nosili.
Pozdrav!	Jože Kukman.
Carbon Hill, 111., 3. jun,—.Dragi mi “A. S.”, prosim te, da priobčiš te vrstice. Saj se redkokdaj kdo kaj oglasi iz tega kraja.
Najprej naznanjam rojakom širom Amerike, da smo tudi mi tukajšnji Slovenci opravili svojo versko dolžnost. Obiskal nas je č. g. Anton So-jar iz Chicage v sredo na Spominski dan v katoliški cerkvi v Coal Citv, kamor tudi ob nedeljah hodimo k božji službi. Med sv. mašo je-imel krasen govor, v katerem nas je vzpodbujal k verski dolžnosti, spominjajoč nas, kako so naši očetje v stari domovini radi v cerkev hodili ih radi molili zjutraj, opoldne in zvečer, pred jedjo in po jedi, in da tudi nas veže ista dolžnost. Tem potoni se vrlemu duhovniku lepo zahvaljujemo. Želimo, da bi nas še velikokrat obiskal in da bi ga Bog ohranil zdravega.
Naj tudi še omenim, kako kaj živimo zdaj. Dva meseca smo štrajkali. Pa ni bilo tako hudo, kakor bi kdo mislil, ker slednji si je kaj prihranil in tudi nekaj podpore smo dobili od unije, tako da smo si malo žejo pogasili s pivom.. Imamo namreč tudi slovenskega mesarja in gostilničarja. Zdaj je pa štrajk končan, in tukajšnji trgovci so se tudi dobro obnesli. Včeraj popoldne 2. jun. so dali krčmarji piva, peki kruha, mesarji pa rib in klobas, tako da smo vsega imeli brezplačno. Radovali smo se kakor na pikniku ali veselici, po bratovsko vsi skupaj, Italijani in Slovenci in drugih narodno-stij ljudje.
K sklepu pozdravljam vse čitatelje in čitalke "Am. Slo-venca”.
A. Mustar.
Calumet, Mich., 1. jun.—V slovenski cerkvi so se poročili zadnjo soboto: Gosp. Jos. Klemenc, doma iz Črnomlja, z gdč. Ano Klobučar, rojeno v Ca,-lumetu. G. john Rožič z gdč. Katarino Kocjan; oba doma iz črnomaljske fare. Zadnjo sredo: g. John Umek od Novega mesta z gdč. Marijo Grdešič, rojeno v Calumetu.
—Tamarack št. 5. je pričel z delom v torek in rudarji, kateri obiskujejo rudnik že nekaj dni nazaj trdijo, da ni v rovih opažati nobega smradu niti plina za požarom. Zrak pod zemljo je sedaj dosti boljši, kakor je bil pri prvih poskusih. V nekoliko dneh prične poslovati tudi shaft št. 2. kateri je osamljen že od januarskega požara; preiskovalno moštvo, ki sedaj obiskuje rove tega rudnika, prinaša no površje ugodna poročila o stanju pod zemljo in še te dni bomo zvedeli: koliko škode je učinil šestmesečni požar. Edini zadržek, ki nekoliko ovira delo, je pač preobilna voda, katera se je v zadnjih 6. mesecih nemoteno nabirala ha dnu shaftov in preplavila tudi spodnje rove blizo par sto‘čevljev na visoko. Pumpe seveda, delajo noč in dan in objednem imajo tudi v shaftu št. 5. štiri velikanske zajemalke, ki privlečejo vsakih 5 minut 7000 galo-nov vode na površje.
Delo v obeh rudnikih se bode zdaj
r
4*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
vprašanja
V spomladi obleče Narava novo obleko, in zdi se nam, da je novo življenje, nova moč, novo upanje v vsem ozračju. Človek bi moral biti tudi pomlajen, in njegove moči, bi morale biti prenovljene in prestvarjene.
Ali ste bledi in zmučeni ?
Ali imate spahljaje na vašem obrazu?
*
*
*
%
*
Ali nimate apetita?
Ali vas vaše telo boli v vsakem členu?
Vi rabite kako spomladansko toniko. Vsakdo rabi spomladansko toniko.
*
*
*
4*
*
*
*
*
4»
*
*
*
*
*
*
*
...Kričistilec
je pravo zdravilo za vse bolezni, ki izvirajo iz nečiste, umazane ali
IMATE VI
Dober Apetit?
Dobro prebavljanje?
Močan želodec?
Veselo razpoloženje? Ste li prosti glavobola ?
Ako nimate, vi lahko dobite vsako in vse zgoraj navedenih, ako rabite
SEVEROVU
ŽELODČNO
GRENČICO.
Cena 50c a $1
ALI STE
Nemirni? Zmučeni? Zdelani? Nervozni? Razdražljivi?
Končani od dela? Bolani v hrbtu?
Bolani v glavi ?
Ako je tako, pridobite si zopet meč in čilost in veselite se zopet življenja z rabo
SEVEROVEGA
NERVOTONA.
Cena $1
IMATE VI
Praskanje v grlu? Bolečine v prsih? Bolečine v plučih? Tesko sopenje? Nemirno kašljanje?
Nikar ne odlašajte z zdravilom, ki vas bode pomirilo in vam prineslo stanovitno zdravje:
SEVEROV BALZAM ZA PLUČA.
Cena 25c a 50c
*
V vseh prodajalnah.
pokvarjene krvi.
Cena $1.00.
Ali trpite od ^
*! * * * * * * % * *
Zamašitve?
Zlatenice?
Otožnosti po jedi? Pomanjanja sline? Glavobola in trganja?
Potem takem zagotovite si povrnitev moči, slast za hrano veselje za življenje z rabo
SEVEROVEGA
BALZAMA
ŽIVLJENSKEGA.
Cena 7ac
Zdravniški svet prost.
W. F. Severa Co. CEMrrs
nadaljevalo s podvojeno silo, tako da se vsaj nekoliko nadomesti ogromna izguba, ki je zadela Tamarack Mining Co. Da se bode zahtevalo tudi ogromno število delavskih moči, se samo ob sebi razume.
—V noči med predzadnjim petkom in soboto je naglo umrla na svojem domu na Raymboultownu Marija Ile-nič. Bila je do zadnje ure popolnoma zdrava; po dnevu je še delala na vrtu in zvečer, preden je šla spat, se je še šalila z možem in otroci, a drugo jutro je bila že mrtva. Jurij Ilenič, njen mož, se je vzbudil ob 4. uri in odšel ven, kjer je nekaj popravljal pri hlevu dokler bi bil čas iti na delo. Ženo je pustil v postelji, misleč, da še spi. Po preteku poldruge ure se mu je čudno zdelo, kako da ona še ni vstala in šla kuhat zajutrek, kakor je bila njena navada. Šel je v spalnico in jo poklical z močnim glasom. Odgovora ni bilo. Poklical jo je v drugič in objednem potresel za roko, a pri tem je opazil, da je njena roka mrzla in da ona ne diha več. Prestrašil se je Ilenič in naglo poklical zdravnika, ko je pa ta prišel, konstatiral je, da je njegova soproga že davno mrtva. Ilenič, ki je z njo spal, nič ne ve: kedaj je umrla in kaj bi bil vzrok njene smrti. Zdravnik je bil mnenja, da jo je zadela srčna kap. Marija Ilenič je bila stara 38 let in zapušča razen soproga tudi osem otrok, med katerimi je že nekaj odra-ščenih.
2. jun.—Dva para sta pretekli teden:	Tom
Černovici na Dolenj-o Relič iz Osterd, tudi Nevestni stariši bi-Jc*ip Novak iz Brin-Ambrus z Margareto fare, iz vasi Brezovo-
Pueblo, Colo.
bila poročena Martič doma v skem z Antonij na Dolenjskem vajo v Puebli. čje vasi, fare Kastelic iz iste dol.
—Glavni upravnik American Smelting & Refining Co., Mr. Guitterman objavlja, da se bo poboljšek s talnim delavcem plačeval trikrat na leto. Kdor bo delal 4 mesece stalno, to je, da ne bo vzel dopusta več ko 14 dni. Spolnivši svoje 4 mesece, mora pa biti vposlen pri kompaniji še okoli 60 dni pozneje, ko se namreč izplača ta poboljšek. Priboljšek bo znašal 5 procentov na zaslužek. Kompanija vidi, da star, stalen delavec svoje delo najbolje stori, zato take veže nase.
—Naš alderman Mr. M. Mayer je kupil hišo na vogalu “C” in Spring St., katefa pa je bila v tako slabem stanju, da jo je moral skoro vso predelati. Sedaj ji krasna stavba skoro že dovršena in se bode tja preselil v najkrajšem času.
—Naročite se na prvi in najcenejši slovenski list v Ameriki—Amerikanski Slovenec.
AKO HOČETE NALOŽITI SVOJ
$ denar na zagotovila, I kupite si kos | zemlje.
tj?	__
A
tj?
tj?	_____
Na prodaj imamo prav lepe
# zemlje v Canadi, Minnesoti, j* Dakoti, Illinois in na jugu.
"m** Prodajamo jih po prav nizki ceni in na lahke fjtf obroke. Kupcu plačamo tudi vožnjo, da si lahko T zemljo ogleda brez stroškov.
■{Jf Če vas to veseli in če želite kupiti farm pri-dite k meni ali mi pa pišite.
Dobro veste, da farme so vedno dobre in niih VREDNOST RASTE od dne do dne.
t A.
tj?
*
SCHOENSTEDT,
Lougliran Block, Joliet, 111.
tj?
cii
tj?
tj?
cii
tj?
#
tj?
#
❖
&
&
rij.
tj?
IZ STARE DOMOVINE.
—Iz Adlešič ii. maja.—Na Belokranjskem je sadno drevje vse v cvetju. Posebno črešnje obetajo veliko sadu. Tudi trtje lepo kaže.
—Radi suma detomora so aretirali 37 let staro deklo Nežo Vovk iz mo-kronoškega okraja, ki je povila že štiri otroke, a je samo en otrok še živ.
—	Nagloma umrl je v novomeški okolici lesni trgovec gospod Peter Lo-gonder.
—Umrl je vsled z nožem si zadanih ran žagarjev sin Alojzij Repar pri Toplicah. Repar se je petkrat zabodel.
—Tri podzemske jame so našli pri Visokem vrhu na Dolenjskem. Pravijo, da so jame krasne.
—Pogrešajo prostaka c. kr. 27. domobranskega polka Andreja Vičiča. Sumi se, da je šel s cirkusom, ker so ga videli, da je govoril popoludne z Indijanci. Bil je pa že tudi v službi bivšega cirkusa Barnum in Baileya. Vičič govori slovensko, nemško, hrvaško, srbsko, ogrsko in nekoliko laško.
—Umrl je v Vrhpolju ondotni predsednik krajnega šolskega sveta Matej Kobal.
—Po odgonu so iz Gorice poslali na Kranjsko Viktorja Habjana, dčmta iz Račne. Habjan se je hotel izogniti vojaškemu naboru in je bil 9 dni zaprt.
—	Črnomaljske novice. Malo prihaja iz našega kraja novic med svet, a še te so večinoma žalostne. V sredo 16. maja so potegnili iz Lahinje v Ra-suljah pri Črnomlju truplo 23letnega Štefana Maljevca, doma iz viniške fare. Zadnji čas se mu je zmešalo, pobegnil je z doma in blodil po ložah. Kakor je bilo videti, je moral ležati že več dni v vodi.—Rano smo začeli letos čutiti vremenske nezgode: toča je že pobila semiško, gradaško in podzemeljsko okolico. Ob enem so tako silni nalivi, da odnese voda vso zemljo z više ležečih krajev, kar škoduje posebno vinogradom. Če pojde tako naprej, ne, vemo, kaj nam bo začeti.— V Črnomlju samem je zavelo zadnji čas novo življenje. Na dan sv. Florijana so igrala naša dekleta, kakor je “Slovenec” že poročal, narodni ples “kolo”. Zanimivo je dalje, da se je povspela zopet mestna godba in da se zidajo nove hiše, poleg drugih tudi mestna bolnica. Ne bode odveč, če povemo par misli o naši mestni godbi. Črnomaljci ne morejo biti brez godbe. Vemo, da si marsikateri tujec misli: “Večja mesta, kot Črnomelj, izhajajo brez godbe, kaj se to mestece toliko sili! Ali bi ne porabiti rajši denar v druge namene? Saj nimate niti olepševalnega društva, ki bi skrbel za red in snago v mestu!” Res je, želeti bi bilo, da se ustanovi tako društvo. Kar se pa godbe tiče, vemo in čutimo sami najbolje, kaj nam godba pomeni. Godba nam je središče vsega življenja. Če ni godbe, je tako, kot bi bilo vse mrtvo. Potrebujemo jo ob neštetih prilikah. Kadar se pomika tako-le proti večeru na veliko soboto velikonočna procesija tam pred gradom, ko žare lučke na vseh oknih in se prižigajo zvezdice na nebu, takrat ko potihne za trenotek vse, zazvoni v zvoniku (in niso najslabje ubrani ti zvonovi), petje pred Najsvetejšim, ko je slišati samo pobožne vzdihe in žvenkljanje zvončkov pod nebom,—takrat zadone slovesno glasovi godbe, in sivi starček in nežno dete—vsi začutijo gorkeje in krepkeje: “Gospod je vstal”. Ali zopet ko neso truplo dragega pokojnika gori na vojnovaško pokopališče, ko polagajo krsto v grob, ko ihte vsa srca in ropočejo votlo težke grude, zopet zadone akordi godbe, milo, nežno, in otožno—ranjkemu v zadnji pozdrav, nam v veselo tolažilo: “Vsjal bode spet.” In tako neštetokrat ob raznovrstnih prilikah: na veselicah, izletih, koncertih in svatbah. Kako stopa vse drugače naša požarna hramba, če igra godba pred njo. Zastava vihra, slovenska trobojnica se blesti, vsi korakajo krepko in veselo in vsak se zdi večji; kadar ni godbe?—Par jih pride k slovesnosti in še ti se držijo kilavo. Sedaj igra godba fe zadosti dobro. Dobili smo pred mesecem novega kapelnika, g. Peška, ki je izvrsten godec. Naravnost virtuoz pa je na violini. Če Povemo, da je igral pri filharmoničnem društvu v Pragi na Vinogradih in še prej pri vojni kapeli 11. pešpolka na Smichovu, je zadosti povedano. Kapelnik v takih majhnih mestih—zlasti Pa v Črnomlju—mora imeti dosti povezljivosti, in g. Pešek ima tudi to dobro lastnost. Zato pričakujemo lahko, da nam izvežba izvrstno našo ka-Pelo. Malomestne godbe igrajo navadno prav mehanično in brSz čuta; da si je postavil gospod Pešek drug edj pred oči, opazujemo že sedaj.— O železnici zopet—niti muk! Željno Pričakujemo, da se nam kaj o nji sporoči.
—Iz Toplic. Zadnji čas je došel k nam polkovnik Elija Kukič iz Hrvatje, trgovca' Batovec in Matko Arko lz Ljubljane, župan Jerman iz Kota, VSe vkup 25 oseb.
Kula
Ljubljanski stolni prošt prelat dr. tvic je umrl 18. maja. Rojen je
23. marca 1838 v Podgradu na Do-
lenjskem. Njegov oče je bil ondi učitelj. Na gimnaziju.je bil vedno najodličnejši učenec. Po dovršenem zrelostnem izpitu v Ljubljani—bil je prvi odličnjak—se je posvetil bogoslovju ter vstopil v kn.šk. duhovsko semenišče v Ljubljani. V mašnika je bil posvečen dne 3. avgusta 1862. Služboval je eno leto kot kapetan v Sostrem, na kar je bil 1. 1863. poslan na višje duhovsko učilišče na Dunaj, v Avgušti-nej, kjer si je pridobil 1. 1867. čast doktorja bogoslovja. Vrnivši se v domovino je deloval kratek čas kot kape-lan v Št. Vidu pri Zatičini, nato se je mudil pol leta v Rimu radi nadaljnjih študij. Eno leto je bil potem pod-vodja in ekonom v duhovskem semenišču v Ljubljani. L. 1869. je bil poklican na Dunaj kot cesarski dvorni kapelan in študijski ravnatelj in ekonom v Avguštineju, kjer je ostal 16 let, to je do svojega imenovanja kot kanonika stolnega kapiteljna ljubljanskega in semeniškega -vodja J. 1885. Semeniški vodja je bil nad 17 let. Leta 1902. je dosegel dostojanstvo stolnega prošta v Ljubljani; vmeščen je bil kot prošt dne 8. junija 1902. Od papeža je bil odlikovan že kot kanonik in semeniški vodja s častjo apostolskega protonotarja, 1. 1901. pa je b(il od knezoškofa imenovan za ravnatelja bogoslovnih ved v ljubljanskem semenišču. Tej poslednji časti se je pa radi bolehnosti kmalu odpovedal. Kakor je bilo celo življenje rajnega prošta dr. Kulavica posvečeno bogoslovnim vedam, tako se je cela zadnja leta kot stolni prošt v prostem času najraje bavil z znanstvenimi knjigami. Veliko veselja je tudi našel v preiska-vanju kapiteljskega arhiva.
—Profesor gosp. Josip Stritar v Ljubljani. Dne 18. maja ob poL6. zvečer se je pripeljal v Ljubljano slovenski pesnik in pisatelj gospod profesor Josip Stritar s svojo gospo soprogo, da se udeležita slavnosti njemu na čast. Na kolodvoru ga je sprejel slavnostni odbor, g. župan Hribar in de-putacija ljubljanskih Slovenk na čelu gospa županja, ki je Stritarjevi soprogi izročila krasen 'šopek. Pozdravila je gosp. profesorja tudi gospodična Jebačinova, katero je pa ginjenost tako prevzela, da ni mogla dokončati svojega govora. Pred kolodvorom, je mnogobrojno zbrano dijaštvo poživilo sprejem •:	viharnimi “Živio” klici
slavljencu, ki se je presenečen zahvaljeval. Slavljenca in njegovo soprogo je g. župan odpeljal v hotel “Union”, pred katerim ga je dijaštvo pozdravljalo. Slavljenec je prišel na balkon in se zahvaljeval. Nato si je g. profesor ogledal Prešernov spomenik in nekoliko Ljubljane, zvečer so mu pa slovenski srednješolci priredili pred “Unionom” ob veliki udeležbi občinstva lepo serenado. Na balkonu se je pojavil slavljenec z gosp. županom. Občinstvo je g. profesorja Stritarja burno aklamiralo. Slavljenec je nagovoril občinstvo: “Pozdravljeni, dragi rojaki, še dražje mi rojakinje. Hvala lepa za sprejem! Cul sem, da bodete tudi nekaj zapeli. To me prav veseli, ker lepe slovenske pesmi sem že dolgo pogrešal v tujini. .Hvala! Jaz še nisem vedel, da ima Ljubljana toliko prebivalstva, toliko Vas je!” G. profesorju se je poklonila deputa-, cija slovenskega dijaštva, kateri se je ginjeno zahvaljeval. Ko so dijaki odpeli zadnjo pesem, zaklical je slavljenec s krepkim glasom “Lahko noč!” Dolgo so še trajale ovacije pred hotelom. Slavljenec je moral opetovano priti na balkon in se zahvaljevati. Dijaštvo je odkorakalo po mestu, pojoč slovanske pesmi ter se je zopet vrnilo pred “Union”, kjer je zapelo “Hej Slovani”. Slavljenec je prišel na balkon in zaklical; “Bog Vas živi, Bog živi vse poštene Slovence!” G. župan Hribar je priredil na čast slavljencu zvečer večerjo v “Unionu”, katere se je udeležilo nekaj odličnih oseb.
—Slanostna seja ljubljanskega občinskega sveta v proslavo sedemdesetletnice pisatelja in pesnika Josipa Stritarja je bila dobro obiskana. Na galeriji je bilo osobito veliko,.dam. Dr. Bleivveis in dr. Majaron sta pripeljala slavljenca v dvorano. Župan je peljal gospoda Stritarja na podžupanov sedež. Župan pozdravi Stritarja kot častnega meščana in nato ga je dr. Triller slavil z veliko emfazo in patetično kot “pesnika, pisatelja, kritika in estetika, organizatorja slovenskega slovstva, magistra elegantiae lepega slovenskega jezika, slovenskega Lessinga, apostoli najčistejšega človekoljubja in onega plamtečega rodoljubja ki je na sebi moč”, ki je “razkril Prešerna”, ki je “dobrotnik naše bele Ljubljane”. Dr. Triller je nato opravičeval libbralno strankarstvo in končal, da “pride za nami rod”, ki bo gojil Stritarjeve ideale. Župan naznani, da se bodo odslej Špitalske ulice imenovale Stritarjeve ulice (Živahjio ploskanje) in da je Simon Gregorčič brzojavil: “Učitelju mojemu slava, hvaležen sem jaz mu in vsa očetnjava.”— Nato govori slavljenec Stritar, živahno pozdravljen:	Dovolite mi, da se
vam še enkrat in ustmeno zahvalim za čast, ki ste mi jo izkazali, ko ste me imenovali za častnega meščana. Bodite prepričani, da znam ceniti to čast. Že gospod župan je omenil, kako lepo je napredovalo moje ljubo mesto Ljubljana. Čast za to gre vrlemu županu. Zdi se mi prav, da še enkrat zahvalim za izkazano mi čast in na to, ki ste mi jo danes na novo izkazali, in ki se mi zdi, da je prevelika, ker se izkazuje
tako čast navadno šele po smrti. Mene je pa še nekaj! (Živahni živio-klici.)
—“Slovenska Matica” je na svojem občnem zboru dne 16. maja izvolila pisatelja in pesnika Josipa Stritarja svojim častnim članom.
—Stritarjeve slavnosti v Ljubljani 19. maja se je udeležilo tudi zastopništvo občinskega odbora v Velikih Laščah in deputacija občine Lužarje, domovinske občine Stritarjeve.
—Zveza slovanskih pevskih društev šteje 39 društev s 1020 člani.
—	Gospoda Josipa Jegliča, veleza-služnega in neumornega ravnatelja “Zadružne zveze” in načelnika “Gospodarske zveze”, je 18. maja zadela huda nesreča. Ko se je zjutraj pripeljal s cestno železnico v Ljubljano, .je izstopil na Marijinem trgu. Padla mu je na tla manšeta, in ko se je sklonil, da jo pobere, ga je zadela kap. Odpeljali so ga domov, kjer leži zdaj težko bolan. Vsa leva stran mu je ohromljena.
—Potovanje v Ameriko. Gospod dr. Demeter vitez Bleivveis-Trsteniški podal se je dne 19. maja kot mornarski zdravnik “zedinjeneg'a avstrijskega parobrodnega društva” (preje Austro-Amerikana in brati Cosulich) na potovanje v Severno Ameriko, na katerem hoče osobito preučiti življenja naših izseljencev. Potovanje je nastopil z modernim brzoparnikom “Francesca”, ki pluje preko jadranskega morja, kjer se ustavi v Patrasu, Napolju in Gibraltarju, potem preko atlantiškega oceana v Novi Jork. Dr. vitez Bleivveis povrne se približnjo v šestih tednih.
—Buffalo Bill je odnesel iz Ljubljane 54,000 kron. Lahko se je smejal mestnemu magistratu, ki mu je za prostor računal le 600 kron.
—	Učitelj — in orgije. Ljubljansko učiteljsko društvo je sklenilo resolucijo, da naj odpove vsak član učiteljske “Zaveze” službo kot cerkven pevovodja in organist.
—Odlikovan rojak. Cesar je podelil ritmojstru g. Jerneju Andrejka pl. Livnograd vojaško zaslužno svetinjo.
—	Nevaren pastir. Lorene Zajec, 52 let stari pastir, brez stalnega bivališča, ima desno roko pri komolcu odrezano. Dne 31. marca t. 1. med 7. in 8. uro prišel v barako mesarja Kočarja na Hrušici. V kuhinji je bila gospodinja z deklo. Zajec je od nje zahteval, da naj mu kaj da. Na pripombo, da naj- počaka, je odvrnil, da ne bo dolgo čakal, in zahteval od gospodinje naj mu izroči denar in hranilno knjižico, sicer jo bo ustrelil. Govoril je osorno ter grdo gledal. Gospodinji se je posrečilo dobiti pomoč, na kar so ga iztirali iz barake. Kmalu po tem dogodku je bil aretovan. Zajec je orožnika psoval in raztrgal plašč. Zajec, ki se zagovarja z popolno pijanostjo, je bil na 13 mesecev težke ječe obsojen.
—Žganje in pivo. Jože Kogovšek, hlapec v Ljubljani, je v neki gostilni Francetu Juršičn iz Dolža pri Novem •Mestu, vlival žganje med pivo, da bi ga vpijanil. Juršič se je mudil na povratku iz Amerike v Ljubljani, ter imel pri sebi nekaj prihranjenega denarja. To priliko je porabil Kogovšek, ki je popival celo popoldne v njegovi družbi, da mu je pred Kramar-jevo gostilno potegnil iz suknjiča listnico z vsebino 160 K:	Drugo jutro so
redarji našli pri ležečem Kogovšku ves ukradeni denar. Sedel bo za to 4 mesece težke ječe.
—Slanina mu je dišala. Na večer 18. marca je bilo iz zaklenjene shrambe Marijane Tomše v Gradu 20 klg slanine, 45 klobas, 15 kosov suhega mesa in 6 klg masti ukradeno. Kmalu so zasačili tatu v osebi Janeza Grudna. Meso so našli v nekem zaboju ob Savi. Istočasno je pa tudi iz Jeršeto-vega hleva izmaknil 2 kokoši. Sodišče ga je obsodilo na 7 mesecev težke ječe.
—Celje, 15. maja. Sodnijsko postopanje proti Pavlu Kekiču, ki je obdolžen, da je v Ameriki ponarejal avstrijski denar, je ustavljeno. Proti Kekiču se je vršila obravnava, ki je vzbujala velikansko zanimanje. Kot priča bi imel nastopiti neki Sič. Zagovornik Kekičev, dr. Karlovšek, je takrat na-glašal, da je Sič lump, da spada pravzaprav Sič na zatožno klop. Ponudil je tozadevni dokaz resnice, ki se je med tem v Ameriki dognal. Dokazalo se je, da je Sič glavni krivec in da je nedolžen Kekič, ki je celo leto po nedolžnem sedel v preiskovalnem zaporu.
—Slovenska zastava vihra z ene najlepših celjskih mestnih hiš. Takozva-ni Pauserhof v Ringstrasse št. 9, ki je bil dosedaj v nemških rokah, je kupil vrl narodnjak g. Volavšek iz Radeč.— Živijo!
—Smrtna sodba. Pavel Arzenšek, posestnik v Sotenskem pri Jelšah, je bil 12. maja zaradi zavratnega umora na soprogi obsojen v Celju na smrt na vešalih.
—Volitve na Štajerskem. Za četrto kurijo v celjskem okraju, katere državnozborski mandat je po smrti Ber-ksa izpraznjen, so proglasili svojo kandidaturo prof. Vrtovšek, dr. Povalej in Roš.
>
*
USTANOVLJENO LETA 1893.
SAKSgfr
\	GLAVNA PISARNA:	* t
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
TELEFON 379« CORTLANDT.

ZASTOPNIK
VSEH PAR0BR0DN1H DRUŽB. A* d*
Pošilja denarje v staro
-------   domovino najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke Prod^a
------------p o 1 z.
virnih cenah.
. VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
-..t........J...,.t .. je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-
spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. ,,4 I
Vsakdo naj pazi na Hišno številko 109 l

Podružnica:
1778 St. Glair St., Cleveland,
*
*
T
-#
*
rWW ■ 1HIHMMIW IBb i'HI' I, I ii|i|HiWMi| lli
Sprejemam hranilne knjižice in jib takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
(
#
POZOR ROJAKI!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v res* niči garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor; boleznina plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne^bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo ^hmieroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri. otekle noge in telo, vodenico, božjast,	po-
1 učijo	- -	šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpa-
danje las, luske ali prn na glavi, srbenje. lišaje, mazoije, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj -	__beli tok, bolezni na maternici i. t. d.,
kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko	kakor
tudi vse	l)0lGZlli lUOiSkG lil ŽCHSK6 (Zdravljenje	boleznij ostane popolnoma tajno. J	>
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ,,Zdravje“, katero je napisal slavni Dr. E. C. Coilins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov.
Ant. Klapčlč.
Box 183, Barberton, O.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins >	New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem
Jakob Žagar,
Box 131, Delagua, Colo.
Slavni doktor Collins M. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume,
Box 87, Forest City, Pa.
ZatoiMi rojaki! zakaj da bolujete in trpite? Vse vaše bolezni, trpleuja in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse droge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS
140 W. 34th St.,
New York, N. Y.
' Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne.
Amerikanski Slovenec1
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoiiški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOTM-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.
Tiskarna telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
1,0. junija nedelja 1. 'pobink. Sv. Troj. ir.	“	ponedeljek Barnabas.
.12.	“	torek Ivan, San Fag.
13.	“	sreda . Anton Pad., spoz.
14-	“	četrtek Sv. Rešnje Telo.
13.	“ petek Vit in Modest, muč.
16.	“	sobota Fran Regis, spoz.
PRAZNIK SV. TROJICE.
Še-malo dnij in veliki praziki naše svete cerkve bodo za to leto zaključeni. Kakor posamni odstavki vzvišene himne ali hvalne pesni so šli mimo nas Božič, Velikanoč in Binkošti s svojimi prazničnimi dobami in predstavljali naši duši Kristusovo odrešenje; da, kar zapletali so nas neposredno v isto. Ali naj pač ta velika in nad vse krasna hvalna pesen cerkvenega leta ko bi trenil utihne in s svojim naglim koncem vzbudi v krščanski duši bridko razočaranje ter tako napravi breme in prizadevaiije bodočega vsakdanjega življenja še ob-čutnejše? Nikakor ne! Še enkrat seže Sv. Duh, ta čudoviti mojster naše sv. cerkve po svoji harfi in jej izvabi nov napev, tako nežen in iskren, tako mogočen in vzvišen obenem, da se pobožnost in veselje in strah in strmenje bore v našem srcu ob istej uri za vlado. In kar poje in kar moli, ni nič druzega nego veseli zaključek prejšnje vrste praznikov: je praznik ?v. Trojice.
Kakor kaže zaključek hvalne pesni
v vznešenih besedah na Boga kot vir v himni opevanih milostnih darov, t^ko ima v bogoslužbenem redu nedelja sv. Trojice nalog, veselo in hvalno kazati na trojedinega Boga kot začetnika in vir vseh milostij cerkvenega {feta ozir. odrešenja. Saj doslej smo samo prejemali. Slednjič je prišel čas, prav posebno spominjati se dajalca, ki jjj. v tako obilni meri delil svoje daro-H«. In če tudi smo doslej vriskali iz celega srca zbog velikosti prejetih dobrot, to je vendar samo prav in pravično, da se vriskanju pridruži slavospev in zahvala. Zato se ozrimo nazaj na tiste uboge jasli, ki so služile v prvo ležišče Odrešeniku, “Bogu z nami’’; ozrimo se njzaj na tisti grob, ki je bil priča naj večje zmage, zmage nad smrtjo in peklöm; ozrimo se nazaj na ognjene jezike, predkfatkim šele prikazavše se—potem bo prepolno srce samo sililo na ustnice v zahvalo in slavo besede: “Beuedicta sit sancta Trinitas: Sv. Trojica in nedeljena jedinost bodi blagoslovljena; dajmo jo slaviti, ker nam je izkazala svoje usmiljenje” (Introitus).
Toda, pri spominu na dobrote ne sniemcr: ostati. Globljo tajnost nam je cerkev ohranila za ta dan; ne nad darovi samo, nad dajalcem samim moramo strmeti. Naš Dobrotnik je tisti, ki živi in vlada sam iz sebe in po sebi, svoboden in neodvisen, resnično samoupraven. Nikogar ni, in četudi pretečemo nebesa in zemljo in vesoljstvo, kojemu bi se imel zahvaliti za kaj. “Kdo mu je prvi kaj dal, da bi moral povrniti?” Še manj je kdo, ki bi našemu Bogu posredoval duševnih dobrot,, kot so dobri sveti, vzpodbude k delu, vzgledi za njegovo delovanje. “Kdo je bil njegov svetovalec?” Vse njegove misli, celi čudoviti načrt naravne in še čudovitejši nadnaravne uredbe sveta je črpal iz globin svojega lastnega bistva. Da, celo sedaj, ko nam je razodel ta načrt, ko nas je po svojem Jedinorojencu uvedel v svoje skrivnosti in nam prižgal luč Sv. Duha v srcu, celo sedaj ga ni smrtnika, ki bi mogel njegove večne misli samo preudariti. “Kdo je doumel njegove namere?” Večnost, ne zadošča, priti do globin bogastva božje modrosti in vednosti! — Še manj umljivi nego božje misli so nam sklepi božje volje. “Nedoumne so njegove
sodbe, nezasledne njegove poti.” Temu neskončnemu Bogu, ki ni nikomur odgovoren za svoje dejanje, je vse podvrženo. Saj je vse izišlo iz njegove roke, vse mora on vzdrževati, izginilo bi v nič, ako ga ne bi njegovo bitje neprestano oklepalo. “Od njega, po njem in iz njega samega je vse.” Kaj premore stvar nasproti takemu Bogu? In vendar naš pogled še ni počival sredi bitja božjega, kot je nam predstavlja evangelij. En Bog v treh osebah, Oče, Sin in Sv. Duh in vendar samo en Gospod. Samo razodetje nam je moglo kaj tacega povedati in samo verojeti moremo, pojmiti nikdar. Molitev, najgloblje spoštovanje in zopet hvala iz dna srca, to je vse, kar more stvar dati trojedinemu Bogu.
Če pa tako umevamo ta praznik, ali mu ne bodi mesto na koncu cerkvenega leta in ne sredi istega? Kakor nam sporoča zgodovina, so bile cerkve, celo cele škofije, v katerih se je praznik obhajal zadnjo nedeljo cerkvenega leta, kot slovesni zaključek I istega. Vendar so mnogi drugi vzroki za nedeljo, na katero se sedaj obhaja in na katero ga je predpisal za celo sv. cerkev papež Ivan XXII. leta 1334. Če so prejšnji prazniki posamno predstavljali naši duši tri božje osebe, je moral tudi kak praznik priznavati vero na jednoto božestva, in ta praznik, praznik presv. Trojice, se je neprisiljeno uvrstiDza binkošti, kot praznik tretje božje osebe.
TELEFON ČEZ TELEGRAF.
Pogebno poročilo o telefonih (daljno-glasih) in telegrafih (daljnopisih) za 1. 1902., objavljeno v Washingtonu, D. C., dne 20. maja, kaže, da so 1. 1902. telefonske družbe v deželi opravljale nad tri četrti vsega žičnega posla, a telegrafske manj nego četrtino, ter upoštevale sedem desetink uslužbencev, izplačale nad dve tretjini plač, dobile nad dve tretjini skupnega (telefonskega in telegrafskega) dohodka in izplačale. nad dve tretjini skupnih stroškov.
Za kupčijske sisteme je bila milja-rina 4.799,571 in število telefonov 2,-225,981; za Vzajemne si'steme je bila miljarina 70,915 in število tefonov 89,-316; in za neodvisne črte je bila miljarina 49,965 in število telefonov 55,747.
Število stalnih uslužbencev v telefonski službi je bite 14,124 in povprečno število uposlencev 64,628. Uslužbencem se je plačalo $9,885,886 in uposlencem $26,369,735. Število pogovorov v rečenem letu ¿e bite 5,070,-554.553. iztned katerih so bili vsi krajevni razun 120,704,844, ki so bili na razdaljo.
* * *
Država Ohio je prednjačila v številu poročil, s 558,707,801, in druga je bila Illinois s 541,160,932, Na dolge razdalje in carinski promet je bila prva Pennsylvania z 20,409,621 ‘sporočili, a New York druga z 20,367,024 sporočili. Povprečno je bil en telefon na vsakih štiriintrideset oseb in vsaka oseba je govorila petinšestdesetkrat na leto.
San Francisco, z enim telefonom na devet osebje bite najbolje s telefonom opremljeno mesto v Združ. državah 1. 1902., dočim je bil Cleveland na drugem mestu s telefonom za vsacih dvanajst oseb in Boston na tretjem s telefonom na vsacih devetnajst prebivalcev. .
Obenem poročite kaže, da je dne 1. jan. 1901 bite število telefonov za Združ. države 3,400,000 in število za Evropo 1,485,784.
* * *
Poročite pravi, da občinstvo rabi telegraf samo nekaj nad enkrat na leto po glavah, dočim je število telefonskih sporočil že petinšestdeset po glavah.
Kupčijski brzojavni (telegrafski) sistem v deželi je lastoval in opravljal 1,318,350 milj žice 1. 1902. Dodatno je bite 16,677 namorskih milj podmorskega kablja. Vseh sistemov je petindvajset in skupne glavnice imajo naložene za $195.503,775- Izplačate se je 829 uslužbencem in ,26,798 dnevnim uposlencem ali dninarjem $15,639,673.
Železniško - telegrafskemu sistemu je pripadalo 684 kompanij, ki so upoštevale 30,336 ljudij in jim izplačale $20,040,730. Število sporočil 1. 1902. za železniški posel je bilo 201,743,756.
“BISERNICE”.
“Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. V Adlešičih nabral Ivan Sašelj„ župnik.” Tako je naslov prekrasni knjigi, ki se dobiva odslej na prodaj* v knjigarni “Ani. Slovenca”, po 50c iztis.
Čujte,* kaj piše ljubljanski “Slovenec” o tej zbirki, ki bo dobrodošla zlasti našim Belokranjcem. Piše namreč:
Kdor prebere to knjižico, temu stopi pred oči p.opolni Belokranjec: Čudovit in bogat po svojem jeziku, originalen po: svoj ih pregovorih, zdaj vesel in razposajen v svojih popevčicah in nato strog in moralizujoč v pobožnih verzih. Ne moremo dovolj pohvaliti te srečne misli, da je treba izdati belokranjsko narodno blago posebej. Tu je ležal zaklad, ki ga je še mogel dvigniti sedanji rod, prihodnjemu pa bo morda že nedostopen in izgubljen. Če se nabere narodnega blaga iz Bele Krajine še več, smo prepričani, da ne ostane brez vpliva zlasti na razvoj našega pesništva in književnega jezika. Nekatere lirične pesmi so pravi biseri v tej zbirki in težko bi jim bite dobiti ' celi Štrekljevi zbirki enakih. Ako poj'dej'ö naši mladi pesniki sem v šote,
bi nastopila naša umetna pesem edino pravo pot, ker se bo naučila one narodne ljubkosti in preprostosti ter se navzela one toplote čustvovanja, ki je sedaj iščemo zastonj med mladimi. Zato lahko rečem, da je izdana zbirka prva podlaga ;za veliko šote pesnikov, kot so si jo sezidali vsi večji narodi, v v katero so hodili vsi največji talenti. Menimo, da v tem oziru ne moremo dovolj prevdarjati pomena te knjižice. —A še bogatejši vir je ona za jezikoslovca. Ne le obširen besednjdk na koncu zbirke, ampak vsak verz nam diha belokranjske moči in živahnosti, ki ni nikoli v zadregi za nenavadno le-hak in obenem lep izraz. Ta krasni jezik že izumira in velika škoda bi bila da bi izumrl brez koristi ?a slovenski književni jezik, ki seob njem lahko oživi, pokrepi in obogati.—Sploh je cela knjiga kakor lepa, nenavadna pesem iz skritega kota naše domovine, a pesem, ki izzveni in umrje vsak trenutek. Priporočamo knjigo zlasti Belokranjcem v tujini, ki jim bo kakor lepe sanje o domačih tezah in vinogradih.—G. Šašelj se je potrudil, da je ohranil jeziku v besedah in oblikah popolnoma belokranjski značaj. Zbirka je sestavljena skrbno in z velikim razumevanjem dane natege ter služi gosp. nabiralcu v veliko čast, a nam v še večje veselje.
Jubilejna slavnost krompirja.
Pred tremi leti (1903). slavila se je tristopetdesetletnica uvedenja krompirja, v Evropo. Najprvo se nanyec omenja v nekem pismu, tiskanem (?) v Sevilu od Petra Cieca, da prebivalci ] Peru v Ameriki sade nekake okrogla-ste sadike v zemljo. Prvo ime, katero je krompir v Evropi imel, bite je italijansko “tartufolo”. Leta 1853 so postavili spomenik v Offenburku na Badenskem Francu Drake-ju, o katerem se pravi, da je prvi (pred ^500 leti) prinesel krompir v Evropo. L, 1616 prišel je “tartufoli” kot posebno imenitna jed na francosko kraljevo piizo. V Prago dobili so krompir z Irskega, od samostana Hyberniskega. Dalje po Čtškem razširjal ga je od leta 1732 nadškof praški Danijel Josip Mayer, kateri je svojim sorodnikom daroval vrečo krompirja, da so ga med ljudi razdelili. Šele v drugej polovici 18. stoletja premagali so prijatelji tega sadeža razne pomisleke in odpore, s katerimi se je • priprosto ljudstvo krompirja branite. Pruski kralj Fr-derik Veliki je naročal vojakom ob vojski v Šleziji, da so priporočali kmetom sajenje krompirja. V Avstriji je to zadevo podpiral najbolj cesar Jožef
II.	Na Francoskem dal je lekarnar Parmentier nasaditi veliko njivo samega krompirja. Ob potih na okoli njive napravil je table z napisom: “Kdor izkoplje ta dragoceni sad, bode hudo kaznovan.” Čudno!—Kar prej ni doseglo priporočanje in ponujanje, napravite je žuganje. Kmetje in vsi prebivalci na okoli kradli so krompir na vso moč, ga poskuševali z kuhanjem in pečenjem, shranjevali ga za zimo in za spomladno sajenje. Ko je kralj Ludovik XVI. izvedel to, dejal je lekarnarju prijazno: “Gospod, vi ste razširili med ljudi kruh ubogih.” Kmalu za tem jeli so kralj in celi dvor nositi za klobuki kakor tudi na prsih kot novost—cvet od krompirja. V poznejših letih bite je zloženih marsikje več pesmi—krompirju na slavo.
Junaška natančnost.
Grof de Mornay je umrl 1. 18.. v Parizu, v hotelu Souet. Z vso skrbjo mu je stregla v rastoči bolezni usmiljenka. Bila je dvaindvajsetletna sa-mostanka nenavadne zunanjosti. Solznih oči se je ozirala sedaj na bolnika sedaj na uro. Ura je bila 8, zvečer. Odbila je potem y2g. Takoj se je vzdignila, sklonila še enkrat nad bolnika in težko, težko se odpravljala na odhod. Duhovnik klečeč ob postelji bolnika, jo je ustavljal: “Ostanite ven-der sestra, da zatisnete oči—očetu, ki vsak hip ugasne!” “Ne”, je odgovorila, “moje redovno pravite mi veleva, da sem ob 9. uri v samostanu. Hudo, prehudo mi je iti od očeta, a dolžnost mi je nad vse”. V zadnje je objela očeta, ki pa se te ločitve ni več zavedel in se je odstranila. Še isto noč je grof umrl. Ta usmiljenka je bila Lu-jiza grofica Mornay, nečakinja dalmatinskega vojvode,—Z evangeljsko srčnostjo se je ločila bila od doma in od bogastva? Stotisoč frankov letnih dohodkov je popustila in se zaročila z uboštvom. Saj veli evangelij:	“Za
tega voljo človek zapusti očeta in mater." (Mark. 10, 7.)
Sv. kri.
Sv. Magdalena Pačiška je nekfoč na izpovedi videla v duhu, kako je tekla iz Jezusovih ran sv. kri .na redovnice, ki so se izpovedovale. Očistila jih je madežev in napolnila z milostmi. Polna hrepenenja je zaklicala svetnica: “Še na-me, o Gospod, še na-me!”— Se na-me, kristijan!
Sladka hrana in kisel želodec.
Mnogi ljudje si predstavljajo, da je kisel želodec samo posledica premnogo zaužite sladke hrane. Dostikrat je želodec bolan in kiselina, zopern dih, slab vkus v ustih, glavobol, slabost, bljuvanje, bolečina v želodcu so samo znaki resnejše neprilike. Najmodreje storiš, da preprečiš neprijetne posledice, če nemudoma izpiješ prijetno in uspešno zdravilo—namreč Severov želodčni grenčec. Odobravajo in priporočajo ga tisočeri ljudje, ki so ga rabili zadnjih 25 let. Cena 50c in $1.00 v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Podpisovanje ruskega posojila v Parizu. Glasom nekega brzojavnega poročila iz Pariza se računa, da bo rusko posojilo tamkaj dvajsetkrat podpisano.
Levi napadli mesto. V angleški centralni Afriki so napadli neko mesto lačni levi. Najprej so raztrgali enega prebivalca zunaj mesta in nato so prileteli v mesto samo in divjali po ulicah. Raztrgali so več oseb.
Ženske profesorice na gimnazijah.
Badenski minister prosvete je dovolil, da smejo žene, ki so absolvirale vseučilišče, kot profesorice v ženske srednje šole. Pozneje bodo smele poučevati tudi v nižjih razredih deških gimnazij,
Truplo v kovčegu. Pred tremi meseci je prišel k tiekemu prevozniku v Frankfurtu elegantno oblečen gospod ter ga prosil, naj shrani zaboj, ki bo dospel po železnici, dokler ne pride ponj. Ker pa je začel sedaj prihajati iz zaboja mrtvaški duh, so zaboj oblastveno odprli ter našli v njem truplo.
Dolgovi evropskih mest. Pariz je
imel leta 1900 samo 2 milijardi 611 milijonov frankov dolga. Letne obresti znašajo “samo” 103 milijone frankov. Berolin ima dolga 300 milijonov mark. Mnihov 134 milijonov. Lepe svotiee!
Veliko razburjenje vlada v Londonu, ker se namerava poleti naseliti na Angleškem nad 80,000 revnih ruskih judov, po posredovanju judov v zahodni Evropi. Konservativni listi napadajo liberalno vlado, ker je omogočila naseljevanje judov. Z zadevo se bo pečala angleška spodnja zbornica.
Samega sebe obsodil. V Monako-
vem bi bil moral biti sojen kmet Matija Poeltl, ki je umoril štiri svoje otroke (nekateri pravijo da 18) takoj po rojstvu s tem, da jim je zlomil po eno rebro. Noč pred obsodbo se je obesil.
Kardinali navzoči pri dineju. Dine-
ja, ki je bil prirejen na čast ameriškega poslanika Whiteja v Kvirinalu, so se udeležili tudi kardinali Vannu-telli, Satolli, Martinelli. in Matthien kot odlični gostje. To je prvi slučaj, da so se kardinali udeležili take ofici-elne prireditve v Kvirinalu.
“Pall Mali Gazette” poroča iz dobro
obveščenega vira, da se v prvih dneh septembra sestanejo v Darmstadtu kralj Edvard, cesar Viljem in car Nikolaj. Ruska carska dvojica z rodbino odpotuje iz Rusije koncem avgusta ter se poda v Darmstadt, da obišče hesenski dvor.
V spomin padlih konj. V Jokohami
je obhajala velika množica ljudi slovesen spomin na v vojski padle konje. Mimo posebnega žrtvenika so se pomikale dolge vrste vojakov, ki so na glas slavili lepe lastnosti konj. Nekatere ženske so bile vsled tega tako ginjene, da so jokale.
Maščevanje nad ženskami. V Velikem Varadinu je bil velik strah za ženske neki Aleksander Nagy. Ta jih je namreč škropil po obleki s črnilom in raznimi barvami. Ko so ga prijeli, je rekel, da mora to delati, ker mu veleva tako notranji glas. Pred letom ga je pustila nevesta in takoj je pričel z maščevanjem. Dali so ga na opazovalnico za umobolne.
Varčnost. Najbolj varčni so Danci,
kjer ima vsak drugi prihranke (50 odstotkov); najmanje štedijo Rusi, šele vsak trideseti ima prihranke (3 odstotke). Na Ruskem imajo prebivalci povprečno 16 K prihrankov, na Danskem 302 K. Po Dancih pridejo Nemci, Švedi, Belgijci, Holandci, Francozi, Avstrijanci in Lahi. Na Avstrijskem največ prištedijo Čehi, najmanj Mažari (6 odstotkov).
Proti pangermanstvu. V Rimu je
pričel izhajati list “Courier de Balkan”, ki obdeluje zlasti balkansko Vprašanje. Vse tega se tičoče odno-šaje pretresa list v svrho iskrenega pomirjenja in zbliževanja balkanskih narodov, da bi se tako mogla postaviti trdna meja pangermanskelnu napredovanju, ki preti eksistenci balkanskih narodov. List se tiska v francoskem in italijanskem jeziku.
Sobieski in nemški šovinizem. V nemških vojaških listih so bili v zadnjem času objavljeni razni članki, ki poizkušajo zmanjšati zasluge Janeza Sobieskega pri obleganju mesta Dunaja 1. 1683. V listu “Danzers Armee-Zeitung” neki nemški stotnik imenuje junaški čin Sobieskega “legendo”, drugi vojaški pisatelj Kerehnave v istem listu hoče dokazati, da bitko pri Dunaju leta 1683 je odločila nemška pehota na levem krilu brez vseh zaslug Sobieskega. Proti takemu zlobnemu obrekovanju izpod peres neruskih šovinistov je nastopil Poljak Ja-gielski, stotnik 3. ulanskega polka v listu “Vedette” ter na podlagi zgodovinskih dejstev z veliko spretnostjo popisal celo bitko pri Dunaju z vsemi njenimi detajli tako, da so nemški šovinisti sedaj popolnoma utihnili in gotovo se ne bodo več upali kratiti zasluge velikega poljskega kralja Sobieskega.
Redoljubna.
On: “Pa poglej, ženka, bucika za lase v juhi!”
Ona: “Sedaj šele vem, kam izginja-1 j o naše reči—sezuvač tudi manjka!”
• /
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Pr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, III. T\ N a vsaki steklenici j e AI Anaša varnostna znamka \|r “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. FL Ad. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York.
Velika prodajalna krasnega blaga.
KISE SLOVENSKE EOSPODIKJE VEDO
da bo pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje syojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zel-o okusna ter je garantirano cista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 453]
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th.ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111.
---AOOA--
ostiluičar ....
G
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
DR. STRUZINSKY,
809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ELL.
ODPRTO VSAKI ČAS.
S. HONET,
KROJAČ,
918 Chicago Street,	Joliet, 111.
Šivam, popravljam in Čistim obleke. Po najnižje ceni.
fflAUSAR BROS..
200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Pino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Box T7—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali
Stone City Buffet
GEO. BAJT, lastnik.
107 Ruby Street.
N. W. Phone 4391
$18.60 v New Haven, Conn, in nazaj
več $1.00, iz Chicage, po Nickel Plate železnici, dne 2., 3., 4. in 5. junija; tudi skozi New York City za izletne ceno. Povratek veljaven do 30. junija, če se prosi podaljška. Nickel Plate office, Room 298, 113 Adams st., Chicago.	3 t 23.
Zlati ženitovanjske prstani.
Raznih vrst in velikosti.
Ta prodajalna je ena največjih v kateri si zamorete kupiti zlatnino po najnižji ceni.
Vse blago je jamčeno.
ROBT P. KIEP
ZLATAR,
207 N. Chicago St. JOLIET
Tki Joliet Jational ut
Razpošilja denar na vse krajo sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. HASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik,
Na voglu Chicago in Clinton ulic
Pozlačena ura za $3,98
še nikoli ni tila ponujana.
Mi vam pošljemo za prost pre-led 14 karatno zlato uro z verna pokrovama, z gornjim uavijakom in z nafinejšem ko-esom, C. O. D. le za $3.98 in expresne stroške. Jamčena je za 20 let, verižico z vsako uro. Ta ura pe bo postala črna kakor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, posebno za železniške uradnike. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 in marsikje jih prodajajo po $10. e nam pošljete $3.98 pridenemo k uri še prstan, ali nož zastonj in 'pošljemo vse po pošti ne da bi vas kaj stalo. Eno uro dobite zastonj, če jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro. M.Rech & Co., Jewelers, Dept. 183 Chicago, III
John Stefanie
na voglu Ohio in Chicago St.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
“The D. S,” lOc. in ‘leeMani’’ 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Prvi slovensko - hrvaški
“DOM”
v Rockdale. 111.
Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke. Rojaki dčihro došli.
Valentin Fajnik, lastnik,
Chicago Phone4653.
USTANOVLJENA 1871.
Tie fflllConnly National Bani
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J.	A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredse 0. H. TALCOTT, blagajnik
Pasdertz & Terlip 4?
1100 Broadway, Joliet, 111.
kjer se teči vedno sveže pivo in druge izvrstne pijače ter prodajajo lepo dišeče smodke.
Rojakom se priporočava v obilen noset.
ÍÍÜÜ&.
►040«IH<M04<HO«(H9«OM404IM<H9404040«OfO«04(H04«0
=6)	@r=_________________$
K. S. K.
JEDNOTA
(♦0»00^0^340^0^0^0^0^0^0^0^0^0^0^0^0^0^0^0^0^0^0^0^S
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898.
Glavni tajnik:.
II. Tajnik:.......
Blagajnik:........
Duhovni vodja:.. . Vrhovni zdravnik:
Predsednik:............John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
I.	Podpredsednik:...............Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik:..............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
......Josip Dunda, Golobitsh pidg., Joliet, 111.
Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
. Rev. John Plevnik, 620—10th St., Waukegan, 111. Dr. Martin Ivec, 360 Garfield ave., Chicago, 111. NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
*	Jos. Sitar, 80s N. Chicago St., Joliet, 111.
FINANČNI ODBOR:
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111.
George Laic, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111. PRAVNI ODBOR:
Joseph Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111.
Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. PRIZIVNI ODBOR:
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111.
.	Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111.
PRISTOPILI ČLANI:
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 9665 Matevž Urban, roj 1876, spr. 24.
maja 1906.	Dr št. 22 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 9666 Franc ^tajduhar, roj 1887, 9667 Matija Barkovič, roj 1887, 9668 Peter Starešinič, roj 1887, 9669 Jurij Jurkovič, roj 1886, 9670 Tomaž Saksman, roj 1885, 9671 Salvator Voipe, roj 1883, 9672 Janez Držanič, roj 1883, 9673 Jurij Štulec, roj 1871, 9674 Tomaž Košarač, roj 1869, spr. 24. maja 1906.	Dr.	št. 135 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 9675 Frank Čadonik, roj
1887,	9676 Anton Krušac, roj 1886, spr. 24. maja 1906. Dr. št. 123 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn. N. Y., 9677 Jernej Habjan, roj 1885, 9678
Marko Supančič, roj 1885, 9679 Janez Kežman, roj 1881, 9680 jožet lvan-' šek, roj 1880, 9681 Mihael Urek, roj 1880, 9682 Štefan Krische, roj 1872, 9683 Jožef Kovačič, roj 1865, spr. 24. maja 1906.	Dr. št. 94 članovi
!K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 9684 Franc Štempihar, roj. 1869, 9685 Mihael Groblar, roj 1864, spr. 24. maja 1906.	Dr.	št. 100 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59. Eveleth, Mimi., 9686 Jožef Mihelčič, roj
1888.	9687 Jožef Godec, roj 1888, 9688 Mihael Lipovec, roj 1883, 9689
Lovrenc Boc, roj 1882, 9690 Janez Prijatelj, roj 1877, 9691 Anton^Cimper-man, roj 1876, spr. 24. maja 1906.	Dr. št. 244 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 9692 Peter Konte, roj 1883, 9693 Franc Kromar, roj 1881, 9694 Mihael Auguštin, roj 1880, 9695 Franc Maurer, roj 1879, 9696 Janez Požar, roj 1879, 9697 Anton Globokar, roj 1871, spr. 24. maja 1906.	Dr. št. 71 članov.
K društvu sv. Jožefa 76, La Salle, 111., 9698 Andrej Sorčič, roj 1882, spr. 24.
maja 1906.	Dr. št. 16 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 9699 Franc Krušnik, roj 1879, spr. 24. maja 1906.	Dr. št. 59 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 9700 Franc Šušteršič, roj 1877, 9701 Matija Roda, roj 1872, spr. 24. maja 1906. Dr. št. 75 članov. K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 9702 Filip Lipovšek, roj 1880, spr.
24.	maja 1906.	Dr. št. 56 članov.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 9703 Janez Gačnik, roj 1888, 9704 Peter A. Elich, roj 1886, 9703 Jožef Germ, roj 1885, 9706 Jakob Krašovec, roj 1883, 9707 Janez Šparovc, roj 1883, 9708 Janez Kotnik, roj 1882, 9709 Anton Kaplan, roj 1881, 9710 Franc Gačnik, roj 1880, 9711 Anton Krašovec, roj 1879, 9712 Andrej Krničar, roj 1878, 9713 Jožef Pugelj, roj 1878, 9714 Janez Arko, roj 1877, 9715 Franc Boben, roj 1877, 9716 Matija Kaplan, roj 1877, 9717 Anton Okoren, roj 1876, 9718 Jernej Zdravje, roj 1876, 9719 Anton Škufca, roj 1876, 9720 Andrej Perman, roj 1872, 9721 Anton Ko-stelc, roj 1870, 9722 Rok zadnikar, roj 1869, 9723 Janez Vidmar, roj 1866, 9724 Andrej Perko, roj‘1863, spr. 31. maja 1906.	Dr. št. 331 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 9725 Jurij Juršinič, roj 1879, spr.
24. maja 1906.	Dr. št. 118 članov.
K društvu sv. Roka is, Allegheny, Pa., 9726 Janez Zupančič, roj 1863, spr. 24.
maja 1906.	Dr. št. 99 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 9727 Anton Celar, roj 1863, spr. 31. maja 1906.	Dr. št. 40 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 9728 Franc Rode, roj 1882, 9729 Franc Sajovic, roj 1877, spr. 31. maja 1906.	Dr. št. 397 članov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 9730 Janez Jerič, roj 1886, 9731 Anton Šušelj, roj 1879, 9732 Janez Primc, roj 1879, spr. 31. maja 1906.
Dr. št. 108 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 9733 Janez Matjašič, roj 1880, 9734 Franc Črnugelj, roj 1877, 9735 Jožef Benčič, roj 1866, spr. 31. maja 1906.
Dr. št. 79 članov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 9736 Vasilij Šajatovič, roj 1883, 9737 Anton Nemanič, roj 1876, spr. 31. maja 1906.	Dr. št. 59 članov.
K društvu sv. Jožefa S3. Waukegan, 111., 9738 Peter Mravle, roj 1888, 9739 Peter Srnovršnik, roj 1883, spr. 31. maja 1906.	,	Dr. št. 234 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 9740 Matija Sedlar, roj 1883, 9741 Jožef Hren, roj 1868, spr. 31. maja 1906. Dr. št. 79 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 9742 Jožef Kovačič, roj 1886, 9743 Karol Peretin, roj 1884, 9744 Jurij Katošič, roj 1884, 9745 Janez Ko-lenec, roj 1883, 9746 Anton Maljevec, roj 1881,'9747 Lovrenc Blažina, roj
1877,	spr. 31. maja 1906.	Dr. št. 27 članov.
K društvu Friderik Baraga 93, Chicholm, Minn., 9748 Štefan Zgonc* roj 1879,
spr. 31. maja 1906.	Dr. št. 14 članov.
PRESTOPILI ČLANI:
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Štefana i, Chicago, 111., 8878 Janez Bobič, 4. junija 1906. I. dr. št. 107 članov. II. dr. št. — članov. SUSPENDOVANI ČLANI:
Od društva sv. Čirila in Metoda 8, Joliet, 111., 759 Daniel Stua, 2650 Anton Dovjak, 6222 Peter Kimak, 31. maja 1906.	Dr. št. 102 člana.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 2548 Janez D. Špehar, 8504 Janez Reba, 31. maja 1906.	Dr. št. 331 članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 8833 Alojzij Urbančič, 4521 Janez Bolite, 28. maja 1906.	Dr. št. 26 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84,_Triinountain, Mich., 7869 Vinko Černič, 7874 Mihael Štimac, 31. maja 1906.	Dr. št. 81 članov.
ODSTOPILI ČLANI:
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 7580 Nikolaj Belopavlovič, 31. maja 1906.	Dr. št. 330 članov.
Od društva Marije ,Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 7884 Nikolaj Štimac, 31. maja 1906.	Dr. št. 80 članov.
PRISTOPILE ČLANICE:
K društvu sv.. Vida 25, Cleveland, O., 2750 Jera Kocjančič, roj 1873, spr. 24 maja 1906.	_	Dr. št. 112 članic
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 2751 Ana Mrzljak, roj
1878,	spr. 24. maja 1906.	Dr. št. 29 članic
K društvu sv. Cirila in Metoda 59. Eveleth, Minn., 2752 Margareta Nose, ro,
1886, 2753 Helena Štrukelj, roj 1886, spr. 24. maja 1906. Dr. št. 31 članic K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 2754 Marija Šuštaršič, roj 1884, spr 24. maja 1906.	-	Dr. št. 8 članic
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2755 Marija Fritzl, roj 1888, 2756 Karolina Mohar, roj 1884, 2757 Marija Sparovc, roj 1884, 2758 Jožefa Škufca, roj 1881, 2759 Frančiška Bessel, roj 1880, spr. 31. maja 1906.
Dr. št. 165 članic
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 2760 Ana Juršinič, roj 1883, spr.
31.	maja 1906.	Dr. št. 58 članic.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 2761 Marija Cetinski, roj 1881, spr. 31.
maja 1906.	Dr. št. 38 članic
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 2762 Uršula Šimanič, roj 1864, spr. 31 maja 1906.	Dr. št. 49 članic.
K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 2763 Frančiška Br.el, roj 1883, spr.
3i. maja 1906.	Dr. št. 24 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 2764 Katarina Blažina, roj 1888, spr. 31. maja 1906.	Dr. št. 4 člinice.
SUSPENDOVANE ČLANICE:
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 515 Barbara Stua, 2145 Marija Kimak, 31. maja 1906.	Dr. št. 32 članic.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 1817 Marija Bolite, 28. maja 1906.
Dr. št. 7 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote, Joliet, 111.
Joliet, 111., 5. jun.—Društvo sv. Antona Pad. št. 87. K. S. K. J. ima prihodnjo nedeljo zborovanje in so vsi bratje naprošeni, da se udeleže te seje in da prineso spovedne listke, ker zdaj je zadnji čas; kdor ga ne prinese, ž njim se bo ravnalo po pravilih. Prihodnji teden t. j. 13. jun. bomo obhajali praznik sv. Antona Pad. in so vsi bratje naprošeni, da se udeleže sl>. maše, ki bo za to društvo tisti dan.
Zdaj se pa še prav lepo zahvaljujemo vsem našim Slovencem, ki so nam tako lepo pomagali na pikniku in posebno pa našemu Slov. pevskemu društvu, ki nam je zapelo par lepih pesmi, kakor tudi vsem tistim, ki so so nam kaj pripomogli k tej veselici. Res je bil tisti dan skoro neprestano dež in slabo vreme, pa smo vsejedno še precej dobro napravili. Čistega dobička je bilo $102.28.
Konečno naznanjamo, da je dose-daj pristopnina sanjo $2. Kdor želi, lahko pristopi. Društvo cjobro napreduje glede števila udov in denarja. Kdor hoče, naj pride v nedeljo na sejo-	Odbor.
So. Chicago, 111., 4. jun. — Gospod urednik “Am. Slovenca”, prosim, ako ni prepozno za ta teden, oznanite v cenjenem nam listu ta moj oglas.
Tukaj pri nas smo imeli veliki Izlet včeraj, to je v nedeljo 3. junija t.l., ker je društvo sv. Jožefa N. H. Z. imelo blagoslovljenje novega bandera. Izleta so se udeležila naša domača društva, v prvi vrsti godba, za njo’ Vitezi sv. Florijana, drugo društvo sv. Miklavža, tretje društvo sv. Petra in Pavla, četrto društvo sv. Jurija, potem druga godba, za njo društvo sv. Spasitelj Lika i KrbaVa, za njimi društvo Ka-ragjorgjevič I; nato v kočiji botri Frank Medosh in soproga z novim banderom, v drugi kočiji tovariši in tovarišice, v tretji pa mlade deklice, lepo ovenčane; za tem pa društvo sy„ Jožefa, katerega krasno bandero je bilo blagoslovljeno v našej cerkvi sv. Jurija. Po cerkvenem .obredu smo vsi skupaj odkorakali v Lakeside Grove nasproti cerkve, kjer se je za-zabava nadaljevala. Prihodnjo nedeljo bo pa naše najstarejše društvo Vitezov sv. Florijana imelo v istem prostoru svoj I3letni izlet in piknik. Uljudno vabim v imenu društva vse rojake na to našo zabavo, katerim je mogoče se udeležiti. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor.
S spoštovanjam ostajam Vam udani Frank Medosh,
predsednik Dr. V. sv. Florijana.
Z Bogom!
Pred odhodom i^ Jolieta kličem vsem svojim prijateljem in znancem v Jolietu in Chicagi srčni z Bogom in na svidenje!
John Mutz, Joliet, 111.
Pred odhodom v staro domovino kličem vsem rojakom, posebno pa v Cumberlandu, Wyo., bratu in njegovi ženi in bratrancu:	Z Bogom!
Gregor Orešnik, Chicago, 111.
Odprto pismo Slovencem
Spoštovani gospod in zdravnik Dr.
E.	C. Collins M. D., New York.
Leto je minilo, kar ste mi po-sljali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam neštetokrat zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem *
Jakob Z agar,
Box 131, Delagua, Colo.
Druge razmere, druge navade.
Vemo, da je nemogoče za nas vse, jednako živeti. Svetovno delo je razdeljeno med nas in način življenja moramo prilagoditi našemu družabnemu stališču. Nekateri so uspešni v javnem življenju, drugi so srečni sredi svojih družin, tretji so obdarjeni s popolnim zdravjem in močjo. Kateri so najsrečnejši izmed vseh? Ako bi smeli izbirati med temi stvarmi, bi brez dvoma mi vsi izbrali popolno zdravje. V največ slučajih to lahko dosežemo. Če samo pomislimo, da so. prvi znaki bolezni mnogo lažje zdraviti nego bolezen sama. Trillerje vo ameriško zdravilno grenko vino vedno “premaga” take znake, kot so pomanjkanje slasti, slabost, nezadovoljnost, nepre-bavnost, nečista barva v licu. nervoznost. Podeli ti zdravo in krepčalno Spanje ter veselje do dela. Ohrani te zdravega in tako okrepi tvojo delavnost. V lekarnah. Jos. Triller, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Znati se mora.
Sharpsburg, Pa., 3. jun.—Prosim, g. urednik, da priložite mojih par vrstic v mili list A. S.
Dne 22. maja je odpotoval v staro domovino naš sobrat Josip Radovič. Kakor je znano vsem bratom našega društva Jezus Dober Pastir št. 49. K. S. K. J., je bil J. Radovič bolniški predsednik in nadzornik. Svojo službo je prepustil meni do dne 27. maja, na kateri dan je bila naša seja. Ali žalibog, na seji ni bilo člana, da bi bil službo sprejel. Zatorej, društveni so-bratje, prosim, da se udeležite seje dne 24. junija. Tistega dne bode volitev bolniškega predsednika in nadzornika.
Vsem članom našega društva naznanjam, da se je naš brat predsednik, g. Josip Rudman, preselil na št. 308— 3rd in Hawkins St., Rankin, Pa.
G. Rudolf Požek, radi svoje prijaznosti dobroznan vsemu slovenskemu narodu v Pjttsburgu, je trpel bolečine na glavi. Bolehal je 5 tednov. Oj, kako so bili veseli naši društveni brati, ko so ga spet zdravega zagledali na seji. G. R. Požek.je član našega društva, odkar se je začelo. Marsikaj je društvu dobrega storil, zato mu moramo biti hvaležni. Štiri leta je bil II. tajnik in tri leta predsednik. Na zadnji glavni seji se je bil zahvalil na svoji službi. Na njegovo mesto smo izvolili za predsednika g. Jos. Rud-mana, in reči moram, da društvo lepo napreduje pod njegovim vodstvom.
K sklepu svojega dopisa pozdravljam'vse člane in članice naše slavne K. S. K. J., a tebi, premili list “Am. Slovenec”, želim obilo novih in starih naročnikov in predplačnikov.
Geo. Veselič, I. tajnik,
4819 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa.
Ranjka cesarica Elizabeta je šla nekoč v spremstvu ene svojih dvornih dam na deželo se izprehajat. Na potu je šrečala deklici, ki sta se ji pridružili. Cesarica je dala vsaki nekaj sladkarij in srebern trdnjak. Otroka sta venomer govorila in to in ono popra-ševala, kakor da bi jima bila dobra gospa popolnoma neznana. Temu pa ni bilo tako. Ko sp prišli do cilja, rekla je cesarica: “Sedaj pa z Bogom, dobra otroka, le pojdita domov in pridna bodita!” In deklici'se oglasite: “Z Bogom, gospa cesarical”—“Ste me li poznali?” vpraša začujfeno Elizabeta. “Da!” pravita deklici. “In zakaj ste povedali to še le sedaj?”—Starejša se je odrezala: “V nas pravijo, da človek boljše izhaja, če se neumnega naredi.” Visoki gospe ste se prepričale prebrisanosti naroda in žal, da tudi malega samopridja. Vendar ste se smejali iz srca; še bolj pa ste se smejali deklici, ker ste imeli v roki lepa svetla trdnjaka.
A
Vrabci v sovraštvu.
V celem kraju Emden na Hanove-ranskem imajo proti vrabcem čudno zapoved. Do 1. grudna mora k županu prinesti vsaki posestnik, ki ima 1 do 12 hektarov zemljišča po 3 vrabce, oziroma mrtve vrabčeve glavice; kateri posestnik ima 12—25 ha zemlje po 6 vrabcev ali glav; kdor ima pa nad 25 ha zemljišča, treba mu je prinesti 12 vrabcev ali njih glav. Kdor tega naročila ne spolni, kaznuje se z' globo do 6 mark, oziroma z zaporom za to svoto. Občinski predstojniki morajo poročati oblasti, ali so posestniki ugodili tej zapovedi ali ne?—To kaže, da če se kje vrabci le preveč zaplodijo, so škodljivi polju, menda bolj nego katerikoli drugi ptiči.
Hibbing, Minn., 4. jun.—Društvo sv. Barbare št. 40. K. S. K. Jednote je opravilo skupno spoved dne 13. maja. Udeležili so se je vsi tukaj stanujoči udje. Opozarjam izven našega mesta bivajoče ude, ki še niso poslali spovednih listkov, da mi jih pošljejo. Vsak ud naj prebere društvena in Jed-notina pravila, da ne bo potem vpraševal, zakaj da je bil izločen.
S pozdravom	John Povše,
I. tajnik, 123 Pine St.
$19 v Boston in nazaj $19
več 81.00 iz Chicage po Niokel Plate železnici od 31. maja do 9, junija, vštevsi; tudi skozi New York City po izletnih cenah. Povratek veljaven do 15. julija, če podaljšate tiket. Za cene in, vse podrobnosti se obrnite na: John Y. Calahan, General Agent, Room 298, 113 Adams st., Chicago. 4 t 23
Pes—snažilec obuvali.
Joliet Citizens’ Brewing Co.
Collin» Street Joliet, Illinois
i najboljšega piva
v sodčkih in steklenicah.
Importirani duhan
prodajem na debelo in drobno.
V zalogi imam najboljšega importiranega ruskega in hercegovskega dnliana za eigarete
m pipe.
Turški duhan po $1.50, $1.75, $3, $2.50, $3, in $4 eden funt.
Ruski duhan po 45o, 55c, 65c, 75c in $1 eden. funt.
Pravi importiiani francoski in turški papir
za cigarete, 1 ducat po 24c, 30c, 40c, 65c in 75c. Naro :. :i) h . i >■-a .1 Min kem jeziku.
CHAS. STE1NGARD,
S23 Milwaukee Ave.	CHICAGO, ILL.
J
OLIET
UNION
BAND
Naznanjamo rojakom in slavnemu občinstvu, da smo se združili stara i» nova banda ter ustanovili bando po imenu JOLIET UNION BAND. Priporočamo se rojakom posebno pa društvam o priliki piknikov balov in drugih veselic in svečanosti.
Vsa naročila sprejema g.
Louis Mauser,
Manager.
Cor. Jackson in Ottawa Streets.	JOLIET, ILL.
E.Wunderlich Granite Go.
804-806-808 N. Hickory St. .Joliet, III.
Velika zaloga spomenikov
Angleški gentlemani se ne prikažejo nikoli na ulici, da se niso prej skrbno osnažili in olišpali. Neki Anglež, mu-divši se ravno v Parizu, namenil se je čez most reke Seine na drugo stran mesta. Med tem pa opazi, da ga je majhen psiček po obuvalu onesnažil. Ozre se in koj pri oglu neke hiše opazi ubogega moža, kateri ljudem za mali denar obutev snaži. Stopi k njemu. Ta je seveda drage volje to storil.—Ko pride Anglež drugi dan zopet ondi mimo, je psiček spet pri nogah z svojimi tacami in tako se zgodi spet tretjega dne. To je vzbudilo Angležu radovednost, da začne psa bolj natanko pozorovati. Opazi kmalu, kako beži pes k obrežju reke, ondi v blatu si tace omaže, pa se prikrade brž na most in vidivši koga z leskečiml čevlji, brzo mu jih z tacami omaže. Po-vpraševaje je Anglež zvedel, da je mož sUažilec lastnik onega psa in da ga je nalašč za to izučil, da ima on več dela. Anglež se čudi temu ter drago odkupi psa, katerega odvede seboj v London. Nekaj časa ga je ondi imel privezanega, ko ga je oprostil mu je čez par dni pobegnil in v par tednih opravljal je spet že svojo staro službo ob mostu v Parizu.
*
*
>■
m-
Srt
>■
!aj
M
C
Sd
O
ert
«
oe
o
a
Srt

Denarje v staro domovine
pošiljamo
za $	20.50	......____ 100	kron,
zal	40.90	..,....... 200	kron,
za I	204.00	......... 1000	kron,
za 11020.15	......... 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotab. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v II do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SASSER,
(GlasNaroaal
109 Greenwich Street, New York. 6104 St. Clair av., Cleveland, Ohio.
Henrik H. & Menno H.
S T-A- S SEN
Sobe 201 la 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JA VNI NOTAR
M
išča v w
Nase polruznice so: vChicagu Betha-ia and Resurrection Cemetery blizu Summit. Cook Co., in Naperville, 111. Chi. Phone 1872	N. W. Phone 499
Kupuje in prodaja zemljišča mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
)
Ta $30 zlata ura, za $1.50 na mesec.
j ie najboliia prilika, da 3i kupite zlato uro ali denar.Pokrov je pozlačen in graf iran, ima
Iz Chicage v Buffalo, N. Y.
in nazaj, po Nickel Plate železnici, za eno voznino in petindvajset c za vožnjo naokrog. Tiketi se bodo prodajali 9., 10. in 11. junija, s povratkom do 25. junija. Za podrobnosti: Nickel Plate Office, No. 113 Adams st., Room 298, Chicago, 111.	3t24
Sedaj i-
za mali---------------- r----
dvojni pokrov in je jamčena za 20 let.—Kolesovje je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do mi-aute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego $30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na exprès pošti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pa na obroke v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z naročbo.^ pošljemo vam lepo verižico in uro na nase stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9 00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov to je pošljemo va:n jo za $13.50. Pri naročbi nam naznanite, ali hočete rnoškoali žensko uro, z enim ali dvojnim Dokruvom.
M. Rech & Co , Jewel' rs, Dept. 282, Chicago, 111.
Govori nemško in angleško.
r*<
(
J.	F. Kil IT Gr
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Oba telefon 8. Joliet.
Sta.
M.
B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.

Življenje rešeno.
Staunton, 111., jan. 1905. Mo^a žena je že 2 leti tako bolehala, daje bila skoro blazna: zdravniki so jo lečili, a brez uspeha, dasi so stali $500. Potem ja bila 6 mesecev v bolnišnici, ko ji je bilo priporofieno pastorja Koeniga živčno krepilo, in to jo je popoljioma o-ždravilo in mislim,da ji je tudi življenje rešilo.	R. TAUFERT.
Gospa Hcltz iz Dunkirka, N. Y., piše; Boga hvalim za dobri učinek, ki ga je imelo pastorja Koeniga živčno krepilo, kajti poprej so me lečili štirje zdravniki in sem bila osem tednov v bolnišnici pa vse ni nič pomagalo, a 4 steklenice živčnega krepila so me ozdravile.
rt * CT AN I pošljemo dragoceno knjigo vsa-LAj I U11J kemu na zahtevo. Revni bolniki dobe zdravila brezplačno. To zdrazilo je več nego deset let pripravlja! Rev. Pastor Koenig, iz Fort Wayne, Ind., a sedaj ga prireduje
KOENIG MEDICINE CO.,
CHICAGO, ILL.
Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1.	0 steklenic za $5. V Jolietu ga je
dobiti v Holžhauerjevi lekarni na Chicago St.
Bar «s.
and Porter.	O
J. O SIsÆITIÎ
BOTTLER
Van Buren St., Joliet, III.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
/tv
Točim vedno sveže pivo, fino> kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
J. W. LOVE
MIZAR
Izdelujem vsa v mizarsl- r .stroka, ¿padajoča dela kakor; okna, vrata, miae, stole in drugo pohištvo.
Popravljam tudi pohištvo in drugo hišno pripravo, kupujem in proda jem tudi staro pohištvo.
Tel. stanovanja N. W. 747.
Bell Phone 1512. N. W. ISO.
315 N. JOLIET ST.	Joliet, 111,
German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL,
122 N. Bluff St. JOLIET, ILL.
Kam pa danes?
V Lockport!
Najboljše pivo, izvrstno žgan'e, vonjave smodke in česar ti še srce poželi, dobiš na razpolago pri meni, zatorej obišči mojo slovensko ffO-stilno, kjer vedno najdeš mnogo prijateljev in zabave.
ANTON DOVJAK
9th St., Lockport. lil.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass?
Chicago teief. 2794	W. teJef. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET, ILL
Pozor, rojaki!
UJCUl, «Cl ODUI V
Gostilno,
Slovencem in Hrvatom uljudno naznanjena, da sem otvoril prve vrste
Phoenix ) Buffet
1187 N. Hickory St., Joliet.
ANTON SK0FF.
N. W. Phone 609.
Delavska
agentura.
Ako potrebujete. delavcev ali delavk oglasite se pri nas mi Vam jih hitro preskrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet za hišno delo. Bobra plača.
M. PHILBIN
515 CASS STREET Chi. Phone 3932	N. W 5
Stanovanje 3541 Chicago Pl one
Ym
r
Morje, morje
r?
Portugalska novela.— Priredil F. K. ■——t»	..

Prvikrat jo je videl—črnolaso Ev-irozino Santeiros—Pedro Barboso na visokem železnem mostu, * ki veže Oporto s predmestjem Villa Nova de Gaia.
Obstal je in zrl ter hitel za njo, sledeč ji po vseh ulicah in trgih. Šla je z očetom svojim, Rodriguezom Santeiros, plaha in otožna v bolnišnico Dos Alienados.
“Gotovo obiščeta kakega ubogega bolnika”, govoril je sam seboj Pedro Barboso. Pozabil je že, da je šel zjutraj iz doma z namenom, nakupiti stvari za ladjo, kar jih potrebuje pri ribjem lovu. Šel je v malo preprosto gostilno, naročil si kozarec sladkega vina ter sedel k nizkemu oknu temne gostilniške sobe, tako da je lahko opazoval bolnišnico nasproti.
Počasi je srkal rujno kapljico. Pri zadnjem požiru je zaklical:
“Hola, gostilničar! Še eno kupo! Vaše vino je dobro, a moja žeja uprav velikanska.”
Stari Angelo Gambise je razkoračil, postavil pred gosta vnovič kupo ter se 'nasmehnil, rekoč;
“Imate posebno srečo! Bil je prvi kozarec iz soda, in to veste, kdor tega dobi, izpolni se mu ena želja!”
Pedro je pogledat starca ter se mu pomenljivo nasmejal, položil na mizo srebrn denar ter se neprestano oziral skozi okno.
Hlastno je popil drugo kupo, pogledal na uro in hitro vstal. Dve celi uri je zamudil samo zaradi dvojice črnih, ognjenih oči! Kako je mogel biti tako brezumen, tako otročji!
“Zdravi, gostilničar”, je še zaklical med vrati, ozrl se' še enkrat proti bolnišnici in žvižgajoč napev narodne pesmice se je izgubil v gnječi.na ulici.
Treifi dan po tem je prišel Pedro Barbase v malo ribiško vasico ob morskem obrežju. Vas se je imenovala Espinho. Pred dobrim letom se je omožila njegova sestra z ribičem Gesino, ki je' imel v tej vasi borno kočo. Mož ji je umrl vsied pljučnice. kaxn' si je nakopal med lovom na sardine, ko ga je zalotil vihar na morju. Pedro je obljubil, da bo pomagal vdovi zlasti pri vzgoji otrok. To mu bo tem iožje, ker je sam izurjen mornar, poleg tega pa zna spretno izdelovati različne lesne izdelke, rezbarije, lesene kipce i. dr. Vse take stvari radi pokupijo in dobro plačajo tujci, ki vsako leto obiskujejo Espinho zaradi krasne lege in vedno stanujejo v omenjeni ribiški vasici, odkoder je zlasti pripraven kraj za morske kopeli.
P.recej oddaljena od morskega obrežja stoji koča vdove Gesina; nizka je in mala, okna tako ozka, da se skozi nje ne vidi niti morje. Le v tihih nočeh se sliši bučanje ali vihar, ali pa skrivnostno pljuskanje morskih valov, ki se s silo zaganjajo ali pa nalahko objemajo morsko obrežje, kjer stoji vasica.
Tujci le poredkoma zahajajo v malo vdovino kočo, dasi je bivališče prav snažno in lično odznotraj. To store le, ako ni v novih hišah tik obrežja več prostora za bivanje.
Glavni dohodek prebivalcev je lov na sardine. Seveda jim mnogo pripomore k blagostanju denar, ki ga dobe od tujcev.
Le vdova Gesino je ostala vedno ubožna, ker so se vsied oddaljenosti njene koče od morja tujci le malokdaj oglašali pri njej. Ona je najubožnej-ša v vasi Espinho.
Pedro Barboso je zamišljen stal ob morskem obrežju, na katerem so bila lična bivališča, ter zrl na bleščečo gladino sinjega morja, čigar površina se je kot srebro lesketala ob jasnih soln-čnih žarkih. Vrnivši se je vstopil s prekrižanima rokama pred vdovo Gesino ter jo vprašal:
“Kdo je lastnik one bele hiše tik obrežja z visokimi okni in rudečimi okraski, vsa okna polna cvetic?” “Rodríguez Santeiros.”
“Gotovo ima mož mnogo premoženja?"
Vdova 'je molče pritrdila. “Premoženje, denai^ in srečo ima. Bil je prejšnje čase ravno tako ubog, kot vsi drugi, in se preživljal z ribištvom. Imela pa je njegova hišica prost in lep razgled na morje, zato so se tujci kar trgali za stanovanja pri njem ter mu plačevali velike vsote za najemščino. Ko so vas razširili in dozidali tudi cerkev, je prodal staro kočo ter si sezidal to ponosno poslop je. Mož je .sedaj najpremožnejši v vasi.”
. “In vi vsi ste mu seveda nevoščlji-,vi? Tudi ti, Marija Gesino?”
Vdova je globoko vzdihnila.
"Naj bo, kakor hoče, tožila ne bom. Toda stari Santeiros je menda s.srdčo v najožji zvezi. Prostor in zemljišče mu je prepustilo morje, denar pa mu puščajo tujci. Mi pa, kar nas je ostalih, živimo od žuljev svojih rok.” Pedro ni ničesar odgovoril na to, ampak zapel Veselo pesmico v posebnem narečju, ki se poje v Mirandi; Marija ga je pozorno poslušala. Pedro je imel prijeten glas, poln in čist kot glas zvona v Dos Clérigos.* Toda narečje ji ni bilo znano in ni ga razumela. Ko je končal, ga je vprašala: “Kakšna je ta pesem?”
“Cul sem jo popevati v Trazu os Montes;, vsebina je tako preprosta, a vendar izraža poseben ponos. Domi-
slil sem se je, ko si mi pripovedovala
o sreči in bogastvu starega Santeira. Vsebina pesmi je približno ta-le: Ljubša kot ponosna palača meni moja mala je koča, ker se nanjo z zavistjo tujec in gost ne obrača.
“Ali naj te podučim te pesmice, Marija?”
Odmajala je z glavo.
"Odkar je Gomez mrtev, se mi je petje omrzilo.”
Po kratkem odmoru, med katerim je Pedra opazovala, ga vpraša:
“Meniš li, da naj bo tudi meni moja koča ljubša, kot ona lepa hiša ,pa obrežju.
“Gotovo, Marija Gesino!”
“In zakaj?”
“Vsekakor zato, ker tam ne vidiš morja, ne čuješ njegovega bučanja, ker se njega valovi ne zaganjajo z vso silo ob kočo.”
“Jaz naj torej hvalim, kar ravno dela mojo kočo tako burno?”
“Gotovo, Marija; tvoji otroci, menim, da bi 'bili lahko bogatejši, nego oni bogatega Santeira.”
Vdova je zmajala z. glavo. Dasi ni razumela Pedrovih besed, mu vendar ni ugovarjala. Ni ga hotela spraviti v slabo voljo, ker je imel dosti skrbi zanjo in za njene otroke.
Ko sta se naslednjo nedeljo vračala od maše iz vaške cerkvice, je stisnil nenadoma Marijino roko ter jo šepe-taje vprašal:
“Kdo je orfa deklica z granatnimi draguljci na vratu?”
Marija Gesino se je nasmehnila. “Katera druga v vasi Espinho je pač v stanu oblačiti svilnati jopič in si vpletati lase z zlatim glavnikom, kakor le hči starega Santeira?”
“Za Boga”, šepetal je Pedro; “lepa je, kot jutranja zora in ponosna kot kraljica.”
Med kosilom ga vpraša Marija: "Zakaj si tako molčeč in zamišljen, Pedro?”
"Kakor v snu se mi dozdeva, da sem pred nekaj dnevi mudeč se v Oportu, videi Santeirovo hči iti v bolnišnico Dos Alienados.”	,
“To je bilo mogoče. Santeirova mati biva vsied neke neozdravljive bolezni tamkaj, in Santeiro jo večkrat obišče s svojo hčerko Evfrozino.” Poslej je Pedro jel pogostoma zahajati na morsko obrežje.
Vozeč se po morski gladini v lahno zibajočem se čolnu je prepeval pesmice svojim srebrnočistim glasom: njih odmev pa je segal do bele hiše, kjer je -sedela i-a oknom, polnim cvetočih nageljnov lepa Evfrozina ter se ozirala za njim.
V celi vasi n; bilo enakega Pedru; bil j e vitke postave, popolne moške lepote, drzen in pogumen. Prinesel ji je nekoč med raznimi rezbarijami tudi lepo izdelano malo srčece ter ga ji podaril. Zahvalila se mu je z iskrenim pogledom in mu stisnila roko. Očetu pa je pokazala le rezbarije, ki jih je kupila, srčece pa je skrila na srebrni verižici v nedrije.
Od tega časa se ji je razjasnil pogled, obraz ji je postal cvetoč, lica zardela.—Vsakokrat ko 'e začula njegov spev, mu je mahala ljubezenski pozdrav z robcem izza cvetic na oknu, in ko je odhajal iz cerkve, se mu je vedno najljubezniveje nesmejala. Nekega dne pa se je oblekel krepki mladenič v popolnoma nov žametast jopič, ovil si oftrog vratu svilnat rdeč robec ter se napotil ponosno in samozavestno v belo hišo na obrežju.
Prišel je prosit starega Santeira roke njegove edine hčerke. Evfro-zima je prisegla Pedru zvestobo in trajno ljubezen, zagotavljajoč ga, da bo le njegova, nikogar drugega, ker ga tako iskreno ljubi, bolj kot vse na svetu.
Po solnčnojasnih dnevih sreče so prišli temni oblaki nad Pedra in njegovo mlado, upanja koprnečo ljubav. Stari Santeiros se je izprva zaničljivo smejal, potem pa je postal jeze ves iz sebe in divji, pokazal je Pedru vrata ter še za odhajajočim vpil z odurnim glasom:
“Ce se bo še kak tebi enak beraški pritepenec drznil ozreti za mojim otrokom in denarjem, le povej mu, da bo dal Rodriguez Santeiros hčer le takemu zetu, ki mu bo polnovreden in ž njim enako premožen.".
Še enkrat se je ozrl Pedro na hišo, v kateri so bile za vedno pokopane njegove nade na srečo ljubezni. Bil je bled, težko je dihal in oči so mu žarele, ko je žugaje s pestjo starcu zaklical :
“Kdo ve, če ne bom kdaj premožnejši od tebe! Ne bahaj se in psovko o beračih ohrani zase! Poglej morsko valovje: Meniš li, da to ni vstanu izpodkopati tebi grob in zagrebsti tvojo srečo?”
Santeiros se mu je na ves glas smejal,
c	*	*	*
Ni preteklo mnogo časa od takrat. Nekega viharnega jesenskega dne je morje strahovito divjalo, temni oblaki so viseli pod nebesnim obokom, lilo je kot iz škafa in valovje se je z vso silo zaganjalo ob morsko obrežje ter izpodkopalo zemljo. Ob vsakem sunku se je zrušil v morje del zemlje. Hiše prebivalcev obrežja so se jele rušiti; culo se ni drugega, kot ihtenje ljudstva in bučanje valov razburkanega morja.
Pretresljiv klic in krič:	“Morje,
morje!” je šel od ust do ust. To ni bil zmagovit klic, kakor onih Grkov, ki so prekoračivši Kurdijsko pogorje prišli do Trapezunta in ugledavši Črno‘morje rfavdušeno klicali:	“Morje! Tha-
latta!”
Bil je klic obupa in strahu obmorskih prebivalcev Espinha.
Hiša za hišo se je zrušila, ulico za
fl ^\	J	J *	*	\ *	*	JOSEPH TBISBJVÄ
Radosti življenja m
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pffe-
bavljanja, ker
or
'Ter v/«1
tEGlSTERCO*
'Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
Dobro prebavljanje. 1 )ol»i*<» zdravje.
Močni živci. Močne mišice.
I >oli»'o življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže t^ega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! ~ Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se marate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.

JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetab:
Trinerjsvem brinjevcu, slivovici, trpiuovcu in konjaku.
Jacob Pleše MESNICA.
P| 911 North Scott Street. ! JOLIET, ILLINOIS.
ñllllllllimilllillIKItlUlifr-
Herbst&Sin
i Pogrebnik in i balzamovalec <
Chicago Phone 562... .Northwestern 861 Res. Chicago Phone 1373
108 Jefferson St.
JOLIET, ILL.
IST Govorimo po nemšk o.
Odporto po dnevi in po noči.
Ako hočete barvati svojo hišo, kupite si
“Patton’s
Sim-Proof
Paints”
garantirana je za 3 let ter je najboljša na svetu. Dobi se pri
FLEXER & REICHMAN N
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exchange Streets
JOLIET, ILL.
GLUH ZOPET SLIŠI
če rabi moj Ušesni balzam, ki trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ušesih in nagluhost ampak tudi popoluo gluhoto. Cena z navopom in poštnino je. $1.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center aver, Chicago, 111. Cenik pošiljam zastonj
ulico so požrli pogubonosni valovi. Edina cerkvica je ostala cela.
Starega Santeira in njegovo hčer je vzela vdova Gesino pod krov svoje gostoljubne koče. Postal je v istini berač, a Pedro mu sedaj ni ničesar očital.
Lov na sardine je bil vedno srečen zanj in izdeloval je tako lične lesene izdelke in rezbarije, da je njegova krasna mlada ženska lepa Evfrozina, vsako nedeljo lahko oblekla svileno krilo in vpletala v bujne lase zlat glavnik, edino bogastvo, ki je izmed vsega obilnega lišpa od tiste strašne nqči še ostalo.
Marija Gesino pa je zadovoljna s svojo kočo, četudi je oddaljena od morja; zato je varna pred požrešnimi morskimi valovi.
Denar na posojilo.
Pogojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Mtjnroe Bros.
C. W. Brown, pred s Robt. PUoher, pod pred«. W. G. Wilcox, kasir.
ioiial
Kapital $100,000.00. BARBEE BUILDING. JOLIET, ILL.
E.PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
Izdelovalci
Pivovarna: South Bluff Street.
PAL ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
JOSEPH STUKEL,
avs. zastopnik.
JOLIET, ILLINOIS

Matija Pogorelc,
Trgovina z Zlatnino
IN

Ivn j ig-anii.
Naslov za zlatnino je:
iMIeitii Pogorelo
1114 Hey worth Bldg., - CHICAGO, ILL.
Naslov za knjige in cenik je:
Mlsitti Pogorelc
Box 286	-	- WAKEFIELD, MICH.

PIŠITE PO CENIK !

pw’c' : v
. ■


SEDAJ SETVAM PONUJA
lepa prilika
AKO ŽELITE KUPITI FARMO
Na prodaj imam več KRASNIH FARM v Missouri, katere obstoje iz 40 do 160 oralov v enem kosu zemlje.
Cena od $7 do $18 za acre.
Delam vsa notarska dela (Notary Public) ter sem izkušen tolmač.
Oglasite se pri meni če kaj takega potrebujete. Vsem rojakom se toplo priporočam
Anton Težak
615 N. Chicago St.,
Chicago Phone 2204. JOLIET, ILL.
Pozor Slovani!
Pridite na
veliko razprodajo
raznih
elileR za moške, čevljev, KIoMot, srajc
ter druge mešane robe, katera se bode prodajala sedaj za nedoločen čas, po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete,da naše blago je fino i prav poceni.
Rojaki svoji k svojim! V obilen obisk se priporoča FRANK JURIČIČ 920 N. Chicago st. Joliet, III.
ZASTONJ
Krasna URA
Krasna ura z zgornjim navijakom in dobrim ameriškim kolesoviem, pokrov je jamčen, da ne očrni, i Ura je podobna uri vredui $50, ter drži čas prav dobro. Damo jo ’ zastonj če razprodate 24 kosov, naše izvrstne zlatnine po 10c vsak ^Naročite 24 kosov zlatnine kakor hitro je mogoče in ko isto prodate in nam pošljete $2.40 dobili bodete po pošti vam poslano krasno uro zastonj-
NATIONAL JEWELRY COMPANY,
Dept. 47, Chicago, 111.
R. 0. Bertnik.	L. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
403CassSt., nadstr.	JOLIET.
Vprašajte svoj ega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
Vzbujaobčuiovanje zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga.
Proč z operacijami inkrvavljenjem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni.
Svetogorski čaj za pljuča zdravi čudovito:	Plučnice, na
duho tervse bolest dihala. Cena navod-dom 50c in $1. Plača se vnaprej. Pilse Cent. Laboratory, 439 W. 18 st Chicago
ANA VOGRIN,
803 N. Blufi St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midvvife.)
8e priporoča Slovenkam jn Hrvaticam
¡PREMOG
\ TRD IN MEHEK, TER ♦
I kok in drva \
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih 1 oenab.	J
Stefan KukarJ
N. W. Telefon 348 in 1479.
♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦
MIHOČEMOTVOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne-vsake vrste.
¡Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno knpiS Ujme® oglasi se pri nas, oglej Bi našo zalogo! Mi le bomo zadovoljili in Prihranili denar.
in
W. J. LYONS,
Naš oifice in Lumber Tard je na voglu
DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
0(3000000000000000000000000QOQOOOOOOOGOQQQOOOOOOOOOSO
Kje je najbolj varno naložen denar ?
Hranilnih ulog je: 20 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 700,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavodlte vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
T mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen hogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torejjtolika, da nlagateiji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo-letnib otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
♦0e04040+0404040(H<H0*04 ♦O
1 Iz Združenih Držav | | na Filipine ^	|
| (Piše Frank Oclasen — Okleščan.) * IV.
i ' Manila.
Mesto Minica ljnMjaasta podnje t svoji oalaci ? Preseiwil alitai
FRANK SAKSER,
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST.CLAIR ST., CLEVELAND, O.
oooooooooooooooooooooooooooooaatsooooooooooooooooooom
Grayhek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.	Joliet, 111
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljamo iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
N. W. Phone 606	---o----	Chicago Phone 152
(Dalje.)
SVARILO !
Ne pustite se goljufati, da bi svojo uro dali v popravo
KOPITARJU
ampak oglasite se pri nas, ker mi smo že od mlada izurjeni urarji, ter delamo to stvar sami, za prav mal denar.
Prodajamo tudi razno zlatnino po nizki ceni.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdeljujemo vsa v to stroke spadajoča dela pc najnižjih cenah, naše dely vam jamčimo.
!Ep"Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ,
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO ST., JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica.
Chicago Phone 2273.	#	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 913 TV. Scott Street,
Northwestern Telephone 344.
JOUET.IU—
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.
Oba telef. 26.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
M. F. LOUGHRAN,
‘Oughrau Bldg.	JOLIET, ILL.
'rodaja hiše in lote v ugodnih krajih, zavaruje poslopja proti ognju in posodje denar na zemljiško lastnino. Obróte se do njega v vseh takih zadevah.
Točim ' izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
Pozor rojaki!
Anton Terdič,
Cor. Ruby and Bluff Sts. JOLIET.
Vas vseh uljudno vabi, da ga pogostoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače dobro vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. HgpProdajam tudi premog po prav nizki ceni.
N. W. f bone 825.
Ko je Magallanes prišel na Filipinske otoke 1. 1521, je obrnil vso svojo pozornost na mesto Cebu, na otoku Cebu na jugu, in je tudi izgubil svoje življenje v obrambi tega mesta. Njegov naslednik je še-le potem, ko je ustanovil svojo oblast na otoku Min-danao na jugu, odkril otok Luzon in videl, da je bil zelo pripraven za naselitev.
In pozneje, leta 1564, ko je bil Le-gaspi imenovan za governer-generala vseh dežela, ki bi jih spravil pod svojo oblast, je poslal svojega vnuka, kapitana Juan Salcedo, na otok Luztin, da bi si ga ogledal in poizvedel o njegovem bogastvu, in da bi ga, ako mogoče, spravil pod špansko oblast. Salcedo je bil prav lepo in prijazno sprejet od raznih poglavarjev, ki jih je obiskal, in med njimi tudi Lakandola, raja v Tondu, in Solimana, raja v Manili. Neizvedeni in preprosti prebivalci otoka so bili kmalu pridobljeni za špansko vlado, toda ko je mladi raja v Manili videl zvitost in pohlepnost Špancev, se je uprl zoper te in požgal Manilo, toda pozneje ga je Salcedo premagal.
Ko je Legaspi izvedel o uspehu Salceda, se je takoj sam podal v Manilo in je takoj proklical ta kraj kot poglavitno mesto vseh pokrajin pod njegovo oblastjo. Takoj so se pričele graditi trdnjave, palača za guvernerja, cerkev in monasterija in hiše za vojake. Mestni svet je bil ustanovljen 20-ega avgusta leta 1571.
Ko je Legaspi umrl, mu je sledil Guido de Lavezares, in ta guverner se je moral pripraviti za obrambo mesta, ko je 29. novembra leta 1574. dospelo dvainšestdeset oboroženih žunk v zaliv z namenom, odvzeti Špancem ta in njih druga posestva na otokih. Ti kitajski roparji so bili pod poveljstvom Li-Ma-Hong-a, dobro znanega in drznega kitajskega roparja, ki je sanjal ustanoviti svoje kraljestvo na teh otokih, z Manilo kot svojim poglavitnim' mestom. Bere se, da je bilo število vseh Kitajcev okoli 6000, z vojaki, mornarji, umetniki, poljedelci in ženami vred.
Prvi napad na Manilo je bil napravljen pod vodstvom Sioko-ja, hrabrega in zaupnega častnika kitajskega poveljnika, dasiravno je bil japonskega pokolenja, in ker je bil napad narejen tako nepričakovano, so roparji prav kmalu dobili vstop v mesto, toda ustavili so jih tam Španci pod poveljstvom Martina de Goiti. Po hrabrem bojevanju je padel Goiti in mnogo njegovih vojakov. Toda v tem času so se že zbrali ostali Španci pod svojim guvernerjem in se pripravili odbiti vsak napad. Nato so roparji napadli trdnjavo Santiago, toda so bili odbiti nazaj, in naposled so se morali umakniti na svoje Žunke v precejšnem neredu.
Sreča je hotela, ko so si Kitajci zdravili svoje rane, ki so jih dobili v napadu na Manilo, da se je povrnil Salcedo s svojega poizvedovanja na severu z novimi vojaki. Tretjega decembra so se sovražniki zopet povrnili in se izkrcali ravno pred mestom. Najprej so požgali vse predmestje, in potem napadli špansko trdnjavo, in po dolgem krvavem bojevanju so Kitajci pod drznim Sioko dospeli na vrh zidovja, odkoder so jih Španci vrgli nazaj vsakokrat, toda vsakokrat so Kitajci ponovili svoj napad. Ko so roparji videli, da niso mogli nič napraviti, so se zagnali v divji strasti vsi skupaj nad Špance, in v krvavi bitki, ki je trajala kake tri ure, so Kitajci izgubili svojega drznega japonskega poveljnika, in nato je bilo vse izgubljeno za sovražnike.- Zastonj je Li-Ma-Hong poskušal pridobiti nazaj, kar je izgubil, in dasiravno je napel vse svoje moči, je končno vendar-le moral odjenjati. Kitajci so se začeli umikati v velikem neredu, in Španci pod Salcedom, posluživši se te prilike so skočili ven iz trdnjave in pobili mnogo bežečih sovražnikov, predno so ti mogli uiti na svoje ladje.
Španci so bili uverjeni, da jim je pomagal k tej zmagi sveti Andrej, in zato so proglasili tega svetnika varuhom mesta Manile in on se slavi od tega časa vsako leto z veliko mašo v stolni cerkvi ali katedrali, dne 30. novembra.
Dasiravno so Špar.ci znali tako hra1 hro braniti svoja pridobljena posestva, y h vendarle niso mogli držati vedno v popolnem miru Njih starodavni sovražniki Nizozemci, videč, da so Spanci pošiljali domov mnogo z bogastvom obloženih ladij, so začeli nategovati njih kupčijo. Nekega dne sc je usidralo ravno pred Manilo celo število vojnih ladij Nizizemcev, ki so ujeli vse španske dospele ladje in uničili popolnoma vse mestno kupčijsko bro-dovje. Končno, ko šo meščani videli, koliko so jim prizadeli Nizozemci, so oborožili nekaj novih ladij in se podali nad svoje sovražnike. Juan de Silva, kraljev guverner, je bil osebni poveljnik tega brodovja. Zapazili so Nizozemce v “Playa Honda'’, blizu vstopa v zaliv, kjer so jih' ti nrrno pričakovali, in ko so se Španci približali, se je vnel hud boj, ki naj bi odločil, kdp da ima ostati oblastnik teh otokov in j morja okrog. Boi je trajal šest ur
VSI NARODI V AMERIKI
POZNAJO IN HVALIJO
DR. LEONARDA LANDESA
kot največjega dobrotnika trpečega človeštva.
Kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Dr Landes je v New Yorku obče spoštovan zdravnik. Bil je prvi asistent v bolnišnicah Bellevue, Lebanon in Manhattan na dolikliniki o dispen-zarija Mount Slnai, Good Samaritan in na univerzi.	"
Ni Človeka kateri bi ze ne bil bral v časnikih ali slišal pripovedo-voti o njegovih velikanskih zdravniških uspeheh.
Vse notranje in zunanje telesne bolezni, vse kronične bolezni v glavi v grlu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, hripo ali influenco, astmo ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic srca in mehurja, slabenje in sušenje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične belezni želodca in prebavljalnih organov slabost želodca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemeroide, fistel ali ture,bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka, revmatizem in vse bolezni v kosteh, giht ali trganje po udih, glavobol, migreno, očesne nosne in ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, nevralgijo, nevrastenije, božjaet škro-fuloznost, kašelj, srab ali garje prišč, mazulje in ture izpadanje las, prhuto, krč, otrpnelost, kilo ali bruh, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšeni času.
Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmcderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravil.
Zdravniški svet in knjigo zastonj vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znam k za poštnino.
Dr. Leonard Landes je najznamenitejši zdravnik v New Yorku
140 East 22nd Street, živeči.
Speijalist za vse tajne možke in ženske bolezni nobeden zdravnik o New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenju teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Vse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in b.ez vçake operacije.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so uas morda le še pokvarili, priporočomo žam, da se obrnete na doktorja Leonarda Landesa kateri je osega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril.
Pojdite k njemu osebno ali opišite natančno svojo bolezen in mu pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES,
140 East 22nd St., between 3rd and Lexington Ave., New York, N. Y.
Uradne vre so ob delavnikih ob 8. zjutraj c’o zvečer in ob nedeljah od 9 dopoludne do 3 popoludne.
V
Posojilnica v Črnomlji ^
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki že 21 let vspešno deluje, obrestuje hranilne vloge
po 42%
kar znaša pri vsakih 100 gld. na leto celih 46 krajcerjev več, kakor pri 4odstotnem nalaganji, ako-pram se polletno obrestuje.
RENTNI DAVEK plača posojilnica sama in pripisuje obresti koncem leta k glavnici brez posebnega naročila.
Za hranilne vloge jamči krasna hiša, rezervni zaklad, zadružni deleži in 1400 zadrušnikowz vsim svojim premoženjem, torej je varnosti dovolj.
Rojaki belokranjski \
Poslužujte se tedaj svojega domačega denarnega zavoda pri nalaganji svojih prihrankov.
Naslov:
Posojilnica v Črnomlji,
KRANJSKO, AVSTRIJA.
BRAY-EYA LEKARNA
■ se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke cone.
104 Jefferson St., blizo mosta.
♦	Slovencem in Hrvatom *
♦	v Jolietu in po vseh Združenih dr- ^
žavah naznanjam, da imam lote + naprodaj vvnajugodnejših krajih ♦ v Jolietu. Če želite kupiti dobro J loto ogi asi te se osebno, telefonično * ali pismeno pri mojemu sloven- T skemu zastopniku g.	£
Ig. Česniku, R. F. D. No. 5. ♦
Phone 183 R. N. W.	i
C. E. ANTRAM, lastnik. ♦ 205 Barber Bldg. JOLIET, ILL. S
Nizozemci so. bili popolnoma premagani, in vse kar so iraeii, z mornarji vred, je padlo v roke veselim Špancem.
Bde so se še mnoge take bitke med tema sovražnikoma, m sedaj je zmagal jeden in sedaj zopet drugi, dokler se ni sklenil mir Westfalski, leta 1648, v kojem so Špan-ri pripoznaii neodvisnost Nizozemcev, in tedaj se je končnic sovraštvo.
$12.50 v Buffalo, N. Y.,
in nazaj, iz Chicage, po Nickel Plate železnici, 9., 10. in n. junija, s povratkom do 25. junija. Nickel Plate Office, Room 298, No. 113 Adams st.. Chicago.	3t24
A. Schoenstdt,
naslednik firmi
Loughran & Sdioeustedt
Poso j uj c
denar proti nizkim obrestim, Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vežne listke,
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
P
Vsak Slovenec aii Hrvat naj pije v korist svojega zdravja
“TRIGLAV”
zdravilno grenko vino in
‘Ban Jelačič grenčico’
katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. Dobi se pri:
Mav ClntiMl Mi
568 W. 18lh $t., Chicago, lil. Zalogo imajo: ALOIS RECHEB, 1223 St, Ciair St., Cleveland, (>. in ANTON LINČEK, 501 11 th Ave., So. Lorain, O.
I Imenik podrejenih društev Kranjsko-Slo- * ? venske Katoliške Jednote.
««#♦«< «#«»<	*•€ «♦•««€	>«•■■• '«•»*♦
Glasom sklepa 8. glavnega zbora v Jo-lietu, 111. priobčiti se ima v Jednotinem glasilu enkrat na mesec imenik vseh društev in njih uradnikov t. j. naslov predsednika, tajnika in delegata. (Glej zapisnik tega zbora, stran 4, seja 3., predlog delegata Martina Kremesec.)
1.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Anton Gregorich, 5 W. 22d Place, tajnik, Louis Duller, 20 W. 23d Place; delegat: Jos. Zajc, 1307 S. Trumbull ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Mesecu v Narodni dvorani, cor. 18th St. in Centre ave.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Fric, 1216 N. Hickory st.; tajnik: John Jerman, 1112 N. Chicago st.; delegat: George Stonič, 813
N.	Chicago st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani stare cerkve sv. Jažefa.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet,
111.	Predsednik: Stefan Stanfel, 1001 N. Chicago st.; tajnik: Jos. Panian, 1001 N. Chicago st.; delegat: Anton Nemanič, 915 N. Scott st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare cerkve sv. Jožefa ob 1. pop.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Frank Žnidaršič, Box 804; tajnik: John Zobec, Box 1183; delegat; Frank Sveiger, Box 835; vsi v Soudan. Minn.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111, Predsednik; Frank Mišjak, 342 4th st.; tajnik: Matt Urbanija, 336 3d st.; delegat: Antton Zupančič, 1116 3d st. Redne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni divorani.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Fran Bojc, 222 Messa ave.; tajnik: Math Novak, 316 Park st.; delegat: Math Majer, 316 Park st.
8.	Društvo sv. Cirila, in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Josip Kuhar, 207 Bridge st.; delegat: John Cimerman, 1314 Center st. Mesečna^ seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvoTani.
10.	Društvo sv. 'Roka, Clinton, Iowa. Predsednik: John Štefanič, Box 371, Lyons, Iowa; tajnik in delegat: John Tancik, Box 864, Lyons, Iawo. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu na 609 Pearl st.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: Fr. Novak, Box 262; tajnik: Frank Mrva, Box 262; delegat: Alfons Hessler, 302 S. Lake st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. v Praprotnikovi dvorani.
12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Josip Kmet, Box 193; tajnik: Josip Dečman, Box 359; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani Mart. Muhič.
13.	Društvo sv. Janeza Krst.; Biwa-bik, Minn. Predsednik: Josip Eglach, Box 163; tajnik: John Stopnik, Box 64; delegat: Frank Nose, Box 77. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v Westeern Hall-u ob 9 zj.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Fr. Ambrošič, 110 E. Park st.; tajnik: John Kanda, Meaderville, Mont.; delegat: John W. Petritz, Box 98, Meaderville, Mont. Seje se vrše prvi in tretji četrtek v mesecu na 110 E. Park st.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield St., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 11 Prospect st.; delegat: Vil. Tomec, 54 Villa st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve Matere Božje na 57. cesti v Pittsburgu.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minnesota. Predsednik in delegat:.Fr. Trampuš, Box 306; Tajnik: Jure Shalz, 195. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecuob 10 dopoldne v Franc Tram-push dvorani, Chestnut St.
17.	Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planošek, tajnik: John Eržen; delegat: F. Blekač. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20,
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: John Jur-ajevčič, 110 Bonie st.; tajnik: Pet. Wardjan, Box 496, Ironwood, Mich.; delegat: Fr. Smole,.. Box 464, Iron-wood, Mich. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: John Markovič, Box 113; tajnik: John Demšar, Box 162; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani John Dolenca.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Fr. Spendal, Box 235; tajnik: Mihael Hočevar, Box 70; delegat: Alois Šuštaršič, Box 70.1 Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Jožef Horetovi dvorani v Wheeling Creek, Ohio.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Math Klerftenčič, tajnik in delegat: Fr. Keržič. Oba v Hargrove, Ala. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Hargrove Ala.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik; Anton Grdina, 1792 St. Clair st.; tajnik: Jos. Jarc, 1677 St. Clair st.; delegat: John Grdina, 1757 St. Clair st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani šole sv. Vida.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Stef. Stanfel, 1001 N. Chicago st.; tajnik: Mih. Wardjan, 903 N. Scott st.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Plickory st. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v šolski dvorani.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Mich. Klobučar, 115 7th t.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 119 5th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Wilmersovi dvorani.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, En-ntnclaw, Wash. Predsednik: Pet. Ver-rovnik; tajnik in delegat: Jos. Mal-narič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
33.	Društvo Matere Boži e. Pittsburg,
Pa. Predsednik:	Ignac Glač,
4141 2d ave.; tajnik: Nikolaj Gerdun, 5225 Butler st.2d fi’r: delegat: Jos. Pav-lakovič. 70 Kitanning Pik, Sharp^burg. Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu V dvorani slovenske cerkve Matere Božje na 57. cesti.
38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City. Kans. Predsednik: Peter Ma-
jerle, 319 Barnett ave.; tajnik: Nick Gustin, 422 N. 4th st.; delegat: Peter Sterk, 726 Lyons ave. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v sv. Antona dvorani.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Jakob Skala; tajnik: Štefan Stukel; delegat: John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Pet. Sterk, 120 North st.; tajnik: John Povše, 123 Pine st.; delegat: John Pakiž, Peerless Hotel. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 do», v Central Hall.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.
Predsednik:	J. Nachtigall; tajnik;
John Jevnikar; delegat Joseph Lokar, 4828 Blackberry st.
42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik:	Mark Kofalt; tajnik:
Jos. A. Pibernik, 247 S. Front st.; delegat: Geo. Gršič, 217 Calumet st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek v mesecu.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Frank Petelin; taj nik in delegat: Michael J. Krakar, obeh naslov: 501 E. 3d st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v dvorani sv. Petra in Pavla.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Fr. Medosh; tajnik: Anton Skala, 9627 ave. M; delegat: Geo. Laich, 168 95th st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Egemain Hall-u.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda,East
Helena, Mont. Predsednik: John A. Schneller; tajnik:	Martin Ovniček,
Box 185; delegat: John Sašek, Box 160.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 442 E. 86th st.; tajnik: Michael Zobec, 439 E. 9th st.; delegat: Alojz Avsenik, 109 Greenwich st. Mesečna seja vsako psvo nedeljo V mesecu v Hotel Vienna, na 98—2d ave. v New Yorku.
47.	Društvo sv. Alojzija.Chicago.IH. Predsednik: John Petrič, 11816 Emerald ave.; tajnik: John Starc. 1223 Albany ave.; delegat: Martin Kremesec, 503 W 18th Place. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v, mesecu v 4. nadstropju češko-slovenske dvorane na 18 cesti blizu La-flin st.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir,
Sharnsburg, Pa. Predsednik:	Josip
Rudman, 5169 Butler st.; tajnik: Geo. Veselič, 4808 Blackberry st., Pittsburg, Pa.; delegat: M. Jankovič, 236 57th st., Pittsburg, Pa. Meše ne seja vsako četrto nedeljo vmesecu v slovenski cerkveni dvorani.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Allegheny, Pa. Predsednik:	Math
Muc, 1042 E. Ohio st.; tajnik: Fr. Malič, 271 High st.; delegat Marko Ostronič, 92 Villa st. Besečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron-
Mountain, Mich. Predsednik:	Jos.
Grosnik ; tajnik in delegat :	Jakob
Schwei, 508 Grand Blvd, Mesečno seja vsako psvo nedeljo v mesecu.
52.	Društvo sv. Aloizija. Indianapolis, Ind. Predsednik: Joseph Stergar, 729 Warman ave.; tajnik: John Hribernik, 711 Warman ave.; delegat: Fr. Radeš, 735 Haugh st.; Mesečna seja vsako psvo nedeljo mesecu na 717 Warman ave., v Frank Pischatt’s Hall, ob 1. pop.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan,
111.	Predsednik: Frank Petkovšek, 714 Market st.; tajnik: Frank Barle, 1424 McAlister ave.; delegat: Frank Opeka, Box 477.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: Fr. First, Box 147; tajnik: Mart Zallar, Box 147; delegat: Vinpo Jezernik, Box 464. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
55.	Društvo sv. Jožefa. Crested Butte, Colo. Predsednik: Josip Cesnik, Box 93; tajnik: Martin Krašoves, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani “Plrvatski dom.”
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col. Predsednik: Anton Jelenc; tajnik: Anton Korošec, 506 W. Chestnut st.; delegat: John Keržan.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: A. Burgar, 97 St. Mark Pl.; New York, N. Y.; tajnik: Alojzij Cešark, 59 Union ave.; Brooklyn, N. Y.; delegat: A_nt. Podgornik, 94 Scholes st., Brooklyn, N. Y. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v prostorih Karla Lortnz, Cor. Harrison ave. & Garry st., Brooklyn, N. Y.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. | Predsednik: John Tušar, R. F. D. No. z,
Irwin, Pa.; tajnik: George Bohinc, Box 28, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa.; delegat: Math Breznik, Box 104, Irwin R. F.
D.	No. 2. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda,
Eveleth, Minn. Predsednik:	John
Trampush, Box 348; tajnik:	John
Muvern, Box 373 ; delegat: Anton Erčul, Box 25, Sparta. Minn.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., Weno-na, 111. Predsednik: Jos. Oražen, Box 86; tajnik: Jožef Blatnik; delegat: Martin Pirman. Box 62.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan; tajnik in delegat: John Jerman, 619 W. Federal st. Mesečna seja vsako thetjo nedeljov mesecu v Timblins dvorani.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, Tli. Predsednik: Frank Drašler, Box 90; tajnik: Geo. Šuštaršič, Box 20; delegat: Mihael Smole, Box 314. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu.
63.	Društvo Vitezov sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: And Slak, 3579 S2d st., N. E.; tajnik: John Šušteršič, 3579 82d st., N. E.; delegat: Ant. Marinčič, 8103 Aetna road, S'. E Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v M. Plutovi dvorani.
■ 64. Društvo sv. Jurija, Etna, Pa Predsednik: George Novak, 43 R.R. st.; tajnik in delegat: Mart. Radosh, 43 R. R. st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v kranjski cerkveni dvorani.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Ignac Ruška:), 156 Reed st.; tajnik: Fr. Kolenc, 283 Reed st.; delegat: Albin Glojek, IGO Reed st. Mesečna Seja vsako 1.
nedeljo v mesecu v slovenski dvorani.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland,
Ohio. Predsednik: Fr. Vidmar, 24 Filbert st.; tajnik: Jos. Perko, 38 Fil-berr st.; delegat:	Ant. Suštarsich, 1
Oter ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Perz dvorani.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Mike Matijašič, 556 S. Third st.; tajnik: Mark Gornik, 210 Frederick st.; delegat: Ant.Brodarič 160 Frederick st.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: John Mostar, Box 301; tajnik: Fr. Pervinšek, Box 713; delegat: Ant. Golobich, Box 34, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Češki dvorani.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Anton Golob; tajnik: Jahn Ramuta, Box 605; delegat: Jac. Stariha, 1711 6th ave. N. Mesečna seja vsako 3. soboto po desetem.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Josip Petrič, 1002 Mound st.; tajnik: Jos. Simonich, 2916 S. 13th st.; delegat: Anton Buko-vic, 1100 Wyoming st. Mesečna seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
71.	Društvo sv. Anton Pad., Goff, Pa. Predsednik: John Tome, Box 94; tajnik Frank Ogrin, Box 339, New Alexandria, Pa.; delegat: Alois Hribar, New Alexandria, Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Frank Verant, Box 154; Tajnik: John Kardel. Box 391; delegat : John Seliškar. Box 0. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v E. Glisnovi dvorani.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih phostorih.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield,
111.	Predsednik: Bart. Romšak, 1819 Midler st.; tajnik: John Peternel, 928 S. 15th st.; delegat: John Petkovšek, S. 16th st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob. 4 pop v nemški dvorani.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Ant. Meznarič, 1101 Main t.; tajnik: Jos. Mrežar, 3 La Plarpe st.; delegat: Fr. Penca, cor. Main and La Harpe st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
76.	Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: Jos. Medic, 228 Croset st.; tajnik: Alois Banič, 1253 Sterling st.; delegat: Louis Jordan, Box 26. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v prostorih Math. Hribernika.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik: Frank Končar: tajnik: Ant. Osolin, Box 492; zastopnik : John Žigon, Box 575. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Prokopovi dvorani ob 2. uri pop.
78.	Društvo Marije Pomagaj. Chicago, 111. Predsednik: Kath. Gregorič, 5 W. 22d Place; tajnica: Terezija Kočevar, 788 W. 21st Place; delegat-inja: Ivana Perko. Mesečna seja vsako 2. nedeljo v mesecu v Narodni dvorani, 18 in Center ave.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Fr. Grom, 714 Market st.; tajnik: Frank Kirn, 1400 Scheredian road; delegat: Math. Jereb, 830 10th st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Fr. Opeka-ovi dvorani.
80.	Društvo Matere Božje, South
Chicago, 111. Predsednica:	Margar.
Stanko; tajnica: Tereza Podlipec, 131 95th st.; zastopnica; Katarina Jakovčič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani Joseph Kraintz-a, vogel 95th st. in Ewing ave.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Pittsburg, Pa. Predsednica:	Mar.
Flajnik. 4817 Harrison st.; tajnica in delegatinja: Jošefa Fortun, 4807 Butler st. Mesečna seja vsako 4 to nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Mat. Novak, Box 156; tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: John Oblak, Box 87. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik in zastopnik: John K. Grenc, 209 7th ave.; tajnik: Pet. Jurkovich, 213 7th ave. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 10th ave.; tajnica: Amalia Bombach, 412 lltn st.; deleg.: Anna Vrbanek, 672 10th ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Virantovej dvorani.
86.	Društvo sv. Sera Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Marija Schmidt, Box 253; tajnica in deleg.: Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsakdo psvo nedeljo v mesecu.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, lil. Predsednik: Anton Sraj, 1109
N.	Broadway; tajnik: Fr. Turk, 208 Ross st.; delegat: Math Golobitch, 518 Summitt st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jos. O. Rožič, Box 44; tajnik: Jos. Butala, Box 193; delegat: John Kraševec, Box 137. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Math. Jakše-tovem poslopju.
89.	Društvo Petra m Pavia, Etna, Pa. Predsednik: John Čoholic, 4812 Harrison st.; tajnik: Frank Kuzmi-jak, 32 Ganster st.; delegat: Stefan Maršič, 29 Ganster st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, South Omaha, Neb. Predsednik: Mih. Frankovic, 238 W st.; tajnik: John Cepuran, 195 So. 21st st.; delegat: Mih. Papež, 25th and Jefferson sts. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
91.	Društvo sv. Petra in Palva, Rankin, Pa. Predsednik: Mart. Starešinič, 10 Baltimore st.; tajnik: Anton Hotujec, 231 4th ave.; relegat: Moth Kozan, 332 3rd ave., Rankin P.
O.	, Braddock, Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. ^ Predsednica: Rozalija Brozanič, 118 46th st. ;tajnica: Marija Novegradac, J820 Harrison st.; zastopnica: Marija Zivčič, 4924 Plum Alley, vse v Pittsburg, Pa Mesečna seja vsako tretjo nedeljo
v	Bennettu, Pa.
93.	Društvo Friderik Baraga, Chis holm. Minn. Predsednik: Fr. Setnifar tajnik: Fr. Znidaršif. Box 251: delegat. John Gornik, Box 251. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Lovrenc Kovače
vi	dvorani.
Vožnja v Boston poceni.
$19.00 za vožnjo naokoli iz Chi-cage (vec $1.00) po Nickel Plate železnici, od 31. maja do 9. junija, vštevši, 8 pravico podaljšati povratek do 15. julija. $24.00 skozi New York City, samo po železnici, ali $23.00 skozi New York City in po parniku v obeh smerih med New Yorkom in Bostonom. Ustavite se lahko v Niagara Falls in v postajah ob Chautauqua Lake, v obroku ti-keta. Tiketi so dobri za vsak vlak imenovane dni. Nič preplače na nobenem vlaku Nickel Plate železnice. Obedi v Nickel Plate jedilnih vagonih, po American Club Meal-načrtu, cena od 35c do $1.00, opo ludanski luncheon 50c; tudi a la carte. Trije naravnostni vlaki na dan, z modernimi Pullman spalnimi vagoni v Fort Wayne, Findlay, Fostoria, Cleveland, Eri, Buffalo, New York City in v mesta Nove Anglije. Vlaki odhajajo s kolodvora La Salle St. Station, Chicago, edinega kolodvora na Elevated Loopu. Piši na; John Y. Calahan, General Agent, Room 298, 113 Adams st., Chicago, za pridržanje postelj v izletnih spalnih vagonih in za podrobnosti.	4 t 23.
Ena voznina za pot naokoli
več $1.00 iz Chicage v Boston in nazaj, po Nickel Plate železnici, od
31.	maja do 9. junija, vštevši. Tudi izletni cene skozi New York City. Podaljšani povratek do 15. julija. John Y. Calahan, General Agent, Room 298, 113 Adams Street, Chicago.	4 t 23.
-—Amerikanski Slovenec stane le $i na leto.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih odzna-kov (badges), regali j, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Kato-log na zahtevanje zastoui.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., J0LIET, ILL.
Meegan & Eder,
K0SITRARJA, 0L0VARJA IN POPRAVLJALCA PARNIH CEVI.
Delata tudi raznovrstno drugo v to otroko spadajoče delo. Nizke cene.
311 N. Bluff St., JOLIET, ILL.
N. W, Phone 700.
Pozor,
rojaki!
Priporočam vam svojo edino
¡¡lovensfo nnijsKo irinico
Točna postrežba in dobro delo je moje geslo.
JOHN MIKLIČ
Slovenski brivec,
915 N. Scott St.	Joliet^Ul.
0040404049404C
XZakratek čas.
004040«0*+0+0*040*040»0*0i
Ihteči Mayer.
I:zig je srečal _Y[iyc’i. ki je prejšnjega dne v sinagogi jokal.
"Povej, MayeY, zakaj si včeraj v sinagogi tako jokal?'
"Presunilo me je tako,' je odgovoril Mayer, “ko je rabinec v spokornih psalmih zapel: 'Prah si in spet boš prah ’ ”
“I, vzroka ti ni 'ol:a'l, 1 je rekel Et-zig; “ko bi bil iz zlata in bi se moral jzpremeniti v prah, hi pač izgubil sto odstotkov; a si iz prahu in boš prah, ne dobiš nič, ne izgubiš nič.”
Srečen par.
“Čudno, da ta dva živita v taki slogj I in edinosti! 22 let je že, kar sta p0. I ročena, pa se še nista nikdar zbesedi- 1 la.”	t
“To je čisto umevno; ona je pericj J ter je čez dan vedno zunaj, on pa noč-ni čuvaj.”
Kaj je emancipacija?
Učitelj predava o tobaku; “Nemar. no kajenje se je tako udomačilo, da se še ženske ne sramujejo več ter javno kadijo smodke, seveda samo emanci-pirane. Kaj pomeni beseda emancipj. ciran?”
Učenec (po daljšem premišljevj. nju): “To je bolj lahka sorta.”
Prebrisano.
Pavlihec.
Mož: “Glej, ženka, ko sem te spoznal, si bila prav pridna punica, ampak eno veliko hibo si imela.'
Žena: “Tako? Katero?”
Mož: “Da si bila še samska.”
• Oče je obljubil hčerki, ki je najraje stala pred ogledalom, ali jta je pohajkovala po ulicah, da jo prijetno izn«. nadi, če se nauči kuhati. Hčerka je slušala željo modrega očeta, ki jo je presenetil s tem, da je kuharico odslovil.
Iz šole.
Učitelj: “Povej mi, koliko je polovica od pet?”
Jožek (natihoma Tončku): “Viš, pa me že ’ma! Če rečem dve, je premalo, in če rečem tri, je preveč!”
Učitelj: “Povej mi torej, Grahek, kaj je razlika med termometrom in barometrom?”
Učenec: “Barometer visi notri in termometer zunaj!”
Zla zamena.
Neki slovenski list v Ameriki je izgubil dva naročnika, in to se je zgodilo takole: Neki oče je imel dvojčka, pa je zaželel vedeti, kako bi jima najbolj' olajšal dobivanje zob, in neki drug naročnik, kako bi svoj sadni vrt iztrebil kobilic. Vsled zamene imen je dobil oče dvojčkov odgovor: “Pokrite jih skrbno s slamo, zažgite jo in hitro se iznebite zlobnih vragov.” Mož, ki so ga vicale kobilice, je prejel svet: “Dajte jim nekoliko bobrovega olja in nadrgnite čeljust rahlo s slono-kosteno paličico.”
Kako je Mark Twain zaslužil svoj prvi denar.
Slavni ameriški humorist je nekoč srečal novinarja, ki ga je vprašal, da li pomni, kdaj in kako je zaslužil svoj prvi denar.
“Da”, je odgovoril in zamišljeno nategnil smodko, “spominjam se celo prav dobro tega. Kot fantič sem hodil v šolo, kjer ni bila raba palice iz-venreden, dogodek. Prepovedano je bilo, kakorsibodi poškodovati pulte ali pisalne podstavce. Kazen je bila ali denarna globa petih dolarjev ali — javni udarci. Zgodilo se je, da sem se pregrešil zoper to najstrožje pravilo, postavljen sem bil na izbero: Denar ali palica. Spovedal sem se svojemu očetu. Mislil si je pač, da bi bili preteči mi udarci zaradi javnosti prehudo kaznovanje in dal mi je pet dolarjev. V tisti dobi mojega življenja je bilo pet dolarjev velika vsota, do-čim so bili udarci mnogo manj redka prikazen ino” — tu je Mark Twain oprezno odrgnil pepel s smodke — “tako sem zaslužil svojih prvih pet dolarjev.”
Triumf.
Olikanost črevljarskega vajenca.
Vajenec stari dami, ki je imela narejeno cvetje na klobuku: “Pa reci kdo, da se danes ne gode več čudeži!” Dama: “Kaj pa je tako čudnega?” Črevljarček: “Čudim se, da iz trhlega, suhega štora rožce poganjajo!”
Iz oklica ljubljanskega magistrata.
“Ker se zgodaj mrači, mora vsak voz in bicikelj imeti svetilnico razobe-šeno. Tema se vedno začne, ko električne svetilnice prižgejo po mestu.”
Vožnja poceni
v New Haven, Conn., iz Chicage naravnost in skozi New York City, dne 2., 3., 4. in 5. junija. Podaljšani povratek do 30. juDija. Piši za podrobnosti; Nickel Plate Road, Room 298, 113 Adams street, Chicago.	3 t 23.
LI OGLASI.
POTREBUJEMO 100 MOŽ ZA delo v kanalu med Jolietom in Lockportom. Plača se po $1.75 na dan in več. Dela je dosti za eno leto in pol. Več povejo Hayes Bros.	*2td
ODDA SE V NAJEM LEPA HIŠA [ v Rockdale, pripravna je posebno za t trgovino. Hiša je v lepem kraju. Več se pove na 204 Midland ave., Rockdale.	d4t2>
iLUŽBO DOBI MOŽ, KI RAZU-me delo v grocerijski prodajalni. Mera biti zmožen govoriti slovenski ;n angleško. Dobra plača za pravega moža. Več se pove v uradu uprav. “A. S.”.____________
V neki krčmi pod Gorjanci so govorili o čudnih vzgledih, kako tuji starši
odgajajo živalski zarod. Nadgozdar je čakal, da je “frboltar” končal svojo pravco o dveh mačicah, ki ju je redila psica. Nazadnje pa je dejal: “To vse ni še prav nič.. . Nekoč sem imel kokoš s piščetom in lovsko psico. Kokoš je naenkrat poginila in iz usmiljenja je pes odgojil osirotelo pišče—in pomislite, gospoda”, je nadgozdar slo-sno zaključil, “to pišče sedaj laja!”
Odkritosrčnost potnega ulsužbenca.
Krčmar: “Kako to, da rdeče vino višje cenite kot belo, saj je vendar iz istih vinogradov?”
Agent: “Ali menite, da mi barvo zastonj dobivamo?”
1.1 1.75
Nepoboljšljiv.
Posebna
razprodaja oblek
za moške in dečke ter obuval in klobukov.
Obleke vredne $12.00 prodajamo sedaj za......
Klobuke vredne $2 in $1.50 prodajamo sedaj po 75c in..
Čevlje vredne $2 in $250 prodajamo sedaj po $1.50 in
Ravnotako vse drugo blago.
Pridite in oglejte si jo.
Pri nas dobite ‘TRADING STAMPS’
Wm. Fisher,
Corner Broadway and Ruby Sts.
JOLIET, ILL.
Policija sedaj zahteva, da so številke na avtomobilih večje in razloč-nejše! Voziti moramo še hitreje, sicer bodo ljudje lahko čitali številke!”