List 40 # Tečaj XVI. gospodarske, obertniške naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr., za ćetert leta 1 fl. 10 kr ? kr Ljubljani v sredo 6. oktobra 1858. Kako sadje hraniti in k priđu obraćati? Vert poln žlahnega sadja je veselje vsacega člověka in velik pripomoček vsakemu gospodarstvu. Kako ga pa hraniti, da se ne spridi, in kako ga v prid obraćati? Skušeni veliki vertnar Lu ka s v Hohenheimu svetuje to-le: 1. Sadje se ima skerbno obrati ne (otresti), in na drevesu toliko časa pustiti, da dozori do dobrega. 2. Varovati se mora, da se ne otolče in kakor si bodi ne poškodje, zlasti sadje s tanko in gladko lupino in z rahlim mesom. 3. Vse sadje se mora, preden se spravlja v zimsko shrambo ? vanega ? pažljivo prebrati in obrisati; kar je poskodo naj se odbere. 4. Jesensko sadje imaj kakih 14 dní v hladném hramu, zimsko pa znesi kmali dni tjè, kjer ima čez zimo ostati. 9 že čez kaka dva ali tri 5. Sadje oberaj če mores v lepem in jasnem vre menu; mokrega ni nikdar varno spravljati, ker rado gnjije 6. Hrami, kjer je sadje cez zimo, morajo zmiraj kar to je, ne manj kot 5, pa najbolj enak omerno topli biti, ne več kot 10 stopinj gorkote imeti; zraven tega morajo biti suhi in taki, da se dajo včasih odpreti, da jih sapa prepihava. V tacih shrambah se sadje ne pari, pa tudi ne zmerzuje. 7. Trohljenih in preperélih reči, ali pa takih 9 ki po pl dišé f ni v sadnih hramih imeti, tedaj se morejo stare in trohlj dilj nesnažna slama itd. odpraviti pride 8. Ce se dá, naj se sadje poklad tako ? da muh podaj lj P» ej ; pa ga tudi ne smé debelo naloženega biti. Le prav terdo čez 2 ali 3 sklade na sadje smeš brez škode bolj na debelo nakopičit 9 Da ne morejo pod g in m i š do sadj 9 noge prosto stojećih polic poldrug cevelj ali dv tal z gladkim, čevlj ovij od v namočenim p a p i r j 10. Naj boljše podlage na policah, kamor se sadj po klada so b 1 é s e. Kdor hoče h dje za mizo dolg obraniti naj zavije najlepše jabelka ali hruške, potem ko jih je s kakošno ruto dobro obrisal, posamem v volán in mehek papir tako, da se papir pri receljiiu dobro skupaj zasuče. Škrinja ali sod, kamor se tako zavito sadje hraniti deva 9 naj se převleče z debelim kosmatim papirjem; poklada se pa sadj tako da přidej ena elj sta muhe pa na spodnjo, lego potresi čednih otrobov, ovsenih 11 na z za drug w J sti plév 9 al Med vsako pa drobno stolčenega ogelja ; in brez vse te reči morajo pa popolnoma suhe ez vsega duha biti. Škrinje ali sodi s sadjem se po-stavijo v hlađen kraj. Od časa do časa se mora ogledati, ali kako sadje ne gnjije, da se berž odpravi. Ondi 9 nimajo dobrih hram za sadj 9 uteg nejo dolgo terpece zimsko sadje tudi v podzemeljskih mah hraniti 9 zato skopljejo h ih krajih jame po 2 do 3 čevije globoke, v ktere se sadje, potem ko so se po tleh in po straneh z ovsenico dobro opažile, k večem kaka dva čevlja na debelo nasuje. Sadje se potem po verhu s slamo pokrije in kopica v špico napravi in z zemljo za poldrugi čevelj na debelo zasuje, da v hudem mrazu ne pozebe. Ravno take so te podzemeljske jame, kakor za krompir. : ; Sadje se suši na več viž (pajštbah) 9 to je v suši lnicah 9 9 v peči, na peči ali pa na zraku. Dobro posušeno sadje terpi po pet ali pa še več let, in je vedno prav dobra jéd. Sadje sušiti se mora tedaj živo priporocati. Ce se suši sadje v peči, se mora to z veliko skerbjo opravljati. Nekteri kurijo za sadje na lašč peči, ali pa po peki kruha va-nje sadja nasujejo. Na uno vižo se jim ga veliko sožge in pricverkne in osmodí, ker je peč prehudo razbeljena. Sadje ne terpi huje vročine, kakoršna je po peki kruha. Olupljeni kerhlji se na lesah v peč sušiti devajo, neolupljeni se pa po tleh v peči raz V • sirijo Med sušilom se mora sadje veckrat pomešati. Nekteri sušé sadje na peči v hiši na lesah, na na pa pirji ali pa na nitih nabrano. Na vročih pečéh sušeno sadje napolni saj izpervega celo hišo s soparom, kteri je cloveskemu zdravju škodljiv. Posusi se pa sadje na peci veliko hitreje 9 ce se krog peci primerno okrilje ali plajsc iz papirja napravi, da se gorkota tako naglo po sobi ne razširjuje. Na peči posušeno sadje hranijo v več krajih v pertnenih žakljicih v gorki hiši, preden ga v škrinje ali kam drugam shranijo. Najlažje in najcenejše delo sadje sušiti je na zraku in na soncu. Toda za tako sušilo je vecidel le poletno sadje (poletne jabelka in hruške) pripravno, ker za sušenje jesenskega sadja sonce ne seje več tako gorko, da bi se dalo od njega sadje sušiti. Drobno zrezani kerhlji se nanizajo na močne niti in na sončno stran hiše obesijo V ■ 9 kjer jih dež doseči ne more 9 ali se pa v kaki zračni shrambi prosti obesijo. Kerhlji na nitih nabrani se morajo veckrat premakniti, da spodnji, če so morebiti pretesno skupaj, ne začno plesniti in gnjiti. Tisto maši ni co, s ktero se jabelka in hruške lahko in lepo lupiti dajo, moremo sadjorejcom vnovič priporočiti. Veljá le okoli 1 goldinarja. v v (Dalje si.) Gospodarske skušnje. (Gotovo pomoč 9 miši s polja in senožet pre g na ti) beremo v časniku „Neue Erf." Ta-le je: Vzemi ječ m ena, pšenice in pire, in namakaj jih v mocném lugu, ki si ga napraviš iz hrastovega pepéla tako dolgo, da se zernje popolnoma napne. Potem daj namočene zernja posušiti do dobrega, in suhe vtakni v luknje, ki so jih še le naredile. Miši pozobljejo zernje in poginejo gotovo. miši Živinozdravniške skušnje (Led gotov in hiter po m oček zoper trot ali trut telečnjaka ali maternice) priporoca rusovski Pri kraetijski dražbi se vidi taka mašina. Vred. 314 zdravnik dr. Šnel iz Petrograda. On pravi, da čudno hitro pomaga, če se tako-le stori: Kravi, kteri je po teletu telečnjak vén pádel, naj se nakida zadej več stelje, da se z zadnjima nogama višje postavi kakor stoji spredaj ; potem naj se morebiti umazani telečnjak z mlačno vodo umije in iztreba, če se ga še derži, rahlo odloči; zdravnik naj si z oljem namaže tisto roko, s ktero bo telečnjak nazaj potisnil, in v pest naj vzame za srednje jabelko debel kos ledú. S to pestjo naj počasi potiskuje spodnji del telečnjaka nazaj, dokler je vès lepo notri; ko je to storjeno, naj spusti led iz roke, z roko pa naj se po mud i še nekoliko časa v telečnjaku, in potem naj jo počasi zmakne vèn. In telečnjak, kterega je mraz ledu okrepčal in s ker čil, ti bo ostal notri in ne bo več vèn padel. Kadar ledú ni, utegne prav merzla studečnica ravno tako pomagati, če se z brizgljo v nazaj spravljeni telečnjak brizglja. (Zoper gar je pri pséh) je pomagal enkrat prav očitno tišti prah, ki se pod imenom „perzijanskega praha" po vseh štacunah prodaja zoper bolhe, stenice in mnogoteri merčes. Ker se v garjah človeških, ovčjih, pasjih in drugih večkrat zaredi neka žival, po kteri se bolezen naleze, bi ne bilo nespametno, ta prah poskušati pri garjevi živini. Skušnja je učila, da pri nekem garjevem psu se je perziškega prahu skozi osem dni v s a k i d a n prav malo na garjeve mesta štupalo, in pés se je popolnoma ozdravil. — Naj bi to poskusili tudi drugod, in tudi pri garjevih ovcah. Kratek popis kinetijstva po ribniškem okraji. Spisal fajmošter Janez Ziegler. (Dalje.) Sleherno žito tukaj le s šerpom žanjejo in v majhne snope povežejo; če se pa med zrelim žitom velika trava vidi, ga visoko požanjejo in sterniše za živino pokose. Snopje tukaj le na njivi suše s klasmi na kviško ober-njenimi; ob lepem vremenu se v 5 dneh popolnoma za mlatvo posuši. O dežji pa snopje na kopice zlože, in če še ni dosti suho, ga v lepem vremenu zopet saksebi de-nejo, ali pa na kole plotov potaknejo. Ko z o le o v nimajo, ali zato, ker je tukaj hrašina redka in draga, ali pa zato, ker je navada — železná srajca. Suho snopje mlatijo v skednjih s eepci, kteri, na 5 čevljev dolgem ročníku z jermenom in okroglim žokom privezani, so kakih pet pedi dolgi in z butom na koncu. Omláceno in očišćeno žerno pa se večidel še na solncu na rjuhah ali dirah suší. Prosa ne mlatijo, ampak njegovo sirovo snopje v skedenj na kopico zložé; čez 24 ali 36 ur, ko se jim dobro spari, pride na večer več ljudi iz vaší, da ga pod nogami valjajo in se za preklo na stěno přibito deržaje manejo. Pri le-ti metvi se mladost večkrat narodno in razvujzdano obnaša, posebno pa na zadnje, ko jim kmet žganja in kruha za plačilo poděli. Med sočivjem je tukaj rudeči pikasti fižol najbolj cenjen zato, ker med turšico najbolje obrodí in dozori. Graha in leče malo sejejo, ker nočeta tukaj obilo roditi. Od nekdaj sejejo med oves ali ječmen štajersko deteljo, pa jo le dvakrat na leto kosé; v treíje pa popasejo. Krompir je tudi tukaj posebno cenjen; ob času njegove bolezni so kmetje po njem grozno žalovali, ga po malem sadili, in raji turšice več namesto njega. Pred njegovo boleznijo so ga prav veliko vsako leto posadili in sicer toliko, da so se večidel s krompirjem přeživili in dokaj prešičev ž njim špitali. Tukajšni po vsem Krajnskem sloveči krompir je večidel višnjevega cvetja in rumenkaste okrogle podobe, moknatega in dobrega okusa. Sadé ga brez vsega razločka na vsako njivo ; pognojé mu dobro, in če jim gnoja zmanjka, mu le v jamice nekoliko gnoja z roko veržejo, preden ga vsadé. Na en oral se ga pri nas blizo 50 mernikov zrezanega posadi. Kakor hitro dobro ozeleni, ga okopljejo, in kmalo po tem okopanji, ko eno ped visok izraste, ga osujejo. Vse le-to kakor tudi izkopavanje se opravlja pri nas le z matiko. En mernik po-sajenega dá 10, 12, tudi 14 mernikov pridelka. Debel krompir obernejo za živež ljudi, drobnega in bolehnega pa za prešiče. Belega kapusa tukaj vsak kmet le toliko posadi, kolikor ga za kislino doma potřebuje. Sadé ga najbolj od 9. rožnika do 29. in o vélkem serpanu ga začnejo obirati za svinje. Pozno v jeseni ga posekajo pri tleh s sekiro, potem mu štore ali šterceljne odsekajo, ktere raz-režejo; živini na rezanco otrebljene zelne glave pa razri-bajo na tako imenovane nože, in zelje v kad natlačijo in s težkimi kamni obložé. Repe pa po ječmenišču, lanišču med turšico in tudi med prosom po maleni sejejo. Kor en je se seje na repišče med ječmen ali pa rež. Ko je réž ali ječmen požeta, populijo sternišče zmed ko-renja, da začne rasti, potem ga tudi okopljejo in oplevejo. lzmed lanu je pri tukajšnih kmetih le prežlej vi-diti; malo kdo ga več pridela kakor za domačo potrebo. Sejejo ga na deteljšče ali pa na krompirišče, pognoje mu v jeseni radi z živinskim gnojem. Spomladi konec malega travna ali perve dní vélikega travna ga sejejo, dobro ga povlečejo in povaljajo; ko dozori, ga precej orifljajo, po travnikih razgernejo, in ga nad spodkurjenimi jamami suše, potem ga s terlicami otarejo. Pri tarenji se pa takih narodnih terlic poslužujejo, da ž njimi veliko preveč hodnika in tulj napravijo. Konoplje le po razorili med proso sejejo, da kaj malega semena med povalnice ali kalače pridelajo. Za senožeti in travnike si tukajšni kmet nič druzega ne stori kakor da jih spomladi ograbi in kertine raz-grebe. Imajo pa senožeti po dolinah, ktere jim ob dežji in plohah zastala voda gnoji, da na njih le kisla merva raste, ktero le enkrat na leto kosé, otavo pa večidel popasejo. Nekteri imajo senožeti tudi po bregih, kjer boljo mervo pridelajo, pa jo tudi le enkrat kosé. Spašnike imajo soseske skupaj po germovjih in po ternjih med skalami, pa večidel premajhne, kjer na njih živina sicer dobro pa prepičlo pašo dobi; zato v jeseui vso otavo, tretjo deteljico in za spomladansko setev pušeue njive popasejo do persti. (Dalje si.) Jezikoslovne stvari. Se enkrat o imenih Ilemona ili Ljublana. Spisal Davorin Terstenjak. Dosti se je že opisalo o pomenu in izpeljavi imen II e m o n a — Ljublana; — jaz sam sem se pred nekoliko leti poganjal za izpeljavo iz lub, breg, Lublana, die Bergstadt, — vendar, ker nisem mogel zapopasti, kako je iz lub mogla nastati oblika Lublana, sem začel ter-diti, da je korenika onega imena ljub, amare, ter sem obliko Ljub lano imel za dialektični particip praet. passiv. namesto Ljub le na. Globleje reč pretresevavši sem pa se prepričal, da Ljublana je omlajeno ime starega Hemona, Em on a, vendar oblika Ljublana ne utegne samo particip praet. passiv., temuč nomen substantivum biti, in sicer iz themata ljub dobimo ženskega spola ime — Ljubi a; primeri: Tor kla iz tork, kro kl a iz krok, cokla iz cok, burkla iz burk, Ropla, žensko ime možkega Rop, Cinkla, žensko ime možkega Cink*) itd. V Obliki Ljub la je pritaknjen dalnji tvarivni suffix ana, kakor ga najdemo v imenu Košana iz korenike kos. Polán a iz korenike pol, Marana iz korenike mar. *) Primeri slovaško ime reke lp la iz ip uz ap digam. vap. 315 » breg Nekteri jezikoslovci poskušajo izpeljavo iz themata lub, Guturalca k v začetku certijo skoro vsi arjanski je y tako-le si braniti: Iz lub, dobimo nomen patronym. ziki starega in se novega sveta in ga ali umehcavajo v Lublaň lane y iz tega krajno ( topiško ) poznamovanje Lub- ali ga pa celó odmetavajo ; primeri starovisoko-nemsko * v lokativu Lublanah, kakor Goričane, v komo, lat. homo, ital. u orno, sansk. khat, velle, gersko Gorićanah, Gortschah, y ti G orj an e, v meri razlagajo nemško G orj a n ah, Gór Laybach ime jah, in po Laibach. Vendar obliko La i bach bi Nemec prej napravil iz Lub ah, kakor pa iz L u b 1 a n ah, primeri: Luče v Lučah. y Xcctsco , slov. h ocem, ocem, (hotjem, otjem), mara, pohotljiv, lat. amor. sansk. ka Po teh postavah je tudi iz Kemona postala oblika ponemčeno „Leutschach", Lausach" itd. y Luže, na Lužah, Hem ona, Emo na Lj u blana. ponemčeno „ Tudi nemska koncnica ach se ni vselej spočela iz slovenskega lokativa. Nemec je svoj ach in bach přistavil večkrat brez vseh gramatičnih postav, na primer: „Kersch- u Crešnjovec, ime vinskih goríc, kjer bach nikakoršnega potoka, „Fellach" iz Bela itd. ni najti Potovanje po izhodnem ali po jutrovih dežeiah letu 1857. Spisal Mihael Verne. y Da bi se ime Ljub lana imelo izpeljevati iz lub bi Slovenec stvaril Lubno ali pa Lubna, Li boje breg Libanja, Libelnik y " " " I~ J ~ V J w, " kakor se slovenske imena vasi lonovega in Pod Džen in o m LIV. le majhne pol ure od vasi se itd. 5 razširja velika velika planjava tolst delez rodov Zabu Isaharovega, in kraj lubov, libov stojeće velijo in ktere ponemčene pravo Gospodovo domovino. spada že v galilejsko okrajno, se ji veliko polje je najdemo v oblikah, Laufen, Lifai, Li fling. Tudi iz lu bel ni mogoča tvarina Lub lana, ampak Lubelna, kakor pričujejo krajne imena: Grobelno iz grobel, Kobelno iz kobel, der Bergrucken, Doberna Pfoti zahodu saj deset ur na iz dober itd. Planjava, ki ezdrelonska y in j e z r a pa tudi magedoska el j ska planjava pravi reke Jordana do sredzemeljskega morja, tedaj od izhoda res sila velika, ker sega od dolgo ; široka pa je od ome njene gore Gelboedo hribov, ki Nazaret obdajajo, kakih Da je res ljub, amare, korenika imena Ljub lan a, šest ur in berž ko ne še več. Po vsi dolgosti lepe planjave ^ i V i a »r # ■ ^ « ň # t • • V i ti i • a poterjuje izgovor nekterih kranjskih Slovencov lb la na. Potovavši letos po Kranjskem sem večidel čul: tece potok Kison. Potok ta izvira iz samariskih hribov y lb lane pridem, v lb lan o grem 44 itd. Z Ta spremena je pa se razdvoji na široki ravnini v dva potoka, kterih eden teče proti izhodu v reko Jordan, drugi pa proti zahodu ob pa le mogoča iz Lj u blana, ker Iju po odpadlém glas- gori karineljski v sredzemeljsko morje. Nekdaj je bila ta niku L i u se spremenjuie v i\ na primer: lat. iujrum. sloveča planjava vsa obilo naljudena, dobro obdelana in polna bogatih vasi in velikih mest. Tù so stale namreč v starodavnih časih mesta M aged o, Ezdrelon, Je zra el med Muro in Dravo izgovarjali L o blan a, ker pri njih je in še druge. Dan današnji pa je pri vsi svoji rodovitnosti j u se spremenjuje v z, na primer: lat. jugum slov. i go, jun oh in i noh itd. Ako bi thema imena Ljub lan a bil lub, bi Slovenci se se ohranila cista pervotna oblika lob geršk. loçpoç, popolnoma prazna, ker ni rók, ki bi jo obdelovale. Na vsi zato se velijo reke iz lobov tekoče Lobnice in knfeti veliki planjavi ne vidiš ne pohištva, ne drevesa, ne germa; po lobih stanovajoči Lobniki. vse je prazno in žalostno, in le zgodovinski spomini lajšajo Al ti Slovenci govorijo Ljiiblana, kakor govorijo da korenika Ijiibiti, diih, muha itd., kar je nova priča imena L u b 1 j a n a je ljub, amare. Ze v lanskih ..Novicaha in pa v > in krajsajo ptujemu potniku sila dolgocasno pot. Zgodovinski spomini pa se obudujejo tu sami po sebi če ni člověk v zgodovini popolnoma neveden ; zakaj pla- y ^ . ....... . „Mittheilungen des nja™ ta s hribi in gorami, ki jo obdajajo, je za vojske in bistor. Vereins fur Krain" sem si prizadeval dokazati in v°jne boje kakor nalaš napravljena, in od nekdaj so se bo sicer ne samo z jezikoslovnimi, temoč tudi arheologiškimi rili po nji razni narodi. Že okoli leta 1200 pred Krist, je otepel in zmagal G e d e o n na ti veliki planjavi o podnožji pricami, da Hemona, pri nekterih gerških pisateljih He m a in He m un a, ravno to pomenjuje, kar Ljub lana, da je £ore gelboeske z majhno četico sovražnike ljudstva Bož- Hemona, pred ko je ime mesta postalo, bilo priime ali jeSa- Sedem let zaporedoma so stiskali in terli namreč boginje zemlje ali pa boginje lune, in da se enači s pontisko boginjo Ka man a, in severno-slovansko Am in a. P° l'odovitni okrajni. / ^ ^ ___ty jega. Madjanci izraeljce, in so hodili vsako leto o žetvi ropat usmili Bog ljudstva Poslednjič se V onem članku sem rekel, da je korenika teh imen svojega in pokliče Gedeona, da bi otel Izraeljce Madjancom ' ^ • « . - v , i r i i i« v •« y sansk. kam, amare, desiderare, južnoslov. kaniti nakaniti. Po globlejem zasledovanji sem našel, da to koreniko iz rok. Gedeon zagleda namreč nekega dné pod bližnjim V • terpentinovim drevesom je s tabo, krepki vojak! angelja Božjega, ki mu pravi: yy Bog Gedeon pa odverne: „Ako je Bog tudi pozna sorodna litevščina, v kteri kamaros pome njuje pohotljivost, sladostrastje, celó najdem kam očka, ljubezniva, lepo oblečena deklica. z nami, zakaj se nam taka godi ? Bog nas je zapustil in v ruščini i nas dal Madjancom v roke." Angelj pa pravi: ,.Na noge v svoji moči ! Otel boš Izraeljce Madjancom iz rok. Glej ! Pervotna oblika imena starega mesta se je toraj glasila Bog te posije. 44 Ponižni Gedeon pa odverne : „Kako bom y K a m o n a kr ej, kej y po rej oslabljen em glasniku Kemona, primeri: otel Izraeljce? Rodbina moja je poslednja Manasetove kne _ _ ■ ____ • • • • j ■ rili A i n rr v\n uni v¥i n t \ i i á^h /ini ait a V\ « n r\ U \ 11 nr n I i lio ř i r y za kraj y kaj y raj itd. Suffix ona je stařeji od današnjega še nenavadnega y> una, v besedah: glavuna y skopuna, ker zvišanje glasnika o Kranjci Ijubijo; primeri dul, vul, kul, za dol y vol y kol y po Notranjskeni. Ta suffix najdeš v latinščini v imenih Bell ona y Po m on a in se enači z sanskritskim an i v imenih M i th rân i In drán i, Çarvâni • y* itd. y žije, jaz pa najmanji Ocetove hise." Angelj pa pravi: Bog ti bo na pomoč. Pobil boš Madjance, kakor da bi jih bilo le en sam mož. „Gedeon napredova: „He sem dobil milost pri tebi, daj mi znamenje, da govori res angelj z y menoj." In angelj mu dá znamenje — in Gedeon zacne vojsko naberati. Veliko ljudi nabere, pa le pest jih je proti madjanski grozni vojski. Vendar se vzdigne Gedeon ž njimi na bližnjo goro proti studencu, ki so ga Horad imenovali. Z gore vidijo vès stan madjanski — bilo jih je *) Primeri vogersko slovensko i nos za junoš, Ivan iz Jovan. kakor kobilic strašen vlak in njih velbljudov ali kamél ka Glej Pis. bukve „Ob otnošen. jazika slavjanskoga k jazikam rod-stvenim izsledovanije" A. Gilferdinga. Moskva 1853 str. 72. V možkih imenih še se pogostoma glasi on; primeri Balon Kerčon, Terćon itd. y Pis. kor peská v morji. In Bog pravi Gedeonu : „Preveč ljudi imaš seboj. Ne dam jim tako Madjancov v roke. Hvalili bi se in rekli bi: „Naša lastna roka nas je otela. Daj oklicati med ljudini: Kdor je boječ, naj gré domu." — In šlo jih A 316 je domu 22,000. Le 10,000 jih še ostane. Bog pa pravi gor ??H e r m o n", ki jo na desni strani pusté spetGedeonu: „Se jih je prevec. Pelji jih k studencu. Vodo te gore stoji mestice Naj z dlanjo pivše deni posebej, pokleknivše pa in jo z ustrni likim čudežem posvětil, pivše pa posebej." Le tri sto mož zajema vodo z dlanjo, vsi -1— podnožji ki ga je Gospod naš z ve drugi pijejo klečé. In Bog pravi: „S temi tremi stotinami ga je V tem okrožji je stalo nekdaj tudi mesto S u na m Bog bom rešil Izraeljce. Vsem drugim reci domu iti." In šli čudežem posveti! ki v starodavnih časih po preroku Elizeji z en a kini t so domů. Noč je že bila. G e de on razdeli svojih tri sto mož v tri čete, dá vsakemu trobento in vsakemu jim pravi: prazen verč, ter ii .Mene glejte! Kar jaz storim, storite tudi vi. — Na tihoma se bližajo madjanskemu stanu in ga ostopijo od treh strani. Polnoči je bilo, in spalo je vse. Gedeon • v v 1 i *• V V V gre v stanisče, zatrobenta, razbije verč, suce gorečo baklo in upije: Mec Gospodov in Gedeonov! Enako storé vsi ljudje njegovi. Strah in groza plane nad Madjance. Vse upije, tuli, in kar ni ubitega — beži. Poldrugo stoletje pozneje, okoli leta 1051 pred Krist, je bila tu na gori Gelboe, pri kteri se začenja planjava širiti, druga terda kervava bitva, v kteri so Filistejci ver- lega junaškega Jonata in cvet izraeljske mladosti pobili in Izraeljce tako strašno otepli, da je kralj Savi pri veliki, žalostili zgubi obupal in sam sebi konec storil, kakor sem malo prej opomnil. Taka je bila od nekdaj na ti za vojne bitve kakor nalaš napravljeni planjavi. Od Salmanasara in Nebukadne-cara noter do konca poprejšnjega stoletja so imele tři o raznih časih razne vojske svoje šotorišča. Izraeljci in Egip- Asirci in Babilončani, Perzijani in Gerki, Druzi in čani ? Turki, Arabcani in evropejski križanci, in poslednjie celó Francozi so razvijali in nosili tod svoje zastave. Tù je pomnožil tudi junaški Kle ber svojo slavo. Imel je le 3000 moz, in s to pescico napade 16. aprila 1799 tursko vojsko, ki je štela do 30,000 pešcov in 1000 konjikov. Pet ur se bije hrabro v terdem boji, in Francozi so jeli že pešati. Hipoma pa s hribov, ki Nazaret obdajajo, za-sliši topov strel, ker je Bonaparte Kleberu na pomoč hitel. Pa že sami strel je pomagal, in Turki se podajo naglo v ^ v beg. Še bolj pa ko po vojnih pocetjih in bitvah slovi ta krasna okrajna po svoji čudoviti naravni plodnosti. Bila je nekdaj galilejski raj in žitnica cele kanaanske dežele, polna velikih mest in obilo naljudenih vasi. Vsi bregi hribov in , ki jo obdajajo, so bili dobro obděláni in polni lepih gora Vinogradov. Zgodovinskega spomina je na ti planjavi Nabotov nograd pri mestu „Jezrael", kjer Je izraeljski kralj Ahab pogostoma stanoval. Nograd je bil precej zraven kraljevega poslopja, in Ahab bi si bil rad iz njega vert napravil. Zato pravi Nabotu: „Daj mi nograd svoj, da si vert napravim, ker je blizo in zraven moje hiše, in dam ali če raji hočeš, ti dam srebra, mi bo ti za-nj boljši nograd, kolikor je vreden." Nabot mu odgovori : „Gospod naj milostljiv, ne dam ti deleža svojih očetov." — Ahab pride tedaj na svoj dom serdit in škriplje z zobmi zavolj besede, ki mu jo je govoril Nabot rekoč: „Ne dam ti deleža svojih očetov. In se verže na posteljo, oberne obraz v stěno in ne Stopi pa noter Jezabela, žena njegova, in mu pravi: • r je Kaj je to, da je serce tvoje tako žalostno? in zakaj ne ješ? Odgovori ji : „Z Jezraeljcom Nabotom sem govoril in mu djal : Daj mi nograd svoj za dnar : Ali če ti je ljubše, ti dam boljši nograd za-nj. ln on mi pravi : Ne dam ti no-grada svojega. Jezabela, žena njegova mu tedaj pravi: Pač veliko oblast imaš in dobro kraljuješ v Izraelu. Ustani, jej in bodi pokojen, jaz ti bom dala Nabotov nograd.u Dalje i da ti citát ne bo kraljev. predolg, beri sam v 21. poglavji III. buk. Do kraja, kjer je nekdaj jezraeljsko mesto z Nabotovim nogradom stalo, so piijahali tovarši naši iz D žen ina v poltretji uri, in od tod so imeli v Nazaret še štiri ure hodá. Kmali dospejo vštric res da gole, pa vendar lepe Po teh toliko zanimivih krajih so potovali tovarši sem bil jaz v se f ko zmiraj v Jeruzalemu. Unikraj ome njene krasne planjave pridejo spet med hribe, ter jahajo v • • sin in posted dolgo po neki soteski, ki se pa čedalje bolj njič popolnoma odprč. Na levi strani vidijo romarji na nekem verhu domovino Zebedejevih sinov, svetih apo naši steljnov Jakoba in Janeza, prijetno vas z imenom Jafi. — Na hribu se razširja čedalje bolj lepa dolina polna z visokim kaktom ograjenih vertov — in v hipu imajo srečni tovarši galilejsko cvetlico, mestice Nazaret pred seboj. (Dalje sledi.) spomeniku Vodnikovem Do sada se je govorilo o treh spomenikih na čast Valentinu Vodniku. Jeden je uže lepo dogotovljen i to je kamen s nad pisom uzidan v Vodnikovu rojstnu hišu pri Žibertu v Šiški poleg Ljubljane. Drugi se ravno sada napravlja, to je (knji cr O r> spo menica wi složena od mnogih slovenskih pisateljev Vodniku v bla Album." g spomen ; Nemci imenuju taku knjigu po nenemško 0 toj spomenici nimamo opomniti drugoga. po nego (kakor) samo to, da se naslov knjigi ima narediti slovensko i po nemško, ker tudi knjiga bude obse gala slovenske i nemške sostavke. t Tretji spomenik Vodniku se namerava še le posta viti. Nabrano je uže zato več od 1100 zlatov (goldinarjev). Za velik, mogočen narod bi ti novci (denarji) bili mala , za naše maljahno slovensko pleme je pak to dosta radostno znamenje, da rodoljubje pri nas ni samo prázdno slovo. Več se je darov nabralo, nego (kakor) smo se na- reč dali i očakavali; zanimivo nam je bilo čitati v „Novicah* imena priložnikov iz raznih stanov, iz mnogih krajev i mest; s veseljem smo opazili med darovatelji nektere slovenske gospe i gospodične i nekteru gospoda horvatsku. Lepa hvala vsem za dar i ješče lepša za ljubezen, pokazanu s tem do slovenskoga plemena! Sada nastane važno uprašanje: kako se imaju ti novci upotrebiti, to Je , kak spomenik se ima Vodniku postaviti? Uprašanje je važno; opravilo javno, zanima več ali manje vsakoga darovatelja; vsakoga bude veselilo, ako se ti novci mudro i koristno upotrebe, i gotovo neprijetno bi bilo 5 ako bi se v • ■ • prilično potrošili i zapravili. S takimi novci se ima osobito pazlj i mudro, i skoro bi rekel » s pobožn mislij obraćati: vsaki tak iz dobrog rovan kraj rovanem novcu počiva i serca da je zlata vreden; na takom iz rodoljubja da- V . 1 blagoslov božj Rodoljubni darovi V . v su kakor goru liko košato drevo (ženofovo) serno, ktero izraste v ve Serblji tudi nameravaju povzdvignuti spomenik slavnomu serbskomu pesniku Mušickomu i imaju zato uže sbranih blizo 3000 zlatov (goldinarjev). Kak spomenik bi se spodobilo postaviti Mušickomu po mojih mislih, sem progovoril v „serbskom Dnevniku" leta 1856 v 25. listu. Ker vse to velja i od spomenika Vodnikovoga, zato * S tem nasvetom se ujema neki drug, temu zlo podoben, ki ga že davnej imamo za natis pripravljenega, pa ćas se nam ni zdel připraven za javni pretres, dokler so se še stékali darovi in še nismo prav vedili pri ćem da smo. Sedaj, ko se kaže, da smo zlo na koncu , naj grejo na beli dan različne misli o tem: kakašen naj bode Vodnikov spominek. Vred. 317 postavim sem, čto sem v „Dnevnik" napisal samo — mutatis mutandis — da spremenim, čto se spremeniti mora. „Spomenik ta bi imel biti na čast i spomen pisatelja i na korist i prosvetu plemena slovenskoga. Vsakojako (na vsako vižo) ima on biti duševen, pa ne samo iz železa i kamena. Kaka korist bi nam pak bila, ako bi se postavila soha (štatua), ktera bi segla, ali hočeš, do samih oblakov? Bil bi to spomenik mertev. Zasluge Valentina Vodnika su duševne, pa i spomenik njegov budi duševen, da razširja rodoljubje i prosvetu v narodu našem. Spomenik ne sme biti mertev, nego živ, kteri bi rastel, vsakoga leta procvetal i sadje rodil, kteri bi vsakoga leta govoril i spo-menjal Valentina Vodnika, kteri bi probudjeval k pro-sveti, rodoljubju i k Ijubezni do jezika slavenskoga dijake (študente) naše. Mnogi morebiti poreče: „to se ne more učiniti s mali m i novci, ki so nabrani." Pa tudi s malo novci se dá dosta učiniti, ako se ž njimi mudro obraća. Nabrano je za Vodnikov spomenik po dobrovoljnih prineskih i darih nečto več od 1100 zlatov (goldinarjev). Po pet od sto iznese vsakoga leta obrest (interes) 55 zlatov (goldinarjev); od tega naj bi se kupile vsakoga leta prikladne slavenske knjige vkusno i lepo vezane i bi se slovesno i svečano delile o koncu leta gimnazijalnim učencom, kteri se skažu naj iz verst n ej ši vslovenščini i ješče v kake m drugom narečju slavenskom. Pri javnoj delitvi daril naj bi se vsigdar na gimnazijah jeden govor govoril po slovensko, i v njem se spomenjale zasluge i slavenska učenost Vodnika našega i bi se dokazovalo, kako potrebno je, poznavati tudi ostala slavenska narečja i plemena. Tako bi spomenik Vodnikov bil živ i duševen, on bi se oglaševal i govoril na koncu vsakoga šolskoga leta na slovenskih gimnazijah, on bi budil i opomenjeval dijake naše, toti naj nježnejši cvet naroda našega, k prosveti, k narodnosti i k Ijubezni naroda našega. Tako bi Vodnikov spomenik živel i prinašal vsakoga leta svoj plod." Neki blagoserčen gospod uže več let daja tištim di-jakom marborškoga gimnazija darila sreberne svetinje, kteri naprave najboljšu preskušnju iz štajerske zgodovine i iz starogerčkogajezika. Ali bi se ne spodobilo nam, ki se štijemo med rodoljube, poskerbeti darila za tište gim-nazijalne dijake, kteri se slavenščine najizverstnejše i najpridnejše uče? Koliko koristi bi s časom slovenščini iz toga lehko izrastlo I Darila za tište dijake (učence) na naših gimnazijah, kteri se slavenskih narečij najmarlji-vejše uče: to budi častni spomenik Vodnikov! To je Vodniku na čast — slovenskomu narodu v prid! Tak spomenik želi pravi rodoljub viditi, tak spomenik bi si naš častitljivi, učeni i rodoljubni Vodnik želei, ako bi živel i bi ga mi uprašati mogli. On sam piše „vselej sem želel krajnski jezik čeden narediti. Cesar je Vodnik želei, to bi tak spomenik dopolnoval, bi nauk slovenskoga jezika na gimnazijah podpíral. Kdo bi pak imel dobiček, ako bi se kak kamenit ali železen možicelj za drage — od žlahnih rodoljubov darovane — novce kupil i na spomen Vodniku postavil? Nikdo drug, kakor kamenar (Steinmetz) ali pa železnikar. Tako mislim jaz, pa sovsem pohlevno (unmassgeblich), — svoje misli nisem mogel zamolčati, pa nikogar ne silim, tudi siliti ne morem — vsakomu ostane prosta, svobodna volja misliti, kakor se njemu zdi. Matija Majar. Goslar. Po poljskem spisal Gr. Krek. (Konec.) Vernem se zopet k svojemu goslarju. Rojen v Krajini ai vidil nikoli svitlega dneva, ker ženice njegove so za- peřte od poroda; tudi stric njegov in brat bila sta rojena slep a; ob smerti deda je Mirko — tako se zove goslar — bil še dete in naučil se marsiktero pesem od pokoj-nega. Dalje ga je izrejal stric njegov, ki je v 56. letu sklenil svoje zares žalostno življenje, ker kot ubijavca so ga djal i ob glavo. Ustřelil je bil namreč graničarja, ki mu za slanino obljubljene dvajsetice ni mogel ali ni hotel dati. Zavoljo dvajsetice si bo marsikter bravec mislil, pa uboj? Da se to lahko ume, moram opomniti, da so v Krajini kraji, kjer je dnar zelo redka stvar. So sicer mesta, kjer prebivavci dobro živé, na pr. na banaški in slavonski granici, ki ima rodovitno zemljo, — al razun teh vlada tù le siromaštvo, cesar je pa največ kriva vojniška uravnava; graničarju ni dovoljeno dati sina k rokodelstvu, ako poglavarstvo ne dovoli. Da si tudi kaj pridela, mora dati za hišno orodje in druge domaće potrebe; on je dolžnik celega sveta; blago svoje odrajtovati mora sosedu, občini in ter-govcu; in če se verh tega še pridružijo nerodovitne leta, mu ne ostane druzega ko beraška palica. Tudi slepec je tak siromak. Grošič mu je že velik denar, in dvajsetica mu je uzor (ideal) blagostanja, porok dolgega življenja in najkrasniše sanje, ki jih je kdaj sanjal. Ce je peval od bogatega cara Dušana in se spominjat zlata in srebra mogočnega Gasana, mu je hodila le dvajsetica po glavi. „Sama ena dvajsetica — si misli siromak — in zopet imam nov plajšč!" Ko tako misli, zabrije merzel veter, ki mu slabo telo do serca zamrazi, da se revež še komaj derži. Tii se nagloma spomni, da slanino, ktero podarili so mu poslušavci na tergu, premení v belo dvajsetico. Otročje veselje ga že naprej navdaja, ko se misli po-sestnika dvajsetice; kakor dete nad novim oblačilom, tako se je on, verli pevec, radoval nad haljino, ktero si bo že skor omislil. Na poti ga sreča Krajinec, ki mu, zvedši vzrok njegovega potovanja, odsvetuje, s tolikim trudom tako dalječ potovati, ker on sam meni od njega kupiti slanine in mu dati zaželjene dnarje proti zimi, ko bo ravno nove haljine potřeboval. Slepec v to rad dovoli. Letni dnevi so minuli, in solnce je začelo bolj in bolj zgubljevati svojo žarečo moč. Starec obiše svojega dolžnika, ter prosi za obljubljeno dvajsetico; pa on sam revež začne se na vso moč izgovarjati s slabo letino in drugimi vzroki in preloži zaostali dolg na prihodnjo zimo. Slepec, ki je dobro poznal stan siromaškega možaka, še celó v to dovoli ter preterpi voljno strašni zimski mraz. Ko se je drugo leto zopet približalo, vnovič obiše borni starček svojega dolžnika, ki pa žalibog k njegovi največji žalosti spet odloží dolg v prihodnjo zimo. Dasitudi je že sku8il velik mraz přetekle zime, je vendar tudi v ta pogoj dovolil, vidši, da dvajsetica ni ravno tako majhna stvari ca. Zima je pred durmi — pa spet še ni obljuba spolnjena. Dolžnik se je izgovarjal s smertjo žene svoje. Tako je prešla jesen za jesenjo, zima za zimo, dvajsetice pa le nima, po kteri že tako dolgo hrepeni. Približa se slednjič dan poroke. Ženin se napravlja k venčanju, al slepec ga ne pustí in v eno mer kliče: „Daj mi, kar si dolžan, drugače te ne pustim pred oltar." Al on mu uide in urno odhiti s povabljenimi gosti iz-pred hišnega praga. Ko pride iz cerkve, so bile vnovič zastonj prošnje starca, ker dolžnik ga je ošabno od sebe pahnil in očitno osramotil. V obupu přivleče se usmiljenja vredni starec k sobi, v kteri je njegov bezbožní dolžnik vžival veselje, v tem, ko sta njega glad in tuga morila. Po mnogih veselicah, ki so segale v terdo polnoč, se napravi ženin, da pelje nevesto iz očetove hiše na svoj dom. Urno zapraša slepi: „Kje je Janko?" Iši ga, zaverne razvajeni trop gostov. Tù jame starec poslušati in tipati po sobi, zgrabi dolžnika in kliče: 19 Zdaj te imam, in ne pustim te popřej, dokler mi ne plaćaš dolga, ker zeno imas ne veljá.u bogato in noben izgovor več Kratkočasnica Starinarček. Krajinec se nasmehlja in ga imenuje starega bedaka. Mlad člověk, kteri je na svetu sicer že marsikaj vidil y te pri „Ne ustavljaj se, tej priči ustřelím." marveč plačaj, kar si dolžen, če ne pa še malo skusil, pride k neki dražbi (licitirengi) Tù kupi premed t star voz i Sa pelj domu in 79 Kakor to storis, urno prcjmes belo dvajsetico. Ci &a zbije. Kar je bilo lesa še za rabo ga porabi; kar V starcovem sercu začne kri vreti, zgrabi dolžnika z je bilo pa železja na njem, ga proda ko\ s precej sním levico, z desnico pa přivleče izpod razterganega samokres, ga pritisne na dolžnikove LJl lllDlll/ ut» uui/jinrvu » v pei'Si, ili pivu n.w ov »*«■"•* " • * "*■ ■—------J ~ da nesrečni dolžnik pade na tla. Ubijavca gâté, da je kaj. Zakaj bi jez ne vlovil kakega goldinarčka plajsa in pred ko se dobickorn 79 Hoj te si misli mladi clovek starinarj v • zave, sprozi i bo zgrabijo, ga terajo pred sodnika, ki ga veli v ječo odpe-Ijati : slednjič pa ga obsodijo na vislice. Mertva beseda pravice obsodila je slepca v smert; pa kje so sodniki, ki bi umeli natanko pretresti vzroke, ki so prisilili nedolžnega starca k takošnemu strašnému delu? Čez nekoliko časa zvé Mirko v stric, da se njegov pervi dražbi pride s polno mosnjo svojega rajncega očeta. Kupi staro klj in ga pelje vesel domu. Na poti ga sreča njegov sosed in ga praša u » Čemu ti bo ta para y> Za t sem jo kupil mu odgovori „in da bo kaj dobicka, jo bom zaklal in st p od k gotovo drago prodal u Mala v V • V dolžnik z bogatim dekletom ženi. Vnovič se ponovi v njem vesela nada, da ga bo zdaj osrečeni seljak z dolžno dvajsetico osrečil. — Spet ga obiše, pa nesrečnež zaprč pred njim vrata, in ga zmerja starega bedaka, ki ga tolikokrat zavoljo same dvajsetice vznemiruje. Revni starec se odpravi sicer za nekoliko časa, al dnarja vendar nikakor pozabiti ne more; sledi toraj dolžniku, ter neprestano prosi: Bogom! V Raclovičevo slovo od Zeleta! 97 Daj mi dvajsetico, poverni kar si dolžan; ne grem dokler mi starega dolga ne poplaćaš. popred proc, Terdi dolžnik pa se mu le hinavsko posmehuje in ošabno od sebe suje. ga Tù je trata, Kjer košata Lipa senčnata stoji; Tù steza gre, Doli za te, Gori za me pot derži. Klj uje, kljuje, In se huje Žalost me klj uvala bo; Sem nje tnalo, In me kmalo Stolkla v černo bo zemljo Ozir po svetu. Rastlinojédi ali vegetariani. Bratec. duša! / Tak me pušaš Ti, ki sva le eno Ur sladkosti In britkosti, b'la Pod imenom leta 1847 na „Vegetariani", to je i rastlinojédi se je Kaj sva vžila skup oba! V Ce bi morje, Brezni, gorje Đelali med naj' mejo, Oh ljubezni Morje, brezni Najne već ne razdero. Anglezkem in v severni Ameriki osnovala družba, ktera si na vso moč kjer koli more, prizadeva, vse mes ene jedí zatreti in samo jedila iz rastlinstva npeljati. Bog obvari, da bi pri teh ljudéh, ki so v tej družbi, kterikrat kakošno mesovje prišlo na mizo! — le sočivje, zelenjad in kar sicer spada v rastlinske jedi: krompir, repa, močnate reči itd. je njih kuha. Družba ta, ktero je na Angležkem Ur prezlatih Kot pri svatih Si še spomniti ne smem; Bog se smili! V taki sili Kaj čem reva? sam ne vem Zlata zarja Naj pozdravlja Z naših starih te gora; So zavité, Nama skřite. Slab pomen je za obá! f osnoval James Simpson, v Ameriki pa Sil vester Graham, steje že mnogo deležnikov in več čas Bratec z Bogon) Zadnjič z Bogom f Oh Adio f nikov, ki se le za rastlinojedstvo poganjajo ; bukev te baže je že prišlo na dan. Naj imenitniše in naj novejše bukve iz tudi več Solze tvoj Men' gorje! se imenujejo r> Die angležkega Ernahrung v nemški jezik prestavljene des Menschen." Eine ge- Serce moje V silni žalosti top Vetri boste Namest pošte Tjè. kjer serćek moj živi Da pove9te, Kakor zveste, Da terpim, al me že ni. 9 kronte Preisschrift Puncten bewaffnet." Joka truden 9 in pa „Der Vegetarianer auf alien skup se zgrudim Na 9. strani teh bukev se bere sledeče slimo, da žito in sadovi so živež človeški 9 ta živež je najnarav bil člověku v . 55 in izperva je gotovo P Mi to mi- in n a j b o Ij i a določen fetrasen je locitve glas! Kar na sveti Bo živeti Pomnil bom ga večni čas. Naj so ptice Poročniee, Kot so tužnim nekdaj blé Saj veselo Se bo zdelo, e katero zažgolé. ; tudi Je od teh reči živel. Le če se astlinstva živí, telesne in dušne lastnosti njegov od ecjo moc dosežejo iz fiziologije, kemij u ts 9 e naj Da je res tako, si pisatelj prizadev; patologije, zgodovine in s sto dru se gimi dokazi spričati. „Slast, ki si zbera le jedí, ktei okusu priležejo, in ktera nima ne oči, da bi vidila, ne ušes, da bi slišala, nima pri rastlinojedih nobene veljave več. Stara navada je ž njimi konec vzela; pokopali so jo na veko maj !" Ce tudi ta družba kakor več drugih prenapete reči Ljubi z Bogom! Zadnjič z Bogom! Zdaj odideš, oh prejoj Solze lijem, Z Bogom!u vpijem, Ti odhajaš, većno moj ; i 99 ; ? Poženčan Novičar iz avstrijanskih krajev Iz Celovca. Poslopje za izdelovanje cigar je že do terdi 9 ker kakor za korist tudi za korist m e s e n i h velj tudi goto da smo se in da človešt le v oslabuj lik zlo m e s o vj in vinu iše. Če bi več povžili in več d tli uskih jedi 6e morejo e priče našteti, je vendar preveč mesovja privadili tega voljo, ker svojo moč astlinskih jedi postavljeno, bodo za popi 9 gotovo bi zd V • • V n ej s kakor bili Vseh tistih bolezin, ktere pri nekterih • • pravno 9 od 19 pregoste u m kmali konec ali saj na pol manj „černe" kervi, m moc- izvirajo, bi bilo delano, in ko bo vse potrebno orodje celi delavke zapisovati, kterih bo blizo 1000 treba. Upravnik fabrike je že v Celovcu, ostali uredniki so imenovani in v sredi prihodnjega mesca bodo začeli delati. Iz Beršeca v primorski Istri 18. sept. — Govorili so večkrat to leto slovenski in nemški časopisi od veliko 7 stiska, da dežja in strašnih povodinj v mnogih avstrijanskih dezelah nas pa nasproti je letos taka suša stiskala in še nam ni samo v kapnicah že davno vode pomanjkalo, temuč tudi velika lokva ( luža) se nam bode kmalo posušila 9 ako 319 se nas Bog ne asmili > U u d j perilo v morj prati 9 ker so prisiljeni er več ni dl v ze vee mescov S ode Neki Iz Pole. 4. oktobra o pol dne je zderčala perva ce sarska iinijna barka „Cesar" vpriča Njih c. kr. visokosti, prijatel, ki je v sredi preteklega mesca popotoval po Istri, nadvojvoda F e rd i n a n d a Ma k s i m i li a na in nadvojvodnje pripoveduje, da je v več krajih za skaf vode konjica, pojiti Šari ote srečno in ponosno v morje mogel šestico dati in po pedi visok prah gaziti okoli iz Ljubljane. J. V — c. Marsikdo je že skusil 9 da V V « Pole in Vodinjana. Po Rovinjščini, Poreščini itd. so bili ljudém, ki veliko govoré in le sebehvalijo, ni dosti verjeti. posebno siromaki, v taki zadregi ludje žalostno slišati; ta mesec je pa le sèm ter olj vode 9 da je Pa skusnja nas tudi V • UC1 9 da tišti, ki resnico ljubijo in v se • * nekterikrat malokdaj ali pa nikoli niso nalagani bili, radi vse verjamejo, pohleven dež žejno Ijo ohladil in oživil. N čuda tedaj, akoravno bi lahko z obema rokama zagrabili, da je laž. da so naši poljski pridelki letos vsi le pičlo srednji, pa se To je spet očitno bilo konec unega mesca, ko so starši tolažimo tem. da žito na R « ni drago, kamor 9 ga polne barke dan na dan memo naše male deželice, ki ne delà ne cene ne drag inje 9 od vseh kraj po • * injem morji na nasajo Oljke, čeravno so lepo cvetele, tic UUJW UUOU 55 v U'HIUI . ov uugvu/uii, ker hud vihar jih je otresel in le malokterim hitro začne prilizovati, ter praša: je li fantič ne boj dosti svoje sinke v šolo pripeljavali; marsikdo je vidil tù in tam, kako čedno oblečeno babico sèm ter tjè hoditi in barati take, ki se ji so zdeli Ali 55 V ze 9 da še nimajo štanovališča : imate kvartir?" Ako so odgovorili, da ne olj dale j 9 se v ze hodil v jagodam prizanesel 15 t m se je pri nas tergatba solo? pripoveduje od slabih stanovališč, se laže 9 začela. Al tudi vinska terta se nam je letos slabo obnesla; dolgo da ima ze studente, kako grozno radi so pri nji kako da 9 namesto veselega peti smo čuli le žalostni glas, da je več kakor mati za-nje skerbi, in poslednjič, da ji ravno le kakor polovico manj grojzdja kakor lani. Staro vino pa se enega se manjka. Potem jih pelje seboj, jim razkaze go je zbirsilo (pokvarilo) več kmetom, ki so ga hotli za pri- spôsko našopirjeno sobo, visoke, lepo belo pregernjene po hod nje leto prihr dosti ve* Kamorkoli se tedaj obernemo ni eU 10. t. m. so naš li rodoljub porečki škof, gosp. dr. D obilninu dělili zakrament sv. bii 9 V n a š i soseščini ilostlj v PI in ljubeznj zpraševali stelje itd., pripoveduje, kako da je suho, svetio in vse pripravno, blizo v šolo in več takega. Kakor so se pa za plačilo pogodili, jih skuša kmalo odpraviti, da more iti že in tretjega lovit, dokler jih ne nažene vkupaj kakor druzega oke v našem jeziku nauke svete vere; povsod, kodarkoli pastir ovac v hlev. In res se ta soba kmali v hiev pre so bili, so pokazali, da ljubijo matei jezik 9 in da so ona meni rahle zagrinala cez okna se nakadé od leserbe 9 na svitla ezda. ki inia na novo svetljiti vso Nji kofij videz lepe pregrinala na posteljah se skrijejo, zid je moker 9 s pravimi žarki milosti, p in gorečega duha skerb- tla blatnene; okno vedno zaperto, da ne uíde kaj smerd nega dusneg pastirja V 28. listu letošnjih „A' na 223. strani dvotni gosp. dopisnik iz Kr zavař ovavnice poljskih pri délko A. U. zastran pred ljive toplote iz izbe; jedi so bolj spacane kakor skuhane: , da bi bilo boljše tam bivati, kjer imajo teleta v hiši Na kmetih je saj zunej tako neeednem berlogu. v Terst iz Beršeca v 27. listu „IS poročane. Za got 79 tega kodo toče kakor v takem leta pri- zdrav zrak, in ljudje so večidel zunej; vse drugač je pa mu emo povedati, da v Terst pri takih babah. Ona jih le redko iz zatuhle luknje na ni samo le ena takosna asekuracija 9 pak da jih je več; kako smerdljivo dvoriše spusti; po večirji jih žene govorili opraviti 9 smo o tem s satnim gospodom, ki ima s tem spat; .namesto molitve kakor družbenik; čudil se je, da ga za to prašam, in lepega izgleda b erž vidijo le kreg in mnogo neokornosti. Nektere druge pa 9 ki so po eni kar more biti vstkemu lahko znano, posebno bi f e r s t strani bolje (ali se saj bolje mislijo) 9 po drugi so pa v se bivajočemu tudi U l V U) yi/l/lllU • IUU1 ^lll/VltV/ DU1IIU It^U 1V/IU UH X « U. O U« ili - vj v ^ MAwiMjx, ii MvvLiii&v/iAj govore, da se morejo poljski pridelki pred škodo toče za- reda v njih stanovališih in od družili Novice" same leta na 178. strani dostikrat slabeje, hodijo k učenikom, kvantajo od lepega reči V . . 9 tozijo čez fante 9 varovati v Terst 13 t m. je bila pri nas šolska delajo iz pezdirja brune, in oslepé s svojim medenim je preskušnja ; dijakov je bilo vseh skupaj 63; 19 v per1 oddelka, 44 v pervem razredu dolnj edu zgornje ga 9 VSl so oddelka Talijan iz Padov 9 terdi Jngosloveni razun jednega ki se je pak v pol leta dobi ki je > naš zikoni tudi kakega učenika, da svetuje ali še celó sili studente v take kvartire. V takih stanovališih se res večidel vsaki večer moli, toda pred in po molitvi, včasih tudi med molitvijo gospodinja namesti da bi k pobožnosti spodbujevak 9 jezik navadil govoriti, pisati in brati, čeravno nekteri mi- po pasje zmirja. Naj bi tedaj starši za štanovališča svojih slijo jezik ali saj terdijo, da Talij ne 9 gré v glavo naš mili V Pazinu 2 F. C žalostno brez va Saj Oznanujť Jakob Va m pet dobro skerbeli, in poiskali takih, ki so v dusno in te- dobí tudi dobrih, pri kterih se za , Toda takim gospodinjam ni treba lesno sreco otrokom. Ze se lepo izrejo in zdravje skerbí zgodbo, ha pri ki je vstala od tod, da se otroci puščajo studentov po ulicah loviti ali z lazmi k sebi vabiti; oni so osrnji 17 t. m. j stal zavolj teg v Zej ana h stí o gem 5 ki je nagloma pokoncal 37 sami radi pri njih in grejo le redko kdaj preč; pa take his z gospodinje si tudi lahko in sploh še pred šolskimi prazniki všemi pristavami. Ker so bile skoraj vse poslopja lesëne in drugih dobé ravno s poljski pridelk polnjene, je imel ogenj obilo Iz Ljubljane. Ravno zdaj so prišle bukvice „St in novi dnarji" na svitlo hrane; ustaviti se je toliko manj 9 mogel, ker v vasi ni maj > ktere bodo zdaj 9 ko bomo mogli pa tudi vode ne, razun studenca, ki pa je kmali se z novimi dnarji dobro soznaniti, toliko bolj vsa sikalnice precej daleč od vasi. Politična poska Novograška je kemu ustregle, ker natanko^ kladaj t dna r j škodo brez odloga pozvedla, ki znaša čez 25000 for S kteri bodo tudi po vseh Svetih še ostali, kakor tudi nove 9 pohvalo moramo pristaviti, da si omenjena gosposka po kteri bodo une s časom spodrinili. Mnogo viž, kako star moči prizadeva, po 9 ktei ni ostalo nič, revni njih stan zlajšati. Oklicala je brez soseskah odlog ber dna rj v nove, iu te v une prerajtovati 9 pote mnoffi iz po bližnjih gledi za to prerajtovanje, kakor tudi najpotrebneje tabele 9 prosila je višje gosposke za pomoč in poskerbela priporočajo te bukvice vsakemu. Verh tega so jim pridj Z let je, da so pogorelce pod streho spravil hvaliti ; oštra zima je škodovala ter rila druge pridelke deloma v Ž ej an ah, deloma v Mu nj ah še po dobe novih denarj Dobivajo se pri gosp. J se pri nas ne moremo ti, huda suša je zarno- G i o n t t Iz Ljubfj po 6 kr. star dnarja God presvitlega našega Cesarj se pricenja; krompirju je močno vina bo sploh manj od lani; terganje obhajal v pondeljek z navadno cerkveno slovesnostj V V 1 - . Y. v • V fm /~>4 1 • V • 1 i se je v stolni červ nadlegoval, kopan kv v S so se aj začéle. Slisi se, da zlasti v pa rad Sadj 9 razun češpelj, ni bilo veliko Bog gimnazij (latinske šole) vrè spet veliko mladine Iz B e ne t k smo edili majorja Dupoisat-a, ki je ondi *) Sikalnica — Feuerspritze, se ćuje v loških hribih. morebiti v obup da njegov kamen ni démant, v morje skocil V UMUjlU , M« I1JV/^V¥ I»MI11\/II Kl* 5 » 1 f — so ga otéli, so po večkratnem zaslišanji spet iz bolnišnice pa tudi se kje drugod? Je dobra beseda. Pis. 32 O mišu se pa je še gosposka obderžala. kažejo spet zverine, med kterimi so izpustili, kamen Na sej- po njih ustavnih pravicah skup v • ktere pa st posebnega v • t ni hotlo dovoiiti, dokler ni minister G pomína vredni krokodili, vjeti v reki Misisipi v severni V se dvema ministroma Ameriki. Dva, on in ona, sta velika, trije so manjsi • V • 9 eden s starešinstva V gal iz ministerstva, predsednik v • pa iz starešinstva stopiti. Ko je naj pa je še celó mlad. v vodi, deloma pa na suhem živi Ta sila pozresna zival, ktera deloma terdovratnišim starešinom, ki se menda boje ostrega pre y je vredna , da se dobro tresa njih večletnega vedenja, k sam prigovoril naj da ogleda, posebno nje žrelo, ki se loci od drugih v tem, je jezik na spodnji čeljusti prirašen. Ker se krokodili ma lokdaj živi viditi morejo, naj jih nobeden ne zamudi ogle dati, ki pride v mesto; kakih 10 dni bojo v Ljubljani. dovolijo skupši je bilo 15. pr. m. sklenj y naj na pod lagi nove postave, po kteri se imajo poslanci voliti, bod kup (deržavni zbor J. In tako se je pomirila ze zlo nepokojná dežela. Kak bo volitvina postav kdaj bo skupšina in kako, še zdaj ni znano. Da bi se pac vse Novičar iz raznih krajev Iz Dunaja. Cesarski ukaz od 10. septembra veli, da tako p knežije kakor terja ustavna pr serbske Iz Italije. Iz Rima 16. sept. Ta teden y se ^/^^^^BÊK^^g^ÊggÊ^^^^^^^^g/ggg^g^gg^^^^^^B^^g^^^^g^^KggÊ^BÊ^^^^^gg^^ ni prcima s 1. dnem novembra štempelj od blaga nehati. Ta tekel dan, da bi ne bili v strahu zavoljo serdnosti med cesarski ukaz spolni s tem, da odpravi zastarano napravo, francozkimi in papeževimi vojaki. Začetek so storili ki ni za nobeno rabo več, želje skorej vseh kupčijskih francozki vojaki, kteri so v pijanosti papeževega vojaka da je nekaj dní potem zbornic, ktere so se že leta in leta za to poganjale. v neki kafetarii tako razmesai V __ _ ^ . — _ ti — _ _ _ _ w Štempelj od kupčijskega blaga je že star, ker je bilo že umerl Ako poska ne bo skerbela za pokoj in ed leta 1696 usnje naj pervo temu stempeljnu podverzeno. nam je kmali kervavih boj bati zlasti, ker je se tudi C. kr. ministerstvo za šolstvo je zaukazalo, da se ljudstvo od dné do dné bolj zoper tujce razkačeno imajo v solah na dezeli upeljati bukvice, ktere je izdalo I Nap 6 c. k. založništvo šolskih bukev za vajo v raj ta nju z novim uneti; pa vlada ji je pi • v septembra se je imela po naključju na sled. N t r ot breg dnarje m po 13 kr. starega dnarja. so našli trupl tonj in v njegov obléki več Nada vek srebra ali obligacij a ž i o so uni teden nekoliko odjenjali, ljudi so zapeř nehal. Kurzi vseh ker dnarja manjka. To stisko čutijo sploh v južni Nemčii posebno pa v Frankobrodu. je ze skoraj popolnoma pišem, ktere so vladi dale ključ do zarote v roko Več y Iz IVeniške se zopet neugodnej Iz Beri por Repatica, ktera se vidi vsaki večer svitljeje, bo gkih zadév pa še vedno te dobivaj o to V€ dravju kralja o stanju vladar- ). Rešena reči berej imela prihodnjo saboto y to je y 9. t. m., dvakrat vecjo svit- pa mora ta reč skoro biti in nadjati se je, da jo bodo rešili, pa ne, da bi jo tako skuhali, kakor i. Ob- rn lobo, kakor 27. septembra, in ker se ob enem tako proti d soncu postavlja, da bo tední vselej še kake 3 ure za soncom jo hočejo nekteri imeti, namreč po volji francozk zahajala, jo bo temvec lepo svetlobi na poti. Od srede gledati, ker ne bo luna njeni iskanje princa Napol saj hocej nikarji tudi v tega mesca pa zavoljo lune ne to reč vplesti. (?) bo vec tako svitla, ob enem se pa pomika urno proti jugu z našega obnebja. Njeni rep je zginila dolg. in kmalo potem bo najmenj 200 milijonov milj Iz Ceskega. Med zajče je prišla na Českem neka kuga, ktera jih je že, posebno starih, mnogo umorila. šavo Iz Fraiicozkega. Princ Nap cara Aleksandra pozdravit, je šel v Var-je bil od tega prav prijazno sprejet. Časnikarji marsiktero ibaj zavoljo tega in naj prava bo, da je francozki cesar po svojem bratranců povabil cara k te v Pariz. V gorenjih vi 55 Pražské Noviny" pripovedujejo, da ima nek šolsk učitelj šavah ne dvomijo, da bo šel Aleksander Nap v Zalesu amerikansko kumaro, ktera je težka 45 obiskat fun tov in 13 lotov; v širokosti meri 11 y V dolgosti 31 55 I Nord" piše o tem: To bo francozkega in ru gledat. Take pavcov in mnogo ljudi hodi to orjaško kumaro kumare se veckrat nahajajo in sirove imajo okus kakor skega vladarja se bolj sprijaznilo, kakor ju je shod v Stut gartu sprijaznil 22. se tembra je na planj domaće, pa to prednost imajo pred domačimi, da so tudi imenovani, valaški knez Ghik 55 Champs Elisées" žalostno poginil. kuhane kaj dobre. Konji so se mu splašili, mu voz prebernili in tako hudo se je ranil 5 lz \ovega Sada, Po razglasu c. k. deželnega po- ko je iz voza pádel, da je čez dve uri umerl. To je V om velika žalost, ker je bil knez Ghika eden tistih glavarstva je „Serbski Dnev." v avstrijanskih deželah za lah 5 ktereg bi bili radi na hospodarski stol posadili N Franeozkem V • • Z1V1 moz ktei je dal nedavno 3 mesce prepovedan. Iz Rusije. 23. septembra kmali popoldne je přišel car Aleksander v Varšavo. Po opravljenih diplomatičnih in svoje 33. zakonsko dete kerstiti. 50 let je še le star - 1 • j • V • I 1 111 • 111 • « • m •• «J _ . . rt .«• v A /v V« Il drugo 5 V političnih obredih je obiskal pravoslavno cerkev sv. Trojice in potem uno sv. Janeza. Zivo in iskreno veselje je po vzdignilo prebivavce imenovanega mesta, ko je tudi v ka- čane uredbe Mold oženjen in njegovih 33 otrok je se 20 živih Iz Molđove ili Valahij Dog zastran dokon in Valahij e je podp přišel toliški cerkvi svojo molitev opravil, zlasti pa od leta 1829 noben car ni v to cerkev stopil. y ker v ze na svetio in imenovane deželi ate osnovo, kakorsno ima Zanimivo málokterá dežela. Ali in koliko jo bodo znali Rum v je tu omeniti, da so imeli namen, o tej priložnosti caru svoj prid obraćati, se bo skorej pokazalo. Samostojni so podati prošnjo za izseljencov, kterih večji del olajšanje pomilostenih ali amnestiranih kolikor jim je mogoče in na turško cesarstvo jih nič dru živi v revsini. Poljaki hočejo zega vec ne veze, kakor 400 milij p i as t y s svojimi dnarji si nekak davek naložiti, s kterim bodo iz- kterih bo Valahija poltretji, Moldova pa pold m seljencom mogoče storili, se v svojo domovino verniti. 0 tej priložnosti prosijo cara v poljske m jeziku za svoje rojake, kar jim je z nekim carskim razpisom pripušeno. Pod carom Nikolajem je bilo kaj tacega ostro prepovedano. lz Serbije. Vse drugač, kakor je govorila unidan • * lij privilegije oblastí. vsako leto Turčiji plačevala. Vse svoje pravice in bodo uživali svobodno pod krilom evropejskih »Allg. tudi „ Ztg." o zadevah serbskih, govorijo Triester Ztg." , je přinesla „od Save drugi časniki in u vse drugačne Popravek. V poslednjih „Novicah" v dopisa iz Ljubljane pri popisu cene po jskih pridelkov namesto „pšenica je zdaj po gold, mernik" beri: „jšenica je zdaj po 2 gold, mernik." novice, kterih zapopadek ob krátkém je ta-le: Serbi terjajo Odgovorni vred nik: Df. Janex BleiweiS. Natiskar in založnik : Joief Blaznik.