se
39
dni
11
ii»t
. maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
15. JUNIJ
Od tod in tam Slovenija • Fakulteta in stroka na nasprotnih bregovih O Stran 5
Kmetijstvo Ptuj • Povečujejo dohodek iz proizvodnje
O Stran 6
Ptuj, torek, 7. maja 2013
letnik LXVI • št. 36 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski TEB1ÍIK
www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Velika pričakovanja splahnela v dežju in toči golov
O Stran 11
Slovenija • Peti maj, mednarodni dan babic
Za kontinuirano babisko oskrbo
V nedeljo, 5. maja, je bil mednarodni dan babic, ki ga od leta 1992 obeležujemo tudi v Sloveniji.
Nogomet •
Z licenco v žepu v sredo v Celju odločno na zmago
O Stran 13 Nogomet • Duh Kalcerja je v Zavrču še živ
O Stran 13
Tudi letos je njegovo geslo Svet potrebuje babice zdaj bolj kot kadarkoli, tudi zaradi krize, ki je zajela svet in zaradi katere so ženske in novorojenčki v manj razvitem svetu deležni še manj ustrezne babiške oskrbe kot sicer. Mednarodni dan babic je namenjen medsebojnemu povezovanju in opozarjanju na težave, s katerimi se babice vsakodnevno srečujejo pri svojem delu. Tudi v Sloveniji si prizadevamo za kontinuirano babiško oskrbo, za to, da bi se babice vključevale tudi na področje načrtovanja družine, spremljale žensko v nosečnosti, ob porodu in v poporodnem obdobju. Zdaj pa se nosečnice z babico najpogosteje srečajo šele ob prihodu v porodnišnico. Za bolj svobodno babico si prizadevajo tudi člani gibanja Beli nagelj, ki so v nedeljo babicama v ptujski porodnišnici Dragici Trstenjak in Mateji Kodrič podarili šopek belih nageljčkov v podporo njihovemu delu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Kresovanje Kluba ptujskih študentov
Slovenska Bistrica
Razgibano dogajanje na Ranci Tekmovali v prvi pomoči
Letošnje kresovanje na Ranči v organizaciji Kluba ptujskih študentov je dobilo nove razsežnosti; pripravili so tradicionalno večerno zabavo, obiskovalcem pa so ponudili tudi zanimivo in razgibano dnevno športno obarvano dogajanje.
V ponedeljek, 22. aprila, je v Oš Pohorskega odreda Slovenska Bistrica potekalo 7. regijsko preverjanje osnovnošolskih ekip prve pomoči.
Kresovanje se je začelo so z atraktivnimi športnimi aktivnostmi, med drugim so izvedli prvi KPŠ-jev dobrodelni tek in spust po Dravi. Kljub množici športnih dogodkov pa obiskovalcem ni zmanjkalo moči niti zvečer za zabavno dogajanje. Kot glasbeni gostje so nastopili Take off, Tretja izmena,
DJ Šemnički in KPŠ Trubači. »Veseli nas, da smo projekt končno uspeli dvigniti na želeno raven, ki si jo zaradi svoje prepoznavnosti in dobrega odziva tudi zasluži. Posebej smo ponosni na izpeljane dnevne aktivnosti, ki so zagotovo doprinesle k sami vrednosti projekta, hkrati pa so ponovno dokaz, da
se resnično trudimo za kakovostno preživet prosti čas ptujskih študentov,« o tokratnem dogodku pravi Aljaž Petek, vodja letošnjega Kresovanja.
Sicer pa na KPŠ obljubljajo, da se bodo tudi v prihodnje trudili za nadgradnjo vseh svojih projektov.
Dženana Kmetec
Preverjanje, ki je potekalo v organizaciji RKS OZ Slovenska Bistrica, je bilo sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, v katerem so tekmovalci oskrbeli osem poškodovancev. Za realističen prikaz poškodb je poskrbela maskerka Irena Fi-lipič iz OZ RK Ptuj. Preverjanja se je udeležilo 5 ekip osnovnih šol, ormoško območje pa so zastopale učenke OŠ Sveti Tomaž
Anja Meško, Katja Petek, Nuša Ivanuša, Lucija Rakuša, Anamari Emeršič in Melanie Ozmec, ki so se na tekmovanje pripravljale pod vodstvom mentorice Barbare Colnarič. Dosegle so odlično drugo mesto. Le za osem točk jih je prehitela ekipa OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, tretja je bila ekipa OŠ Destrnik - Trnovska vas.
Maja Botolin Vaupotič
£
Ekipa OS Sveti Tomaž pri oskrbi poškodovancev
Foto: Črtomir Goznik
2 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji
torek • 14. maja 2013
Slovenija • Nova politična slika države
Slovensko politično krajino utegneta obogatiti vsaj dve novi stranki
V času relativno nizkega zaupanja ljudi v obstoječe stranke se odpira prostor za nastanek novih. Stranka Solidarnost - za pravično družbo se že ustanavlja. Mnogi se strinjajo, da ima strankarski potencial tudi vstajniško gibanje, en del je stranko ta teden že napovedal. Nekaj namigov o novih strankah je bilo zaslediti celo v obstoječih strankah.
Že odkar so se po Sloveniji začeli vrstiti protesti, se v javnosti krepi vtis, da bi potencial za prepoznavno politično silo lahko imelo prav vstajniško gibanje. Eden vidnejših organizatorjev protestov Uroš Lu-bej je minulo soboto ob robu t. i. pete vseslovenske ljudske vstaje pojasnil, da ga ljudje nagovarjajo k ustanovitvi stranke, poudaril pa je, da bi za to morali imeti dovolj časa. »Mislim, da je slovenska javnost dovolj jasno pokazala, da v obstoječo politiko nima pravega zaupanja, in mislim, da potencial za novo stranko je,« je dejal.
Nekateri mediji so že ugibali o potencialnih vodjih skorajšnje vstajniške stranke. Med njimi so omenjali pravnika Mira Cerarja, ki je za STA potrdil, da ima zadnji čas občasne stike »z aktivnimi predstavniki civilne družbe«. Kot je dejal, pa za zdaj ne razmišlja o tem, da bi bil vodja vstajniškega gibanja
ali stranke, ki bi iz tega nastala. Ocenjuje sicer, da je vstajniško gibanje »zagotovo prebudilo neko višjo etično in politično zavest v Sloveniji« in v tem smislu predstavlja nekakšen opomin dosedanjim trendom. Opozoril pa je, da v trenutni fazi kljub dobronamernosti številnih predstavnikov tega gibanja prihaja do različnih pogledov na njegovo organizacijo v prihodnje. Usklajevanje pogledov in bolj homogena organizacija za vodilne verjetno predstavljata kar precejšen izziv, je dejal Cerar.
Kljub temu ocenjuje, da je ustanovitev stranke ena od realnih možnosti. Trenutno so sicer pričakovanja javnosti usmerjena v novo vladno ekipo, »ko se bodo bližale volitve, pa bo situacija drugačna in takrat bodo karte na novo premešane,« je še povedal pravnik Cerar.
Po mnenju političnega analitika Matevža Tomšiča ima
sicer protestniško gibanje potencial, kar dokazuje primer iz sosednje Italije, kjer je nastala stranka Pet zvezd komika Be-ppeja Grilla in tudi na volitvah dosegla uspeh.
Vendarle pa se protestni-ški gibanji v Sloveniji in Italiji precej razlikujeta, je opozoril Tomšič. Medtem ko je stranko Pet zvezd težko politično ali ideološko pozicionirati, pa so v Sloveniji tisti, ki se predstavljajo za vstajnike, po Tomšičevi oceni »izrazito levičarsko orientirani«. Zato je vprašljivo, kakšne realne možnosti za uspeh bi takšna stranka imela.
Poznavalec javnega mnenja in nastopanja Miro Kline medtem ocenjuje, da bi vstajniška stranka potrebovala predvsem voditelja in vizijo oz. nekaj časa, da oblikuje sistem vrednot, na podlagi katerih bi se njeni člani prepoznali. Ob tem pa opozarja, da iz teh gibanj ne bi mogla nastati ena stranka, saj gre za množico zelo različnih interesov. Tudi voditelja, ki bi jih znal poenotiti, po njegovih besedah v tem trenutku ni videti.
In res se je v torek iz enega dela vstajniškega gibanja dejansko rodila t. i. iniciativa za demokratični socializem, ki namerava postati stranka. Iniciativa, katere člani prihajajo tudi iz Delavsko-punkerske univerze, je predstavila pro-
Ta teden nova pogajanja policistov
Policijski sindikat Slovenije (PSS) je z zaostreno stavko nadaljeval v nedeljo, kasneje pa so stavkovne aktivnosti potekale, kot so pred zaostritvijo stavke, je pojasnil predsednik PSS Radivoj Uroševič. Sindikat namreč stavka od 10. januarja letos, pogajanja pa nadaljujejo prihodnji teden.
Sindikat se poleg skupnih pogajanj vlade in sindikatov javnega sektorja pogaja še ločeno z ministrom za notranje zadeve in javno upravo Gregorjem Viran-tom. V ponedeljek se bodo tako udeležili pogajanj med vlado in sindikati, v sredo pa so po Uro-ševičevih besedah predvidena pogajanja z vrhom policije in notranjega ministrstva. »Danes teden bodo zadeve kaj bolj jasne,« je tako dejal Uroševič.
Sam sicer v prihodnje ne izključuje zaostritve stavke, morda z ukrepi, »ki ne bodo posegali v pravice državljanov«. A kot doda-
gram in cilje, katerih namen je korenita družbena reforma, utemeljena na neposredni demokraciji oziroma demokratičnem socializmu kot osrednjem organizacijskem načelu.
Stranka Solidarnost
bi nagovarjala ljudi s čutom za socialna vprašanja
Ustanovitev levosredinske stranke Solidarnost - za pravično družbo pa je pred tedni napovedal zgodovinar Jože Pir-jevec. Kot je Pirjevec pojasnil za STA, v teh dneh še zbirajo overjene podpise, potrebne za registracijo stranke. O številu zbranih podpisov ni želel govoriti, meni pa, da se bo proces zbiranja končal v prihodnjih tednih. Nato bo stranka tudi nastopila v javnosti.
Po Pirjevčevi oceni namreč na slovenski levici obstaja praznina, ki jo je na nek način treba zapolniti. Kot je dejal, je volilno telo sicer zelo gibljivo in nepredvidljivo, prepričan pa je, da lahko s svojim programom nagovorijo vse tiste s čutom za socialna vprašanja.
Medtem ko analitik Tomšič meni, da so tudi za takšno stranko možnosti za uspeh vprašljive, pa Pirjevec cilja na vstop v parlament. Tudi ana-
ja, je to stvar stavkovnega odbora, ki o tem še ni govoril.
Uroševič je sicer prejšnji teden napovedal, da bodo aktivnosti prilagajali glede na dinamiko in uspešnost pogajanj. (sta)
Za novega predsednika Evropske zveze študentov izvoljen Rok Primožič
Rok Primožič je bil izvoljen za novega predsednika Evropske zveze študentov (ESU). Na zasedanju ESU, ki je konec aprila potekalo v Budimpešti, so izbrali še dva podpredsednika in sedem članov izvršnega odbora. Novoizvoljeno vodstvo bo enoletni mandat začelo 1. julija.
Srečanja v Budimpešti se je udeležilo okrog 130 predstavnikov 47 nacionalnih študentskih organizacij iz 39 držav. Skupno v Evropsko zvezo študentov vključene organizacije zastopajo več kot 13,5 milijona študentov. Kot
litik Kline meni, da stranka, kakršna je Solidarnost, pa tudi tista, ki bi utegnila nastati iz vstajniškega gibanja, morda nakazujeta preobrat, saj bi se v javnosti dejansko pojavili novi politiki, to pa bi bilo v aktualnih razmerah po besedah Kli-neta »odrešujoče«.
V DL in DeSUS so se namigi o izoblikovanju novih strank znotraj obstoječih za zdaj pomirili
Več namigov o nastanku novih strank je bilo v minulih mesecih zaslediti celo znotraj že obstoječih strank, denimo v DL in DeSUS. V obeh primerih so bili ravnanje in politične odločitve vodstev strank bistveni razlogi za nezadovoljstvo v članskih vrstah.
V	DL za zdaj sicer ne kaže, da bi se del stranke, ki je v zadnjem času protestno izstopil iz nje, oblikoval v novo politično silo. Je pa razmišljanja v tej smeri že v času odstopa s podpredsedniškega položaja v stranki vzbudil nekdanji finančni minister Janez Šušter-šič. V odstopni izjavi je sredi marca namreč zapisal, da v Sloveniji še obstaja prostor za pobude, ki bi zagovarjale vsebino klasičnega liberalizma in iz teh načel iskale odgovore na sedanjo družbeno krizo.
V	teh dneh je Šušteršič zanikal, da bi takšna politična sila že nastajala. S somišljeniki se za zdaj pogovarja »o politiki, kaj več pa ne«. Zdaj je vlada že oblikovana, na volitve še ne kaže in od nečesa je treba živeti. »Zelo malo ljudi je, ki od politike živijo, za večino je hobi in ta hobi zdaj nima pravega smisla,« je za STA še dejal Šušteršič.
so v ESU zapisali v sporočilu za javnost, je Primožič na ljubljanski univerzi diplomiral iz prava. Med drugim je opravljal naloge predsednika Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Dobro pa je seznanjen tudi z delom ESU, saj je bil v mandatu 2011/2012 član njenega izvršnega odbora, v zadnjem mandatu pa eden podpredsednikov.
Pri vodenju zveze se mu bosta kot podpredsednika pridružila Elisabeth Gehrke s Švedske in Fernando Miguel Galan Palomares iz Španije. (sta)
ZSSS svari pred prenaglimi spremembami ustave
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) vlado in politične stranke svari pred spremembami ustave v delu, ki se nanaša na referendumsko ureditev in javne finance, o čemer bo prihodnji teden odločal DZ.
Po prepričanju Tomšiča je DL »nedvomno izgubila svoj liberalni pečat«. Zato v slovenski politični krajini tudi po njegovem mnenju obstaja potencial za stranko pristnega klasičnega liberalizma. Takšna liberalna stranka bi, kot pravi, pomenila celo »več novega na slovenskem političnem prizorišču kot to, kar se zdaj obeta«. »Levičarskih strank imamo že kar dosti - v takšnih ali drugačnih preoblekah,« je dodal Tomšič.
Po besedah Klineta pa je vprašanje, ali bi stranka s takšnim idejnim programom glede na aktualno gospodarsko krizo in na razpoloženje ljudi uspela na trgu političnih idej. Potencial za takšno stranko torej obstaja, vprašljivo pa je, ali bi na volitvah presegla parlamentarni prag, je povedal.
Tudi v DeSUS se je sicer zaradi nezadovoljstva s politiko predsednika stranke Karla Erjavca oblikoval opozicijski tabor na čelu s predsednico ljubljanskega mestnega odbora stranke Meto Vesel Valen-tinčič. Ob razrešitvi z mesta predsednice sveta stranke je med drugim dejala, da se bo prej ali slej oblikovala »dejansko socialna stranka«. A so se kasneje v ljubljanskem odboru DeSUS odločili, da ostanejo del stranke.
Tudi pred zadnjimi volitvami so sicer v Sloveniji nastajale nove politične stranke. Prva se je javnosti predstavila v začetku oktobra 2011 ustanovljena stranka TRS, ki so ji v prvih tednih tudi nekatere javno-mnenj ske meritve napovedovale zanesljiv vstop v državni zbor. Veliki met stranki TRS nazadnje ni uspel, sta pa glasove volivcev uspeli pritegniti le nekaj tednov pozneje nastali DL in PS, slednja celo z najvišjo podporo volivcev.
STA (Pripravlja: SiM)
Vnos fiskalnega pravila v ustavo se jim zdi nepotreben, pravice do referenduma pa državljanom ne bi smeli omejevati.
DZ je v ponedeljek odločal o spremembah ustavne ureditve referenduma, v torek pa o zapisu fiskalnega pravila v ustavo. Pred tem bo parlamentarni vrh o fiskalnem pravilu razpravljal že v nedeljo.
V ZSSS ob tem napovedujejo, da bodo zelo natančno spremljali vsa glasovanja glede predlaganih sprememb ustave in s tem preverjali, v kolikšni meri so poslanke in poslanci zares predstavniki ljudstva. »Vaše slabe odločitve bodo združile različna civilno družbena gibanja v enotno družbeno fronto, ki bo od vas terjala odgovor na eno samo vprašanje - na čigavi strani ste,« je izvršni sekretar ZSSS Goran Lukič zapisal v javnem pozivu vladi in parlamentarnim strankam.
Zakonodajni referendum mora ostati glavni mehanizem državljanov za neposredno izvrševanje oblasti, zato mora izid referenduma ostati zavezujoč, pravijo v ZSSS. (stal
Uvodnik
Enim ljubeča mati, drugim huda mačeha
V Evropsko linijo smo šli Slovenci z velikimi pričakovanji. Pozitivnimi, seveda. Kot smo že od nekdaj povsod radi šli s pozitivnimi pričakovanji - če nismo šli, pa so si nas prisvojili. Recimo v kakšno frankovsko skupnost. Ali pa avstro-ogrsko. Potem smo se navdušili za SHS-državo in kraljevino Jugoslavijo. Prišel je čas, ko si nas je prilastil veliki rajh, potem pa smo se odločili za socialistično federacijo (vsaj večina - nekateri so raje odšli v širni svet). In tako smopristopi-cljali do Evrope. Bolj potiho, ker nas je malo, ampak pri sebi smo bili prepričani, da smo zgrabili boga za brado.
Sedaj nam torej vlada Evropa. Ki ji je pravzaprav malo mar za našo malenkost, saj v njej vladajo interesi velikih. Ali pa vsaj bogatih. Tako smo nekoč imeli sladkorno tovarno - pa smo jo zafrčkali, ker je pač nekaterim dišal denar in so tovarno prodali tujcem. Ti pa so v silni ljubezni do naših kmetov, ki so dotlej garali za sladkor na svojih poljih, tovarno zaprli, sedaj pa nam prodajajo svoj sladkor. Pregrešno dragega, ker ga je na trgu premalo, da bi si lahko nekajprebirali. Da pa bi kje v Evropi odprli novo tovarno - bog ne daj. Zakaj ne bi bogatuni z manj dela več zaslužili, namesto da bi več delali in si kopičkali drobtinice. Človek ni mravljica, ki počasi zbira svoje zaloge; človek je slon, ki naenkrat zajame z velikimi usti. Imeli smo TAM - ampak imeli so ga tudi drugod v Evropi. In ker so bili spretnejši, oni tovarne še imajo, mi pa imamo spomine na dobre stare čase. Imeli smo kup tekstilnih tovarn - ampak kot se je reklo v nekdanji držav: »uzela ih magla«.
Ne vem, ali ste slišali - sedaj je na vrsti naše seme. Tisto, ki so ga naše vrtnarice in vrtnarji vsako jesen na novo vzgojili in ga potem spomladi zasejali na domačih njivah. In so potem razne domače solatke, rožice in druge vrtnine, vzgojene v domačem okolju, rasle v zemlji, ki so je bile vajene. Sedaj želi Evropa reči stop. Sadili naj bi tisto, kar določi Bruselj. Tisto, kar proizvedejo velesemenarji. Amsterdamski korenček, nizozemski paradižnik in italijanski grah. Želeli smo Evropo - sedaj bo Evropa prišla na naš vrt. Proizvodnja semena bo transparentna. Da bi Evropa sadila ljubljansko ledenko? Ni šans. Res, da smo v EU vsi enaki, ampak eni so pač malo bolj enaki. Ker človek toliko velja, kar plača! (F. Prešeren)
Jože Šmigoc
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 7. maja 2013
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
Ormož-Središče ob Dravi-Sveti Tomaž • Iz policijskih poročil
Lani več tatvin, bistveno manj pa napisanih položnic
Komandir Policijske postaje Ormož Edvard Cvetko je na minulih sejah občinskih svetov svetnikom predstavil trende varnostnih pojavov na območju vseh treh občin. Večina podatkov je dobrih in spodbudnih, zaskrbljujoče pa je zlasti naraščanje vlomov in tatvin ter vedno preteča nevarnost prepovedanih drog.
Foto: Viki Ivanuša
Komandir PP Ormož Edvard Cvetko
V občini Ormož je bilo lani na področju kriminalitete obravnavanih 331 dejanj, kar je za 8 % manj kot leto poprej. Še vedno prevladujejo kazniva dejanja zoper premoženje, najštevilčnejše so tatvine in vlomi, sledijo pa poškodovanje tuje stvari in goljufije. Ormoški policisti so obravnavali tudi 170 kršitev predpisov, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja. Število kršitev se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo za dobrih 23 %. „Tudi na področju prometne varnosti so bile razmere precej ugodne, saj se je skupno število prometnih nesreč zmanjšalo, lani pa ni bila zabeležena nobena smrtna žrtev," ocenjuje komandir Edvard Cvetko. Na območju ormoške občine je bilo 96 nesreč, v katerih je bilo udeleženih 161 oseb. V vseh treh občinah je neprilagojena hitrost še vedno glavni povzročitelj prometnih nesreč.
Policisti so bili od svetnikov deležni bistveno več pohval kot pretekla leta, zaželeli pa so si še več preventive in sodelovanja. Svetnica Slavica Rajh je opozorila na prepogosto kontrolo policistov na hribu v Pavlovcih, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h, za katero pa meni, da ni primerna. V zadnjih letih so bili tukaj izgrajeni pločniki, nameščene svetlobne oznake, zato bi bilo treba omejitev hitrosti, po njenem mnenju, prilagoditi novim razmeram. Edvard Cvetko je svetnikom
Osnovne usmeritve projekta temeljijo na predvidevanjih oziroma izračunih, da se bo morala pridelava hrane na svetovni ravni do leta 2050 podvojiti, in ker bo treba zagotavljati hrano za vsaj devet milijard ljudi, je kmetijstvo lahko odlična poslovna priložnost. Cilj projekta pa je predstaviti kmetijstvo in poklic kmet kot poslovno priložnost ter izziv mladim, tako tistim na
v vseh treh občinah povedal, da je za spremembo omejitve hitrosti pristojen Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in ne policija. Opozoril pa je tudi, da je problem v ljudeh, saj če bo po novem omejitev v Pavlovcih 60 ali 70 km/h, to ponavadi pomeni, da vozniki tam vozijo 90 km/h.
Policije veliko, a na napačnih mestih?
Enim svetnikom se je zdelo policije trenutno manj, drugim še vedno preveč, a je verjetno vse precej subjektivno. Je pa komandir potrdil, da ima policija enkrat do dvakrat na mesec zares poo-
podeželju kot tistim v mestu.
„Projekt deluje v smeri spodbude mladim, da se odločijo za kmetovanje, in na drugi strani vzpodbuja zaupanje v mlade med starejšo generacijo, da bodo lažje prepustili kmetije v upravljanje naslednikom. Obenem želi utrditi zavedanje pomena kmetijstva tako med podeželskim kot mestnim prebivalstvom. Tudi v sklopu partnerstva med
strene meritve, ko naredijo meritve na več zaporednih mestih. To lahko pomeni od Ormoža do Ptuja tudi do pet kontrol v trajanju do treh ur. To je za Dušana Cvetka preveč, saj gre konec koncev za turistično območje in turistov ne gre strašiti s preveliko prisotnostjo policije. Emil Trstenjak pa bi si želel več policistov ponoči v centrih krajevnih skupnosti. Tam se je sedaj, ko ponoči ugašajo razsvetljavo, bistveno povečalo število tatvin v zasebne hiše, trgovine in tudi tatvin družbenega premoženja.
Branko Šumenjak je razpravljal o vzročni povezanosti med številom kazni in številom prometnih nesreč, na
Evropo in kmeti, ki je opredeljeno v skupni kmetijski politiki. Projektne aktivnosti zajemajo izdelavo premične razstave, ki bo prikazovala portrete izjemnih posameznikov, ki so v kmetijstvu uspeli, izdelavo izobraževalno-pro-mocijskih brošur in različne sklope promocijskih, prodajnih in izobraževalnih dogodkov, ki bodo preko leta 2013 potekali na območju Slove-
katero se pogosto izgovarja politika, ki pa po njegovem mnenju nista povezani. Opozoril je, da se voznika v prometu vedno znova obravnava kot potencialnega kršitelja in ne kot potencialno žrtev prometa. V zvezi s tem je popolnoma zgrešena politika polnjenja poračuna s kaznovanjem na mestih, kjer se pač da lepo skriti. Šumenjak je mnenja, da bi morala biti policija prisotna tam, kjer se dogajajo nesreče, kjer so nevarni odseki. Pri tem je opozoril, da na izjemno nevarnem križišču Osluševci-Podgorci ni nikoli policije.
Martin Hebar pa je opozoril na težave ormoških rokometašev, ki ne morejo
nije. Pri pripravi in izvedbi projekta računamo na sodelovanje z mladimi, vključenimi v Zvezo slovenske podeželske mladine, osnovnimi ter srednjimi šolami mestnega okolja, kmetijskimi svetovalci, kmetijami, mediji in seveda izjemnimi posamezniki, ki so v kmetijstvu z inovativnim pristopom že našli poslovni izziv," so sporočili iz KGZS.
SiM (vir: KGZS)
organizirati običajnih prijateljskih tekem s hrvaškimi kolegi v pripravljalnem obdobju. Takrat se za tekme dogovorijo le nekaj dni pred tekmo. Za prijavo tekme na Upravni enoti pa je menda treba precej več časa, da se spelje postopek. Klub je zaradi tega že dvakrat plačal kazen, Hebar pa je glede na to, da gre za tekme, ki si jih večinoma ogledajo rokome-taši mlajših selekcij, zaprosil za določeno toleranco.
Tudi po zabavi voznik običajno trezen
Na območju UE Ormož je bilo v letu 2012 opravljenih 1852 preizkusov alkoholizi-ranosti, kar je 900 manj kot leta 2011, pozitiven pa je bil test v 87 primerih. Zato so pridržali 24 oseb pod vplivom alkohola, zasegli 16 vozil in začasno odvzeli 23 vozniških dovoljenj. Ob tem je komandir povedal, da lani ob martinovanju v treh dneh niso imeli niti enega primera alkoholiziranega voznika, kar gotovo govori v prid temu, da so se ljudje navadili na drugačen način organiziranja praznovanja, oziroma da je tisti, ki vozi, trezen.
Najbolj presenetljiva pa je statistika pri položnicah. Skupno je bilo ugotovljenih manj kršitev in 186 kršiteljem se je uspelo izmazati z opozorilom. Lani je bilo tako izdanih 1214 plačilnih nalogov (leto poprej čez 2000, leta 2009 čez 3500), tako da je bilo kaznovanih za 40 % manj udeležencev v prometu.
Zlatan Fafulic je opozoril tudi na izstopajoče veliko število kršitev s področja nasilja v družini, vendar je Edvard Cvetko vse prisotne pomiril s pojasnilom, da gre v večini primerov le za neplačevanje preživnine, k čemur se vse pogosteje zatekajo tisti, ki ne morejo ali ne želijo plačevati preživnine, in ne za fizično nasilje, kot bi si lahko predstavljali iz naslova. Številka je visoka tudi zato, ker je treba za vsak mesec neplačevanja napisati kazensko ovadbo.
Strah pred drogami je upravičen
Kot je povedal komandir, se storilci in preprodajalci prepovedanih drog prepletajo po vseh treh občinah, zato podatke vodijo skupaj. Lani so obravnavali sedem primerov kaznivih dejanj in osem primerov prekrškov, povezanih z drogo. V cestnem prometu so odredili pet strokovnih pregledov zaradi suma vožnje pod vplivom drog, dva sta bila pozitivna, en udeleženec pa je pregled odklonil. Policija veliko dela na preventivi in o nevarnosti obvešča že otroke v osnovni šoli, kjer pa so tudi že primeri uživalcev marihu-
ane. Cvetko je povedal, da vpletene večinoma poznajo, da pa je v tako malih krajih, kjer se vsi poznajo, praktično nemogoče delati v civilu, zato pozivajo občane, da jim pomagajo s svojimi informacijami. Lani so bili uspešni in odkrili so tudi laboratorije za proizvodnjo drog, vendar komandir opozarja, da je treba biti z drogami zelo previden, ker se lahko posamezni primeri hitro spremenijo v epidemijo. Da je zaskrbljenost in zavedanje o pomembnosti teme veliko, kaže tudi to, da so na vseh treh sejah svetnice in svetniki zahtevali dodatna pojasnila v zvezi s to temo.
Na območju Sv. Tomaža se je lani za 20 % povečalo število kršitev zoper javni red in mir. Zabeležili pa so tudi kar 10 vlomov, razpršenih po celi občini, kar je veliko povečanje v primerjavi z letom 2011, ko sta bila le dva. Glede prometne varnosti so podatki boljši, saj se je zgodilo 18 prometnih nesreč s 26 udeleženci, kar je za 18 % manj kot leto poprej. 2 od 4 povzročiteljev sta bila vinjena, povprečna stopnja alkoholi-ziranosti pa je znašala 1,34.
Pri Sv. Tomažu policija opozarja tudi na problematiko spuščenih psov, ki se gibljejo po celotnem območju in delajo veliko škodo predvsem na divjadi. Lovci so se menda odločili, da bodo začeli ustrezno ukrepati. Kršitelje bodo najprej opozorili, če pa ne bo odziva, bodo tudi kaznovani.
V Središču ob Dravi pa imajo posebno specifiko, namreč ilegalne prestope meje. Od 153 kršitev jih je bilo kar 99 v zvezi s tujci in 25 v zvezi z mejo. V drugi polovici lanskega leta so zabeležili namreč enormno povečanje števila ilegalcev na območju Središča ob Dravi, ki je trajalo še tudi prve tri mesece letos. Potem ko je bilo prijetih kar nekaj ljudi, ki so se ukvarjali s spravljanjem ljudi čez mejo, se je stanje umirilo. Zanimivo je, da so bili to ljudje iz drugih krajev Slovenije, ne domačini. Šlo je za organizirane združbe, ki so se za dober denar ukvarjale s sprovajanjem ljudi čez mejo. Komandir se je zahvalil občanom za posredovanje koristnih informacij, saj brez sodelovanja z občani ne bi bilo mogoče tako učinkovito kontrolirati zelene meje in zagotavljati takšne stopnje varnosti. Opozoril je tudi, da s 1. julijem, z vstopom Hrvaške v EU, lahko pričakujemo bistveno več tujcev v obmejnih krajih, predvsem Romov. Ti morajo sedaj imeti določena finančna sredstva, če hočejo čez mejo, takrat bo ta pogoj odpadel. Izkušnje pa govorijo, da je s tem v zvezi treba biti pozoren na možno povečanje tatvin.
Središčani so lani vozili zelo varno, zgodilo se je le sedem prometnih nesreč.
Viki Ivanuša
Slovenija • Skupni projekt KGZS in Evropske komisije
Kmetijstvo je zakon!
Letos Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v sodelovanju z Evropsko komisijo izvaja projekt z naslovom »Kmetijstvo je zakon!«. Namen projekta je promocija kmetijstva in spodbujanje mladih, da se zanj odločijo.
4 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 7. maja 2013
Podvinci • 60 let društva upokojencev Rogoznica
Družijo se, da spet najdejo smisel življenja
V nedeljo, 5. maja, je bila dvorana gasilskega doma v Podvincih polna do zadnjega, saj so v njej proslavili 60-letnico Društva upokojencev Rogoznica, ki je s svojimi 467 člani eno največjih in tudi med najaktivnejšimi v ptujski regiji.
Številnim upokojencem in gostom je zaželel dobrodošlico predsednik prosvetnega društva Rogoznica Marjan Cajnko. V imenu slavljencev je zbrane nagovoril predsednik društva upokojencev Janko Mlakar in pojasnil, da je bilo Društvo upokojencev Rogoznica ustanovljeno 4. januarja 1953, le štiri dni po svečanem odprtju zadružnega doma na Rogoznici.
»To je bil čas obnove in graditve naše domovine, ko je bilo prostovoljno delo še velika vrednota tako med mladimi kot med starejšimi. Mnogi člani našega društva so bili udeleženi v raznih oblikah prostovoljnega dela v krajevni skupnosti ali na gradbiščih daleč od doma. Ustanovni člani in mnogi sedanji člani društva, ki so bili tedaj stari od 15 do 17 let, so kmalu po vojni na prostoru sedanjega zadružnega doma najprej odstranili ruševine na pogorišču nekdanje Bračičeve gostilne, nato pa s prostovoljnim delom, denarnimi prispevki in gradbenim materialom že leta 1948 med prvimi v tedanjem ptujskem okraju zgradili zadružni dom pod streho,« je spomnil Janko Mlakar.
V 60 letih obstoja so Društvu upokojencev Rogoznica predsedovali Franc Ambrož, Andrej Kovač, Martin Arnuš, Franc Rus, Stanislav Žitnik, Feliks Bagar, od leta 2005 pa Janko Mlakar. Ob praznovanju zlatega jubileja so leta 2003 izdali knjižico Zlati jubilej društva upokojencev Rogoznica, v kateri so v besedi in sliki
Foto: M. Ozmec
Janko Mlakar, predsednik Društva upokojencev Rogoznica, je opozoril na pestro aktivnost v minulem obdobju ter na probleme sedanjosti.
predstavili delo in življenje v društvu. V letu 2004 so podpisali listino o sodelovanju in prijateljstvu z društvom upokojencev Sveta Trojica, s katerim jih vežejo dobri in pristni odnosi. Žal pa je prenehal dejavnost kvintet pevcev društva upokojencev, ki se je s svojo pesmijo predstavljal na številnih prireditvah.
Za požrtvovalnost in prostovoljno delo pri delovanju društva se je Janko Mlakar posebej zahvalil članom upravnega odbora in vodjem posameznih sekcij: tajniku Slavku Menoniju, blagajničarki Liziki Vilčnik, predsedniku nadzornega odbora Vinku Vajdi ter koordinatorju akcije Starejši za starejše Francu Korparju. V oceni minulega obdobja je pohvalil tudi vse upokojenke in upokojence, ki se v delo društva aktivno vključujejo, saj so večino zastavljenih ciljev uresničili, ob tem pa
opozoril: »Materialni položaj večine upokojencev se žal slabša, zlasti to čutijo tisti z najnižjimi pokojninami, onemogli in tisti, ki morajo s svojo pokojnino podpirati še druge, brezposelne člane družine. Žal vse dosedanje vlade zelo slabo prisluhnejo predlogom upokojencev, kajti tisti, ki smo jih volili, so povečini pozabili na svoje obljube.«
V Društvu upokojencev Rogoznica ugotavljajo, da se članstvo vse bolj stara, vse več je takih, ki se ne morejo udeleževati aktivnosti zaradi visoke starosti in pešajočega zdravja, zato pripravljajo take aktivnosti, ki so prilagojene tej populaciji. Kljub temu se je v zadnjem letu vseh njihovih prireditev udeležilo 591 članov, na 15 akcijah kolesarjenj pa je sodelovalo kar 247 članov.
»Z veseljem ugotavljam, da je za nami leto uspešnega dela. V januarju in februar-
Foto: M. Ozmec
Med številnimi gosti so bili v Podvincih posebej veseli (z desne) predsednice ZDUS Mateje Kožuh Novah, podpredsednice Slavice Golob ter predsednika pokrajinske zveze Franca Hojnika.
ju smo sprejemali programe dela in finančne aktivnosti, pobirali članarino in prispevek za vzajemno samopomoč. Članice smo 8. marca popeljali na izlet v Lepoglavo, dobro sta bila obiskana izlet v Savinjsko dolino in na križev pot pri Sveti Trojici. Z ogledom spominskih znamenitosti Ptuja in skozi Haloze smo opravili srečanje članov upravnih odborov našega društva in društva upokojencev Svete Trojice. Lepo obiskan je bil romarski izlet, udeležili smo se tudi tradicionalnega srečanja upokojencev Spodnjega Podravja na Poleni pri Lenartu, po jesenskem izletu pa smo leto zaključili v Komarovcih na božično-novoletnem srečanju. Poleg tega pa je vsako drugo soboto
Videm • Na razstavi in ocenjevanju kruha na Dolenjskem
Naš vsakdanji kruh prejel priznanja
Društvo kmetic občine Videm je prejelo vabilo za udeležbo na razstavo in ocenjevanje kruha v Beli Cerkvi na Dolenjskem. Članice društva so se odločile za udeležbo s peko fižolovega, krompirjevega in božičnega kruha s sadjem.
13. in 14. aprila je Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev skupaj z Zvezo kmetic Slovenije pripravilo tradicionalno, 6. razstavo in 3. državno
tekmovanje z ocenjevanjem kruha. Tretje državno tekmovanje v ocenjevanju kruha je potekalo v bivši gostilni Prešeren v Dolenjem Kronovem pri
Foto: arhiv Društva kmetic
Utrinek z razstave v Beli Cerkvi na Dolenjskem
Šmarjeških Toplicah. Izdelke so zbirali v soboto, obiskovalci pa so si razstavo kruha lahko ogledali naslednji dan v kulturnem domu v Beli Cerkvi, kjer je potekala degustacija kruha in vina ter ogled izdelave vinje-vrške ajdove pogače.
Razstava kruha je presegla pričakovanja, saj je v oceno prispelo kar 149 vzorcev kruha gospodinj iz vseh koncev Slovenije, največ pa iz šmarješke in sosednjih dolenjskih občin. Med tekmovalci je bilo najti tudi moške in vse več mladih, je povedala predsednica Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev Sonja Košak za Dolenjski list. Sodelujoči so pekli pšenični, rženi, mešani in praznični kruh, kruh iz dru-
gih krušnih žit in kruh posebnih vrst. Skorajda vso soboto so imele tri strokovne komisije s predsednikom Stankom Vori-hom na čelu veliko dela. Skupaj je komisija podelila 58 zlatih, 53 srebrnih, 34 bronastih priznanj ter štiri zahvale.
Od članic videmskega društva kmetic je zlato priznanje prejela Danica Šibila iz Tržca za krompirjev kruh, srebrno priznanje Rezka Rozinger z Dravinjskega Vrha za fižolov kruh in bronasto priznanje Ana Hrga iz Šturmovcev za božični kruh s sadjem. Bile so zelo vesele, da so v tako veliki konkurenci, na razstavi je bilo skoraj 150 vzorcev kruha, prejele tako dobre ocene.
Marija Kolednik Črnila
potekalo kolesarjenje, ki se ga je v povprečju udeležilo 18 članov, delovati je pričela še sekcija igranja visečega kegljanja, vsak torek pa se srečujejo tudi igralci pikada.«
1. januarja so se vključili v projekt Starejši za starejše - za višjo kakovost življenja doma: »Na območju naše četrtne skupnosti smo po domovih anketirali prek 450 oseb, starejših od 69 let. V letošnjem letu smo program načrtovanih obiskov že presegli za 29 odstotkov, čeprav jih je precej anketiranje odklonilo. S to akcijo zbiramo podatke o življenjskih razmerah ostarelih, pri tem pa smo ugotovili, da ni bilo veliko primerov, ki bi jih bilo treba posebej reševati, nekaj izstopajočih pa smo rešili skupaj z Rdečim križem. Ugotovili smo tudi, da je vse več ostarelih težko bolnih in osamljenih, oziroma pozabljenih od družine, od boga in ustreznih inštitucij, čeprav so pomoči potrebni.«
V DU Rogoznica tkejo prijateljske vezi z DU Dornava, Spuhlja, Destrnik, Grajena in Sveta Trojica, prek gasilcev veteranov ohranjajo čvrste vezi tudi s PGD Podvinci, Kicar in Spodnji Velovlek, veliko njihovih članov deluje v občinski organizaciji Rdečega križa ter v KUD Rogoznica.
Janko Mlakar pa je opozoril še na en problem, ki jih pesti v sedanjosti: »Na jesen življenja se rado zgodi, da naenkrat ne vidimo pred sabo nobenega cilja, da se zapremo vase, saj vse izgublja svoj smisel. Še zlasti če se nam pripeti kaj hudega, če izgubimo partnerja, potem nas naenkrat nič več ne zanima. Tako stanje je zaskrbljujoče, zato, drage upokojenke in upokojenci, družimo se in gibljimo in spet najdimo smisel življenja.«
Kot je sporočil tajnik društva upokojencev Stanko Me-
noni, je v članskem seznamu 467 članic in članov, od tega 165 moških in 302 ženski.
Rogozniškim upokojencem je ob visokem jubileju čestital tudi župan MO Ptuj Štefan Čelan in jim ob tej priložnosti izročil spominsko darilo. Čestitkam so se pridružili še predsednik četrtne skupnosti Janko Čeh, predsednik pokrajinske zveze Spodnje Podravje Franc Hojnik ter predsednika DU Dornava in Sveta Trojica. Posebej so bili veseli čestitke predsednice Zveze društev upokojencev Slovenije Mateje Kožuh Novak, ki je ob tem opozorila tudi na aktualno problematiko upokojencev v državi, saj je vse več takih, ki se zaradi nizkih pokojnin še komaj preživljajo. Seznanila jih je, da so v državni zbor vložili predlog spremembe zakona o volitvah ter predlog sprememb zakona o družini, vse skupaj pa pozvala, naj angažirajo poslance z našega območja, da bodo zagovarjali tiste odločitve, ki jih zahtevajo ljudje, ne pa da poslušajo samo vodje svojih strank.
Za večletno aktivno delo so izročili priznanja DU Ro-goznica Ivanki Berghaus, Mariji Merc in Jožetu Šešerku, priznanja pokrajinske zveze so prejeli Janko Mlakar, Jože Pihler, Marija Pihler in DU Ro-goznica, veliko plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije pa je prejel Stanko Menoni. S kulturnim programom so slovesnost popestrili pevci moškega pevskega zbora prosvetnega društva Rogoznica, ki ga vodi Franc Lačen, skupina ljudskih pevcev Stari prijatelji iz Kicarja in harmonikar Alen. Naj dodamo, da bodo letošnji jubilej v DU Rogoz-nica zaokrožili s spominskim kolesarjenjem po vaseh ter z organizacijo meddruštvenega tekmovanja v pikadu.
M. Ozmec
torek • 7. maja 2013
Od tod in tam
Štajerski TEDNIK 5
Slovenija • Plagiatorstvo tako in drugače
Fakulteta in stroka na nasprotnih bregovih
V Sloveniji, kjer ima vse svoj tok pogosto mimo uveljavljenih družbenih norm, tudi plagiatorstvo, vsaj kar zadeva strokovno in medijsko obravnavo, teče svoj krog. Enim se je epilog zgodil zelo hitro, za druge je trajalo in še bo trajalo mesece, da se bo kaj zgodilo, če se sploh bo, ker pri politično najbolj posvečenih tudi moralnih in etičnih zadržkov glede te teme ni. Ne glede na vse, kar se dogaja pri nalogi tega ali onega političnega veljaka, bi morali veljati enaka merila, predvsem pa plagiatorstvo ne bi smelo biti tema za takšno ali drugačno politično obračunavanje, kar se prav tako dogaja v Sloveniji.
V prvi vrsti največjo odgovornost za nalogo nosi sam avtor, ki nalogo podpiše. Fakultete pa bi tako in tako morale avtomatsko tehnično preverjati diplomske in druge naloge, da po letih oddaje diplom in pridobljenih nazivov po uspešnih zagovorih ne bi prihajalo do odvzemov, ki mečejo slabo luč ne samo na izobraževalne institucije in tam zaposlene oziroma mentorje pri teh nalogah, temveč na celotno stanje duha v tej državi, ki, kot kaže, ne more več funkcionirati, če se ne dogaja neka pozornost vzbujajoča nečednost. Dogaja pa se, ker je v državi na celi črti odpovedal nadzorni sistem, da o vrednostnem sploh ne govorimo. Morebitne nepravilnosti, tako tudi pri zaključnih nalogah vseh vrst, je treba odkriti in zavrniti že na začetku, ne pa po tihem pristati na plagiatorstvo. Ni pa nobeno presenečenje, da sta fakulteta in stroka z izvedenskimi mnenji na nasprotnih bregovih, kar zadeva odvzem naziva diplomirani ekonomist bivšemu mariborskemu županu Francu Kanglerju.
Pri politični diskvalifikaciji Franca Kanglerja, ki je prvi slovenski župan, ki so ga odnesli vstajniki, se je na koncu kot pika na „i" vsega dogajanja dodalo še plagiatorstvo zaključne naloge na Visoki poslovni šoli Doba iz leta 2008 (njen naslov je bil: Pristojnosti župana v postopku priprave, sprejemanja in izvrševanja občinskega proračuna). Decembra leta 2012 je Dnevnik razkril, da naj bi Kangler svojo zaključno nalogo skoraj v celoti prepisal. Tehnični
pregled tega suma ni potrdil, takrat so na Dobi še zatrjevali „da je bila Kanglerjeva naloga pripravljena skladno s pravili zaključnih strokovnih nalog, ki so veljala ob oddaji njegove naloge v marcu leta 2008". Na predlog dekana je senat fakultete Doba imenoval posebno komisijo za ugotavljanje suma kršitve pri pripravi naloge in nato v celoti potrdil vse ugotovitve komisije. V januarju letos je bil namreč opravljen tudi ročni pregled naloge, komisija pa je ugotovila, da je Kangler pretežni del besedila prepisal iz del drugih avtorjev in da naloga ni rezultat študentovega samostojnega strokovnega dela, zato mu je bil odvzet strokovni naslov diplomirani ekonomist.
Prva odvzeta diploma na Dobi
Kot nam je povedal Franc Kangler, ga je odvzem dobesedno šokiral, za zdaj je to edina diploma, ki jo je Doba nekomu odvzela. Odločil se je za tožbo na upravnem sodišču. Povedal je, da je zaključno nalogo napisal po mentorjevem navodilu, da ga je ta posebej opozoril, da sta pri nalogi pomembna dispozicija in zaključek, in da je zaključek izobraževanja na Visoki strokovni šoli sestavljen iz pisnega dela (zaključna strokovna naloga) in ustnega dela (zagovora). Pri pripravi naloge je sledil navodilom mentorja, ta jo je pregledal, ocenil kot pozitivno, pri pregledu ni ugotovil, da bi šlo za napačno citiranje ali celo plagiat. Ustni del, v katerem je predstavil svoja stališča in zaključ-
(Fotografija je simbolična)
Foto: http://www.sifrer-sp.si/
ke, je trajal več kot 45 minut. Naposled si je tudi kot župan na tem področju pridobil pomembne in dragocene izkušnje; zaključno nalogo je pisal v času, ko je vodil Skupnost občine Slovenije, v lokalni samoupravi je delal 17 let. Tako dispozicija kot zaključki so izvirni, podlago imajo v več kot 17-letnem delu v državni oziroma lokalni samoupravi, poudarja Franc Kangler. „Navodila, da naj bom kot župan eksakten pri citiranju oziroma navajanju predpisov in da naj ne bom preveč samovoljen pri pisanju pisnega dela naloge, sem upošteval. Pri dispoziciji sem predpostavljal pomanjkanje predpisov. Po vsestranski strokovni preučitvi pa sem ugotovil, da so predpisi ustrezni, da pa je problem v političnih usklajevanjih oziroma drugih interesih."
Ptuj • Mestna občina oddaja prazne lokale
Da bo staro mesto živelo
Mestna občina Ptuj je objavila seznam praznih poslovnih prostorov v svoji lasti, ki jih oddaja v najem.
Gre za lokale, ki se v glavnem nahajajo v starem mestnem jedru, razen štirih
(dveh na Potrčevi cesti, enega v Čučkovi 2 in enega v Ulici 5. prekomorske 14 - kletni
Foto: Črtomir Goznik
prostor). V starem mestnem jedru je največ praznih občinskih lokalov v Prešernovi ulici (pet), obrtniki in podjetniki pa si poslovni prostor lahko omislijo še v Aškerčevi, Cankarjevi, Jadranski, Krem-pljevi, Slomškovi in Vošnjako-vi ulici ter na Mestnem trgu, kjer je po izselitvi Mure (na številki 4) na voljo trenutno največji prazni poslovni prostor v lasti MO Ptuj, saj meri 150 m2. Najmanjši poslovni prostor, in sicer 17,54 m2, pa je na voljo v Slomškovi ulici.
MG
Stroka ovrgla plagiatorstvo
»Na zagovoru je bil suveren, videlo se je, da ima večletne izkušnje s sprejemanjem proračuna, zato tematiko zelo dobro pozna,« je povedal mentor pri Kanglerjevi diplomski nalogi, prof. dr. Ervin Maurič, ki sploh ni bil navdušen, da bi še kaj več povedal za Štajerski tednik, potem ko je medijsko vsaj za nekaj časa potihnil Kanglerjev primer. „Človek se počuti zelo nelagodno, če se govori o človeku, ki je zelo inkriminiran. Takoj se lahko posumi, da si nekaj zaslužil, ker si bil velikodušen pri obravnavi njegove naloge, in podobno. Celo prepričan sem, da kdo tako misli. Priznati moram, da sem bil površen, tega si ne bi bil smel dovoliti. Moja olajševalna okoliščina pa je, da gre za kandidata, ki temo, o kateri piše, zelo dobro obvlada in jo pozneje na zagovoru podrobno predstavi, in da somentor pri nalogi, tudi soizdajatelj revije, po kateri Kangler povzema, ni ugotovil tega, da je pravzaprav povzetek prepisan in ni napisan z besedami avtorja naloge ter da ima zaključna naloga premalo lastnega deleža, tega pa takrat nismo šli 'tehtat'. Ne gre pa pri tovrstni diplomski nalogi za znanstveno delo. V času, ko je Franc Kangler oddal zaključno nalogo, je bila Doba še visoka šola, ni se mi zdelo potrebno, da bi se stvari bolj poglobljeno lotil. Zato in zaradi različnih insinuacij, ki so v ozadju, v zvezi s podkupnino ali političnim pritiskom se počutim seveda neprijetno. Ni prijetno, ko te nekdo v gostilni pozdravi: 'Kako si, mentor?'«
Po odvzemu strokovnega naziva diplomirani ekonomist Francu Kanglerju zaradi ugo-
tovitve komisije senata Dobe, da njegova zaključna naloga v pomembnem delu ni rezultat samostojnega strokovnega dela, da je plagiat (kar okrog 70 odstotkov besedila je bilo po njenih ugotovitvah prepisanega brez navedbe avtorjev, okrog 15 odstotkov je Kanglerjevega izvirnega dela, 15 odstotkov besedila pa ni možno opredeliti kot plagiat), sta o njegovi zaključni nalogi mnenje podala dva priznana strokovnjaka, prof. dr. Ludvik Toplak in izredni prof. dr. Milan Ojsteršek.
Dr. Ludvik Toplak med drugim ugotavlja, da četudi je študentov avtorski prispevek 15 odstotkov in ne več, je to povsem ustrezno in ne more biti razlog za odvzem diplome. Pomanjkljivosti pa niso isto kot plagiat, citirani so bili viri z več pomanjkljivostmi, a so bile te zlasti tehnične narave. Niti enega članka ali knjige ni, ki bi ga kandidat uporabil, a ga ne bi citiral. Tudi ni dela zaključne naloge, ki bi ga avtor predstavil kot svojega, pa bi bilo delo tujega avtorja. Dr. Ludvik Toplak ugotavlja, da Kanglerjeva zaključna stro-
kovna naloga tako postopkovno kot formalno in vsebinsko ustreza standardom zaključne naloge visokošolskega strokovnega programa. „Delo lahko štejemo kot samostojno strokovno delo, kjer z uporabo številnih citiranih virov pisec oblikuje lastne sklepe in stališča vsebinsko kakovostno in samostojno."
Izredni prof. dr. Milan Oj-steršek je v svojem mnenju zapisal, da so viri v diplomskem delu ustrezno citirani, da je del vsebine, ki je avtorsko delo, najmanj 42,6 odstotka. Rezultate pa je tudi ročno preveril. Po njegovem mnenju lahko delo ustrezno ocenjujeta samo mentor in soocenje-valec, ki sta pri nastajanju dela sodelovala in se spoznata na tematiko. Oba sta svoje mnenje podala januarja letos in zapisala, da v delu nista zaznala plagiatorstva in nepravilnega citiranja. Franc Kangler je za zaključno nalogo dobil oceno 9. Izredni prof. dr. Milan Ojsteršek je mnenja, da je senat Fakultete za uporabne poslovne in družbene študije v Mariboru Doba Francu Kan-glerju krivično odvzel naziv diplomirani ekonomist in da bi moralo upravno sodišče, na katerega je naslovil pritožbo, ta sklep razveljaviti.
Ne glede na to, kako se bo vse skupaj izteklo, je politična diskreditacija Franca Kangler-ja v celoti uspela. Po sumih protikorupcijske komisije o nekaterih spornih ravnanjih v času županovanja se ga je odrekla še stranka, ga izgnala, zgodili so se mu radarji, na koncu pa še sum plagiator-stva ter odvzem strokovnega naziva, češ da je bila njegova zaključna naloga na Visoki strokovni šoli plagiat, kar je soglasno odločil senat Dobe. Odvzeli so mu celo mandat državnega svetnika, a so mu ga morali potem vrniti.
MG
Dr. Aldof Žižek o plagiatorstvu na splošno in o njegovih začetkih:
„Plagiatorstvo je neetično in prizadene predvsem poštene študente, ki vložijo veliko truda v to, da diplomirajo, magistrirajo ali celo doktorirajo, potem pa se nekatere 'srake kitijo s pavjim perjem '. Nefer pa bi bilo, če bi za grešnega kozla postavili Franca Kan-glerja, ki je zaradi svojega postopka vsaj sam odstopil, množico drugih, ki jih zaenkrat še niso odkrili, ali skupino tistih, ki so jih že odkrili - pa ni bilo iz tega nič - pa bi pustili pri miru. Ponarejanje podpisov staršev, prepisovanje domačih in šolskih nalog se pri manj sposobnih učencih začne že v šoli. Menim, da bi bilo treba tudi tam to preprečiti z bolj kritičnim nastopom učiteljev oziroma profesorjev. Tudi sposobni mentorji na visokih šolah bi morali toliko individualno poznati svoje kandidate, da bi lahko ugotovili, ali so le-ti sposobni napisati samostojno svoj izdelek, ki so ga predložili v oceno, in ga v nasprotnem primeru zavrniti, ne pa po tihem pristati na plagiatorstvo. Saj poznamo star slovenski pregovor: 'Kdor tatu vrečo drži'..."
6 Štajerski TEDNIK
Kmetijstvo, podeželje
torek • 7. maja 2013
Ptuj • Kmetijska zadruga z novimi načrti
Povečujejo dohodek iz proizvodnje
Po uspešno zaključenem lanskem poslovanju se v KZ Ptuj že ukvarjajo z novimi načrti za letošnje leto, s katerimi je vodstvo zadruge na preteklem občnem zboru seznanilo tudi svoje člane.
„Lansko leto smo zaključili z dobrimi 40 milijoni evrov prihodkov, zabeležili pa smo tudi nekaj dobička. Vsekakor lahko leto s poslovnega vidika ocenimo pozitivno. Morda je nekoliko slabši rezultat, torej izgubo, zabeležilo le naše hčerinsko podjetje Oljarna Fram, KZ kot skupina in podjetje Zadružna oskrba pa sta poslovali zelo dobro," je povedal direktor Marjan Janžekovič.
Razlogi za slabši rezultat Oljarne Fram so po njegovih besedah v visoki amortizaciji po temeljiti prenovi obrata in velikih zalogah bučnic, saj je prodaja relativno dragega kvalitetnega bučnega olja upadla, ne želijo pa proizvajati cenejšega in manj kvalitetnega. Vendar kot dodaja Janžekovič, bodo to dejavnost v upanju na boljše čase ohranili.
„Sicer pa lepo rastemo na slovenskem trgu repromate-riala, kjer dosegamo že skoraj 50-odstotni delež. Poleg tega se je letos delež proizvodnje v celotnih dohodkih zadruge prvič dvignil na 40 odstotkov, kar je seveda zelo pomembno. Prejšnja leta se je namreč gibal okoli 20 odstotkov, ostalih 80 odstotkov pa so predstavljali prihodki trgovine. Nekaj je k temu pripomogla tudi pripojitev KZ Pesnica, s čimer se je povečal odkup živine, predvsem pa smo zelo povečali tudi našo proizvodnjo mleka, na skoraj osem milijonov litrov, kar se je na
Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič je nad poslovanjem zadruge zaenkrat zadovoljen tudi zaradi uspešnih prvih korakov na področju samooskrbe z lokalno zelenjavo, poudarja pa, da bi se zadruge morale združevati.
skupnih prihodkih poznalo v rasti šest odstotkov."
KZ je lani v nove naložbe, gre za tri nove trgovine v Mar-kovcih, Zgornjem Jakobskem Dolu in na Ptuju, investirala dobrih 900.000 evrov, poleg tega so naredili še eno sončno elektrarno, tako da zdaj razpolagajo s tremi.
Še bodo vlagali v maloprodajo
Janžekovič ob tem poudarja, da se v KZ še naprej trudijo za širitev oz. za integracijo zadrug, vendar pa javno še ne želi povedati, s katerimi
zadrugami tečejo dogovori: „V našem okolju nismo tako majhni, sicer pa na 450-mi-lijonskem evropskem trgu zelo. Prihodnost je torej le v združevanju zadrug. Danes je izjemno pomembno, da je zadruga likvidna in sproten plačnik, kar jih veliko vse težje zagotavlja. Pri nas na srečo še gre, plačujemo v gotovini, brez kompenzacij in v rokih. Vendar pa je vprašanje, kako bo vnaprej, saj so banke vedno bolj zadržane in težje dostopne za kredite."
Sicer pa KZ tudi letos ne bo brez naložb: „Čakajo nas še štiri naložbe na področju
maloprodaje. Brez dvoma se moramo čimprej lotiti urejanja trgovine v Dupleku, nujna bo tudi nova trgovina v Gorišnici, kjer je odlično kmetijsko zaledje, v načrtu pa sta še trgovini v Podlehniku in Zavrču, ki bosta aktualni po ukinitvi meje oz. vstopu Hrvaške v EU."
Kot uspešna se je zaenkrat pokazala tudi prva zadružna trgovina z lokalno zelenjavo in sadjem, ki so jo v ptujski industrijski coni odprli lani jeseni: „Trgovina res dobo funkcionira, celo zmanjku-
je nam zelenjave. Očitno ljudem ni tako vseeno, kaj pojedo in da je domače boljše, bolj zdravo, tudi ceneje. Uspelo nam je skleniti tudi pogodbo z Mercatorjem na eni strani ter kmeti - dobavitelji na drugi strani. Prodanih je nekaj sto ton zelenjave. Upam, da se bo ta dejavnost še bolj razvijala, saj smo v KZ že pred časom precej vložili v sodobnejšo tehnologijo, od hladilnic do pakirne linije. Ta kmetijska panoga je po moje še velik neizkoriščen potencial, saj se zelenjava lahko goji tudi na manjših kmetijah in jim prinaša dohodek. Skrbi me edino morebitna prodaja Mercatorja Agrokorju, ki bi znala dobro nastavljeno sodelovanje ustaviti."
V kratkem prodaja deleža v Ljubljanskih mlekarnah
Med negativne lanske zgodbe za zadružništvo Janžekovič šteje izgubo možnosti nakupa oz. prevzema Ljubljanskih mlekarn, za kar krivi predvsem zadruge, ki se nikakor niso mogle medsebojno sporazumeti in dogovoriti glede cene in še marsičesa: „Mi smo bili v tej igri resni, zagotovljen smo imeli tudi denar v višini svojega deleža, ostale zadruge pa ne. Takšne priložnosti ne bomo imeli nikoli več. Odslej nam bo na mlečnem trgu
krojil usodo Dukat, zadaj za njim pa Lactalis in prepričan sem, da v prihodnje ne kaže nič kaj dobro."
Ker je Lactalis v drugi polovici aprila že objavil ponudbo za odkup delnic, ki so zaenkrat še v rokah zadrug z Mlekodelom vred, je pričakovati, da se bodo zadruge najverjetneje odločile za prodajo svojih delež v višini 36 odstotkov, saj jim prav nič ne koristijo: „Nekje sredi maja bo skupščina Mlekodela, ki razpolaga s 23 odstotki delnic, in pričakovati je, da se bodo odločili za prodajo. Trenutna ponudba je 8,75 evra, po zaključeni ponudbi 20. maja pa bo cena gotovo nižja. Potem bomo skoraj zagotovo enako storile še ostale zadruge, ki nismo v Mlekodelu, saj zgolj 'sponzorji' Ljubljanskih mlekarn ne bomo."
Druga slaba zgodba, ki je pred slabim mesecem dobila še dodatno grenak priokus, je TMI Košaki; potem ko je že kazalo, da se bo tovarna začela počasi izvijati iz primeža propada, je švedski laboratorij objavil napačno analizo njihovega izdelka kulena in potisnil podjetje v novo krizo: „Zdaj pa res ne vemo, kako se bo ta zgodba končala. Sicer se govori o tem, da obstaja interesent za nakup podjetja, vendar je zaenkrat še vse bolj nejasno. Posledice zadnje afere pa bodo gotovo dolgoročne, saj dvom v informacije pač ostaja, sploh pa gre tukaj za zelo občutljivo zadevo, ki se direktno dotika nedotakljivih religioznih standardov." KZ ima sicer še vedno 17 odstotkov lastništva v TMI Koša-ki, vendar Janžekovič pravi, da bodo ta delež prodali ob vstopu novega lastnika, če bo do tega prišlo.
SiM
Slovenija • Škoda po lanski suši
Odobrena odškodnina za lansko sušo
Lanska suša je bila zaradi velike obsežnosti in škode, ki jo je povzročila v kmetijstvu, proglašena za naravno nesrečo. P vseh procedurah popisa, analize, popravkov in ocene škode je tako letos aprila vlada končno sprejela sklep za dodelitev državne finančne odškodnine prizadetim kmetom in podjetjem.
Slovenija • Po novembrskih poplavah
Za sanacijo škode
22,2 milijona evrov
Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je v prejšnji teden sporočil, da bo Slovenija kot odziv na hude poplave oktobra in novembra 2012 prejela sveženj pomoči iz Solidarnostnega sklada EU v višini več kot 14 milijonov evrov. Že pred tem pa je vlada sprejela Program odprave posledic na stvareh, ki so jih povzročile te poplave. Skupna višina sredstev za sanacijo tako znaša 22,2 milijona evrov za izvedbo najnujnejših ukrepov še v letošnjem letu.
Dokončna ocena neposredne škode v kmetijstvu znaša dobrih 56, 5 milijona evrov, skupno pa je prizadela 106.540 hektarjev kmetijskih površin. Po sprejetem sklepu bo vlada za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi lanske suše iz sredstev proračunske rezerve zagotovila 10 odstotkov ocenjene višine neposredne škode, kar znaša 5,6 milijona evrov. Od tega bodo upravičenci prejeli do 5,5 milijona evrov, stroški izvedbe Programa odprave posledic pa znašajo 86.489 evrov. Škodo v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi suše v letu 2012 je
utrpelo 17.279 oškodovancev, ki so oddali svoje vloge. V programu niso bile zajete kulture, kjer je bila škoda ocenjena na manj kot 30 odstotkov. Sicer pa je suša najbolj prizadela jabolka prve kakovosti, koruzo v zrnju in trajno travinje, hmelj, belo in rdeče grozdje, belo grozdje za predelavo ter koruzo za silažo. Srednja stopnja poškodovanosti kmetijskih kultur brez trajnih nasadov je od 35 do 60 odstotkov, trajni nasadi pa so bili poškodovani od 40 do 67 odstotkov. Posamezne kulture, ki so bile poškodovane nad 70 odstotkov, v skupni oceni škode ne
predstavljajo znatnega pomena (ribez, krmno korenje, por ipd.). V največjem obsegu je bilo poškodovano trajno travi-nje, na preko 35.500 ha. Ostalo travinje je bilo poškodovano od 40 do 54%, med njimi največ trajni pašniki.
O tem, kolikšna bo izplačana odškodnina upravičencem, bo za posameznega oškodovanca odločala Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, seveda na podlagi poslanih vlog in baze podatkov, ki jih je zbrala Uprava RS za zaščito in reševanje ter vsem upravičencem izdala odločbe.
SiM
Pridobljena sredstva EU solidarnostnega sklada so namreč vključena v sprejeti program odprave nastalih posledic.
„Analiza Komisije je ugotovila, da so poplave v vseh treh državah (tudi Hrvaška in Avstrija) povzročile iste posebne meteorološke razmere. Zato se iz Solidarnostnega sklada EU lahko zagotovi sredstva ne le za hudo naravno nesrečo v Sloveniji, temveč izjemoma tudi za prizadeti sosednji državi. V skladu s pravili Solidarnostnega sklada je Komisija predlagala, da se tem trem državam dodeli skupni znesek v višini 14,6 milijona evrov, in sicer
14,08 milijona evrov Sloveniji, 286.587 evrov Hrvaški in 240.000 evrov Avstriji. Financiranje EU bo pomagalo pokriti stroške nujnih ukrepov, ki jih izvajajo državni organi v vseh treh prizadetih državah: obnova cest, infrastruktura za oskrbo z vodo in energijo ter obdelavo odpadkov, zagotovitev začasne nastanitve in reševalne službe ter čiščenje prizadetih območij. Financiranje pa se ne sme uporabljati za nadomestila za škodo na zasebni lastnini," so sporočili iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Slovenijo je sicer prvi val poplav zaradi obilnih padavin
prizadel že 27. oktobra, sledil pa mu je drugi val močnega deževja in viharnega vremena, ki je 4. in 5. novembra povzročil obsežno poplavljanje. Državni organi so ocenili skupno škodo na skoraj 360 milijonov evrov, kar je več kot 1 odstotek bruto nacionalnega dohodka. To je precej nad normalnim pragom Solidarnostnega sklada EU za Slovenijo, ki znaša 214 milijonov evrov ali 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka. Hrvaška in Avstrija sta prijavili škodo v višini 11,5 milijona evrov oziroma 9,6 milijona evrov.
SiM
Foto: SM
torek • 14. maja 2013
Po naših občinah
Šta/mfo'TEDNIK 7
Žetale • S 13. redne seje občinskega sveta
Največ dvomov okoli zdravnikov in smeti
Žetalski svetniki so na zadnji, štiri ure trajajoči seji največ časa namenili vprašanju podelitve koncesije za splošnega zdravnika ter vprašanju novega načina zbiranja odpadkov. Z ostalimi točkami dnevnega reda so opravili dokaj hitro.
Foto: SM
Žetalski svetniki so se odločili, da koncesije za zdravnika ne podelijo, precej neradi pa so se strinjali z novim načinom ločevanja in zbiranja odpadkov po gospodinjstvih. Še najbolj razveseljiva novica z zadnje seje je bila, da je končno narejen nov most v Dobrini (na posnetku) in da se bo kmalu začela modernizirati cesta v Dobrini in Kočicah.
Uvodoma je župan Anton Butolen povedal, da so na občino prejeli prošnjo za podelitev koncesije: „Veste, da smo v preteklosti že podelili koncesijo, toda koncesionarka dr. Skledarjeva je potem koncesijo odpovedala. Gotovo je, da razlogi, ki jih je navedla, niso držali. Kakorkoli, potem so za zdravstveno oskrbo naših občanov skrbeli pač zdravniki iz ptujskega zdravstvenega doma, tako da popolnoma brez zdravnika kot nekatere večje slovenjegoriške občine nismo ostali. Res pa je, da imamo zdaj zdravnika le enkrat tedensko, kar je (pre)malo. Če bi s podelitvijo koncesije to izboljšali, se pravi, če bi imeli zdravnika večkrat tedensko, potem sem seveda za, v nasprotnem primeru pa ne vidim smisla."
Dobi tisti, ki (po) nudi več ...
V nadaljevanju je župan pojasnil, da se je s pismom, ali lahko svoje storitve v občini izboljšajo, obrnil na direktorico Zdravstvenega doma Ptuj Metko Petek Uhan, po prejetih odgovorih pa je menil, da je bolje, če ohranijo sedanji sistem vključenosti v mrežo zdravnikov ZD Ptuj. Zakaj tako, je ob županu Butolenu svetnikom pojasnila namestnica direktorice ZD Tanja Tantegel. Povedala je, da je bil prvi razlog za to, da je zdravnik zgolj en dan na teden v ambulanti v Žeta-lah, v tem, da so imeli v ZD do nedavnega veliko premalo zdravnikov, drugi razlog pa v tem, da je imel ta zdravnik le 179 pacientov: „Zdaj se je
situacija izboljšala, pridobili smo kar nekaj mladega zdravniškega osebja in bo veliko lažje zagotavljati pogostejšo prisotnost v vaši ambulanti. Zaenkrat bo tako zdravnik pri vas trikrat tedensko in upam, da se bo tudi število njegovih pacientov zvišalo. Prav tako načrtujemo izpeljati tudi referenčno ambulanto, dogovarjamo pa se tudi za depo z osnovnimi zdravili, ki bi bil v vaši občini." S tem je Tantge-lova dala vedeti, da si občina od ZD Ptuj lahko obeta boljšo oz. širšo zdravniško oskrbo, kot bi jo dobila po koncesiji. Zdravnica, ki bo prevzela delo v žetalski ambulanti, je dr. Breda Bešvir, ki sicer že dela v podlehniški ambulanti.
Svetniki so bili do poveda-
nega vseeno nekoliko zadržani. Petro Plajnšek je tako zanimalo, kako dolgo bo tokratna zdravnica ostala v občini, saj imajo doslej s stalnostjo zdravnika zelo negativne izkušnje: „Pri nas so se zdravniki menjali zelo hitro, tudi to je eden od razlogov, zakaj je vpisanih tako malo pacientov. Med zdravnikom in pacientom pač mora obstajati neko zaupanje, tega pa se ne da vzpostaviti v nekaj mesecih." Tanteglova zagotovila, da bo Bešvirjeva ostala „žetalska zdravnica" leta dolgo, ni mogla dati, je pa prepričano povedala, da tako hitrih menjav gotovo ne bo več: „To je bila tudi posledica tega, kar sem povedala: velikega manjka zdravnikov pri nas in potem je vsak, ki je dobil
prevzel Rdeči križ. Na natečaj se je odzvalo 55 otrok in 8 mentoric iz vrtca Miklavž pri Ormožu, Osnovne šole Stanka Vraza, OŠ Ormož in OŠ Sveti Tomaž. Prispelih del je 54, od tega 8 literarnih in 46 likovnih, vsako pa nam skozi otroške oči sporoča pomen največje humanitarne dejavnosti - krvodajalstva.
Razstavljene izdelke, ki si jih je možno ogledati do sredine junija, spremljajo kratek zgodovinski pregled transfuzijske medicine, opis poteka krvodajalske akcije na terenu in priložnostna razstavna publikacija. Vabljeni k ogledu.
Maja Botolin Vaupotič
kakšno drugo, njemu pač boljšo možnost dela, iz Žetal takoj odšel. Zdaj sem prepričana, da tega ne bo več!"
Po debati, v kateri so se svetniki strinjali, da je enkrat tedensko zdravnik v občini res premalo in da so na zaupanje občanov gotovo v veliki meri vplivale nenehne menjave zdravnikov, je župan Buto-len zaključil: „V redu, torej koncesije zaenkrat ne bomo podelili, ampak bomo zadeve poskušali rešiti z ZD Ptuj. Do konca letošnjega leta pa bomo videli, ali bodo v ZD Ptuj držali obljube oz. zagotovila. Če ne bodo, bomo drugo leto pač razmislili o koncesiji." Občinski svet je njegov predlog, da ostanejo pri zdravniku iz ZD Ptuj, soglasno podprl.
Z zadržki in dvomi v nov sistem pobiranja smeti
Druga točka, kjer je bilo slišati precej dvomov, je bila predstavitev novega načina zbiranja odpadkov, ki ga je podjetje Čisto mesto že uvedlo v večini občin. Bistvena razlika je le v tem, da bodo občani na domačih dvoriščih odpadke ločevali v dve vreči in eno posodo, zbirna mesta, od koder bo podjetje odvažalo vreče in kjer bo praznilo posode, pa ostajajo enaka. Ukinjajo se tudi ekološki otoki, saj ne bodo več potrebni; na njihovih mestih bo ostala le še posoda za steklo.
Nov način zbiranja je najbolj in najprej zbodel Plajn-škovo: „Ne vem, no. Meni te vreče niso najbolj všeč, sploh za papir bi se mi zdelo bolje, da bi bila posoda." Kristijan Lovrenčič iz Čistega mesta, ki je podrobno predstavil novost, je povedal, da brez težav lahko zagotovijo tudi posode:
„Vendar pa veste, da so občine tik pred podelitvijo koncesije za to storitev. Če vam zdaj, ko še ne vemo, kdo bo novi kon-cesionar, pripeljemo posode za papir, potem se mora občina z aneksom zavezati, da jih bo plačala v primeru, če naše podjetje ne bo izbrano. Zato pač do podelitve koncesije predlagamo, da imate za papir brezplačne vreče, seveda pa je to vaša odločitev."
Med svetniki je bilo slišati kar precej kritike na račun vreč in nevarnosti, da bo te vreče odnašal veter ali jih bodo trgale živali ipd. Pravzaprav je šlo za popolnoma enake dvome kot v vseh ostalih občinah, kjer pa se je do danes nov sistem zbiranja odpadkov že dobro „prijel" in se s tovrstnimi težavami nihče ne ukvarja, ker jih praktično ni.
Čisto posebno vprašanje pa je zastavil Izidor Štajnberger: „Mene pa zanima, kam naj s folijo od bal, ki je imamo v naši občini precej." Lovrenčičev odgovor je bil jasen: „Ta folija se lahko odlaga izključno na zbirnem centru v Gajkah, dokler ne boste imeli v občini svojega."
Ne ravno najbolj zadovoljni svetniki so po širši razpravi vseeno soglasno sklenili, da se strinjajo z uvedbo novega načina zbiranja odpadkov, prav tako so se dogovorili, da bodo zaenkrat sprejeli vreče, po podelitvi koncesije pa se bodo ponovno odločali, ali bi ostali pri vrečah ali pa bodo te zamenjali s posodami za papir.
Cesta se bo modernizirala, ostali projekti čakajo
V nadaljevanju so na hitro potrdili nekaj sprememb v
svojih pravilnikih, pa letni program kulture, za katerega je letos namenjenih 4600 evrov, in letni program športa z budžetom v višini 6200 evrov, pa novo (znižano) ceno pomoči na domu, se seznanili s policijskim poročilom in poročilom dela Razvojnega sveta za turizem Haloze ter potrdili letošnji osnutek zaključnega računa (ZR) občine v višini 1,4 milijone evrov, kljub temu da ga nadzorni odbor še ni pregledal in podal poročila. Kot kaže, je s tem v Žetalah večni križ, na kar je opozoril tudi Plajnškova: „Če se prav spomnim, imamo kar nekaj ZR zaradi tega nepotrjenih. Predlagam, da na eni prihodnjih sej potrdimo vse te minule ZR, da ne bo kaj narobe." Župan Butolen se je strinjal.
Seja se je nato zaključila s poročilom župana o projektih, razpisih in naložbah v občini: „Končno se po enem letu zaključujejo dela na našem novem mostu. Sicer zapleti niso bili le pri izvedbi, ampak že prej. Projekt je bil izdelan itak že leta 2002, v državnem razvojnem programu pa je čakal od leta 2005 ...
Prejeli smo tudi sklep za sofinanciranje modernizacije ceste v Dobrini in Kočicah od MGRT, kamor smo ga prijavili na razpis Južna meja. Žal s projektom kanalizacije nismo uspeli, saj smo zbrali premalo točk, za to cesto pa bomo dobili 764.000 evrov, kar je skoraj tri četrtine našega proračuna. Sicer pa smo to cesto prijavljali štirikrat in zdaj je končno uspelo ... Rezultati ostalih razpisov, kamor smo prijavili naše projekte, pa še niso znani; že več kot eno leto tako čakamo na rezultate razpisa IPA, kamor smo prijavili obnovo Pušnikove domačije, junija naj bi prejeli odgovore kmetijskega ministrstva, kamor smo preko ukrepa 322 prijavili modernizacijo ceste v Kočicah in Nadolah, čakamo še na odgovor MGRT glede sofinanciranja energetske prenove zdravstvenega doma, glede prijave na sedmi poziv RRP pa zdaj popravljamo oz. zmanjšujemo projekt prenove naše dvorane."
Ob tem je Butolen še povedal, da so letos hudo presegli planirane stroške pluženja, ki so se dvignili na 100.000 evrov, kar je več, kot so načrtovali porabiti za celoletno vzdrževanje cest s pluženjem vred, pojasnil pa je tudi, da je občina še v postopku podelitve koncesije Cestnemu podjetju Ptuj, saj prvotno izbrani (najcenejši) ponudnik (PGM Kos) ni izpolnjeval vseh zahtevanih pogojev.
SiM
Ormož • Ob 60-letnici prostovoljnega krvodajalstva
Daruj kri, reši življenje
V avli občinske zgradbe v Ormožu je na ogled razstava likovnih in literarnih izdelkov, prispelih na natečaj Daruj kri, reši življenje.
Natečaj je razpisal Rdeči letu 2012/2013 in s tem obe-križ Slovenije - Območno ležil 60 let, odkar je organiza-združenje Ormož v šolskem cijo krvodajalstva na terenu
Razstava Daruj kri, reši življenje v avli občine Ormož
8 Šta/m&FEDNlK
Evropa in svet
torek • 7. maja 2013
Bruselj • Evropska komisija napoveduje
Evropsko gospodarstvo bo počasi okrevalo
Po recesiji, ki je zaznamovala leto 2012, se evropskemu gospodarstvu obeta počasno okrevanje. Območje evra bo letos beležilo 0,4-odstotni padec bruto domačega proizvoda, v prihodnjem letu pa 1,2-odstotno rast, celotna EU pa letos 0,1-odstotni padec BDP, naslednje leto pa 1,4-odstotno rast, napoveduje Evropska komisija.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je ob tem ponovil besede, ki jih vodilni evropski predstavniki ponavljajo že nekaj časa. To je pričakovanje, da se bo gospodarska dejavnost v Evropi stabilizirala v prvem četrtletju, preobrat v pozitivno smer pa naj bi se začel sredi leta. Okrevanje naj bi se nato v 2014 pospešilo.
Glavno gonilo tega okrevanja naj bi bilo ob nadaljevanju šibkih trendov v domači porabi še naprej zunanje povpraševanje, saj v Bruslju računajo na nadaljevanje izboljševanja globalnih gospodarskih razmer, tako v ZDA kot v skupini rastočih gospodarstev, kjer pa vseeno prihaja do precejšnjih razlik v dinamiki. Pozitiven vidik je tudi stabilizacija razmer na finančnih trgih, ki se kljub nedavnemu ciprskemu šoku nadaljuje in vodi v vnovično vidnejšo konvergenco cene zadolževanja med članicami območja evra. Vseeno pa se ti pozitivni učinki še ne poznajo v veliki meri v realnem gospodarstvu, predvsem pa razlike med posameznimi članicami ostajajo zelo velike. Mala in srednja podjetja se tako po Evropi soočajo z zelo različnimi pogoji financiranja in draga posojila predvsem v ranljivih članicah omejujejo okrevanje in izboljšanje razmer na trgu dela. Tudi zaradi tega so tveganja, da bo realnost slabša od napovedi, še vedno velika. Rehn je še posebej izpostavil pomen boja proti brezposelnosti. »Storiti moramo vse za premostitev krize brezposelnosti v Evropi,« je pozval. Bruselj sicer območju evra za letos napoveduje 12,2-odstotno brezposelnost, prihodnje leto pa 12,1-odstotno, celotni EU pa letos in v naslednjem letu 11,1-odstotno brezposelnost. Šele v letu 2014 naj bi prišlo do prvih znakov preobrata, a razmere v državah, kot sta Grčija in Španija, naj bi z več kot 25-odstotno stopnjo brezposelnosti ostale nevzdržne. Rehn je prepričan, da je treba za rast in zaposlovanje uporabiti vsa orodja, ki so na voljo. Mešanica politik EU je osredotočena na vzdržno rast in ustvarjanje delovnih mest, fiskalna konsolidacija se nadaljuje, a s počasnejšim korakom, za zagon rasti je treba okrepiti strukturne reforme, je še poudaril Rehn. Skupni obseg ukrepov za uravnoteženje javnih financ naj bi tako letos v območju evra znašal 0,75 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je bil lani pri 1,5 odstotka BDP. Rehn pojasnjuje, da je ta počasnejša dinamika ob drugih dejavnikih tudi rezultat velikih javnofinančnih naporov v zadnjih letih. Stanje javnih financ se v območju evra in EU na splošno izboljšuje. Komisija območju evra za letos napoveduje v povprečju 2,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj, za naslednje leto pa 2,8-odstotnega, EU pa 3,4-odstotnega oziroma 3,2-odstotnega. Javni dolg bo v območju evra letos v povprečju znašal 95,5 odstotka BDP, prihodnje leto pa 96 odstotkov, v EU pa letos 89,8 odstotka BDP, naslednje leto pa 90,6 odstotka BDP, je napovedala komisija. Javni dolg naj bi tako še rasel, a z znižano dinamiko.
Evropska komisija je danes že jasno povedala, da bo za Španijo in Francijo predlagala podaljšanje obdobja za odpravo presežnega primanjkljaja za dve leti na 2016. Rehn namreč meni, da so razlogi za tako odločitev jasni, saj gospodarske razmere tema velikima gospodarstvoma ne bodo dovolile izpolnitev predhodnih zavez. (sta)
Pariz • Največja francoska banka BNP Paribas je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 1,59 milijarde evrov dobička, kar je 44,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Padec v banki pripisujejo slabim rezultatom investicijskega bančništva in počasni rasti evropskega gospodarstva. Kljub močnemu padcu pa je rezultat boljši od napovedi analitikov. K temu so pripomogli dobri rezultati na področju zasebnega bančništva, medtem ko sta enoti investicijski bančništvo in poslovanje z velikimi podjetji prihodke znižali za 21 odstotkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Frankfurt • Nemški proizvajalec športne opreme Adidas je v prvem letošnjem četrtletju zabeležil 308 milijonov evrov dobička, kar je 6,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čeprav so prihodki od prodaje upadli za 1,9 odstotka na 3,75 milijarde evrov, so v družbi z letošnjim poslovanjem zelo zadovoljni. Adidas je nižjo prodajo zabeležil po lanskem evropskem nogometnem prvenstvu in olimpijskih igrah v Londonu, kar je bilo pričakovano, saj sta ta dva velika svetovna športna dogodka v večini prispevala k visoki lanskoletni prodaji, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Carigrad • Japonski Mitsubishi in francoska Areva bosta gradila drugo turško nuklearko v mestu Sinopu na obali Črnega morja. Gradnja v okviru kar 15 milijard evrov vrednega projekta se bo začela leta 2017, elektrarna s štirimi reaktorji pa bo imela moč 1100 megavatov. Kot poročajo tuji mediji, Turčija nujno potrebuje nove energetske vire za svojo gospodarsko rast, poleg omenjene jedrske elektrarne pa Turki v prihodnjih petih letih načrtujejo izgradnjo še treh. S tem želijo zmanjšati svojo odvisnost od uvoza energentov, predvsem iz Rusije in Irana. New York • Ameriška zavarovalnica AIG je v prvem letošnjem četrtletju zabeležila 31-odstotni padec dobička. Ta je dosegel 2,21 milijarde dolarjev, padec pa pripisujejo odpisom naložb. Medtem je osnovna dejavnost še naprej rasla in močno presegla napovedi. AIG je ob izbruhu svetovne finančne krize leta 2008 skoraj propadla. Prejela je 182 milijard dolarjev državne pomoči, od konca lanskega leta pa ni več v lasti države. Zaradi odpisov in visokih stroškov pri prodaji enote za posojanje letal je v zadnjem lanskem četrtletju poslovala z izgubo. Berlin • Nemški industrijski koncern Siemens je v drugem četrtletju tekočega poslovnega leta ustvaril 1,03 milijarde evrov čistega dobička, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju predhodnega poslovnega leta. Ob tem pa je koncern znižal pričakovanja glede celoletnega poslovanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Čisti dobiček Siemensa se je sicer zvišal, a ni dosegel pričakovanj analitikov. Prihodki drugega poslovnega četrtletja so se medtem znižali za sedem odstotkov na 18 milijard evrov. Na pozitivni strani izstopa rast obsega novih naročil za 20 odstotkov na 21,45 milijarde evrov. Ob koncu četrtletja je imel tako Siemens v knjigah za skupno 101 milijardo evrov naročil. London • Britanski energetski velikan Shell je v prvem četrtletju ustvaril 8,18 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je šest odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se znižali za 5,1 odstotka na 112,8 milijarde dolarjev. Koncern je presenetil predvsem z novico, da se bo v prvi polovici prihodnjega leta poslovil njegov izvršni direktor. Čisti četrtletni dobiček se je, kot pojasnjujejo v koncernu, znižal predvsem na račun nižjih cen nafte. Prilagojeni dobiček, v katerem niso upoštevana gibanja vrednosti zalog, se je medtem v primerjavi s prvim četrtletjem lani zvišal za štiri odstotke na 7,95 milijarde dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. München - Nemški proizvajalec luksuznih avtomobilov BMW je v prvem letošnjem četrtletju zabeležil triodstotni padec čistega dobička. Negativno je na poslovanje vplivalo nadaljevanje šibkosti na evropskem trgu, zmanjšala pa se je tudi stopnja rasti povpraševanja na Kitajskem, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Münchenski BMW je med januarjem in marcem ustvaril 1,3 milijarde evrov čistega dobička. Dobiček iz poslovanja je znašal 2,04 milijarde evrov, kar pomeni 4,5-odstotno znižanje. Kljub temu je avtomobilski proizvajalec presegel pričakovanja analitikov. (sta)
Nairobi • Razkritje Združenih narodov
V Somaliji lakota med leti 2010 in 2012 terjala 260.000 življenj
Foto: worldwithoutgenocide.org
V veliki lakoti, ki je med oktobrom 2010 in aprilom 2012 prizadela Somalijo, je umrlo kar 260.000 ljudi, od tega polovica otrok, mlajših od pet let, v poročilu razkrivajo Združeni narodi. Številka je veliko višja od prvotnih ocen, ZN pa priznava, da bi morali narediti več za preprečitev tragedije.
»Lakota in huda negotovost pri preskrbi s hrano v Somaliji sta med oktobrom 2010 in aprilom 2012 terjali okoli 258.000 življenj, vključno s 133.000 otroki, mlajšimi od pet let,« so zapisali v poročilu.
Poročilo, ki sta ga pripravili Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter ameriška Mreža za zgodnja opozorila o lakoti, »potrjuje, da bi morali storiti več, še preden je bilo razglašeno pomanjkanje hrane«, je dejal Philippe Lazza-
rini, koordinator pomoči ZN za Somalijo. »Prva opozorila, ki segajo v čas suše leta 2010, niso sprožila zadostne hitre reakcije,« je še menil.
Somalija je bila najbolj prizadeta država v suši, ki je leta 2011 prizadela kar 13 milijonov ljudi v Afriškem rogu. V najhuje prizadetih južnem in osrednjem delu države je umrlo 4,6 odstotka celotne populacije in deset odstotkov otrok.
ZN je pomanjkanje hrane v Somaliji razglasil februarja 2012. V času pomanjkanja so ocenjevali, da je umrlo več deset tisoč ljudi, vendar je sedaj jasno, da je ta lakota po številu žrtev presegla tisto, ki je Somalijo prizadela leta 1992, ko je po ocenah v enem letu umrlo 220.000 ljudi. (sta)
Peking • Goljufije v proizvodnji mesa
Kitajska zaradi afere z mesnimi izdelki aretirala več kot 900 ljudi
Kitajske oblasti so prijele 904 ljudi, ki so osumljeni goljufij pri proizvodnji in prodaji mesa ter mesnih izdelkov. Med drugim naj bi šlo za prodajo podganjega in lisičjega mesa kot govedine in ovčetine ter zastrupljenega in okuženega mesa, je v četrtek sporočilo kitajsko ministrstvo za javno varnost.
Neprimerni mesni izdelki naj bi prihajali iz provinc Jian-gsu in Guizhou, oblasti pa so jih zaplenile za več kot 20.000 ton, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
To je sicer zadnji v seriji škandalov, povezanih s prehrano na Kitajskem. Marca so v reki v Šanghaju odkrili več tisoč mrtvih prašičev, sporna pa je tudi prodaja poceni predelanega olja za kuho, ki ga nezakonito pripravljajo iz ostankov olja v restavracijah.
Nedavno je nov škandal razkril ameriški ponudnik ocvrtih piščancev Kentucky Fried Chicken (KFC), ki je v piščancih, uvoženih s Kitajske, odkril visoko vsebnost antibiotikov.
Leta 2008 je Kitajsko pretresla afera z mlečnimi izdelki, katerim so nezakonito dodaj ali kemikalijo melamin. Zaradi tega je umrlo vsaj šest dojenčkov, okoli 300.000 ljudi pa je zbolelo. (sta)
Strasbourg •
Sodišče odločilo
Zapor
Timošenkove protizakonit
Foto: commons.wikimedia.org
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbo-urgu je razsodilo, da je bil zapor nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko protizakonit. Ob tem so na sodišču poudarili, da so bile Timošenkovi kršene njene pravice. Zahtevajo tudi, da se pravno preveri njen odvzem prostosti, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ukrajinski predstavnik pri sodišču Nasar Kulšicki je za nemško tiskovno agencijo dpa v prvem odzivu dejal, da bo Ukrajina razsodbo sodišča še proučila. »Odločitev moramo najprej dobiti. Nato jo bomo analizirali. Do takrat ne morem ničesar komentirati,« je dejal.
Hčerka Timošenkove Jevge-nija je razsodbo sodišča v odzivu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP označila za »prvo zmago« na poti njene matere do izpustitve na prostost.
»Gre za prvo zmago, prvi korak k njeni popolni politični rehabilitaciji in njeni takojšnji izpustitvi,« je novinarjem v Kijevu dejala Jevgenija Timo-šenko. Odvetnik Timošenkove je v odzivu ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča pozval, naj nemudoma na prostost izpusti njegovo klient-ko. »Predsednika Janukoviča pozivam, naj se ne pritoži in raje sledi razsodbi. Edina stvar, ki jo je sedaj potrebno storiti, je izpustitev Timošenkove na prostost,« je dejal. Timošen-kova je izrazila zadovoljstvo z razsodbo, za katero upa, da bo prinesla konec lažem o njej. »Evropsko sodišče me je praktično prepoznalo kot politično ujetnico,« izhaja iz izjave, objavljene na spletni strani njene stranke Blok Julije Timošenko. Nekdanja premierka je sicer še dodala, da se, kljub temu da je v zaporu, že počuti »moralno svobodno«, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Glede pritožbe Timošenko-ve zaradi trpinčenja med njeno premostitvijo v bolnišnico lani pa so sodniki strasbourškega sodišča razsodili, da ni bilo kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah.
Razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice ne pomeni, da bodo Timošenkovo avtomatično izpustili iz zapora, saj je uresničitev razsodbe stvar Ukrajine. Odločitev sodišča tudi ni pravnomočna, saj lahko Ukrajina zahteva, da primer obravnava še veliki senat sodišča.
V skladu s poslovnikom sodišča ima sicer obe strani možnost, da se v treh mesecih pritožita na razsodbo sodišča. Timošenkovo so oktobra 2011 zaradi zlorabe položaja obsodili na sedemletno zaporno kazen in plačilo globe v višini 137 milijonov evrov. (sta)
Rim • Po volitvah
Novi italijanski vladi zaupnica tudi v senatu
Nova italijanska vlada pod vodstvom premiera Enrica Lette je dva dni po prisegi dobila še zaupnico
Foto: metty.it
v senatu. Novo vlado je podprlo 233 senatorjev, 59 jih je bilo proti, 18 senatorjev se je glasovanja vzdržalo. Že v ponedeljek je Lettova vlada dobila zaupnico v poslanski zbornici.
Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA so novo vlado, ki so jo v Italiji dobili po dvomesečnem političnem zastoju, podprli senatorji Lettove Demokratske stranke, desno-
sredinskega Ljudstva svobode medijskega mogotca in bivšega premiera Silvia Berlusconija ter sredinskega bloka okoli bivšega premiera Maria Montija.
Senatorji protestnega gibanja Pet zvezd, ki ga vodi znani komik Beppe Grillo, in leve stranke SEL so glasovali proti. Glasovanja so se vzdržali senatorji Severne lige.
Ob predstavitvi v senatu je bilo moč slišati kritike na račun vlade predvsem iz vrst gibanja Pet zvezd. Vodja senatne skupine Vito Crimi je dejal, da novo vlado podpirajo stranke, ki želijo državo popeljati v propad. Njegove besede so naletele na protest v vrstah Berlusconije-vih senatorjev. Crimi se je tudi zavzel za celovito prenovo italijanske politike. (sta)
torek • 7. maja 2013
Od tod in tam
Štajerski TEDNIK 9
Hajdina • 19. seja sveta občine
Kdo jemlje pristojnost matičnim odborom?
Hajdinski svetniki so se 24. aprila sestali na 19. seji. Navzočih je bilo 13 od 14 svetnikov, sodeloval pa je tudi predsednik NO Marjan Leber.
Svetniki so prejeli poročilo o delu NO, poročilo o izvedenem nadzoru gradnje vrtca pri OŠ Hajdina, ki se na naša na nekakovostno opravljena dela in vprašanje o primernosti javno-zasebnega partnerstva v tem projektu pa še ni dokončano. Svetniki so pregledali zaključni račun občine za leto 2012, potrdili pa tudi dva predinvesticijska projekta: za prvo občinsko komasacijo in energetsko sanacijo OŠ Hajdi-na, s katerima se prijavljajo na razpisa za državna sredstva. Če bodo na razpisih uspešni, bodo po prvem prejeli v treh letih 300 tisoč evrov ob občinski udeležbi 48 tisoč evrov (plačilo DDV), sicer pa gre za 100-odstotno nepovratna sredstva, pri drugem pa 95 tisoč evrov in ob občinski soudeležbi 28 tisoč evrov.
Oba dokumenta sta bila pripravljena za razpravo na svetu občine v zadnjem trenutku, dan pred sejo. Svetnika Ivana Veglja je zmotilo dejstvo, da o nobenem ni razpravljal matični odbor, temveč le odbor za javne finance, ki ga vodi Ivo Rajh. To je postala že praksa, potrjujejo se neke stvari, ne da bi bili v razpravo vključeni
matični odbori. Razprava na odboru za finance je premalo, saj na njem ne sodelujejo svetniki, ki so vključeni v matične odbore, pravi Vegelj. Vedno ni razlog časovna stiska, kot je pri omenjenih dokumentih, kar je treba vzeti v zakup, če je bilo treba pohiteti zaradi rokov razpisov. Takšna praksa je lahko le izjema, ne more biti pravilo glede na ustanovljene odbore in njihove pristojnosti. Kolegij župana je zgolj posvetovalno telo župana, ki se ustanovi ali pa tudi ne, v nobenem primeru pa nima pristojnosti,
kakršne imajo odbori občinskega sveta.
Župan Stanislav Glažar je svetniku odgovoril, da se tudi kolegij lahko pohvali z uspešnim delom, pri tem pa za svoje delo ne prejema nobenih plačil. Pogreša pa poročila o izvajanju aktivnosti pri nekaterih projektih, ki jih vodijo posamezni svetniki; med njimi je tudi Ivan Vegelj, za katere on sam kot župan in občinska uprave več mesecev niso prejeli nobenih podatkov. Svetnik pa je nasprotno povedal, da so imeli vsi, ki so to želeli,
podatke na voljo. Projekt kanalizacije v Slovenji vasi je bil voden in izpeljan odlično, če župan podatkov nima, naj mu jih dajo tisti, ki so bili na trasi, najbolje pa, da jih da predsednik odbora za gospodarstvo Kari Svenšek in referent za infrastrukturo Franc Jelen.
Župan je tudi po pojasnilu svetnika vztrajal pri svoji ugotovitvi, da od njega ni bilo poročila o poteku projekta in da potrebuje take vodje projektov, ki bodo korektno in strokovno delali.
Načrt komasacije pripravljen
Pri dokumentu za komasacijo je bilo opravljeno veliko delo, doseženo 73-odstotno soglasje lastnikov zemljišč, je povedal podžupan občine Hajdina Andrej Tkalec, ki se je pri tem tudi sam veliko angažiral. V šestih mesecih so naredili to, kar v drugih občinah pripravljajo dve do štiri leta. Načrt komasacije je pripravljen tako, da se lahko pričnejo tudi pripravljalna dela za namakalni sistem. Območje med Slo-venjo vasjo in Skorbo ima več kot idealne pogoje za nama-
kanje. Gre za 250 ha površin, ki so idealne za zelenjadar-sko proizvodnjo. V slovensko kmetijstvo se usmerja veliko nepovratnega denarja, malo pa je na drugi strani dodane vrednosti, novih zaposlitev, opozarja Tkalec. Spodbudno je, da se vedno bolj poudarja pomen samooskrbe.
Prihodke so lani v občini Hajdina planirali v višini 3,958 milijona evrov, realizirali pa v višini 3,595 milijona evrov; odhodki so bili realizirani v višini 3,6 milijona evrov, načrtovali pa so jih v višini štiri milijone evrov. Planirane prihodke in odhodke so tako realizirali v 90 odstotkih. Uresničili so tudi načrtovano zadolževanje v višini 200 tisoč evrov. Celoten lanskoletni proračun je bil razdeljen na pet uporabnikov. Zadovoljni so, ker jim je ob pokrivanju zakonskih nalog uspelo realizirati tudi več investicijskih projektov, skladno s prioritetami. Največ projektov je bilo realiziranih na področju kanalizacije, zgradili so več pločnikov z razsvetljavo, uredili več cest, urejali so tudi vaške domove in izvedli več drugih manjših projektov. »Indeksi realizacije kažejo, da
smo dobro planirali,« je povedal župan Stanislav Glažar. Kanalizacija ostaja med prednostnimi projekti, treba pa se bo angažirati pri priključevanju gospodinjstev, je opozoril svetnik DeSUS-a Anton Cestnik. V občini Hajdina je 1177 gospodinjstev, v tem trenutku je na kanalizacijo priključenih 407 gospodinjstev, glede na možnosti pa jih ni priključenih 316. Pri načrtovanju projektov za prihodnost pa se bo treba odločiti tudi za projekte z regijskim značajem, saj bodo v finančni perspektivi 2014/2020 imeli zagotovljeno sofinanciranje zgolj regijski projekti, v nasprotnem primeru jih bodo lahko realizirali le sami. Nabor vseh idej bodo posredovali ZRS Bistra Ptuj, v okviru katere bo potekala koordinacija za Spodnje Podravje.
Župan je svetnike tudi informiral, da so bili uspešni na razpisu Fundacije za šport, prejeli so 83 tisoč evrov za ureditev igrišča za odbojko in atletske steze, dobili pa so že 30 tisoč evrov za igrišče z umetno travo pri OŠ Hajdina. Splača se prijavljati na razpise, četudi si včasih neuspešen, je še dodal.
MG
Ptuj • Deset let MePZ Ivana Rudolfa
Jubilejni koncert pevcev in prijateljev
V domu krajanov na Bregu je bil 25. aprila jubilejni koncert, ki so ga članice in člani mešanega pevskega zbora Ivana Rudolfa Breg - Ptuj pod vodstvom zborovodje Danila Jeze pripravili ob 10-letnici svojega uspešnega delovanja.
Kot gostje so na koncertu nastopili vnuki pevcev: Nina Movrin (violina), Vita Movrin (flavta), učenki glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška Maribor, dijakinja Maša Lah (kitara) in študentka Jana Vidrih (harfa).
Pesem pevcev jubilantov je na noge dvignila celo dvorano ljubiteljev zborovske pesmi, tako da so morali ob koncu še enkrat na oder. Njihov jubilejni koncert so podprli nekateri sponzorji, med katerimi je bila tudi MO Ptuj. Pevci so si ob tej priložnosti pripeli kar dvajset Gallusovih značk, največ častnih za več kot 30-letno prepevanje v zborih.
Zbor vadi v prostorih DU upokojencev Ivana Rudolfa Breg - Ptuj, v katerem se odvija tudi njihovo bogato družabno življenje. Zbor ima polno podporo za svoje delovanje pri DU Ivana Rudolfa, ki ga v tem mandatu vodi Maksa Ferk.
Kot poudarja Silva Kajte-zovič, predsednica zbora že od vsega začetka, jih ne druži samo pesem, temveč tudi iskreno prijateljstvo. Njihovo družabno življenje se odvija
tudi na zelenici pred društvenimi prostori, ne samo v notranjosti doma. Skupaj praznujejo rojstne dneve, tradicionalni pa so tudi njihovi pikniki na začetku in koncu vsakoletne sezone. Ob 20. obletnici osamosvojitve so na zelenici pred domom posadili lipo.
»Mešani pevski zbor je na Bregu deloval že pred tem, v njem sem kot 17-letno dekle tudi sama pela. Takrat je zbor vodil Ivan Rudolf, po katerem
m
se danes imenuje društvo upokojencev na Bregu. Ob razpadu zbora je šel vsak svojo pot. Pred desetimi leti pa se mi je porodila misel o tem, da bi na tem koncu Ptuja ponovno oživili zborovsko petje. Pri DU Ivana Rudolfa, ki ga je takrat vodil Viktor Majcen, sem dobila polno podporo. Že na prvi vaji se je zbralo 18 pevcev. Naš prvi zborovodja je bil Mitja Gobec in je bil zborovodja skoraj sedem let. Danes
zbor šteje 22 pevk in pevcev. Glasovno smo zelo dobro razporejeni: šest sopranov, šest altov, pet tenorjev in pet basov. Letno imamo okrog 12 do 14 nastopov, v desetih letih jih je bilo zagotovo že več kot 120. Sodelujemo na vseh pevskih revijah v organizaciji OI JSKD Ptuj, tradicionalno sodelujemo tudi na revijah pevskih zborov društev upokojencev Spodnjega Podravja. Doslej smo si pripeli že tri prva mesta na teh
revijah, s tem pa priborili tudi vstopnico za tovrstno srečanje na državni ravni,« je o zgodovini delovanja zbora povedala Silva Kajtezovič.
MePZ Ivana Rudolfa se od drugih razlikuje tudi po tematsko zaokroženih koncertih, je poudarila predsednica. Tako so organizirali večer Pahorjevih pesmi ob 30. obletnici skladateljeve smrti. V letu 2008 so pripravili koncert na temo slovenskih državnih praznikov, za kar je bil najzaslužnejši takratni zborovodja Mitja Gobec. Leta 2009 pa so zapeli na koncertu v slavnostni dvorani ptujskega gradu, ki je bil posvečen 100. obletnici rojstva skladatelja Radovana Gobca. Takratni zborovodja Mitja Gobec je za ta koncert izbral 16 njegovih pesmi, ki so jih zapeli v ženski, moški in mešani sestavi. Ob tej priložnosti se je Mitja Gobec tudi uradno poslovil od zbora. Zatem je zbor leto in pol vodil Stanko Vedlin.
Iz lanske kronike delovanja zbora Silva Kajtezovič izpostavlja povabilo OI JSKD na koncert v refektoriju minoritskega
samostana na Ptuju, na katerem so nastopili skupaj z zborom MultiKultiChor iz Bonna, ki jih je povabil na gostovanje v Nemčijo. Zaradi pomanjkanja denarja se vabilu še niso mogli odzvati. MePZ tradicionalno pripravi vsako leto tudi spomladanski koncert z gosti. Nanj vedno povabijo zanimive goste. Letos so bile gostje spomladanskega koncerta, ki je bil že zaradi 10. obletnice delovanja poseben, vnukinje pevk in pevcev zbora. Jubilejni koncert je bil neke vrste presek dosedanjega delovanja, splet umetnih in prirejenih pesmi. Od julija 2011 zbor vodi Danilo Jeza, ki je v tem času, odkar zbor vodi, zanj priredil že nekaj pesmi; tudi na jubilejnem koncertu so izvedli tri njegove priredbe.
Za zvestobo zborovskemu petju so pevke in pevci na jubilejnem koncertu prejeli bronaste, srebrne in častne Gallusove značke. Bronasto si je pripel Ivan Gojkovič, srebrne Marija Markovič, Stanka Čuček, Katica Zajšek, Marjan Lah, Marija Lah, Igor Aljaž in Janez Topo-lovec, častne Gallusove značke za več kot 30-letno prepevanje -Andrej Gornik se lahko pohvali s kar 55 leti petja - pa so ob njem prejeli še Maksimiljan Gornik, Alojzija Čuš, Silva Kaj-tezovič, Martin Bedrač, Marija Štoeger, Milica Bedrač. Elizabeta Bac, Darinka Perkovič, Franc Zagoranski, Adolf Mihelač in Ludvik Gajski.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V domu krajanov na Bregu je bil 25. aprila jubilejni koncert MePZ Ivana Rudolfa.
10 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 7. maja 2013
Ptuj • Zbrali so se podporniki gibanja Beli nagelj
Za babištvo kot samostojen poklic
Na mednarodni dan babic, 5. maja, so se podporniki gibanja Beli nagelj zbrali pred porodnišnicami Slovenije, najbolj organizirano v Ljubljani, Mariboru in na Ptuju. S svojih shodov so babicam izročili pismo podpore in bele nageljčke, da bi podprli poslanstvo babic, ki si prizadevajo spremljati ženske na njihovi poti do materinstva na čim bolj celovit način, od predporodne dobe do rojstva otroka in v poporodnem obdobju.
Želijo si, da bi imele babice več svobode pri spremljanju nosečnosti in poroda, ki naj bi bil čim bolj naraven, brez inva-zivnih tehnološko-medicinskih postopkov, ki imajo pogosto dolgotrajne in neprijetne posledice. "Zaradi narave poroda, ki je naraven proces, si želimo, da bi bile babice svobodnejše v svojem poklicu, da bi se zaupalo v njihovo strokovnost in zmožnost spremljanja normalnega procesa poroda ter da bi lahko svoje znanje uporabljale samostojno, brez nadzorovanja in avtoritete zdravnikov. Prizadevamo si, da bi bilo babištvo samostojen poklic, neodvisen od medicinskega sistema. Želimo, da delo babic ne bi bilo odvisno od določenega kraja, da bi lahko svoje delo opravljale tam, kjer se posamezna
Foto: Črtomir Goznik
Shod podpornikov gibanja Beli nagelj pred ptujsko porodnišnico, ki ga je vodila Alenka Vindiš
ženska najbolje počuti - pa naj bo to v porodnišnici, doma ali kje drugje," so na nedeljskih shodih gibanja Beli nagelj poudarjali njegovi podporniki, ki si želijo, da bi bil babiški poklic bolj spoštovan.
Zavedajo se, da se spremembe zagotovo ne bodo zgodile čez noč. Potrebna bo največja transformacija, sprememba načina razmišljanja. Najprej pa se bo moral spremeniti naš odnos do poroda samega, kar velja za
vse, tako za bodoče starše kot za mlade, zdravnike in babice.
"Želimo si, da bi imele babice več svobode pri opravljanju svojega dela ter da bi bilo njihovo delo splošno bolj priznano in bolj prepoznavno med ljudmi," je v imenu podpornikov gibanja Beli nagelj na Ptuju posebej poudarila Alenka Vindiš, ki je bila organizatorica shoda pred ptujsko porodnišnico, ko je šopek belih nageljčkov izročila babicama Dragici Trste-njak in Mateji Kodrič, ki sta se shoda lahko udeležili le za čas pozdrava, več se nista mogli zadržati, ker je na najsrečnejši trenutek v življenju v nedeljo čakalo kar pet bodočih mamic. Podporniki so tako mamicam kot novorojencem zaželeli veliko zdravja in sreče v življenju.
MG
Ptuj • Ob 60-letnici moškega Komornega zbora
Odprtje dokumentarne razstave
Ta četrtek, 9. maja, ob 18.30 bodo v ptujski galeriji Magistrat svečano odprli dokumentarno razstavo Ob 60-letnici delovanja Komornega moškega zbora Ptuj.
V Moškem komornem zboru Ptuj, kjer praznujejo 60-le-tnico pevskega poslanstva, so vse od začetkov delovanja nenehno vpeti tudi v kulturno dogajanje domačega in širšega okolja. Ob ustanovitvi je zbor vodil prof. Jože Gregorc, ki je po desetih letih vodenje prepustil prof. Branku Rajšterju, najdlje, od leta 1979 do 2005, torej celih 26 let, je zbor vodil Franc Lačen, ki je dirigentsko palico predal profesorju Erne-stu Kokotu, od lanskega leta pa zbor vodi dirigentka mag. Nina Lorber.
Številne pevske vaje, nastopi doma in na tujem ter dosežki zbora so v večletnem druženju med pevci stkali močne vezi ter vse polno nepozabnih doživetij. Del tega bodo poskušali predstaviti javnosti na dokumentarni razstavi z naslovom
Foto: M. Ozmec
Komorni moški zbor Ptuj, ki ga je celih 26 let vodil Franc Lačen (v sredini), je ob zlatem jubileju fotografiral tudi mojster Stojan Kerbler.
Ob 60-letnici delovanja Komornega moškega zbora Ptuj, ki jo bodo svečano odprli v galeriji
Magistrat. Razstava, katere osrednja sporočilnost je v izredno širokem kulturnem poslanstvu
zbora in njegovih pevcev, bo na ogled do 31. maja.
-OM
Njiverce • Množična prvomajska prireditev
Letos v znamenju odprtja brunarice
Člani Športnega društva Njiverce so pred prvomajskimi prazniki pripravili prireditev, ki je letos potekala v znamenju odprtja lesene brunarice v športnem parku.
Predpraznično prvomajsko prireditev so v športnem parku Njiverce pripravili v torek, 30. maja, ko so ob novi brunarici številni domačini, vaščani Njiverc, začeli postavljati majsko drevo. Nato se je ob 17. uri začel še uradni del odprtja brunarice, ki ga je vodila Tina
Milošič. Nekaj spodbudnih besed o gradnji je po pozdravnem nagovoru povedal predsednik Športnega društva Matej Novak, vsem, ki so s skupnimi močmi zgradili brunarico, pa je iskreno čestital župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Predsednik društva je v izročil
zahvale vsem, ki so pomagali pri gradnji, po uradnem odprtju, ki sta ga s prerezom vrvice opravila župan in predsednik društva, pa so si številni udeleženci in domačini z zanimanjem ogledali notranjost brunarice, vse goste pa so nato še pogostili.
Pa brez zamere
Ob letu osorej
Pomembnost stvari
Načeloma zagovarjam veliko skepso do raznoraznih priročnikov za osebno, duševno in človeško rast. Res je, da so knjižne police zadnje čase vse bolj polne tovrstne »literature«, ki naj bi modernemu človeku pomagala živeti in preživeti v novodobni džungli odnosov do drugih in samega sebe; a hkrati je tudi res, da je v tovrstni literaturi vse več (pravzaprav ogromno) natolcevanj, kvazi-znanosti, šarlatanstva, izkoriščanja preproščine in miselne lenobe ljudi, ali kar preprosto popolnih neumnosti, ki jim verjame vse preveč ljudi, ki mislijo, da si lahko srečo, urejenost v odnosih in »duševni« mir zagotovijo zgolj s tem, da vestno izpolnjujejo določene instant predpise, za katere pravzaprav ni potrebno niti dobro migniti s prstom. Seveda, instant rešitve so pisane na kožo današnjemu človeku - poglejte samo vse oglase za hujšanje v hipu in brez kakršnegakoli napora, pa celotni marketinški arze-nal faramcevtske industrije, ki za vsak navaden mozolj ponuja svojo tabletko, in tako dalje. »Instant« je zagotovo ena izmed besed, ki najbolje opiše naš sedanji svet in družbo.
A tu in tam človek tudi v zgoraj omenjenih publikacijah naleti na knjigo, odlomek, par vrstic ali celo zgolj stavek, ki mu dajo misliti ter odškrnejo vrata, skozi katera mu posije spoznanje, ki ga utrdi, pouči, dopolni in/ali povzdigne njegovo razumevanje sveta in samega sebe. Ena tovrstnih »budnic« je tudi ideja/nasvetRicharda Carlsona, ameriškega psihoterapevta, avtorja več knjig, ki v svojem delu Don't sweat the small stuff (kar v našem jeziku približno pomeni nekaj v smislu Ne sekirajte se za majhne/ nepomembne zadeve ) navrže zelo preprosto in praktično, a kljub temu pomembno misel, ki morda komu na prvi pogled zveni plehka, a je daleč od tega. Svetuje nam, da se ob vsakodnevnih srečanjih z neprijetnimi, stresnimi in nezaželenimi situacijami ter dogodki, ki se na prvi pogled zdijo pomembni, ter kijih temu primerno obravnavamo z nemalo skrbi, burnimi čustvi in reakcijami, ki močno pospešujejo možnosti za nastanek kakšnega čira ali podobne neprijetnosti, vprašamo zgolj eno vprašanje: »Bo vse to čez eno leto tako pomembno, kot se zdi, da je v tem trenutku. Oziroma, ali bo sploh pomembno?«
In to je to. Nič več, nič manj. Če se malce zamislite nad tem predlogom ter ga dejansko poskusite udjeanjiti v vsakdanjem življenju, boste ugotovili, da je navkljub svoji preprostosti nadvse učinkovit. Seveda to nikakor ne pomeni, da boste samo pomislili nanj in bo deloval; nekaj truda boste morali vložiti - če nič drugega, vsaj toliko, da se boste nanj spomnili, ko se vam bo spet pripetila katera izmed situacij, ki bi vas običajno spravile »na obrate«. Ugotovili boste, da dejansko preveč stvari jemljemo preveč katastro-fično in da večina stvari, za katere se »sekiramo«, čez eno leto ne bo več (tako)pomembna; od skoraj vseh majhnih stvari pa do kar precej velikih zadevščin - no, vseh tistih torej, ki čez eno leto ne bodo pomembne.
Ko boste tako razmišljali o vsem tem, boste najbrž ugotovili tudi, da živimo v svetu, v katerem določeni akterji nekaterim stvarem namenoma pripisujejo (pre)velik pomen, da bi tako bil dosežen nek določen cilj, a so le-te v bistvu popolnoma odvečne za vaše bivanje in srečo. Videli boste, da precej stvari v našem življenju in družbi okoli nas ni tako pomembnih, kot se zdijo; in z malo sreče boste po drugi strani ugotovili, katere stvari pa res so.
Gregor Alič
Ob praznovanju so tudi letos izvedli igre za najmlajše, ki sta jih vodili Eva Žunkovič in Anja Rajher. Otroci so se razgibali ob zvokih glasbe, sledile pa so tudi zanimive spretno-stne igre. Po končanih igrah so se otroci okrepčali s pijačo in hrano, posebej pa so se razve-
Foto: M. Ozmec
Ob novi brunarici v športnem parku Njiverce na predvečer praznika dela
selili ogrlic in svetlečih palčk, ki jih je zanje doniral občinski svetnik Marko Perger. Člani društva so prireditev popestrili s srečelovom. Polno smeha je bilo tudi tekmovanje v vleki vrvi med »zgornjimi« in »spodnjimi« Njiverčani, v katerem
so po treh poskusih slavili »spodnji« Njiverčani. Številne domače in goste je zabaval ansambel Uspeh, udeleženci prireditve pa so se lahko ves večer krepčali s pijačo in hrano še dolgo v noč.
-OM
Rokomet
Za slovo od sezone visok poraz
Stran 12
Rokomet
Zmaga v Brežicah za 1. B-ligo
Stran 12
Nogomet
Aluminiju zelena, Muri in Celju rdeča luč
Stran 13
Nogomet
Duh Kalcerja je vZavrču še živ
Stran 13
Nogomet
Na Ptuju strelske vaje domačinov
Stran 14
Namizni tenis
Anja in Katja zmagali v svojih skupinah
Stran 15
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, Sl. krog
Velika pričakovanja splahnela v dežju in toči golov

Kidričani so v nedeljo v deževnem vremenu klonili proti ekipi iz Velenja. Na fotografiji sta Rade Jovanovič libor Radujko (Rudar).
Foto: Črtomir Goznik
(Aluminij, rdeči dres) in Da-
Aluminij - Rudar Velenje 3:5 (1:2)
STRELCI: 0:1 Eterovic (8.), 0:2 Bratanovic (13.), 1:2 Jovanovič (29.), 2:2 Bloudek (48.), 2:3 Bratanovic (62.), 2:4 Radujko (68.), 2:5 Podlogar (71.), 3:5 Črnic (90.).
ALUMINIJ: Murko, Hodžurda (od 46. Rešek), Topolovec, Bingo, Ku-rež, Petek, Bloudek, Žagar, Drevenšek (od 74. Pečovnik), Jovanovič, Medved (od 46. Črnic). Trener: Edin Osmanovič
RUDAR VELENJE: Pašagič, Bubalovič, Stjepanovič, Rotman, Berko (od 86. Kreft), Podlogar (od 77. Bakarič), Kašnik, Bratanovic (od 70. Rošer), Dedič, Radujko, Eterovic. Trener: Jernej Javornik
1. SLOVENSKA LIGA
REZULTATI 31. KROGA:
ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 3:5 (1:3); strelci: Jovanovič 28., Bloudek 48.,Črnic 91.; Eterovič 9., Bratanovič 13., in 62., Radujko 68., Podlogar 71.;
TRIGLAV - MARIBOR 1:2 (0:1): strelci: Poplatnik 53.; Mezga 45., Berič 91.;
OLIMPIJA - MURA 05 2:1 (1:1); strelci: Omladič 19., Valenčič 77.; Vaš 23.;
CELJE - GORICA 2:3 (2:1); strelci: Tomažič - Šeruga 14., Gobec 45. iz 11-m.; Žigon 16., Ndiaye 69., Vetrih 74. Srečanje LUKA KOPER - DOMŽALE bo odigrano v sredo, 8. 3.
1. MARIBOR	S1	22	4	5	69:2T	TG
2. OLIMPIJA	S1	1S	6	T	6S:S1	6G
3. DOMŽALE	SG	14	T	9	S5:29	49
4. LUKA KOPER	SG	12	11	T	41:SS	4T
5. CELJE	S1	11	11	9	S1:2S	44
6. RUDAR VELENJE	S1	1G	T	14	S6:4S	ST
7. TRIGLAV	S1	S	9	14	S2:4S	SS
8. GORICA	S1	S	9	14	SS:5S	SS
9. ALUMINIJ	S1	T	T	17	S1:56	2S
10. MURA 05	S1	6	5	2G	S5:6S	2S
Najboljši strelci: 15 zadetkov: Nikola Nikezic (Olimpija); 13 zadetkov:
Mate Eterovič (Rudar), Marcos Tavares (Maribor), Enis Burkovic (Triglav); 12 zadetkov: Dejan Žigon (Gorica); 11 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Robert Berič (Maribor); 10 zadetkov: Goran Cvijanovič (Maribor) ...
Kidričani so se z velikim pričakovanjem pripravljali na srečanje 31. kroga proti Ve-lenjčanom, s katerimi so bili v jesenskem delu zelo uspešni. A spomladanski del je druga zgodba, k čemur je precej pripomogel tudi David Kašnik, ki je v zimskem prestopnem roku iz Aluminija prestopil k Rudarju. Ta je v Kidričevo pripotoval precej oslabljen - manjkali so Crnčič, Firer, Jahič, Klinar in Jeseničnik, pri domačinih je manjkal Gorazd Zajc (na treningu si je zlomil roko). Rudar je pred tekmo v Kidričevem nanizal tri zaporedne poraze, Kidričani pa so zabeležili niz pozitivnih rezultatov. A srečanje se je že od začetka bolj obračalo v smeri Velenja ...
Gostje so po 15 minutah dinamične in zanimive predstave v deževnem vremenu pred približno 200 gledalci vodili že 0:2. V 8. minuti je zaradi neodločnosti Medveda prvi zadetek na tekmi dosegel Mate Eterovič, nekaj minut kasneje pa je odbito žogo v mrežo in kakšnih 25 metrov s pravim evrogolom zabil 20-letni Elvis Bratanovič. Domačini so šele po 20 minutah igre prevzeli pobudo in nanizali nekaj nevarnih akcij, a sta bila Dreven-šek v 20. in Kurež v 21. minuti iz dobrih pozicij nenatančna. Premoč so Kidričani kronali z
zadetkom v 29. minuti. Takrat je Timotej Petek izkoristil napako vratarja gostov Pašagiča, ki mu je spodrsnilo, žogo je podal v sredino do Radeta Jo-vanoviča, ta pa jo je poslal v mrežo - 1:2. Kidričani so še nekaj minut zadržali pobudo, nato pa s gostje vzpostavili ravnotežje in do odmora zadržali minimalno prednost.
Ob polčasu se je domači trener odločil za zamenjavo obeh bočnih branilcev, Aljaža Medveda in Emirja Hodžurdo, zamenjala sta ju Matic Crnic in Mitja Rešek. To je prineslo hipno spremembo, saj so domačini hitro izenačili. Crnic je prejel uporabno žogo v prazen prostor, bil je hitrejši od Velenj-čanov in jo podal do Bloudka, ki je z natančnim in močnim strelom rezultat izenačil - 2:2. Navijači Aluminija so začeli verjeti v popoln preobrat, zelo blizu potrditve temu pa so bili v 51. minuti, ko so Črnic, Dre-venšek in Kurež izvedli hitro akcijo, najboljšemu kidriče-vskemu strelcu pa je veselje preprečil vratar Alen Pašagič (Matjaž Rozman je sedel na rezervni klopi). V 59. minuti se je priložnost ponudila še Timoteju Petku, a je branilec Rudarja v zadnjem trenutku blokiral njegov strel. Od tega trenutka dalje je na igrišču obstajala le še ena ekipa - Rudar. Gostje so
med 63. in 71. minuto namreč dosegli kar tri zadetke in predčasno odločili srečanje. Prva dva so dosegli po podajah z leve strani in nezbranosti igralcev v kazenskem prostoru -uspešna sta bila Elvis Bratano-vič in Dalibor Radujko. Piko na i je v 71. minuti postavil Matej Podlogar, ki je izkoristil medlo posredovanje Tomaža Murka in zadel za 2:5. Visoki poraz je v sodnikovem podaljšku ublažil Matic Črnic, ki je zadel iz roba
kazenskega prostora.
Tekma se je odvijala v »valovih«: po začetni pobudi gostov so domačini izenačili in bili blizu popolnemu preobratu, gostje pa so se dvignili iz težkega položaja in z izjemno učinkovito igro v pičlih devetih minutah odločili srečanje. Pri Kidričanih je bilo bistveno preveč lukenj v obrambnih vrstah, najbolj pa so v zadnjem času na udaru bočni branilci. Velenjčani so v Kidričevem na izjemen način prekinili serijo tekem brez zmage v gosteh, ki je trajala od lanskega 11. novembra, ko so v gosteh ugnali Gorico 0:4.
Jože Mohorič
Edin Osmanovič, trener Aluminija: »Tekma je bila prava prvenstvena in se je nobena ekipa ne bi sramovala. Svojim igralcem bi čestital, ker so uspeli po zaostanku 0:2 rezultat izenačiti. Naša obrambna vrsta je tokrat odigrala katastrofalno in tako je tekmec kar trikrat zadel po podajah s strani. V fazi napada smo odigrali odlično, imeli smo svoje priložnosti, vendar so nihanja v igri prevelika, zaradi česar izgubljamo točke.«
Rade Jovanovič, Aluminij: »Kljub vsemu menim, da smo odigrali dobro srečanje, a nas spremlja nesreča. Znova smo prejeli prvi zadetek na srečanju, kmalu nato še enega, šele potem smo začeli igrati. Med tekmo imamo preveč nihanj, kar moramo nujno popraviti.«
Elvis Bratanovič, Rudar: »Lepše vrnitve na igrišče si ne bi mogel želeti: dva zadetka in zmaga v gosteh, ki nam zagotavlja mirno nadaljevanje prvenstva. Po izenačenju smo si močno želeli tretji zadetek; ko smo ga dosegli, se nam je 'odprlo' in igra nam je stekla.«
Nogomet • 1. SNL
Goričani iz Celja s polnim izkupičkom
V sobotnih tekmah 31. kroga sta vodilna kluba ugnala svoja tekmeca, presenetila pa je ekipa Gorice. Ta je v Celju ob polčasu zaostajala 1:2, a nato zmogla toliko moči, da je naredila popoln preobrat. Pri tem so ji obilno »pomagali« domači obrambni nogometaši, ki so naredili dve veliki napaki. Še posebej je domače navijače zbodla v oči druga, ko vratar Kotnik in Gobec nista uspela izbiti žoge po navidez nenevarnem poskusu Vetriha z glavo od daleč. Za Goričane je to zelo pomembna zmaga v boju za obstanek v ligi.
Olimpija je na domačem igrišču težje od pričakovanj ugnala Muro, ki se je tudi tokrat prikazala v dobri luči. Izjemen je bil predvsem izenačujoči zadetek Arpada Vaša, ki si je s peto dvignil žogo preko telesa in jo nato z volejem poslal v mrežo. Podobno težko nalogo so imeli tudi Mariborčani, ki so gostovali v Kranju. Varovanci Darka Milaniča so še enkrat več tekmeca zlomili v izdihlja-jih tekme, kar je postalo njihova precej pogosta praksa. To ob »nemški« nepopustljivosti kaže na odlično fizično in psihološko pripravljenost ekipe. Tudi v Kranju so gledalci videli
izjemen zadetek, za katerega je poskrbel Matej Podplatnik, ki je streljal iz več kot 20 metrov in zadel stičišče prečnika in vratnice. Kranjčani so pod vodstvom trenerja Dušana Ko-siča izgubili šele prvo tekmo - pred tem so nanizali šest tekem brez poraza.
Kidričani tokrat niso imeli svojega dne in so zabeležili poraz, ki jim otežuje delo v naslednjih krogih. Tekma v Kidričevem pa je postregla z rekordnim številom zadetkov na eni tekmi v celotni sezoni, kar osem so jih videli gledalci v Kidričevem (doslej je bilo največ zadetkov doseženih na tekmi 19. kroga Gorica - Maribor 1:6). Skupno je bilo v tem krogu na samo štirih tekmah doseženih kar 19 zadetkov, ali povprečno skoraj pet na srečanje. To je brez ene tekme izenačen rekord po številu zadetkov v enem krogu (doslej 19 golov v 19. krogu).
V sredo se bosta v zadnji tekmi tega kroga merila Koper in Domžale, šlo bo pa za enega ključnih obračunov v boju za 3. mesto, ki še vodi v evropske pokale. V naslednjem krogu se bosta med seboj pomerila Maribor in Olimpija, in če bodo zmagali vijoličasti, bo nov naslov prvaka tudi teoretično v njihovih rokah.
JM
12 Štajerski
Šport
torek • 14. maja 2013
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Za slovo od sezone visok poraz
Krka - Mercator Tenzor Ptuj 34:22 (16:7)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pušnik, Mateša 9, Kac, Ivančič, Bo-rovčak 1, Bolcar 3, Zorec 2, Tumpej 1, Zulič 4, Selinšek 2. Trener: Nikola Bistrovič
Zadnje uradno srečanje v sezoni 2012/13 (ekipa Merca-torja Tenzorja bo odigrala le še srečanje z italijansko Romo, ki nastopa izven konkurence) ptujskim rokometašicam ne bo ostalo v najlepšem spominu, saj so na gostovanju v Novem mestu doživele visok poraz.
1 A SRL (ž)
REZULTATI 25. KROGA: Krka -Mercator Tenzor Ptuj 34:22 (16:7), Zelene doline Žalec - Adria Transport Logatec 40:19 (19:8), Piran Marina Portorož - Celjske mesnine 23:31 (9:15), Antrum Sežana -Esercito Figh Futura 16:29 (6:11). Srečanji Naklo Peko Tržič - Mlino-test Ajdovščina in Veplas Velenje -Krim Mercator bosta v torek.
Foto: Črtomir Goznik
Stella Mateša (ZRK Mercator Tenzor Ptuj) je v Novem mestu dosegla 9 zadetkov.
1. zagorje 22	20	1	1	39
2. krim mercator 20	19	0	1	38
3. zelene d. žalec 21	17	0	4	34
4. krka 21	15	1	5	31
5. veplas velenje 21	13	1	7	27
6. p. m. portorož 23	10	1	12	21
7. celjske mesnine 23	8	1	14	17
8. mer. tenzor ptuj 23	8	1	14	17
9. mlin. ajdovščina 22	8	0	14	16
10. naklo p. tržič 21	4	0	17	8
11. a. t. logatec 22	4	0	18	8
12. antrum sežana 24	0	0	24	0
IZVEN KONKURENCE				
esercito figh futura15 10		0	5	20
Že res, da so nastopile močno oslabljene, a je visok poraz tudi odraz celotne situacije v klubu. Tega tarejo finančne težave, nereden je tudi trenažni proces. Na srečo so si Ptujčanke že pred časom zagotovile obstanek, kar je bil primarni cilj, sedaj pa je čas, da se v klubu lotijo reševanja ostalih stvari ...
Uvod srečanja ni napovedoval kasnejšega »razpada sistema« gostij, saj je bilo še v 11. minuti 5:5. S serijo 5:0 so se Novome-ščanke odlepile na 10:5, v tem času pa so Štajerke zastreljale dve sedemmetrovki in zapravile dva »zicerja«. Poleg naštetega
so imele gostje ogromne težave v napadu, saj so borbene in motivirane domačinke dobro preučile njihovo igro. Zaradi tega so imele težave s številnimi napakami tudi najboljše roko-metašice Mercatorja Tenzorja. Domačinke so z odlično obrambo - na meji prekrška - odlično zaustavljale neodločne Ptujčan-ke, kar jim je prineslo številne protinapade in polprotinapade, iz katerih so neusmiljeno rešeta-le mrežo vratarke Pušnikove.
Zmagovalec je bil odločen praktično že v prvem delu igre, zato sta oba stratega, tako domači Salvador Kranjčič kot
gostujoči Nikola Bistrovič v nadaljevanju na igrišče poslala mlajše moči. Rotacija je veliko boljše izpadla pri Krki, saj je bilo v kadru gostij zaradi različnih vzrokov le 10 igralk. Ob tem sta imeli odličen dan domači vratarki Hajdinjakova in Koreni-čeva, ki sta skupaj zbrali kar 26 obramb. Na drugi strani je svoje delo solidno opravila tudi Pu-šnikova, ki je strele nasprotnic ustavila 13-krat. Končni izid je bil 34:22 za Krko, pri kateri je kar 10 zadetkov dosegla Vidice-va. Na nasprotni strani je Stella Mateša dosegla 9 golov.
tp
Rokomet • 2. SRL (m)
Zmaga v Brežicah za 1. B-ligo
rj
Brežice - Drava Ptuj 26:36 (9:17)
DRAVA PTUJ: Kenda, Silovšek 8, Lesjak 2, Sabo 2, Valenko, Rei-sman 2, Bezjak 2, Bedenik, Verde-nik 2, Janžekovič 5, Požar, Maroh 3, Čeh 4, Pukšič 6, Jerenec, Fridrih. Trener: Uroš Šerbec
Marsikateri navijač rokome-tašev Drave je nekoliko s strahom pričakoval zadnje gostovanje v sezoni, še posebej zaradi tega, ker igralci Drave pred tem v gosteh niso uspeli ugnati ekipe Črnomlja. Kot se je pokazalo po srečanju s Posavci, je bil vsak strah povsem odveč, saj so modri odigrali odlično in povsem zasluženo visoko slavili, obenem pa si dokončno tlakovali pot do 1. B-lige. Le še
2. SRL - moški
REZULTATI 25. KROGA: Brežice
-	Drava Ptuj 26:36, Mitol Sežana
-	Alples Železniki 30:29, Ajdovščina - Pomurje 30:35, Črnomelj -
Foto: Črtomir Goznik
Dravaši (na fotografiji Žan Pukšič) so uspešno preskočili še predzadnjo oviro na poti v 1. B SRL.
Radgona 31:25, Radeče MIK i				Celje
- Col 26:20.				
1. loka 2012 23	20	1	2	41
2. drava ptuj 23	17	4	2	38
3. radeče mik celje 23	17	2	4	36
4. rudar 23	15	4	4	34
5. alples železniki 23	12	2	9	26
6. mitol sežana 23	8	3	12	19
7. brežice 23	8	2	13	18
8. ajdovščina 23	8	2	13	18
9. črnomelj 23	8	1	14	17
10. arcint radgona23	7	1	15	15
11. pomurje 23	6	1	16	13
12. nova gorica -1 22	6	1	15	12
13. col 23	4	2	17	10
šestdeset minut igre namreč loči Dravo do uvrstitve v drugi najkakovostnejši rokometni rang pri nas, tekma zadnjega kroga s Sežano pa bi morala biti le formalnost. Ptujčani so v tem trenutku pač tako kakovostna ekipa, da presenečanja enostavno ne bi smela dopustiti. S tem bi bil uresničen dolgoletni sen vodstva kluba, Drava pa bi se ponovno dokončno pojavila na rokometnem zemljevidu Slovenije.
Štajerska ekipa je v Brežicah nastopila brez prvega vratarja Grma, ki je zaradi bolezni že sklenil letošnjo sezono. Namesto njega je v vratih stal Valen-
ko in nalogo opravil z odliko, saj je bil ob izjemni obrambi gostov nočna mora za domačo vrsto - zbral je kar 20 obramb. Sicer je bil uvod izenačen, v 10. minuti je bilo še 4:4. Modri so nato prestavili nekaj prestav višje in s serijo 0:4 ušli na 4:8, kar je kasneje pomenilo, da so se dokončno odlepili od domačinov. Obramba 5-1, ki so jo Ptujčani igrali v tem delu, je delovala brezhibno, po nekaj težavah v uvodnih minutah pa je steklo tudi v napadu. Tam je imel osrednjo vlogo Silovšek, z 8 zadetki prvi strelec gostujoče vrste. Prednost je iz minute v minuto naraščala in ob polča-
su znašala 8 zadetkov (9:17).
Uvod drugega polčasa je bil podoben prvemu, saj je večina ptujskih žog v napadu končala v vratnici, kar so Posavci izkoristili in se približali na pet zadetkov, toda bližje niso mogli. Kmalu se je spet prebudil ptujski »stroj«, Silovšku sta se pridružila še Janžekovič in Pukšič. S tem je bilo dokončno rešeno vprašanje zmagovalca. V tem delu igre so modri občasno poskusili tudi z obrambo 6-0, ki je prav tako delovala dobro, igra mačke z mišjo pa se je zaustavila pri izidu 26:36.
tp
Rokomet • 1. A SRL (m)
Manjka le še nekaj odgovorov
Do konca sezone 2012/13 v 1. A SRL so preostali le še trije krogi v Ligi za prvaka in štirje krogi v Ligi za obstanek. Zadnje tekme bodo ponudile odgovore še na nekaj preostalih vprašanj.
V boju za prvaka odlično kaže Velenjčanom, ki jim do konca preostanejo še srečanja proti Cimosu (D), Krki (G) in Celju PL (D). Čudež bi bil, če Gorenje ne bi zbralo treh potrebnih točk, zato se varovanci trenerja Branka Tamšeta že lahko počasi veselijo drugega zaporednega naslova državnih prvakov. Čeprav so delnice Pi-vovarjev pred začetkom Lige za prvaka kotirale visoko, je po domačem porazu proti Gorenju in remiju v Mariboru zdaj bolj ali manj jasno, da Celjane čaka drugo mesto. To še vodi v evropsko Ligo prvakov, kar je bil tudi njihov glavni cilj pred začetkom sezone. Glede na dogodke v slovenskem rokometu pa bi Celje ob pametni strategiji kluba lahko v naslednjih letih znova prevzelo primat najboljše ekipe v državi. Do konca sezone bo zanimiva dirka za končnim 3. mestom. Ci-mos ima točko prednosti pred Branikom, ki jo pa bo težko zadržal, saj Koprčane čakata dve težki gostovanji v Velenju in Celju. Na drugi strani bosta za Mariborčane najbrž ključni tekmi proti Krki v Novem mestu in na Taboru proti Trimu. V zadnjem krogu se bosta ekipi Cimosa in
Maribora pomerili na Bonifiki. Glede na trenutno stanje v Kopru dajemo večje možnosti za tretje mesto Štajercem. Za peto mesto se borita Trimo in Krka. Trebanjci imajo dve točki prednosti in so gostitelji medsebojne tekme v zadnjem krogu.
Ormožani v boju za 9. mesto
Kot kaže trenutno stanje na lestvici Lige za obstanek, se bosta zasedbi Ribnice in Svi-ša borili za končno 7., zasedbi Jeruzalema in Izole za 9. in zasedbi Sevnice ter Krškega za 11. mesto. Ormožane v sredo, 8. maja, ob 19.00 na Hardeku čaka tekma proti Sevnici, v soboto, 11. maja, pa gostovanje v Ivančni Gorici. Za zaključek Ormožani odhajajo še v Ribnico in nato v zadnjem krogu 24. maja sledi še slovo od sezone, ko na Hardek prihaja Izola. Glavni cilj, obstanek v ligi, so varovanci trenerja Saše Prapo-tnika že izpolnili, zdaj pa prihaja čas, ko se bo pričela graditi ekipa za novo sezono. Izjemno zanimiv utegne biti boj za enajsto mesto, saj bi v primeru, da se katera izmed ekip Šmartne-ga ali Slovana odloči ostati v 1. B-ligi, priložnost za obstanek dobila enajstouvrščena ekipa elitne druščine. Več možnosti za enajsto mesto dajemo Krškemu kot Sevnici.
uk
Lokostrelstvo
Uspeh mladih ljutomerskih tekmovalcev
Mlada ljutomerska lokostrelca Iva Ivanič in Matija Režonja
sta na nedavnih tekmovanjih dosegla odlične rezultate. Na tekmi v 3D-lokostrelstvu v Dolenjskih
Toplicah je Matija Režonja osvojil 1. mesto, drugi je bil na mednarodnem turnirju v Čakovcu, Iva Ivanič pa je zmagala.
NŠ
Zan Režonja in Iva Ivanič (modra dresa)
Kegljanje
Pričeli z borbenimi igrami
V kegljaškem klubu Drava Ptuj so s prvenstvenim tekmovanjem končali že pred časom, vendar v klubu kljub temu ne mirujejo. V ponedeljek so namreč pričeli tekmovanje v
borbenih igrah, ki bo trajalo štiri tedne - vsak teden od ponedeljka do četrtka. Nato bosta na vrsti polfinale in seveda finale, ki bo v sredo, 5. junija.
DK
Foto: NS
torek • 14. maja 2013
Aktualno
Štajerski TEDNIK 13
Nogomet • 1. slovenska liga, licenciranje
Aluminiju zelena, Muri in Celju rdeča luč
Slovenski nogometni prvo-ligaši morajo v zadnjih nekaj sezonah skozi postopek licen-ciranja, v katerem dokazujejo svojo finančno, organizacijsko in infrastrukturno sposobnost igranja v 1. ligi. Vlogo za pridobitev licence za sezono 2013/14 je pravočasno vložilo vseh deset klubov, članov 1. slovenske nogometne lige (SNL) v tej sezoni, osem klubov pa je vložilo tudi vlogo za pridobitev mednarodne licence Uefe; tega nista storili le Mura in Gorica. Komisija Nogometne zveze Slovenije (NZS) je na prvi stopnji zavrnila vlogi Celja in Mure.
»Vloge je na I. stopnji obravnavala komisija NZS za licenciranje nogometnih klubov. Pri organizacijski, administrativni in strokovni podpori komisiji je aktivno sodeloval licenčni oddelek NZS. Komisija je pregledala uradno licenčno dokumentacijo in odločala ob doslednem upoštevanju Pravilnika NZS in UEFA za licenciranje nogometnih klubov, UEFA standarda, sklepov organov NZS in UEFA,« so sporočili iz NZS.
Na podlagi pravilnika za li-cenciranje imata Mura in Celje do 15. maja možnost pritožbe na drugostopenjski organ, na licenčno komisijo za pritožbe. Ta bo o morebitnih vlogah in pritožbah odločala do 31. maja, so sporočili iz NZS.
»Nogometni klub Celje po daljšem obdobju ni imel težav z zadostitvijo finančnih kriterijev licenčne komisije, saj je do vseh akterjev pravočasno po-
Zvonko Jevšovar, predsednik Aluminija: »Z veseljem povem, da smo zadostili vsem licenčnim kriterijem, na kar smo v klubu posebej ponosni. Pokazali smo, da se da tudi s skromnimi sredstvi, zagotovo z najmanjšim proračunom v 1. ligi, korektno speljati sezono in to podkrepiti tudi z revizijskim poročilom. Edini dodatni zahtevek licenčne komisije se je nanašal na stadion, kjer bi igrali morebitna evropska srečanja. Mislili smo, da bi lahko igrali na Ptuju, a so nas opozorili, da ptujski Mestni stadion ne zadostuje tem kriterijem - nima razsvetljave. V najkrajšem času smo pridobili dovoljenje za igranje tekem v mariborskem Ljudskem vrtu.«

sipi®
-n
■ ■ s,h v - - * '.'i í't
................. -
Foto: Črtomir Goznik
NK Aluminij je izpolnil kriterije za pridobitev licence za sezono 2013/14.
plačal vse finančne obveznosti. Problem s pridobitvijo licence je nastal v povezavi s stečajem gradbene družbe CMC, d. d., in se nanaša na severno tribuno stadiona Arena Petrol. Čeprav zdajšnje vodstvo kluba ni imelo nikakršnega vpliva na nastali položaj, bo naredilo vse, da v pritožbenem roku predloži vsa ustrezna dokazila, na podlagi katerih bo klubu izdana licenca za nastopanje v 1. ligi in tekmovanjih Uefa,« so zapisali v izjavi za javnosti pri celjskem prvoligašu.
Na odločitev NZS se bodo pritožili tudi v murskosobo-škem klubu. Predsednica kluba Nataša Horvat je ob tem dejala:
Nogomet • Pokal Slovenije
V Celju odločno na zmago!
V sredo bosta v Celju in Mariboru na sporedu povratni polfinalni srečanji Pokala Slovenije. V Ljudskem vrtu se bosta merila Maribor in Triglav (prva tekma 2:2), na Areni Petrol pa Celje in Aluminij (prva tekma 1:1). Kdo je favorit pred povratnima tekmama? Nedvomno sta to Maribor in Celje, ki sta finale odigrala tudi lani (po streljanju 11-metrovk so slavili Mariborčani). A tudi Triglav in Aluminij imata svoj plan, po kateri bi lahko presenetila favorita.
Kidričani in Celjani so v zadnjem prvenstvenem krogu izgubili, zato bo izjemno pomembno, kdo se bo po porazu prej pobral v psihološkem smislu. Celjani bodo imeli na voljo tudi dan premora več, kar je lahko majhna, a pomembna prednost. Srečanja si v zadnjih dveh tednih namreč sledijo v treh ali štirih dneh in nosilci igre so zagotovo že nekoliko utrujeni. A priložnosti za preboj v finale Pokala so redke,
Pokal Slovenije, polfinale, 2. tekma: Celje - Aluminij,
sreda, 8. maja, ob 18.00 na Areni Petrol
zato bodo igralci zagotovo izbrskali dodatne moči za odločilni polfinalni obračun.
»Imamo lepo priložnost, da Aluminij, ki je še lani igral v 2. ligi, popeljemo do evropskih tekmovanj, kar bi bil zares velik dosežek. Zavedamo se, da moramo v Celju doseči zadetek, kar bo seveda naš osnovni cilj. Igralci bomo zagotovo strnili vrste in odigrali na zmago,« je povedal Rade Jovanovič, ki v zadnjem času dobiva nekoliko več priložnosti za igro. 22-letni nogometaš bo v sredo nastopil še s posebnim motivom. »Prihajam iz Celja in vsi igralci Celja so moji prijatelji. Zato bo motiv zagotovo velik, tako kot je bil tudi pred prvo tekmo. Vsekakor se veselim dvoboja.«
Glavna naloga trenerja Edina Osmanoviča bo zagotovo vzpostavitev potrebne trdnosti v obrambni vrsti. Ta se v nedeljo ni izkazala, a je pred tem odigrala nekaj zelo dobrih partij: v Domžalah, doma z Olimpijo ... Če bodo kapetan Denis Topolo-vec in njegovi soigralci odigrali zbrano, borbeno in odločno, potem lahko računajo na ugoden razplet, sicer bodo njihove možnosti bistveno manjše. Pot v finale si bo zagotovila le ena od teh ekip .
JM
»Pritožba bo vložena in v tem kratkem roku bomo poskušali storiti vse, da stvari dopolnimo in speljemo na pot, ki si jo vsi želimo. Ključen je bil finančni kriterij in zaradi grehov in sla-
bih potez iz preteklosti smo ostali brez licence. Pritožili se bomo. Puške ne bomo vrgli v koruzo in upamo, da bomo pri tem uspešni.«
sta, JM
			
Prosilec za	Ime članske	Štadion	Licenca
licenco / pravna oseba	ekipe v tekmovanju 2012/2013		
NK Aluminij	Aluminij	Športni park Kidričevo/ Ljudski vrt Maribor (UEFA)	UEFA/1. SNL
NK Domžale	Domžale	Športni park Domžale	UEFA/1. SNL
FC Koper	Luka Koper	Mestni štadion ŠRC Bonifika	UEFA/1. SNL
NK Maribor Branik	Maribor	Ljudski vrt Maribor	UEFA/1. SNL
NK Olimpija Ljubljana	Olimpija	ŠRC Stožice Ljubljana	UEFA/1. SNL
NK Rudar	Rudar Velenje	Mestni štadion ob jezeru Velenje	UEFA/1. SNL
NK Triglav	Triglav	Športni center Kranj/ Športni park Domžale (UEFA)	UEFA/1. SNL
ND Gorica	Gorica	Športni park Nova Gorica	1. SNL
NK Celje	Celje	Arena Petrol Celje	zavrnjena vloga na 1. st. - UEFA/1. SNL
ND Mura 05	Mura	Fazanerija Murska Sobota	zavrnjena vloga na 1. st. - 1. SNL
Nogomet • 2. slovenska liga
Duh Kalcerja je v Zavrču še živ
Zavrč - Krško 1:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Benko (20.), 1:1 Dvorančič (76.)
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sambolec, Roškar, Dugolin, A. Čeh (od 84. Kokol), Kuser-banj (od 62. Matjašič), Buze-ti, Golubar, Kelenc (od 51. Sreš), Benko. Trener: Viktor Trenevski
KRŠKO: Zalokar, Petric, Barkovič, Turk, Jakolič (od 75. Vodeb), Slivšek (od 90. Vrčko), Urbanč, Dvorančič, Drnovšek (od 62. Blažinčič), J. Babnik, G. Babnik. Trener: Nebih Zeneli
Moštvi Zavrča in Krškega sta se v tretji letošnji obračun podali s 1. in 5. mesta na lestvici, saj je Zavrč z naskokom vodilna ekipa lige, gostom pa v zadnjem času kaže bistveno bolje kot jeseni in so pred tekmo zasedali solidno 5. mesto. Kljub boljši formi zelenih pa je bil favorit nesporen: vse razen domače zmage bi bila prvovrstna senzacija. Toda beli so tako kot na zadnjem domačem srečanju igrali slabše od pričakovanj in plod tega je spet le točka .
Sam začetek so pričakovano bolje odprli domačini, ki pa si v prvih dvajsetih minutah kaj več od treh strelov s kota niso priigrali. Na drugi strani so v 18. minuti resneje zapretili gostje, toda J. Babnik je z glavo meril preko vrat. Toda ekipa Zavrča premore veliko individualno kakovost in že v 20. minuti je bilo na semaforju 1:0. Kelenc in Buzeti sta si izmenjala dvojno podajo, slednji je zaposlil Benka, ki je iz bližine dosegel že svoj deveti zadetek sezone. Tudi po zadetku so imeli domačini pobudo, toda gostje so dokazali, da so precej napredovali, še posebej po
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča (na fotografiji Jože Benko, beli dres) so remizirali še na drugi zaporedni domači tekmi.
potopu z Zavrčem v 16. krogu (Krško - Zavrč 1:5). V 30. minuti je od daleč poskušal Ku-serbanj, Zalokar pa je njegov strel preusmeril v prečko, tako da spremembe izida ni bilo. V 36. minuti se je naenkrat sam pred domačim čuvajem mreže znašel Barkovič, toda Fink je iz tega dvoboja izšel kot zmagovalec. Ob izteku prvega polčasa je nevarno zapretil tudi Jakolič, toda ostalo je pri minimalnem vodstvu Zavrča.
Že v 48. minuti se je idealna priložnost ponudila Benku, toda iz bližine je nastreljal gostujočega vratarja. Isti nogometaš je zapretil tudi dve minuti kasneje, toda iztržil je le kot. Domačini so bili v uvodu drugega dela bistveno agresivnejši, kar jim je prineslo prevlado na sredini, kjer se ponavadi odločajo dvoboji. Toda ponovno je sledil padec v igri in le minuto po vstopu v igro bi lahko za goste zadel
Blažinčič, ki je nevarno poskušal dvakrat: najprej je zgrešil, nato pa je njegovo namero uganil Fink. Gostje so postajali vse nevarnejši. V 76. minuti je slavila prava mojstrovina prekaljenega Dvorančiča, ki je po samostojnem prodoru z zunanjim delom stopala izenačil na 1:1. V igri Zavrča se je naselilo preveč apatije, manjkal je tudi voljni moment, tako da je končna delitev točk tudi najpravičnejša. Za Zavrč je ve-
Doris Kelenc, nogometaš Zavrča: »Menim, da je za remi kriva neodgovornost posameznih igralcev in tudi smola. Dobro, da nismo izgubili. Priložnosti so bile na obeh straneh, tako da je remi pravičen. Sedaj moramo dvigniti glave in zmagati na naslednji tekmi v Šmar-tnem ter popraviti slab vtis iz tekme s Krškim.«
lika škoda, da že na drugi zaporedni tekmi pred domačim občinstvom ni slavil, saj bi ga v tem primeru le še formalnosti ločile od 1. lige, tako pa bo treba na slavje še malo počakati.
Tadej Podvršek
2. SNL
REZULTATI 23. KROGA: Zavrč
-	Krško 1:1 (1:0), Dravinja Kostroj
-	Kalcer Radomlje 3:3 (2:1), Krka
-	Šmartno 1928 7:0 (3:0), Roltek Dob - Garmin Šenčur 3:1 (1:0), Bela krajina - Šampion Celje 0:1 (0:0)
1.	zavrč 23 17 4 2
2.	roltek dob 23 15 3
3.	krka 23 14 5
4.	šampion celje 23 9
5.	krško 23
6.	gar. šenčur 23
7.	kal. radomlje 23
8.	šmartno 28 23
9.	bela krajina 23
10.	dravinja k. 23
5 4
2 12 7 7 9 7 7 9 6 6 11 7 3 13 6 4 13 4 5 14
60:21 51:23 59:20 27:40 33:41 33:41 32:40 23:41 18:44 29:58
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 14. maja 2013
Nogomet • 3. SNL vzhod, članske lige MNZ Ptuj
Na Ptuju strelske vaje domačinov
3. SNL vzhod:
Bistričani klonili na svojem igrišču
20. krog je bil zanimiv in je postregel z nekaj presenetljivimi rezultati. Prvo presenečenje se je zgodilo v Veržeju, kjer je predzadnji Rakičan ugnal domačine. V Tromejniku so bili domači zelo razpoloženi in so gostom iz Mar-tjancev nasuli sedem zadetkov. Bistričani so doma izgubili doma pomembne točke. V borbo za naslov prvaka se je vmešal Dravograd, ki je premagal direktnega konkurenta iz Beltincev.
REZULTATI 20. KROGA: AHA
EMMI Bistrica - Grad 0:2 (0:1), Farmtech Veržej - Rakičan 1:2 (1:1), Šmarje pri Jelšah - Zreče 2:0 (1:0), Koroška Dravograd -Agroservis Beltinci 4:1 (2:0), Od-ranci - Malečnik 2:1(0:0), Tromej-nik G Sukič - Čarda Martjanci 7:1 (5:0), Kovinar Štore - Avto Rajh Ljutomer 1:1 (1:0)
1. šmarje pri jel.	20 12	3	5	49:23	39
2. k. dravograd	20 12	1	7	41:28	37
3. farm. verzej	19 12	0	7	44:28	36
4. agro. beltinci	20 10	4	6	40:27	34
5.čarda	20 10	4	6	37:37	34
6. odranci	20 9	5	6	33:25	32
7. tromejnik g s.	20 9	3	8	44:38	30
8. rajh ljutomer	20 7	6	7	20:24	27
9. grad	20 8	2	10	31:33	26
10. a. e. bistrica	20 7	4	9	20:24	25
11. zreče	20 6	5	9	15:33	23
12. malečnik	20 6	3	11	22:33	21
13. rakičan	20 5	4	11	31:49	19
14. kovinar store 19 3		2	14	17:42	11
Športni napovednik
Nogomet • Pokal Slovenije
POLFINALE, povratni tekmi (sreda, 8. 3.): ob 18.00: Celje - Aluminij; ob 20.00: Maribor - Triglav.
1. SNL
Zaostala tekma 31. kroga (sreda, Domžale
3.): ob 20.00: Koper
Plavanje • 9. Pokal Terme Ptuj 2013
Plavalni klub Terme Ptuj v soboto, 11. 5., pripravlja 9. mednarodni plavalni miting Terme Ptuj 2013. Dopoldanski del tekmovanja se prične ob 9. uri, popoldanski pa ob 16. uri.
12. Ptujski triatlon
Tekaški klub Maraton v nedeljo, 12. 5., v Termah Ptuj in v njeni okolici organizira 12. Ptujski triatlon. Od 9.30 naprej bodo na sporedu Triatlon za vsakogar, Super sprint triatlon in Sprint triatlon. Glavni del dogodka bo Sprint triatlon, ki se prične ob 11.50 in vsebuje 750 metrov plavanja, 20 kilometrov kolesarjenja in 5 kilometrov teka.
JM, DB
6.	dornava
7.	podvinci ds g.
8.	rogoznica
rtomir Goznik
Ptujsko-ormoški obračun so zanesljivo dobili prvi.
10.	gorisnica
11.	majSperk
15	6	2
14	4	5
14	5	2
15	4	4 13	3	3
14 3 1 10
21:30 17:18 19:26 25:26 15:20 12:28
AHA EMMI BISTRICA -GRAD 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Šprah (24.), 0:2 Štrukelj (55.)
AHA EMMI BISTRICA: Stegne, Modrič (Šlamberger) Bečaj, Fane-dl, Obrovnik, Hrušman (Ramšak), Lukič, Iršič, Greifoner, Korošec. Trener: Gorazd Šket.
Nogometaši iz Slovenske Bistrice so na domačem igrišči doživeli neugoden poraz proti ekipi Grada, ki je njihov direktni konkurent v borbi za obstanek. Domačini so imeli sicer več od igre in tudi priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Gostje so bili vztrajni ter so v vsakem polčasu dosegli po en zadetek.
Super liga MNZ Ptuj:
Miran Emeršič na klopi Gerečje vasi
REZULTATI 21. KROGA: Boč
Poljčane - Bukovci 1:0, NŠ Drava Ptuj - Carrera Optyl Ormož 7:1, 1A Gerečja vas - Središče 2:2, Stojnci - Hajdina 3:1
1.	nš drava ptuj 20 18	2 0	81:12	56
2.	stojnci 20 12	2 4	55:25	44
3.	podvinci kuhar 19 13	1 5	50:23	40
4.	1 a gerečja vas 19 11	4 4	47:26	37
5.	središče 19 7	5 7	37:29	26
6.	boč poljčane 20 6	4 10	22:44	22
7.	bukovci 20 5	2 13	24:44	17
8.	c. optyl ormož 20 2	4 14	14:55	10
9.	hajdina 20 2	2 16	18:58	8
10.	oplotnica-1 9 2 0 7 8:40 5
21. krog Superlige je najbolj zaznamoval povratek Mirana Emer-šiča na trenersko klop. Mož, ki je Zavrč pripeljal v 2. ligo, se je lotil ambicioznega projekta v Gerečji vasi, ki bo imela v naslednji sezoni visoke cilje, ki bodo segali vse do 3. lige. Na svoji premieri Emeršič ni bil preveč uspešen, saj je ekipa 1A Gerečja vas doma remi-zirala z ekipo Središča ob Dravi. NŠ Drava še naprej ruši vse pred seboj; tokrat je bila njihova žrtev mlada ekipa Ormoža, rezultat pa je glede na prikazano vseeno nekoliko previsok. Blestel je Wagner, ki je dosegel tri zadetke. Boč je z
minimalno zmago nad Bukovci slednjim ušel za pet točk, fantje iz Poljčan pa so slavili, kljub dejstvu, da so skoraj celo uro igrali z igralcem manj. Na zadnjem obračunu tega kroga so v deževnem vremenu Stojnci doma s 3:1 premagali Hajdino, spet pa je blestel Korez.
BOČ POLJČANE -BUKOVCI 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Jelovšek (85.)
BOČ POLJČANE: Mlinar, Stojn-šek (Jernejšek), Grobin, Kuraj (Savski), Babulč, Vehovar, Kralj, Vola-všek, N. Hajšek (Žišt), M. Hajšek, Jelovšek. Trener: Bojan Brodnjak
BUKOVCI: Petrovič, Kokot, Kramberger, Mar (M. Meznarič), Serdinšek, R. Meznarič (Kosec), Ostroško, M. Roškar, Topolnik, Zorko, Herga. Trener: Boštjan Ze-mljarič.
STOJNCI - HAJDINA 3:1
(1:1)
STRELCI: 1:0 Korez (20.), 1:1 Gaiser (27.), 2:1 S. Kokot (61. z 11-m), 3:1 Korez (90.)
STOJNCI: Veselič, Golob, Vinko-vič, Janžekovič, M. Kokot, S. Ko-kot, Horvat, Korez, S. Meznarič, Ratek, Pernek (Milošič). Trener: Boris Klinger.
HAJDINA: Ber, Gaiser, Verlak, Črnko, Flajsinger, Kurež, Robar, Gerečnik, Jazbec (Cebek), Sarki-čevič, Pal. Trener: Igor Vorih.
NŠ DRAVA PTUJ -CARRERA OPTYL ORMOŽ 7:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Wagner (8.), 2:0 Marinič (11.), 3:0 Hojnik (43.), 4:0 Wagner (48.), 4:1 Zlatnik (55.), 5:1 Wagner (70), 6:1 Marinič (77.), 7:1 Nežmah (90.)
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Goričan (od 87. Zagoršek), Ljubec, Ma-
rinič, Šoštarič, Krajnc, Wagner, Fridl, Letonja (od 70. Nežmah), Pukšič (od 46. Antolič), Hojnik. Trener: Franc Fridl
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-javž, Vrbančič, Hriberšek, Žinko (od 34 Perčič), Kolarič, Mlinarič, Cimerman (od 37. Klemenčič), Ko-mljenovič (od 46. Kardum), Lah, Kuhar, Zlatnik. Trener Aleš Jurčec
Trener Drave Franc Fridl je na srečanju proti Ormožanom kar precej premešal začetno enaj-sterico, v katero je uvrstil nekaj »mladih mož«, ki ponavadi dobijo priložnost za dokazovanje ob koncu tekme. Goričan, Letonja in Šoštarič so jo odlično izkoristili, slednji je celo debitiral na uradni tekmi članskega moštva.
Ptujčani so začeli napadalno in so hitro zabili dva zadetka. Obe akciji sta bili izpeljani po desni strani, ko sta po predložkih Leto-nje in Hojnika zadela Wagner in Marinič. Tudi Ormožani so kazali veliko želje po igri, a so pri tem puščali preveč prostora za hitre protinapade in organizirane akcije Ptujčanov - predvsem zvezni igralci so imeli popolno prevlado na igrišču. Tako so modri zapravljali priložnost za priložnostjo, tik ob koncu polčasa pa je Marinič hitro izvedel prosti strel. Natančno je podal Hojniku, ki je prehitel obrambo gostov in premagal zelo solidnega gostujočega vratarja Fijavža.
Na začetku drugega polčasa je Drava še bolj pritisnila in po podaji Ljubca je z diagonalnim strelom zadel Wagner. Nato je sledilo obdobje monotone igre, v kateri sta obe ekipi pri organizaciji igre naredili preveč napak. Igralci Ca-rrere Optyl so malo bolj ležerno igro Ptujčanov takoj izkoristili in po protinapadu je zelo lep zadetek dosegel Zlatnik. To je nekoliko predramilo domačine, ki so bili še vedno nevarnejši, a so ponovno
zapravili nekaj zrelih priložnosti. Svoj tretji gol na tekmi je v 70. minuti po podaji Letonje zabil Wagner. Isti igralec je sedem minut kasneje nastavil žogo Mariniču, ki je bil natančen z roba kazenskega prostora. Ob koncu tekme je dolgo akcijo Drave z zadetkom iz bližine za zmago 7:1 končal Než-mah.
1. liga MNZ Ptuj:
Lovrenc ugnal Apače v gosteh
REZULTATI 16. KROGA: Tržec - Skorba 4:6, Markovci - Rogoz-nica 3:1, Videm - Gorišnica 0:2, Apače - Lovrenc 0:2, Podvinci DS Galun - Dornava 1:2
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 13. KROGA: Grajena - Pragersko 5:0, Hajdoše -Zgornja Polskava 1:4, Leskovec -Podlehnik 1:3, Makole - Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik 1:4, Cirkulane - Slovenja vas 3:0
1.	videm
2.	borovci
3.	grajena
4.	skorba
5.	hajdina
6.	cirkulane
7.	apače
8.	pohorje opl.
9.	polskava
10.	boč
11.	dornava
37 33 24 19 19 17 16 15 10 3 3
1. cirkulane	13 11		1	1	37:5	34
2. leskovec	13	8	1	4	35:25	25
3. podlehnik	13	7	2	4	28:18	23
4. polskava a. g.	13	7	1	5	25:13	22
5. zg. polskava	13	6	3	4	24:18	21
6. makole	13	6	1	6	28:33	19
7. slovenja vas	13	4	1	8	15:20	13
8. hajdoše	13	4	0	9	20:38	12
9. pragersko	13	3	1	9	17:37	10
10. grajena	13	3	1	9	25:46	10
1.	lovrenc
2.	apače
3.	skorba
4.	tržec
5.	videm
14	9	3
15	9	2 15	8	3
14	6	4
15	7	1
2	20:6
4	39:24
4	35:26
4	24:22
7	21:22
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 35
REZULTATI 15. KROGA: Borovci - Grajena 4:3, Apače - Videm
1:4, Pohorje Oplotnica - Dornava 1:1. Srečanje Hajdina - Boč bo odigrana 14. 5., Skorba - Polska-va pa 21. 5.
14 12 1 1 48:10 12 11 1 0 54:16 14 7 3 4 39:24 12 6 1 5 26:22 12 5 4 3 18:19
12	5 2 5 24:27
13	5 1 7 20:24
14	4 3 7 16:22 12 3 1 8 15:37
11	1 0 10 11:40
12	0 3 9 11:41 VETERANI 40
REZULTATI 13. KROGA: Ormož - Tržec 6:0, Podlehnik - Lovrenc 1:1. Gorišnica - Markovci 2:2, Podvinci - Zgornja Polskava 0:0, Pragersko - Leskovec 2:1
33 26 22 22 21 16 14 13 7 7
DK, DB, TP
1. 0rmož	13 10		3	0	38:5
2. pragersko	13	8	2	3	23:16
3. zg. polskava	13	6	4	3	19:12
4. lovrenc	13	6	4	3	28:22
5. podvinci	13	6	3	4	27:15
6. gorisnica	13	4	4	5	22:24
7. podlehnik	13	4	2	7	14:31
8. leskovec	13	4	1	8	13:21
9. tržec	13	1	4	8	11:27
10. markovci	13	2	1 10		15:37
Foto: Črtomir Goznik
Miran Emeršič je postal novi trener superligaša iz Gerečje vasi.
Nogomet • 1. slovenska ženska liga
Peta zmage Dornave v sezoni
REZULTATI 17. KROGA: Dornava - Slovenj Gradec 3:0 (0:0), Rudar Škale - Radomlje 4:1 (3:1), Jevnica - Maribor 0:4 (0:2), Vele-sovo Kamen Jerič - Krka 1:0 (1:0)
uspele doseči. Do odločitve je tako prišlo v drugem delu, kjer so domačinke povedle s strelom iz enajstih metrov. Do končne odločitve je prišlo v zadnjih desetih
minutah, ko so nogometašice Dornave dokončno zlomile odpor žilavih gostij in prišle do pete zmage v sezoni.
Danilo Klajnšek
1. tel, pomurje	15 14	1 0 128:11		43
2. rudar -škale	15 12	1 2	66:16	37
3. radomlje	15 12	0 3	79:35	36
4. maribor	16 8	1 7	49:37	25
5. jevnica	15 6	1 8	36:35	19
6. dornava	15 5	1 9	24:64	16
7. velesovo k. j.	15 4	1 10	28:76	13
8. krka	15 3	1 11	24:80	10
9. slovenj gradec 15 0		1 14	3:83	1
DORNAVA - SLOVENJ GRADEC 3:0 (0:0)
STRELKI: 1:0 Saša Ljubec (58. z 11-m), 2:0 Saška Makovec (83.), 3:0 Saša Ljubec (88.)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Saška Makovec, Andreja Pajnki-her, Nina Cafuta, Saša Ljubec, Martina Potrč, Gabrijela Milec, Katja Nežmah, Maja Makovec, Valentina Pernat, Petra Kristovič. Trener: Mitja Serdinšek.
Nogometašice Dornave so proti Slovenj Gradcu, sicer ekipi, ki je čvrsto na dnu prvenstvene razpredelnice, pričakovale zmago. A je bila pot do nje vse prej kot lahka. V prvem polčasu so bile boljše tekmice, imele so več priložnosti, vendar zadetka niso
Foto: Črtomir Goznik
Saša Ljubec (Dornava) je na tekmi proti Slovenj Gradcu dosegla dva zadetka.
torek • 7. maja 2013
Šport mladih, rekreacija
Štajerski	15
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Ptujčarn odmevno tudi v Ajdovščini
SÄ!
m
iw A i
t
l&r
'ilfRc
vh 111
L n JMl i'i
TT » -i :
f^.V "faft-1'?
Foto: Marjan Keiner
Ptujska ekipa dečkov A je bila odlična tudi v Ajdovščini. Od leve: Luka Sagadin, Blaž Furjan, Jan Medved, Jernej Paj, Rene Gomilšak in Aljaž Mohorič.
Kolesarski klub Castra iz Ajdovščine je v soboto, 4. 5., po ulicah tega primorskega mesta organiziral že 6. krite-rijsko dirko. Ravninski krog je bil dolg 1,2, km, tekmovalci pa so glede na kategorijo morali prevoziti različno število krogov. Ponovno so blesteli mladi Ptujčani, saj je pri dečkih A slavil Luka Sagadin, pri mlajših mladincih pa Nejc Rogina. Tudi ostali tekmovalci ptujskega kluba so dosegli nekaj odmevnih rezultatov.
V kategoriji dečkov C so morali tekmovalci prevoziti 10 krogov. Izmed kolesarjev Perutnine Ptuj je največ pokazal Dominik Ljubec, ki je bil vse do zadnjega kroga
v ospredju, kljub temu da je bila to njegova prva dirka. Na žalost se je v zadnjem krogu zapletel v padec, k sreči pa jo je odnesel samo z odrgninami. Dobro so dirkali tudi dečki B, saj je Žan Ljubec napadel pet krogov do cilja, vendar ga je glavnina ujela. V sprintu je dosegel svojo letošnjo najboljšo uvrstitev, to je 6. mesto. Njegov uspeh sta dopolnila Nace Malovič, ki je bil 8., Marko Hozjan pa 12. Perutninarji so bili izjemno napadalni tudi v kategoriji dečkov A, vendar pobeg ni uspel ne Janu Medvedu, ne Jerneju Paju. Ptujski kolesarji so bili najbolj aktivni kolesarji v skupini. Pet krogov do cilja je napadel Sa-
gadin, kateremu je od začetka sledil le Novomeščan Jarc, dva kroga do cilja pa se je Luka otresel tudi njega in prepričljivo zmagal.
Tokrat so na Primorskem odlično nastopili tudi ptujski mladinci. Tako je pri mlajših mladincih slavil Nejc Rogina in dokazal, da je letos odlično pripravljen. Tudi sicer so bili v ospredju kolesarji Perutnine Ptuj, saj je bil odličen 5. Luka Kramberger, Tim Roškar pa je osvojil 10. mesto. Dober nastop je tudi za starejšimi mladinci, kjer je Alen Plajn-šek v svoji ne ravno najljubši disciplini (ni ravno sprinter) osvojil odlično 5. mesto.
tp
Šport mladih • Mednarodne igre šolarjev
Mladi se pripravljajo na 47. igre
Mestna občina Ptuj je leta 2007 podpisala pristopno izjavo s Slovenskim združenjem mednarodnih iger šolarjev (SZMIŠ), naslednje leto pa je dobila povabilo za sodelovanje na igrah v Atenah. Do sedaj so se mladi ptujski športniki in športnice udeležili štirih iger, in sicer v Atenah, Mana-mahu, Hamiltonu in Daeguju. Letošnje 47. mednarodne igre šolarjev bodo od 14. do 19. avgusta potekale v Windsorju.
V Kanado bo odpotovala 17-članska ekipa, od teh bo 11 tekmovalcev, ki bodo nastopili v atletiki in tenisu. V kraljici športov bodo pod vodstvom trenerjev Aleša Bezjaka in Brine Ternovšek tekmovali Maja Bedrač, Tina Turk, Boštjan Nahberger, Miha Kovač, Grega Pavlovič, Jaka Kostanjevec in Tim Rav-njak. Teniški trener Zoran Krajnc bo v Kanadi računal na Hano Simonič, Tajo Gla-žar, Svena Laha in Amadeja Goručana. Vodja odprave bo Anica Ternovšek, medtem ko bosta predstavnika mesta Stanko in Urška Glažar.
Mladi športniki se trenutno v svojih klubih intenzivno pripravljajo za svoj nastop v Kanadi, kjer si nekateri postavljajo visoke cilje. V preteklih letih so predstavniki MO Ptuj že osvajali medalje, in sicer je to uspelo štirim športnicam. Na lanskih igrah v Južni Ko-
Logotip letošnjih mednarodnih iger mladih
reji je Maja Bedrač zmagala v skoku v daljino. Srebrni medalji so na Škotskem dobile Veronika Domjan v suvanju krogle in Tamara Zidanšek ter Neja Krajnc Domiter v tenisu, v igri dvojic. Na istem tekmovanju je bila med posameznicami Tamara Zidanšek tretja. Tudi na letošnjih igrah
v Windsorju lahko pričakujemo dobre uvrstitve, saj gre za nadarjene mlade športnike in športnice. V Kanadi bodo predstavljali MO Ptuj, zato si želijo, da jih na njihovi poti do uspeha in tudi na siceršnji športni poti, podpre čim več ljudi.
David Breznik
Prve igre šolarjev so bile v Celju
Prve mednarodne igre šolarjev so bile 5. junija 1968 organizirane v Celju. Na pobudo učitelja športne vzgoje, profesorja Metoda Klemenca, so se mladi športniki iz Srbije in Črne gore, Češke, Avstrije, Švice, Italije, Hrvaške in Slovenije pomerili v atletiki. Te igre so imele tudi posebno sporočilno vrednost, saj je srečna prihodnost za otroke v veliki meri odvisna od razumevanja, strpnosti in medsebojnega spoštovanja v športu. Metod Klemene iz Celja kot predsednik ter Ovido Bernes iz Vidma, dr. Josef Seznam iz Gradca, Robert Sander iz Munchna, Emmanuel Braunschweig iz Lausanne in Zoran Naprudnik iz Ljubljane so bili ustanovni člani Mednarodnega odbora otroških iger. Osnovni cilj iger je otrokom iz različnih držav, z različnimi jeziki in kulturami ter pogledi omogočiti, da sodelujejo v različnih športih in ob tem razvijajo prijateljstva. Namen je zagotavljati svetovni mir in slediti olimpijskim idealom.
Namizni tenis • V Cirkovcih 2. mladinski TOP
Anja in Katja zmagali v svojih skupinah
Žan Napast, Anja Bezjak, Katja Krajnc in Darko Hergan
V organizaciji NTK Šter-nmatik Cirkovce je v športni dvorani v Kidričevem potekal 2. letošnji TOP turnir za najboljše slovenske mladince in mladinke. Na zadnjem dejanju v sezoni 2012/13 za domačimi mizami (mladino čaka še EP na Češkem, od 12. do 22. julija) ni bilo prvega nosilca in favorita Ludvika Peršolja, ki se pripravlja za nastop na članskem SP prihodnji teden v Parizu. To je najbolj izkoristil Deni Kožul, pri dekletih pa je Nina Zupančič potrdila vlogo favoritinje v prvi jakostni skupini, tako da sta oba naslova šla v Logatec. Kožul je slavil pred drugim nosilcem Patrikom Sukičem ter Darkom Jorgičem, ki ga je edini tudi premagal. Med mladinkami je prijetno presenetila mlada Gaja Paradiž, ki se je zavihtela na 2. mesto, tako da je prehitela koroški dvojčici Zalo in Niko Veronik.
Tudi igralki in igralca iz klubov Spodnjega Podravja so bili uspešni, še posebej dekleti. Anja Bezjak (NTK Ptuj) je v drugi jakostni skupini prepričljivo osvojila 1. mesto,
in sicer s šestimi zmagami in le enim porazom. Z istim izkupičkom zmag in porazov je v 3. jakostni skupini slavila kadetinja Katja Krajnc (NTK Ptuj). Mlada Ptujčanka je bila pred turnirjem samo rezerva, po nekaterih odpovedih pa je odlično izkoristila svojo priložnost. Med fanti sta v drugi jakostni skupini nastopila doKončni vrstni red, mladinci:
skupina I: 1. Deni Kožul (Logatec), 2. Patrik Sukič (Kema Pucon-ci), 3. Darko Jorgič (Hrastnik), 4. Erik Paulin (Arrigoni Izola), 5. Tom Šfiligoj (Olimpija), 6. Tilen Novak (Krka), 7. Mario Kolbl (Sobota), 8. Aljaž Šmaljcelj (Krka);
skupina II: 1. Tilen Cvetko (Muta), 2. Peter Hribar (Krka),
3.	Črt Urbančič Grm (Olimpija),
4.	Žan Napast (Šternamtik Cir-kovce) 4:3, 5. Kristijan Peršolja (Iskra Letrika), 6. Darko Hergan (Šternmatik Cirkovce) 2:5, 7. Andrej Andrin Najdič (Kajuh Slovan), 8. Andrej Germek (Arrigoni Izola);
mladinke:
skupina 1: 1. Nina Zupančič
mača matadorja, Žan Napast in Darko Hergan (oba NTK Šternmatik Cirkovce). Žan je bil na koncu četrti (4:3), Darko pa šesti (2:5).
Organizatorji so celotno tekmovanje izvedli na visokem kakovostnem nivoju in so od udeležencev in trenerjev prejeli številne pohvale.
Danilo Klajnšek
(Logatec), 2. Gaja Paradiž (Muta),
3.	Zala Veronik, 4. Nika Veronik (obe Fužinar Interdiskont), 5. Urška Čokelj, 6. Maja Milenkovski (obe Arrigoni Izola), 7. Tjaša Mi-hevc (Logatec), 8. Rebeka Lukič (Vesna Zalog);
skupina II: 1. Anja Bezjak (Ptuj) 6:1, 2. Alja Benčina (Kajuh Slovan), 3. Kaja Okorn (Logatec),
4.	Nika Naglič (Muta), 5. Katrina Sterchi (Arrigoni Izola), 6. Isabelle Barukčič (PPK Rakek), 7. Nina Štuler (Križe), 8. Lea Matjašič (Preserje);
skupina III: 1. Katja Krajnc (Ptuj) 6:1, 2. Nuša Bolte (Križe), 3. Pia Grm Urbančič (Olimpija), 4. Anja Bolte (Križe), 5. Simona Slo-dat (PPK Rakek), 6. Pia Mihevc (Logatec), 7. Špela Trelec (Vesna Zalog), 8. Nuša Tomis (Muta).
Mali nogomet • Turnir v Gabrniku
Sodelovalo 18 ekip, zmaga za FC Ptuj
Športni park Gabrnik je v sredo, 1. maja, organiziral 3. tradicionalni prvomajski nogometni turnir na travi (dnev-no-nočni), ki je eden izmed največjih v severovzhodni Sloveniji. Na njem je sodelovalo 18 ekip iz celotne štajer-sko-pomurske regije, zanimive obračune pa je spremljalo več kot 500 gledalcev. Ti so lahko zvečer spremljali tudi prenos druge polfinalne tekme lige prvakov med Barcelono in Bayernom, nekateri pa so se razvedrili tudi v šaljivem tekmovanju zabijanja žebljev. Za kulinarične dobrote je poskrbel kuharski mojster Jurij
četrtfinale: KMN Mitmau - ŠD Lotus 0:1, Pero in zlati zvoki - NK Mi 3:1, Sadjarstvo Lovrec - FC Ptuj 1:1 (kazenski streli, zmaga za FC Ptuj), Vinogradništvo Čeh Vitomarci - Bar Kavalo 1:3;
polfinale: FC Ptuj - Pero in zlati zvoki 1:0, Bar Kavalo - ŠD Lotus Cerkvenjak 1:3;
tekma za 3. mesto: Pero in zlati zvoki - Bar Kavalo 0:1;
finale: FC Ptuj - ŠD Lotus Cer-kvenjak 0:0 (kazenski streli, zmaga za FC Ptuj).
Najboljše ekipe in posamezniki so prejeli priznanja.
Valenko iz Mesarstva Valenko.
Nogometni turnir je potekal od 11.00 do 1.00 zjutraj. V velikem finalu sta se pomerili ekipi FC Ptuj in ekipa ŠD Lotus Cerkvenjak. Tekma se je po rednem delu končala z rezultatom 0:0, po dodatnem izvajanju šestmetrovk pa je zmagala ekipa FC Ptuj. Tretje mesto si je priborila ekipa Bar Kavalo iz Hajdine, četrto pa ekipa Pero in zlati zvoki iz Juršincev. Ekipe so prejele pokale in denarne nagrade.
Zmagovalna ekipa FC
Ptuj je nastopila v naslednji postavi: Florijan Fras, Žan Krajnc, Alen Krajnc, Žan Vin-diš, Miha Magdič, Alen Rajh, Uroš Simonič, Gregor Gasen-burger, Jernej Toplek, Dalen Dabič, Trener: Sandi Furek
Organizatorji že sedaj vabijo vse ekipe na 3. tradicionalni NOGOMET FEST (5+1, 6-metr-ski goli), ki bo 22. in 23. junija. Organizirani bodo članski, veteranski in ženski turnir. Atraktivni gost večera naj zaenkrat ostane skrivnost ...
JM
16 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam	
torek • 14. maja 2013
Središče ob Dravi • Življenjska pot od Volgograda do Središča ob Dravi
Filmska življenjska zgodba neutrudne borke
Ljudmila Slatenšek iz Središča ob Dravi je borka, ki je v svojem življenju že marsikdaj morala začeti od začetka. A vsakič se postavi na noge močnejša in bolj vesela, polna vere v življenje. Njena življenjska zgodba bi bila odlična podlaga za film, sama pa bi jo rada tudi zapisala, predvsem za tolažbo in poduk ženskam, ki se v stiski preveč rade predajo.
Foto: Viki Ivanuša
Ljudmila Slatenšek ima neizčrpno življenjsko energijo in optimizem, s katerima prebrodi vse težave in preizkušnje, ki se ji postavijo na pot.
Ljudmila Slatenšek je v svojem življenju izkusila veliko bridkosti, a s svojim ravnanjem dokazuje, da se nikoli ne smemo predati. Preživela je toliko gorja, pa je še vedno vesela, topla in živahna gospa, ki gleda v prihodnost. Ključ je v samospoštovanju, če izgubiš to, je vsega konec, je povedala sogovornica.
Med medvedi in kaznjenci
Rodila se je leta 1950 v bivšem Stalingradu, oziroma današnjem Volgogradu, ki je dobrih 4000 kilometrov od Središča ob Dravi. A za ruske razmere je to malenkost, saj se recimo mesto Volgograd razteza celih 200 kilometrov in ima 2 milijona prebivalcev. Že njeno otroštvo se ni obrnilo dobro. Mati in oče sta bila oba vojaka v II. svetovni vojni. Mama je s samo 17 leti odšla na fronto, bila je trikrat ranjena in posledice vojne so se ji v obliki posttravmatskega sindroma poznale celo življenje. Zato mala Ljudmila ni dobila topline materine ljubezni, ki jo pogreša vse do danes. Ko je bila stara tri leta, ji je umrl oče. Ostala je sama z materjo, ki je imela veliko težav sama s seboj, saj je za vedno ostala zaznamovana z grozotami vojne in ni mogla ustrezno skrbeti za hčerko. Zato se je Ljudmila v zgodnjem otroštvu ukvarjala z osnovnimi stvarmi preživetja. Življenjske razmere v kolhozu, kjer sta živeli, so bile slabe in Ljudmila pravi, da je bila pogosto lačna. V šolo je hodila 8 kilometrov daleč po ruski ravnici, kjer je veter pozimi bril do kosti. Ko je končala osnovno šolo, je šla delat in v večerno šolo. Bila je majhna, pravi drobižek, a zelo ponosna, da je s svojim delom preživljala mamo in sebe. Končala je tri letnike večerne šole, ko se je izselila, ker je mama postala vse bolj napadalna.
S 17 leti je bila samostojna. Našla je delo, težje pa je bilo s stanovanjem, saj ni bila polnoletna. Veliko je delala, da je preživela, poleg tega pa je naredila še šolo za voznico tramvaja. Vozila je metro, kar je bilo odgovorno delo, za katero je dobila zelo dobro plačo. Pri 21 letih se je zaljubila in poročila. Žal ni vedela, da je njen mož Viktor mamin sinček in to je zelo negativno vplivalo na njun zakon, saj sta živela pri tašči in tastu. „Vedno sem bila ponižna, tašča pa ni imela nikoli posluha za mene. V vseh stvareh je zagovarjala sina, ki je užival življenje. Ko sva dobila sina, sva živela v kletnem stanovanju. Država je
ponujala stanovanja tistim, ki so se odločili oditi za dve leti živet in delat na skrajni sever. Da bi prišla do stanovanja, smo se preselili še 200 kilometrov severneje od Yakutska. To je bila grozna divjina. Po poteh so skakali zajci in medvedi so se klatili po vasi," se Ljudmila spominja težkega obdobja.
Na severu jo je bilo pošteno strah. Živeli so v majhni leseni hiški. Mož je delal tudi v nočni izmeni, zato je bila pogosto sama doma z dojenčkom. Nekoč je ponoči po vasi kolo-vratila medvedka in ropotala po vratih in oknih. Ljudmilo je bilo grozljivo strah, da bo zver vdrla skozi vrata in ju s sinom Vitalijem raztrgala. V strašni stiski je otroka skrila v peč in začela kričati, da so sosedje spodili medvedko. Pozimi pa je bilo zaradi mraza še bolj strašno. Na severu so živeli predvsem kaznjenci, ki jih je Stalin pregnal. Kopali so zlato. Če so ga našli, jim ni prav nič koristilo, ker niso mogli nikamor, vse okrog je bila tajga. Z mrzlega severa je bilo mogoče uiti le s helikopterjem in naprej z letalom. Potem je zbolel otrok in zdravnik je menil, da bo umrl, če ga ne odpeljejo iz teh neugodnih klimatskih razmer. Zato so se vrnili v Volgograd, rodil se je drugi sin, zakon pa je vedno bolj šepal.
Na hodniku jo je pričakala mala bela krsta
Da bi lahko dobili stanovanje, je Ljudmila začela delati na gradbišču. Tri leta je pri njih v podnajemniškem stanovanju živela tudi nepokretna mati, česar mož ni prenesel in je odšel nazaj k svoji mami. Sinova sta rada hodila k babici in dedku. Nekega dne so šli skupaj nabirat gobe, a pri tem
niso bili dovolj pazljivi. „Dru-gi dan je po mene prišla soseda s taksijem. To je bilo zelo čudno, saj se nismo vozili s taksiji, ker je bilo to zelo drago. Ko sem prišla pred njihovo stanovanje, sem pred vrati zagledala malo belo krsto. Ker je imela svakinja tudi otroke, sploh nisem pomislila na najhujše. Ko smo se poslovili, sta bila sinova zdrava, vesela, navihana. Sedaj pa je mali triletni Dimitrij ležal mrtev. Povedali so mi, da je vsem postalo slabo in so morali v bolnico, a najmlajši ni preživel. Zagrnila me je tema, pogreba se sploh ne spomnim. Še danes me mori, da otrok ni bil krščen. A takrat je bilo to običajno, saj smo bili vsi komunisti. Kasneje sem dala krstiti starejšega sina in hčerko, ki se je rodila čez čas, saj naju je nesreča z možem spet povezala," se spominja Ljudmila.
A to ni bil konec filma, po katerem bi vsi srečno in zadovoljno živeli. Težave so se šele začele. Vsi trije Ljudmilini otroci so imeli ob rojstvu po pet kilogramov, hčerka Julija še največ, 5,2 kg. Ker ni bilo ultrazvoka, zdravniki niso vedeli, da bi bilo treba narediti carski rez, ampak so porod želeli pospešiti z dvojno dozo umetnih popadkov. Porod je bil zelo težek in Ljudmila si je poškodovala hrbtenico in ostala je priklenjena na posteljo. „Rodila sem 4. septembra, 8. marca prihodnje leto pa sem prvič sedla. Zdravljenje je potekalo zelo počasi, saj za te dele telesa ni mogoče uporabiti mavčnih oblog. Mož se je prestrašil invalidne žene in ostala sem sama z dvema otrokoma. Otroka so hoteli dati v dom, pa sem si izborila, da sta ostala z mano v bolnici. To so bili zelo težki časi, še posebej, ko smo se vrnili v kletno stanovanje brez tekoče vode in
urejenega ogrevanja, jaz pa sem se komaj premikala," pripoveduje Ljudmila.
Iz ruskega velemesta v hrvaško zabit
Leta so tako živeli sami, saj kljub priložnostim, ki so se ji ponujale, ni našla nikogar, ki bi bil dober oče njenima otrokoma. Vitalij se je pri 18 letih poročil in Ljudmila je kmalu postala babica. Ob rojstnem dnevu prijateljice so šle na ples, kjer je na njo vrgel oko prikupen plesalec, ki pa ni govoril. Svetlolasec modrih oči se je izkazal za hrvaškega delavca, ki je v Rusiji gradil kardiološki center. „Bila je ljubezen na prvi pogled. Srca ne moreš prevarati. Stanislav je dve leti živel pri meni in bilo je krasno. Ob zaključku dela me je povabil, da grem z njim na Hrvaško. Hčerka Julija je bila takrat stara 13 let. Vedela sem, da me bo kmalu zapustila. Po drugi strani pa sem čutila, da je to ljubezen mojega življenja. Poleg tega je v Rusiji po prihodu demokracije postalo življenje zelo težko. Tisoči so bili brez dela. Če sem se odselila, sem tako lahko stanovanje pustila sinu in njegovi družini. Najprej sem si ogledala, kam me Stanislav vabi in se nato iz dvomilijon-skega mesta preselila na skrajno hrvaško podeželje v trenutku, ko se je tam začenjala vojna. Ljubezen je res slepa. Bila sem nora! Ni mi žal, ampak ko sedaj tako pogledam nazaj, sem bila zelo naivna," s časovne distance svoje ravnanje ocenjuje Ljudmila.
Poročila sta se že v Rusiji, kasneje pa še dolgo ni mogla dobiti hrvaškega državljanstva, kar je njeno življenje zelo oteževalo. Stanislav je po selitvi spet odšel na teren, ona pa je zasukala rokave in spravila v red hišo, prvič v življenju začela obdelovati vrt, pripravljala ozimnico. Skrbela je tudi za Stanislavovega sina. Kmalu je opazila, da je imel Stanislav veliko rodbine, ki ji ni bila naklonjena, oziroma je postajala iz dneva v dan bolj sovražna do nje. Ker je bila iz Rusije in pravoslavne vere, je morala slišati marsikakšno žaljivko. Mož je vedno redkeje prihajal domov in njuni poti sta se razšli. Na srečo je dobila državljanstvo in se je lahko odselila v Čakovec, kjer je dobila delo. „Bilo je težko, a mi je bil en sendvič na dan dovolj in ljubši kot poniževanja in žaljivke, ki sem jih bila deležna pri možu. Podjetje je čez čas šlo v stečaj in izgubila sem službo. Na srečo mi
je bivša šefica uredila službo čistilke in hišne pomočnice v Nemčiji, vendar sem delo izgubila, ker so na moje mesto vzeli sorodnico, ki je tudi potrebovala službo."
Tretjega moža pokopala trikrat
Hčerka Julija se je medtem poročila in rodila vnukinjo Emilo, zato se je Ljudmila vrnila k njim v Središče ob Dravi. Začela je iskati službo, kakšno pomoč na domu, varovanje otrok, čiščenje ali kaj podobnega. Oglasila se je za pomoč 100 % invalidu z mišično distrofijo iz okolice Slovenskih Konjic. Imel je 120 kilogramov in bila je mnenja, da tako težkega dela ne bo zmogla. Po večkratnem nagovarjanju se je odločila, da poskusi. „ Anton je bil krasen človek. Pet let sem skrbela zanj, potrgala sem si vse mišice, ko sem ga dvigala, težko je bilo in oba sva jokala. Kljub temu sem bila srečna, ker sem čutila, da sem potrebna, da me ceni in ima rad. Nikoli se ni mogel kopati v bani, zato sem mu uredila mehanizem, da je lahko prišel v banjo in se je lahko prvič v življenju okopal. Uredila sva mu ograje, rampe, videl je, da se trudim, da sem poštena, pa mi je ponudil, da se poročiva, da bi po njegovi smrti imela pokojnino in streho nad glavo. Zelo težko se mi je bilo odločiti za ta korak."
V neposredni bližini je imel hišo njegov brat, ki je bolehal za isto boleznijo. Ljudmila je pri petdesetih naredila vozniški izpit in rada je poskrbela za vse, kar je bilo treba, vsem je prinašala zdravila iz mesta. V mali vasici je bila srečna in ljudje so jo imeli radi. Zato je bil šok toliko večji. Ko je Anton umrl, so ji z vso brutalnostjo zaloputnili vrata pred nosom. Da ga je pokopala, si je morala denar izposoditi. Želel si je biti pokopan v družinskem grobu in željo mu je uresničila. Naredil je tudi oporoko, v kateri je vse, kar je imel, zapustil Ljudmili. Brat se je na to pritožil, pravdanju ni bilo videti konca. Bratu je pripadel nujni delež, vendar ni želel denarja, ampak garažo, ki se drži hiše. Sovraštvo njegovega brata je šlo tako daleč, da je zahteval, da izkoplje Antonovo žaro, ker je vdrla v njegovo posest, saj je imel on v najemu družinski grob. Težkega srca je žaro premestila v drugi grob na istem pokopališču. Sosedje in znanci so prišli na pogreb, saj niso mogli verjeti, kaj se dogaja. Potem je ponoči izginil še spomenik, policija pa ga je našla v
bratovi garaži ... Brat je na njo menda vršil različne pritiske, ji grozil in jo strašil, posredovala je celo policija. Vse skupaj jo je pripeljalo tako daleč, da se je odselila, pustila hišico prazno in moža pokopala še tretjič, tokrat v Središču ob Dravi. Vrnila se je namreč bližje hčerki in njeni družini in si s prihranki kupila majhno stanovanje in grob.
Vesela,
optimistična in polna življenja
Sedaj se je Ljudmili življenje nekoliko umirilo. V Središču ob Dravi je našla dobre prijateljice, s katerimi se vsak dan sreča na kavi v slaščičarni Pri Rupertu. „Vsakega pozdravim, se nasmehnem in povsod se vživim. Nerada ogovarjam in se ne ukvarjam z govoricami. Če si dober, lahko tukaj lepo živiš. Sem borec, sem pa tudi srečen človek. Prepričana sem, da imam angela varuha, ki bdi nad mano in me varuje."
Naučila se je rokovati z računalnikom in sedaj rada komunicira s prijatelji in sorodniki po svetu in seveda v Rusiji, še posebej z vnukinjo Alino, ki živi v Španiji, in s sinom Vitalijem. Njena vez z Rusijo so tudi druženja v okviru društva Kalinka iz Čakovca, kjer se srečujejo Rusi in skozi petje negujejo svojo kulturo. V Sloveniji nič ne pogreša, po njenem mnenju imamo Rusi in Slovenci veliko skupnega. Pravi, da je v tujini treba spoštovati kulturo in navade naroda, kjer si, šele potem lahko tudi sam pričakuješ spoštovanje od njih. Zato se je dobro naučila slovenskega jezika, čeprav s posebnim mehkim ruskim tonom in melodijo. V smehu pove, da takšno življenje v dveh kulturah prinaša tudi prednosti, saj tako lahko praznuje dva božiča in dve veliki noči.
Med ruskimi jedmi njena družina še posebej rada poje juho šči, za katero je treba skuhati goveja rebra in malo svinjine. Meso nato nareže na kocke, doda narezan krompir, zelje in vegeto. V ruski kuhinji se korenček, čebula in paprika posebej popečejo in dodajo juhi. V juho gre še paradižnik in na krožniku se po želji doda kisla smetana. Juhe je treba skuhati velik lonec, ki se hrani v hladilniku in počasi izginja.
Z Ljudmilo Slatenšek bi se lahko pogovarjala še ves popoldan, saj je zelo prijetno poslušati njeno rusko slovenščino in zgodbe, ki jih nikoli ne zmanjka.
Viki Ivanuša
torek • 7. maja 2013
Reportaža, kronika
Štajerski XDNIK 17
Na valovih časa
Piše: Uroš Žajdela • Madeira - svojstven svet (9.)
Centralni masiv - ko jagenjčki obmolknejo
Še pod močnimi vplivi izkušenj iz polotoka Sao Lorenzo se zjutraj odpravim do bližnje avtobusne postaje. Grozeči oblaki uhajajo iznad vrhov, ki tvorijo centralni masiv na Madeiri, neke vrste osrednji gorski vrhovi. Izkušnje s spreminjajočim se vremenom imam. Precej stari avtobus smuka po ozki in navpični cesti. Kljub vzponu zavore izredno trpijo. Domačini namreč preprosto parkirajo svoje avtomobile ob cesti in tako dvopasovnico spremenijo v polpasovnico. Vozniki se ne vznemirjajo. Ni nepotrebnega hupanja in vpitja. Vse se uredi. Malo naprej in nazaj in že smo pri naslednjem ovinku. Ceste vzorno urejene. Dobra ura vožnje in že sem na izhodišču za vzpon na vrh Madeire. Izza oblakov se odpre nebeški pogled na osrednji centralni masiv, vključno z najvišjim vrhom, Pico Ruivo ali »rdeči vrh«. Nepozabno. Veter je sicer peklensko mrzel. Še dobro, da imam kapo. Zimske rokavice so ostale v hotelu. Jutranji svit je že dobil obliko sončnega vzhoda. Odrešilna je vsaka bilka sončne svetlobe. Potke po vulkanskem grebenu so vzorno urejene. Za moj okus celo preveč urjene. Vse je tlakovano. Nekako se izgubi čar pohodništva. Stopnice, stopnice in spet stopnice. A pogledi! Z vsakim korakom se bolj odpirajo. Vratolomne doline. Na stotine, tisoče barv. Pot vklesana v granitno skalo. Predor za predorom tekmuje v bolj spektakularnem pogledu. Daleč pod mano žubori potoček. Rastlinje je presenetljivo zelo skopo. Najdem nekaj primerkov "ponos Madeire", tudi koromač, žajbelj in prevladujoč natresk. Ogromen je ta madeir-ski natresk. Meglice se še kar



A. '
Zaradi strmih vulkanskih dolin so razgledi na Madeiri skorajda povsod navdušujoči.
Foto: Uroš Zajdela
naprej dvigajo. K mističnosti pokrajine prispevajo ostanki pogorelega resja, slednje pri nas najdemo predvsem kot grmovje. Res čarobna potka. Kot v kakšnem znanstvenofantastičnem filmu. Po dobrih 3 urah hoje osvojim vrh Madeire. Čudovit pogled. Pod mojimi nogami je celoten otok. Oblaki so odprli poglede in razglede v vse smeri. Morje, planota Serra Paul s svojimi vetrnicami, Pico Ruivo in Gato ter Grande, nunska dolina, vsi bližnji in bolj oddaljeni otoki. Arhipelago Madeira se je razkril. Škoda, da je le nekaj minut časa za vsrkavanje naravnih lepot, saj se oblaki in megla kmalu povrnejo. Gre za harmonično igro narave, saj se ob spuščanju in dviganju toplih zračnih mas pokrajina nepredstavljivo spreminja.
Tudi jaz se počasi začnem vračati, a še prej obisk gorske koče pod samim vrhom. Naročim čaj. Prostor v koči delim s češkimi turisti. Škoda besed o njihovi gorski opremi, čeprav na Madeiri res ni potrebna. Nekaj osnov pa je vendarle treba urediti. Razposajenost naših slovanskih bratov je žal pre-mosorazmerna z zaužitimi količinami piva. V miru popijem svoj čaj. Opazujem skrbnika koče v njegovih elegantnih in počasnih gibih. Prav nikamor se mu ne mudi. Zdi se, da mu je vsak gib odveč. " Beer 2 eur, tea 1,5 eur," se oglaša za šan-kom. Nonšalantno. Odgovoren je tudi za gorsko štampiljko, ki je precej pomemben del zbira-teljske kolekcije pohodnikov. Joj, kako nima volje, da bi se sprehodil do bližnjega predala in poštempljal tistih nekaj razglednic. A Čehi se ne dajo. "Stamp, please," se derejo eden preko drugega in molijo razglednice upravniku pod nos. Njegova nejevolja je res neverjetna. Z ihto poštemplja. A glej ga zlomka, sedaj je treba razglednice plačati. Tiste s štampiljko imajo posebno vrednost, ki se odraža v višji ceni. Čehi v vidni frapiranosti iščejo dragocene kovančke. Zanimivo je opazo-
vati raznolike ljudi, ki dosežejo to hiško. Celo ruski turisti se potrudijo in osvojijo vrh. Sicer bi bilo pametneje, da bi kupili pohodne čevlje kot na vrh vlačili zlate ogrlice in zapestnice. A da jih srečaš na vrhu hriba, do katerega ne pelje sedežnica, je zanje velik napredek. Potem so tu glasni Francozi, pa samo-všečni Avstrijci, prijazni Nemci ipd. Čaj se je že ohladil. Čas je, da se vrnem do izhodiščen točke. Oblaki so do sedaj prekrili že celotno vzhodno Madeiro, vsaj višinsko. Zahodna stran je še zmeraj obsijana s soncem. V nekaj korakih, med meglo/ oblaki in soncem nepredstavljiva temperaturna razlika, vsaj 10 °C. Vračam se po stari poti med Pico Areiro in Pico Ruivo čez hribe in doline. Spet stopnice. Kolena že precej trpijo. Razgledov dobršen del poti ni več. Šele ko se pot obrne na zahod, se ponovno pojavijo sončni žarki. Nepredstavljivo. Po dobrih štirih urah povratka prispem na Pico Areiro, od koder sem se tudi podal na današnjo avanturo. Še zadnji pogled na fantastičen osrednji masiv, ki ga bom jutri ponovno odkrival na pohodu v smeri Pico Grande.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
»Pohana« espada ali globokomorski meč z banano in ocvrtimi kruhki. Pravijo, da je za prste oblizniti.
Ogromni kosi tune na tržnici v Funchalu.
Foto: Uroš Žajdela
Foto: Uroš Zajdela
Potka do najvišjega vrha Pico Ruivo, ki jo obdaja mistična megla.
Torek, 7. maj Danes goduje Stanko.
1824 je bilo na Dunaju prvič izvedeno Beethovnovo delo Oda radosti, oziroma njegova deveta simfonija v d-molu, opus 125. 1840 se je rodil veliki ruski skladatelj Pjotr lljič Čajkovski. 1915 je nemška podmornica torpedirala britansko potniško ladjo Lu-sitanio. Tudi to je bil eden izmed vzrokov, da so ZDA vstopile v 1. svetovno vojno.
1927 je ameriška akademija za filmsko umetnost v Hollywoodu prvič podelila oskarje, zlate kipce za najboljše umetniške dosežke na področju filma.
1792 seje rodil v Ljubljani nabožni pisec, pesnik in pripovednik Janez Cigler, ki je napisal prvo slovensko povest z naslovom Sreča v nesreči. Sreda, 8. maj Danes goduje Viktor.
Danes je mednarodni dan Rdečega križa. 1828 se je rodil v Ženevi humanist Jean Henry Dunant, idejni ustanovitelj Rdečega križa.
1884 se je rodil 33. predsednik ZDA (1945-53) Harry Truman. 1894 je ameriški znanstvenik srbskega rodu Mihailo Pupin v New Yorku prijavil patent za izdelavo aparatov za telefonske in brzojavne prenose na večje razdalje.
1903	se je rodil nepozabni francoski komik Fernandel.
1906 seje rodil režiser Roberto Rossellini, eden najbolj vplivnih ustvarjalcev Italijanskega filma po drugi svetovni vojni. 1945 so podpisali v Berlinu dokument o brezpogojni vdaji nemških oboroženih sil. Četrtek, 9. maj Danes goduje Gregor.
Danes je dan Evrope in mednarodni dan zmage nad fašizmom. 1740 se je rodil italijanski skladatelj Giovanni Paisiello, avtor okoli stotih oper, med katerimi je najbolj znana Seviljski brivec. 1867 so na konferenci v Londonu priznali samostojnost Luksemburgu, vendar pod pogojem, da ostane nevtralen. 1873 so začele naglo padati vrednosti na dunajski borzi. Paniko, ki je nastala, so imenovali »črni petek na dunajski borzi«. 1876 je kölnski tovarnar Nikolaus Otto uspešno preskusil svoj izum, štiritaktni motor z notranjim zgorevanjem, ki je kmalu postal najbolj razširjen pogonski agregat.
1926	sta Američana Byrd in Bennett z letalom prvič preletela severni pol.
1927	je postala Canberra glavno mesto Avstralije. Petek, 10. maj
Danes goduje Izidor.
Danes je svetovni dan možganske kapi.
1497 se je italijanski pomorščak Amerigo Vespucci odpravil na svoje prvo potovanje v novi svet. Po njem je dobila Amerika svoje ime. 1526 so Turki pod vodstvom sultana Sulejmana I. zavzeli Budimpešto. 1878 se je rodil nemški politik Gustav Stresemann, v letih 1923 do 1929 nemški zunanji minister, leta 1925 dobitnik Nobelove nagrade za mir.
1933 so na Opernem trgu v Berlinu po zgledu inkvizicijskega sežiganja krivovercev na velikanski grmadi sežgali 25.000 knjig, ki so jih razglasili za nenemške.
1940	je Nemčija napadla Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg, istega dne je postal predsednik britanske koalicijske vlade Winston Churchill. Sobota, 11. maj
Danes goduje Žiga.
330 je bil posvečen Konstantinopel, edino mesto, ki leži na dveh celinah. Ime je dobilo po ustanovitelju.
1189 se je nemški cesar Friderik Barbarossa s 100.000 možmi odpravil na tretjo križarsko vojno.
1720 se je rodil nemški plemič in pustolovec Karl Hieronymus Mün-chausen , po slovensko je znan kot »lažnivi Kljukec«. 1811 sta se v Siamu rodila Čang in Eng, prva znana siamska dvojčka. 1854 se je rodil Ottmar Mergenthaler, ki je leta 1884 izdelal »linotyp«, tiskarski stavni stroj, podoben pisalnemu za strojno postavljanje črk.
1904	se je rodil španski slikar Salvador Dali, vodilni predstavnik nadrealizma v slikarstvu.
1974 je potres v Sichuanu na Kitajskem zahteval 20.000 življenj. Nedelja, 12. maj Danes goduje Pankracij.
Danes je dan medicinskih sester.
1664 so v Versaillesu prvič uprizorili Molierovo komedijo Tartuffe. 1803 se je rodil nemški kemik Justus von Liebig, eden največjih učiteljev kemije vseh časov.
1828 se je rodil angleški slikar in pesnik Dante Gabriel Rossetti Bil je soustanovitelj in najpomembnejši član bratovščine prerafaelitov, to je slikarjev pred Rafaelom.
1842 seje rodil francoski skladatelj Jules Massenet, ki je znan po operah Werther, Thais in Manon. 1899 je umrl francoski dramatik Henry Becque. 1906 seje rodil ameriški geolog William Maurice Ewing. Leta 1956 je ugotovil, da se podmorski greben sredi Atlantika nadaljuje okrog Afrike v Indijski ocean in okrog Antarktike v Pacifik ter tako ustvarja pas okoli sveta.
Ponedeljek, 13. maj
Danes goduje Servacij.
Danes je svetovni dan pravične trgovine in svetovni dan hipertenzije (previsok krvni tlak).
1598 so v Nantesu, pristanišču ob ustju Loare v vzhodni Franciji, podpisali nantski edikt, s katerim so vzpostavili v Franciji versko strpnost. 1717 se je rodila nemška cesarica, češka in madžarska kraljica Marija Terezija.
1792 seje rodil Pij IX., papež z najdaljšim pontifikatom - 31 let in 7 mesecev.
1810 je Janez Nepomuk Primic v Gradcu ustanovil Slovensko društvo, ki si je zastavilo nalogo odpraviti brezbrižnost do materinščine. 1898 se je rodila v Mačah gledališka igralka Vika Podgorska, s pravim imenom Hedvika Čus - Nučič.
1941	je prišlo na Mali gori blizu Ribnice do prvega spopada po italijanski okupaciji Slovenije med člani TIGR-a in italijansko vojsko.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 7. maja 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Nevihte čez vikend prinesle potrebne padavine
Na vrtovih je suša že kazala svoje zobe, zato so bile padavine dobrodošle. Zdaj izkoristite priliko, ko bo dovolj suho, prerahljate, okopljite vrt, potem pa tla zastrite - prekrijte z organskimi zastirkami.
Zastiranje tal z naravnimi zastirkami
Mnogi se sprašujejo, s čim torej lahko prekrivamo tla. V ta namen lahko uporabljamo naravne zastirke iz različnih rastlin, lahko pa seveda tudi plastične, umetne materiale, folije.
Sama menim, da na vrt na prostem folije ne sodijo, saj je na vsakem vrtu veliko naravnih materialov, ki jih lahko v ta namen uporabimo. Spomladi tla najbolje ogreje slama. Ta čez dan sprejema sončne žarke in potem ponoči greje rastline in zemljo. Sama imam izredno dobro izkušnjo, ko smo v mrzli pomladi presadili sadike buč, bučk in tudi lubenic in melon. Cel teden so bile vedno manjše, ne vedno večje. Nato pa smo jih zastrli s kar debelo (40 cm) plastjo slame. V treh dneh so oživele, pričele rasti in se hitro razvijati. Slama je zagotovo pripomogla k temu, saj se temperature niso povečale. Prav letos bi znala slama pomagati, da se zemlja čim hitreje ogreje. Seno se ogreva nekaj manj, a še vedno je primerno za zastiranje in ogrevanje tal. Na okrasnih gredicah, predvsem v jeseni, pa uporabimo tudi suho listje. Tudi za prekrivanje golih gred pred zimo je povsem primerno. Izogibamo se le listju hrasta in oreha, saj vsebuje veliko tanina, ki negativno vpliva na mikroorganizme v tleh.
Nekateri menijo, da je slama neprimerna za prekrivanje tal, saj v začetni fazi razkrajanja potrebuje kar nekaj dušika. Če ga v tleh ni dovolj, ga lahko jemlje tudi rastlinam. To je povsem res. Vendar je v zemlji na vrtovih veliko humusa, ta pa se, ko so tla vlažnejša in hladnejša (ali toplejša), ker so prekrita, hitro razkraja in daje dovolj dušika tako za mlade rastline kakor za mikroorganizme, ki razkrajajo slamo.
V poletni vročini pa so primernejše kar zelene zastirke. Uporabljamo pokošene, sveže rastline. najpogosteje je to kar trava z domače zelenice. Paziti je treba le, da ta zelena masa ne
Zastiranje tal s pokošeno travo je najenostavnejše, a učinkovito.
gnije, ampak prepereva. Pokošena trava naj se nekaj časa, kakšen dan suši, da ovene. Še bolje pa je, da jo damo na vrt kar takoj, saj je v soku, ki izteka iz razrezanih listov, tudi nekaj hranil. Vendar naslednji dan po potrebi to travo malo premečemo, privzdignemo, da ne bo gnila in se ne bo sprijela v trdo, neprepustno kepo.
Poleg pokošene trave lahko uporabljamo tudi druge pokošene rastline, tudi zelene ostanke stročnic, deteljo, celo cikorijo (endivija, radič).
Balkoni, okna in okrasne gredice
Balkonske rastline so sedaj že na balkonih in oknih. Mnoge želja po čim hitrejšem cvetočem
Zdravstveni nasveti
Glivične okužbe stopal in nohtov ter diabetično stopalo (2.)
Uporaba preparatov proti glivičnim okužbam nohtov
Uporaba kompleta za odstranitev nohtov, okuženih z glivicami:
Vsebuje mazilo, ki mehča prizadete nohte, vodoodporne obliže in strgalo. Zdravljenje izvajamo vsak dan. Traja 2-3 tedne, dokler ne odstranimo vseh okuženih delov nohtov. Postopek: 10 minut namakamo dlani ali stopala v topli vodi, jih obrišemo, obolele nohte nama-žemo z mazilom, prelepimo z obliži, pustimo delovati 24 ur. Po 24 urah odstranimo obliže, ponovno namakamo in s strgalom odstranimo zmehčane okužene dele nohtov. To ponavljamo vsak dan. Po odstranitvi vseh okuženih delov začnemo z uporabo antimikotične kreme še 10-14 dni, da se okužba ne ponovi.
Našteti izdelki delujejo, vendar je njihova učinkovitost odvisna predvsem od vztrajnosti bolnika.
Tudi nekatere zdravilne rastline imajo protiglivično delovanje. Njihovo delovanje je potrjeno bodisi z raziskavami ali pa gre za preverjeno uporabo v ljudski medicini. Npr. eterično olje čajevca
se razredčeno uporablja za zdravljenje glivičnega obolenja na koži, uporaba nerazredčenega pa se uporablja za nohte, in sicer dvakrat na dan, 6 mesecev. Nosečnice, doječe mamice in otroci ga lahko uporabljajo po posvetu z zdravnikom.
Še nekaj nasvetov za hitrejšo ozdravitev glivične okužbe:
□	po umivanju noge nežno obrišemo (zlasti med prsti moramo biti pazljivi),
□	nog ne umivamo z močnimi mili, ker ta uničujejo zaščitni sloj kože,
□	če se noge potijo, uporabljamo pripravke za zmanjšanje potenja nog,
□	uporabljamo svojo brisačo, nogavice, čevlje,
□	po možnosti imejmo bombažne nogavice, ki si jih menju-jemo vsak dan (v bombažnih nogavicah se noga manj poti, nogavice lahko peremo na višji temperaturi in tako odstranimo glivice),
□	poleti imejmo čim bolj zračno obutev, pozimi ne pretesne obutve,
□	ko odhajamo iz kopališča ali savne, si noge dobro umijmo,
Foto: Črtomir Goznik
Jožica Bigec, farm. teh.
□ čevlje razkužujemo z anti-mikotičnimi posipi in razpršili, priporočljivi so usnjeni čevlji.
Če se zaradi glivične okužbe samozdravimo in se v 2-3 tednih stanje ne izboljša, je potreben obisk pri zdravniku. Ob trdovratnejših okužbah bo tako mogoče potrebno sistemsko zdravljenje v obliki tablet ali kapsul. Te imajo pogosto neželene učinke, zato jih je treba jemati točno v skladu z navodili (koliko časa, ob katerih urah, s hrano). Zdravnik pa se lahko tudi odloči za kirurško odstranitev nohta.
Nadaljevanje prihodnjič
Jožica Bigec, farm. teh.,
Lekarne Ptuj
Foto: Miša Pušenjak
balkonu premami, da pričnejo prehitro gnojiti. Rastline so sedaj še majhne in ne potrebujejo veliko hranil. dovolj ga imajo v novem, svežem substratu, v katerega smo jih posadili. Ker vseh hranil, ki jim bi jih v tem trenutku dali, ne bodo porabila, se bodo hranila vezala na zemeljske delce in rahlo zakisana zemlja, kakršno imajo rastline sedaj in jim tudi najbolj ugaja, bo postala alkalna. Takšne zemlje pa cvetoče rastline ne marajo. Zaradi tega nisem pristaš počasi topnih gnojil, »palčk ali briketov«, ki jih lahko damo v zemljo ali pomešamo z zemljo, pa potem celo poletje ni treba gnojiti. Gnojila se iz njih ne sproščajo v takem ritmu, kot jih potrebujejo rastline, ampak v takem ritmu, kot jim predpisujeta vlaga in toplota, pogosto pa samo prepustnost membran, s katerimi so obdana. Na začetku je tako hranil za rastline preveč, kasneje, ko so velike, pa premalo.
Brez skrbi ste lahko, rastline imajo po presajanju v kvalitetne substrate povsem dovolj hranil v zemlji. Dognojevati jih pričnemo kake tri tedne po presajanju, ko pričnejo bujno rasti, hrane pa jim v zemlji prične primanjkovati. V začetku je dovolj, če dognojimo enkrat tedensko, pričnemo pa z manjšimi odmerki od priporočenih na različnih gnojilih. Kasneje pa je vsaj po mojem mišljenju najpravilnejše in tudi najprimernejše za rastline, če ob vsakem zalivanju v vodo dodamo zelo malo - nekaj kapljic ali za noževo konico - gnojila za cvetoče rastline na 10 l vode. To počnem tudi sama, tega se hitro navadiš, rastline pa so enakomerno založene s hranili celo poletje. Tako gnojenje pričnemo, ko rastline prekrijejo korita in zemlje ni več videti. Nekatere balkonske rastline pogosteje, druge nekoliko manj potrebujejo tudi občasno zalivanje z železovimi gnojili. Enkrat mesečno bodo zanje hvaležne prav vse rastline.
Padavine pa izkoristite tudi za drugo dognojevanje vrtne trate in okrasnega grmičevja, ki počasi zaključuje cvetenje. Tudi vrtnicam je treba pognojiti, če jim še niste. Zagotovo pa potrebujejo prvi obrok gnojil rododendroni.
Letos je smiselno polže pobirati
Lansko poletje in tudi obilica vlage pozimi sta polže zredčila, zato se bodo preživeli toliko bolj hiteli razmnoževati. Zato je letos pobiranje in uničevanje teh plazečih se škodljivcev še
Foto: Miša Pušenjak
Včeraj posajene balkonske lepotice bodo imele dovolj hranil v zemlji še tri tedne.
bolj smiselno, saj se pojavljajo v velikem številu, a po večini manjši.
Ker imamo s polži vsako leto veliko težav, bi bilo dobro, da tiste gredice, ki mejijo na grmovje, na sosednje zaraščene parcele ali celo na brežine potokov, zasadimo s takimi cvetlicami, ki polžem smrdijo. Te cvetlice so: kalifornijski mak, črnika oz. Nigella, kapucinke, glavinec oz. Centaurea, Cosmos sulfureus oz. kozme-ja, vrtni ognjič, iberis, grobelnik ali Alyssum in statice. Statice in črniko lahko uporabimo tudi za suhe šopke pozimi. Kapucinke in vrtni ognjič so cvetlice, ki morajo biti prisotne na vsakem zelenjavnem vrtu, da bo zdrav in se ga bodo izogibali tudi škodljivci. Ne pozabite pa, da je ognjič svetlokalilka, kar pomeni, da moramo seme samo položiti na zemljo, ga pritisniti obnjo, ne smemo pa ga z njo pokriti, saj kali na svetlem, podobno kakor kamilice, ku-mina in še nekatera zelišča, ki se jih na tem mestu že naštela. Ognjič lahko uporabimo tudi za odlična mazila za rane in za zimske čaje, poleti pa lahko s čajem iz cvetja krepimo odpornost naših vrtnih rastlin.
Poleg teh cvetlic lahko okoli zelenjavnih gredic nasadimo tudi žajbelj in timijan. Tudi ti dve zelišči bodo polži pustili na miru. Pa tudi mimo njih bodo zelo neradi lezli na vrt.
Med vrtninami, ki jih ogrožajo polži, uporabimo zastirko iz bezgovih listov in cvetov ali listov gozdne praproti in vratiča. Če imamo velik vrt, lahko na kakšno gredico posejemo tudi belo gorjušico. To rastlino nato sproti kosimo in uporabljamo za zastirko okoli rastlin, ki jih ogrožajo polži.
Bela gorjušica bo zmanjšala tudi število strun v tleh, enak vpliv pa imajo tudi kapu-cinke, zato naj bodo te vsestransko uporabne cvetlice bolj prisotne na vrtovih, kakor so bile do sedaj. Cela rastlina razen korenin je namreč tudi užitna. Njeni listi in cvetovi so izredno zanimiv dodatek vsem solatam, tudi zelenim, v različnih namazih je aroma listov kapucink nekaj prav posebnega, pika na i našega truda, semenske zasnove, pa lahko vlagamo v kis in jih uporabimo namesto pregrešno dragih kaper v vseh receptih, ki jih zahtevajo.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Gozdna praprot je velika ovira za polže.
torek • 7. maja 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK l9
S svetovne
glasbene
scene
Čez nekaj dni bo v svetovnih kinodvoranah premiera enega izmed najtežje pričakovanih filmov letošnjega leta Veliki Gatsby. Film ima veliko dodano vrednost tudi zaradi odlične glasbe, ki jo bomo lahko slišali v tej filmski uspešnici. Soundtrack oz. glasbo za film so med drugimi prispevala tudi tako zveneča imena, kot so Florence and The Machine, Lana Del Ray, The Bryan Ferry Orchestra, Beyoncé in Will.LAm. Film Veliki Gatsby so posneli po romanu Scotta F. Fitzgeralda, v glavnih vlogah pa najdemo vrhunske filmske igralce, kot so Leonardo DiCaprio, Carey Mulligan in Isla Fischer. Prvi singel s prihajajočega soundtracka bo skladba z naslovom Young and Beautiful, ki jo je posnela Lane Del Rey.
Se še spomnite velikih uspešnic, kot so Freedom, Everybody in There is a Party? Za vse tiste, ki ste odgovorili pritrdilno in so vam omenjene skladbe bile všeč, ponujamo dobro novico, saj se na svetovne glasbene odre vrača v 90. letih zelo popularen pevec, producent in plesalec DJ Bobo. Ponovni naskok na evropske glasbene lestvice bo poizkušal skupaj s pevcem Manu-Lom in s priredbo svoje prve velike uspešnice Somebody Dance with Me iz leta 1993. DJ Bobo, s pravim imenom Peter René Cipiriano Baumann, se je rodil 5. januarja 1968 v švicarskem mestecu Kölliken.
Pred dnevi je v Atlan-ti v 34. letu starosti umrl Chris Kelly, član v 90. zelo popularnega rap dvojca Kris Kross. Kelly, znan kot Mac Daddy, in Chris, znan kot Daddy Mac Smith, sta sestavljala rap duet Kriss Kross, ki se je proslavil leta 1992 s super hitom Jump. Kelly in Smith sta bila prepoznavna tudi zaradi svojega stila oblačenja, saj sta nosila vrečaste hlače, ki sta jih obrnila narobe. Lovci na
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	just give me a reason - PINK FT. NATE RUESS
2.	can't hold us - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FT. RAY DALTON
3.	stay - RIHANNA FT. MIKKY EKKO
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	get lucky - DAFT PUNK FT. PHARRELL WILLIAMS
2.	waiting all night - RUDIMENTAL FT. ELLA EYRE
3.	that power - WILL I AM FT. JUSTIN BIEBER
NEMČIJA
1.	just give me a reason - PINK FT. NATE RUESS
2.	let her go - PASSENGER
3.	can't hold us - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FT. RAY DALTON
To je to
http://images6.fanpop.com
Florence and The Machine
talente so ju odkrili v enem izmed trgovskih centrov v Atalanti, ko sta bila stara
komaj 13 let.
®®®
V novem videospotu Davida Bowieja za skladbo The Next Day se pojavlja slavni filmski igralec Gary Old-man. Spot so posneli 22. aprila v New Yorku, skladba The Next Day pa je že tretji singel z istoimenskega albuma tega legendarnega britanskega glasbenika. Naj spomnimo: v februarju je Bowie izdal videospot za skladbo The Stars (Are Out Tonight) v katerem je nastopilo še eno znano ime iz sedme umetnosti, britanska
igralka Tilda Swinton.
®@®
Odlična mlada škotska pevka Emeli Sande je na presenečenje mnogih s svojim debitantskim albumom Our Version of Events podrla več desetletij star rekord legendarne zasedbe The Beatles. Beatli so do letos ta rekord držali s svojim legendarnim debitantskim albumom Please Please Me, s katerim so bili 62 tednov zapored uvrščeni med najboljših deset v Veliki Britaniji. Emeli Sande, ki je pred nekaj več kot letom izdala že omenjeni album Our Version of Events, se je med najboljšim desetimi v Veliki Britaniji uspela obdržati kar 63 tednov. Na
albumu lahko slišimo velike uspešnice, kot so Read All about It, Next to Me in Beneath Your Beautiful.
Kanadska pevka Celine Dion je na veliko veselje mnogih pred dnevi objavila, da bo v septembru izdala svoj novi studijski album. Album bo nosil ime Water and Flame in bo že njen 25. tovrstni studijski izdelek. Vse skladbe na zgoščenki so posnete v angleškem jeziku, kar bo njen prvi »angleški« album po letu 2007, ko je izdala album Talking Chances. Producent nove plošče je znani Ego White, ki je znan predvsem po sodelovanju z zasedbo Florence and the Machine in pevko Adele. Eno izmed skladb na novi plošči je prispeval tudi popularni raper Ne-Yo. Celine Dion, s polnim imenom Céline Marie Claudette Dion, se je rodila 30. marca 1968. V dosedanji karieri je po celem svetu prodala že več kot 200 milijonov albumov, prav tako pa se lahko pohvali s številnimi najpomembnejšimi nagradami, med njimi sta tudi 2 oskarja in 7 glasbenih nagrad grammy. Ker pa se bliža Eurosong, naj ob koncu dodamo, da je Celine Dion leta 1988 na Eurosongu predstavljala Švico in zmagala s skladbo Ne partez pas sans moi.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Mnenja
Vsi imamo mnenja. Nenehno jih ustvarjamo, o tem ter o onem. Kar je sicer dobro, kaže, da imamo možgane. Vendar biti moramo pazljivi. Takšen pristop velja le v določenih okoliščinah; tej funkciji moramo zapisati limite. Zato se mi zdi precej neumno in včasih celo škodljivo, ko se karta ko, vsepovprek, opleta z raznimi parolami, kot na primer, kako čudovito je, da imamo vsi različna mnenja, ter podobne.
Takšne izjave, ko se dovoljkrat ponovijo, ponavljajo pa jih vsi kar naprej, ljudi sčasoma prepričajo, da je to res nekaj čudovitega in pozitivnega, da je ta različnost mnenj morebiti celo vrednota. Pa ni. Kajti velika večina ne razume, na kaj se takšna izjava lahko nanaša, kar pomeni, da jo implicirajo ter posplošijo na čisto vse. Kakorkoli se ideja morda zdi prijetna in prikladna, pa se moramo zavedati, da mnenja pravzaprav ne štejejo in da za resničnost niso pomembna.
Mnenje, recimo, lahko imamo o tistem stolu v dnevni sobi in meni se, na primer, lahko zdi lepši kot vam, vendar je to povsem subjektivna zadeva, ki z objektivno resničnostjo nima ničesar skupnega. Zato je tudi odveč praviti, da je resnic več in da ima vsak človek lahko svojo resnico. Resnica, če temu tako rečemo, je ena, kaj si pa sedem milijard ljudi misli o njej, pa je popolnoma nerelevantno.
Povsem nepomembno je, recimo, moje ali vaše mnenje o evoluciji, gravitaciji ali o tem, da Zemlja kroži okoli Sonca. To so pač dejstva, ki jih naši pogledi ne spreminjajo. Mnenja so lahko priročna pri razpravljanju o nekaterih družbenih in političnih vprašanjih, za ostalo pa moramo presojati dokaze ter jim na koncu tudi verjeti. Z mnenji namreč ne bomo nikamor prišli, saj je teh na svetu vsaj toliko, kolikor je ljudi, in teoretično je lahko vsako malce drugačno od drugega. Mnenja niso informacije, so kvečjemu posledica teh. Lahko si ga ustvarimo o nekaterih rečeh, druge pa moramo sprejeti in biti tiho. Tako pač je in mi lahko samo opazujemo. S tem mislim predvsem na dejstva oziroma resnice o našem vesolju. Nobene različnosti mnenj ne potrebujemo tukaj, nobenega diskurza ali glasovanja. Ravno zato se mi zdi tako neumno blebetati "ampak to je pač moje mnenje", kadar se s kom prerekam, recimo, o bogu. Je ali pa ga ni in to je to. Zaenkrat kaže, da ga ni. Absolutno brez kakršnekoli veze je v to vpletati mnenje. Mnenja dejstev ne spreminjajo; dejstva bi morala spreminjati naša mnenja. Zakoni termodinamike so in stojijo že tristo let. Torej, lahko jih sprejmemo in se s tem sprijaznimo, lahko pa imamo o energiji svoje mnenje in še naprej izumljamo perpetum mobile. Jasno pa je, katera zamisel je zares prosvetljena.
Matic Hriberšek
www.radio-ptuj.si
Le s t v i c
\ N A J y
1.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT. NATE
2.	mirrors - JUSTIN TIMBERLAKE
3.	let her go - PASSENGER
4.	when i was your man - BRUNO MARS
5.	stay - RIHANNA& MIKKY EKKO
6.	it's a beautiful day - MICHAEL BUBLE
7.	what about us - THE SATURDAY
8.	one way or another - ONE DIRECTION
9.	tangled up - CARO EMERALD
10.	sc
SPEAR ll. mi
& shout - WILL I AM
RITNEY
:le - HURTS
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 7. maja 2013
Kaj bomo danes jedli
TOREK
kisla juha iz svinjske krače (hamice), pražen krompir SREDA
carski praženec, solata, skutno zavitek ČETRTEK
goveji golaž, njoki, sladoledna kupa PETEK
pečeni ribji fileji, krompirjeva solata SOBOTA
testeninska solata s piščancem*, čokoladna rulada NEDELJA
čebulna juha, govedina na žaru**, ocvrt krompirček,
zelenjava
PONEDELJEK
hrenovke, špinača, pire krompir
*Testeninska solata s piščancem
Sestavine (za 2 osebi): 200 g testenin, 2 piščančja fi-leja, 1 kumara, 1 sladka rdeča paprika, pest češnjevih paradižnikov, pest rukole, 1 bela čebula, olivno olje, začimbe (sol, poper, začimbna mešanica za piščanca), 1/2 dl tekočega jogurta.
Testenine skuhamo in ohladimo. Pokapljamo jih z olivnim oljem, da se med ohlajanjem ne sprimejo, medtem pa na ogenj postavimo ponev, v katero damo nekaj olivnega olja. Prepražimo narezano čebulo, in ko postekleni, dodamo po želji začinjeno piščančje meso, narezano na kocke ali trakove. Vmes olupimo kumaro, jo po dolžini prepolovimo in jo narežemo, narežemo pa tudi češnjeve paradižnike in rdečo papriko (na trakove). Zelenjavo vmešamo k ohlajenim testeninam in dodamo še pest rukole. Ko se koščki piščanca s čebulo spe-čejo, počakamo, da se ohladijo, nato pa dodamo testeninski solati, ki ji prilijemo še pol decilitra lahkega jogurta, ki smo ga prej malce popoprali.
**Govedina na žaru
Sestavine: 900 g govejega fileja, 2 žlici olivnega olja, sol, poprova mešanica.
Goveji file temeljito očistimo, potem pa razkosamo na 4 biftke. Biftek pred pripravo pokapljamo z (olivnim) oljem in po obeh straneh obložimo z na kolesca narezano čebulo. Stoji naj 10 minut, nato pa čebulo odstranimo. Biftke položimo na žar; po vsaki strani jih pečemo 1 do 5 minut (obrnemo ga, ko se na zgornji strani pojavijo drobne kapljice krvi). Nazadnje jih začinimo s soljo in s poprovo mešanico ter pustimo počivati kakšno minuto, da se sokovi enakomerno razporedijo po mesu.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Goved iinTai natzar.u
SESTAVIL
EDI KLASINC
GORA JUŽNO OD PLEŠIVCA
Štajerski TEDNIK
UREJANJE CVETIC V SKUPKE
NAŠA ARHEOLOGI-NJA (IVA)
GLAVNO MESTO RUSIJE
TEMNO RDEČE VINO S HVARA
RANOCELNIK
TROPSKA SMOLA
VAS NA PODNOŽJU MACLJA
Smeh ni greh
VRV
V hotelu se je pri receptorju oglasil nov gost s kovčkom v eni in dolgo vrvjo v drugi roki in zaprosil za sobo. Receptor je začudeno pogledal vrv v gostovi roki in ga radovedno vprašal, čemu potrebuje vrv. »Veste,« je rekel gost, »kadar prenočujem v hotelu, imam vrv vedno s seboj. Če pride do požara, se lahko skozi okno rešim na prosto.«
»Oprostite,« je po krajšem razmisleku rekel receptor, »gostom, ki imajo s seboj vrvi, računamo najem sobe vnaprej!«
»Kaj takega?!« je dejal turist, nato pa pobožal svojega pudla, ki je ležal pod mizo in rekel: »Tudi moj pudel je bil nekoč bernardinec.«
ČISTO
»V vaši restavraciji imate pa res vse čisto!« je rekel gost natakarju. »Hvala za kompliment!« je rekel natakar. »Kako ste pa to ugotovili?«
»Vsa hrana in pijača ima vonj po čistilih!«
MUHI
»Natakar, v moji juhi se bojujeta dve muhi!«
»Kaj pa ste pričakovali za pet evrov? Bikoborbo?«
ZGODOVINA
Turist se je usedel na vrt restavracije in naročil kosilo. Natakar, ki je sprejel naročilo, mu je dejal: »Ali vam je znano, da je naš šef strežbe nekdanji kozaški stotnik?«
»Ne, tega pa nisem vedel.« »Pa vam je znano, da je moj kolega, ki streže tamle, bivši ruski knez?«
»Ne, tudi tega nisem vedel.« »Pa tudi naša snažilka stranišč ni kar tako. Ona je zadnja vnukinja ruskega carja.«
TOPLO PIVO
Moški je v gostilni naročil vrček piva. Ko mu ga je natakar prinesel, ga je pokusil in ugotovil: »Tega piva ne morem piti! Preto-plo je!«
»Zamižite in spijte v dušku!« mu je svetoval natakar. Moški je zamižal, popil vsebino vrčka in natakarju na točilni pult položil en evro.
»To je vendar premalo!« je rekel natakar.
»Zamižite in pospravite v blagajno!« mu je rekel moški in odšel iz gostilne.
BIOLOGIJA
»Natakar, kaj pa je tole, kar plava v moji juhi?«
»Ne vem. Žal se za biologijo nikoli nisem preveč zanimal.«
NAŠ KITARIST (OTMAR)
JOPA, JOPIČ
DNEVNI METULJ
CIRKUŠKA UMETNICA
OSNOVNO ŽIVILO
OTON POLIČ
PLEZALNA VRV (11 mm)
PELOD
SAMORODNA VINSKA TRTA
OMELO Z RESAMI
KMETIJSKO VOZILO
MEČA
KRAJ V POSAVINI
KOVINSKI LIVARSKI KALUP
NAŠA GORA
PLATINA
ŠPORTNI ČOLN
POVZROČENA ŠKODA
LOJZE BRIŠKI
SLAVKO AVSENIK
KESANJE
IT. IGRALKA (SOPHIA)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VRBOVA PIŠČAL
RADO NAKRST
KATALOŠKI ZAPIS O PUBLIKACIJI
PRVOTNA DOMOVINA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
GLAVNATA SOLATA
TEKOČINA V ŽILAH
OTOK NA JADRANU
IRSKI BRINOVEC
SULEC (LJUDSKO)
SNETJE SADEŽA Z VEJE
ODSEV, ODSIJ
DOKTOR
VEČERNA ZABAVA S PLESOM
NIKELJ
RISALNO PERO
POGAČA IZ AJDOVEGA TESTA
ŠPORTNA VETROVKA S KAPUCO
DELEC MATERIJE
DUBROVNI-
ŠKA JADRNICA
BRENKALNO GLASBILO
Foto: ASV
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARTENJAK = slovenski kartist, državni prvak 1976 (Otmar), ELEMI = tropska smola, KARAKA = dubrovniška jadrnica, KLAMA = nerodnež, LEDEJA = meča, ledja, MORIBANA = urejanje cvetic v skupke, OPALE = naselje pri Žireh, RAVT = večerna zabava s plesom.
■oie}^ 'e>ieje>i 'JUBA^ '^oioue '^aupfe
'sjpai 'y\oi Tospo 'alueSnn 's|A 'eujAoiuopoid 'dio 'u>| 'uaio"| 'sa>i '\/s '91 'ki 'e>ueuede~| 'en^o^ 'jop^eji 'dorn 'e|eqez| 'e^sfeua 'euequow 'o|uoao§ 'ewe^ 'jauos 'a|edo 'zaio|/\| :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 a3hs3d
torek m 7. maja 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da se ob vsesplošni poplavi strank v naši mali državi pripravljajo še na ustanovitev vsaj dveh novih; trenutni trendi in namigi kažejo, da bosta revolucionarni in za sedaj bolj levo usmerjeni. Kako bo po naslednjih volitvah, pa bomo še videli.
... da je tudi narava verjetno spoznala, da v občinah Spodnjega Podravja več ne premorejo denarja za opravljanje zimske službe, saj nam je minuli konec tedna prizanesla vsaj z obilno točo, ki so jo na avtocestah morali kar trikrat plužili.
... da so v parku ob Dravi v najstarejšem mestu pred kratkim namestili nove luči, a so jih že naslednji dan pokradli. Mestna oblast se upravičeno huduje, še posebej zato, ker so vzdrževalci isti dan porezali tudi živo mejo, a zelenega odpada lopovi niso hoteli odnesti. Kaj češ, pač nima velike uporabne vrednosti.
... da imajo v neki zelo halo-ški občini zadržke in dvome v nov sistem pobiranja smeti. V drugih občinah pa si tega še vedno ne upajo priznati.
. da so bili v štetrntalski občini nekaj dni brez prvega moža, saj je bil na obisku v pobrateni hrvaški obmorski občini, pa tega nekateri še opazili niso.
... da v neki haloški občini baje zelo uspešno podirajo tudi ženske. Da ne bo dvoumnosti: ženske podirajo drevesa.
... da so šterntalski žogobr-carji brez težav pridobil licenco za nastopanje v 1. ligi tudi za naslednjo sezono. Sedaj morajo to le še potrditi na igrišču in si zagotoviti obstanek.
Vidi se ...
... da zlobni jeziki včasih vendarle preveč opletajo, pričujoča fotografija dokazuje, da so govorice o tem, da v vodstvu območne gasilske zveze nimajo veliko dela, navadna laž.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna m Bralci fotografirajo
Foto: Jože Jurc
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-te-dnik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat objavljamo fotografijo, ki jo je poslal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic, pod njo pa zapisal: »Uvoženo iz Madžarske, ker v Sloveniji revežev primanjkuje.«
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 13. 5. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Urška Murko, Hajdina.
Iskrice
www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
				5	6			4
			2					e
7	6	2		1				S
	S	7	1		8	e	4	
8	5						7	2
	4	1	5		2	S	6	
6				e		8	S	7
1					S			
4			6	8				
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€€€	O
Bik	VV	©	€€	OOO
Dvojčka	VVV	©©	€	OO
Rai	V	©©©	€€	O
Lev	VVV	©	€€	OOO
Devica	V	©©©	€€€	O
Tehtnica	VV	©©	€	OOO
Škorpijon	V	©©©	€€	OOO
Strelec	VV	©©©	€	OO
Kozorog	VVV	©©	€	OOO
Vodnar	VV	©©©	€€	O
Ribi	VVV	©	€€€	O
(Vir: www.pregovor.com)
»Ženske igrajo šah slabše od moških, ker je treba pet ur molčati.« Vasilij Smislov
»Humor je rešilni pas za plavanje po reki življenja.« Wilhelm
Raabe
»Humorist je hudo zlovoljen človek.« Jules Renard
»Satirik je kirurg - humorist fizioterapevt.« Žarko Petan
»Če vidimo luč na koncu predora, je to lučprihajajočega vlaka.« Robert Lowell
»Značilno čustvo za filozofa je: biti presenečen.« Platon
»Filozofirati pomeni naučiti se umreti.« Michel Eyquem de Montaigne
»Vsafilozofija je kot drevo, katerega korenine so metafizika...«
René Descartes
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: VROČA LINIJA
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 7. do 13. maja 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka -dobro, 3 znaki - odlično
m		r® H ■■ Irn^Ž V|
(2,6,4,1,5,3,7)		
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 7. maja 2013
Gorišnica • Obudili šolsko dramsko skupino Ormož • Kampanja Pozor(!)ni za okolje
Popestrili so šolo
Na osnovni šoli Gorišnica so veseli novega, posebnega in omembe vrednega dogodka šolskega leta 2012/2013: po več kot desetih letih je pod mentorstvom učiteljice Mateje Matjašič zaživela šolska dramska skupina in se v minulem mesecu večkrat predstavila na domačem, pa tudi na okoliških odrih.
Zmaga za Gimnazijo Ormož
V Gimnaziji Ormož so te dni proslavljali, saj so njihovi dijaki postali skupni zmagovalci v kampanji Pozor(!)ni za okolje. Nosilec akcije je družba Goodyear Dun-lop Sava Tires, proizvodnja pnevmatik, zasnovana pa je z namenom osveščanja mladih o pomenu skrbi za čisto okolje. Kampanja temelji na partnerstvu različnih institucij, ki skupaj snujejo in izvajajo aktivnosti v projektu.
Mladi igralci OS Gorišnica z mentorico Matejo Matjašič
Projekt Popestrimo šolo, ki ga OŠ Gorišnica izvaja že drugo šolsko leto, je učenkam in učencem prinesel kar nekaj novih aktivnosti, ki se izvajajo pred poukom ali po njem; med njimi je tudi dramski krožek. Dolgoletna gledališka tradicija, ki jo nosi Gorišnica, je z omenjenim projektom po dolgih letih na pobudo Mateje Matja-šič zaživela tudi med domačimi osnovnošolci.
16 učenk in učencev 6. in 7. razreda se je dvakrat tedensko v popoldanskem času srečevalo, družilo in pridno delalo ter po približno treh mesecih pripravilo otroško gledališko igro v treh dejanjih z naslovom Štiri afne in Andrejka avtorice Jasne
Markuš. Z omenjeno igro se je dramska skupina pod imenom »Stopimo iz zakulisja!« premi-erno predstavila učencem domače šole 22. marca, zatem pa nastopila še na dveh srečanjih otroških gledaliških skupin: prvič 26. marca v Juršincih, kjer se je udeležila območnega srečanja otroških gledaliških skupin, ki ga je organiziral JSKD Ptuj, drugič pa 11. aprila v Ljubljani, kjer je v Pionirskem domu na mednarodnem nivoju potekal t. i. 11. festival otroških gledaliških sanj.
V nedeljo, 28. aprila, pa so se mladi nadebudni gorišniški igralci predstavili še svojim staršem in občanom Občine Gorišnica. V domači občinski
dvorani so zaporedoma odigrali dve ponovitvi. Ker sta omenjeni uprizoritvi v letošnjem šolskem letu bili zadnji, so mladi igralci za sodelovanje in dobro odigrane predstave dobili pohvale in knjižne nagrade.
Mentorica Mateja Matjašič se je v imenu celotne dramske skupine na omenjeni prireditvi zahvalila tudi svojim sodelavcem, ki so pomagali pri nastanku in izvedbah posameznih ponovitev. Tako igralci kot tudi njihova mentorica so poželi bučen aplavz in številne pohvale, za katere pravijo, da so jim dale vzpodbudo in nov elan za delo v prihodnje.
Mateja Matjašič
Foto: arhiv Gimnazije Ormož
EKO frendi so Lea Rajh (z leve), Špela Pleh, Špela Perner, Ludvik Luci in mentorica Vesna Pintaric.
Jeruzalem • Prvomajski pohodi po okolici
Letos na Dvorcu številne poroke
Ob 1. maju je bilo v Dvorcu Jeruzalem po zatišju zimske sezone spet živahno in veselo. Tja so se stekale poti številnih pohodnikov, ki jih je od doma zvabilo lepo, kar poletno vreme.
V kampanjo se vključujejo srednje šole, ki so bile izbrane na natečaju iz vseh slovenskih regij, in institucije iz vrst komunalnih podjetij ter zdravstvenih in nevladnih organizacij. Začela se je v šolskem letu 2010/11, letos pa je vanjo vključenih že 36 partnerskih organizacij in več kot 10.000 dijakov iz vse Slovenije. Šole so v tem šolskem letu tekmovanje začele novembra, razdeljeno pa je na dva sklopa: srednje šole gorenjske regije so tekmovale v ločenem zbiranju odpadkov, srednje šole ostalih regij pa so se pomerile v izvajanju svojih načrtov za zmanjšanje količine odpadkov na posamezni šoli. V ta namen so med drugim uredile tudi EKOkotičke, kjer predstavljajo teme, povezane z okoljevar-stvom, mlade pa na zanimiv in inovativen način opozarjajo na pomen odgovornega rav-
nanja z okoljem. Eden izmed glavnih ciljev kampanje je namreč vzpodbujanje zanimanja za to tematiko med mladimi in osveščanje srednješolcev, ki sicer veljajo za eno najzahtevnejših ciljnih skupin, saj že imajo izoblikovana menja in stališča, na katera je težko vplivati.
Delo po šolah je budno spremljala EKOmisija in na koncu objavila takšne rezultate: najvestneje je odpadke ločevala Gimnazija Jesenice, najučinkoviteje je načrt šole za zmanjševanje količine odpadkov izvajala Gimnazija Ormož, prva nagrada za vsebinsko, kreativno in poglobljeno najboljše urejanje EKOkotička pa je pripadala Šolskemu centru Slovenj Gradec.
Gimnazija Ormož je zmagala v konkurenci 12 srednjih šol, ki so se na novo pridružile kampanji in so tekmovale v izpolnjevanju svojega načrta,
ki so ga opredelile v prijavi k projektu in v katerem so si zadali cilje in način za izboljšanje ločevanja ter ravnanja z odpadki na šoli. Na ta način so med dijaki spodbujali ne samo zmanjševanje odpadkov, ampak tudi ločevanje in ponovno uporabo odpadkov. Poleg tega je Gimnazija Ormož pri urejanju EKOkotičkov med 23 srednjimi šolami dosegla 2. mesto.
Za urejanje EKOkotička so na ormoški gimnaziji skrbeli EKOfrendi Lea Rajh, Špela Pleh, Špela Perner in Ludvik Luci, ambasadorji kampanje pod mentorstvom Vesne Pin-taric. Skupaj s predstavnikom Komunalnega podjetja Ormož Ludvikom Hriberškom se bodo sredi maja udeležili še skupnega zaključnega dogodka v Ljubljani, kjer bodo prevzeli zasluženo nagrado.
Viki Ivanuša
Na Jeruzalemu pa jim je poleg lepega razgleda, odlične kulinarične in vinske ponudbe k dobremu razpoloženju pripomogla tudi tamburaška skupina Pika poka iz Velike Nedelja.
Po številnih zapletih okrog upraviteljstva Dvorca Jeruzalem ga od februarja spet upravlja IGD Holermuos. Odprt je vse dni v tednu in bo goste poskušal pritegniti z odlično kuhinjo, saj so kuhalnico zaupali priznanemu kuharskemu mojstru Vla-du Pignarju. Kuhinja obratuje ob petkih, sobotah in nedeljah, za najavljene družbe pa po naročilu vsak dan. Vlado Pignar uživa v kulinaričnih dogodkih in je vihtel kuhalnico že marsikje. Lokacija na Jeruzalemu mu je od nekdaj pri srcu in pravi, da se veseli ponovnega sodelovanja. Pripravljal bo predvsem tradicionalne domače jedi s sodobnim pridihom. Ob 1. maju je pripravil pohodniško malico, sestavljeno iz ajdove kaše z zelenjavo in jurčki, da pa bi po-hodniki zmogli vse izzive, pa je dodal še piščančji file. V Dvorcu
je mogoče piti predvsem vina P&F Ormož in Ljutomer ter hišno vino s posestva Lesjak, Davorin Lesjak, direktor IGD Holermuos pa si želi, da bi lahko ponujali vse pomembnejše vinogradnike tega območja.
Dvorec Jeruzalem po novem vodi Iris Balažič, ki meni, da objekt z 10 sobami, konferenčno dvorano, manjšo in večjo restavracijo in teraso lahko nagovori širok krog potencialnih gostov. Vedno bolj so na dvorcu priljubljene poroke, za katere organi-
zirajo vse, vključno s cerkvenim obredom v bližnji cerkvi in civilno poroko v parku Dvorca. Za letošnjo poročno sezono imajo napovedanih že osem porok, vsakodnevno pa se napovedujejo še drugi dogodki, kot so rojstni dnevi ter druge družinske in poslovne prireditve.
Poleg domačih gostov na najprestižnejšo lokacijo ljuto-mersko-ormoških goric radi pridejo tudi gostje iz Avstrije in Madžarske.
Viki Ivanuša
Ptuj • Koncert harfistk z Dunaja
Dunajske harfe
V sredo, 8. maja, ob 19.30 bodo refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju napolnili zvoki enega najnežnejših glasbil - harfe, saj bomo lahko prisluhnili Dunajskim Harfam, koncertu študentk razreda harfe z zasebne univerze Konservatorium Wien Privatuniversitaet z Dunaja.
Foto: Viki Ivanuša
1. maja so se v Dvorcu Jeruzalem ustavljali številni pohodniki, ki jim je dobrodošlico zaželela tamburaška skupina Pika poka.
V okviru Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju že peto leto uspešno deluje oddelek za harfo pod mentorskim vodstvom Tine Žerdin, mag. art. Harfistka Tina Žerdin se kot diplomantka dunajske Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost še naprej izobražuje na Dunaju, kjer tudi redno koncertira, igra kot solo har-fistka v Dunajskem komornem orkestru in orkestru Wiener Akademie ter sodeluje s številnimi drugimi zasedbami, snema za ORF...; skratka, močno je vpeta v dunajsko
glasbeno dogajanje. Letos na pobudo prof. Tine Žerdin gostujejo na Ptuju dunajske študentke razreda harfe zasebne univerze Konservatorium Wien Privatuniversitaet pod mentorstvom prof. Gabriele Mossyrsch. Harfistke Miriam Adefris, Magdalena Kasseroller, Shushan Manukyan, Maria-
Theresia Trefny bodo na Ptuju izvedle program za solo harfo iz klasične zakladnice literature za harfo.
Spoštovani, prisrčno vabljeni na koncert dunajskih študentk harfe v sredo, 8. maja, ob 19.30 v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju.
N.Č.Š.
torek • 7. maja 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 7. maja
18:00
19:00
Studenice, samostan: predavanje Gorazda Mauerja Rastline naših
vrtov in parkov, Društvo kmetic Studenice
Ptuj, Mestni kino: Filmski teden Evrope 2013: Še eno leto
Sreda, 8. maja
18:00 Ptuj, Narodni dom: volilni občni zbor DPD Svoboda Ptuj 19:00 Ptuj, Mestni kino: Filmski teden Evrope 2013: Tabu 19:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Dunajske harfe - koncert študentk razreda harfe
Četrtek, 9. maja
08:30 Videm, OŠ: predtekmovanje otroške varnostne olimpiade 11:00 Ptuj, razstavišče Stari zapori: odprtje razstave Da se ne pozabi, PM
Ptuj-Ormož in Združenje žrtev okupatorjev 1941-1945 17:00 Ptuj, Miheličeva galerija: Odeto v pozabo, predavanje Andreja Mag-
diča o varovanju kulturne dediščine 18:30 Ptuj, galerija Magistrat: odprtje razstave ob 60-letnici delovanja
Komornega moškega zbora Ptuj 18:30 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: odprtje razstave Pojdite na goro - 60 let
planinstva Simona Petroviča 19:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: odprtje razstave Alje Košar Grafike in risbe 20:00 Ptuj, Mestni kino: Filmski teden Evrope 2013: izbor kratkih irskih filmov
Mestni kino Ptuj
Filmski tedenEvrope:
torek, 7. maj: Še eno leto; sreda, 8. maj: Tabu; četrtek, 9. maj: izbor kratkih
irskih filmov Redni program:
petek, 10., sobota, 11., in nedelja, 12. maj: 17:00 Jack, morilec velikanov;
19:00 Srečen za umret; 21:00 Django brez okovov; sobota, 11. maj, ob 10:00: Kino vrtiček, film Rumeni slon na obisku ter filmska
delavnica in ustvarjalnica Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
10.5.2013
ob 20. uri
ob 19. uri bo glasbena maša v cerkvi sv, Jurija na Ptuju
«P
dobrodelni koncertza Malawi
Z roko v rokiza mir
Prostovoljni prispevki so namenjeni za potrebe zdravstvene oskrbe Malawija
Brezplačna objava
S f	Televizija
Skupnih Internih Programov
M
00:00 Video strani
8:00 Revija odraslih pevskih zborov 1. del
9:15 Polka in Majolka 10:15 LHrip iz Ormoža 11:10 Ljudski pevci se predstavijo 13:00 Vldeo strani 18:00 Ujemi sanje 19:30 Glasbene novičke z Ingrld 20:00 NI vse pust-AFS Študent 21:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Kronika iz občine Hajdina 9:30 Pravilna vzgoja rastlin z Mišo Pušenjak 10:00 Revija odraslih pevskih zborov 2. del 11:30 Oddaja ŠKL 12:30 Video strani
18:00 Revija otroških pevskih zborov 1. del 20:00 Koncert vokalne skupine Snežet 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Vldeo strani
00:00 Video strani
8:00 Veseloigra -Ta veseli dan-hrek se ženi
9:15 Glasbena oddaja 10:30 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Oddaja Iz preteklosti 19:40 Ptujska kronika 20:00 Revija otroških pevskih zborov 2. del 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
Uredništvo: tel.:02 754 00 30
Marketing tel.: 02 780 69 90 www.siptv.si
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tut obletu www.radio-ptuj.si
Ne bomo tožili, ker si odšla, hvaležni smo, da si bila.
ZAHVALA Marija Terbuc
ORMOŠKA CESTA 53, PTUJ
Iskrena hvala vsem dragim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam od vsega začetka njene bolezni kakorkoli pomagali in nas bodrili, jo pospremili k počitku, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za maše. Zahvaljujemo se duhovniku, govorniku, pevcem, godbeniku, DU Budina-Brstje in Javnim službam Ptuj. Posebna zahvala dr. Vidoviču in ostalemu osebju UKC Maribor, osebju IO Ljubljana in osebju Splošne bolnišnice Ptuj.
Z žalostjo: hčerka Jelka in sin Jani z družinama
Mali oglasi
STORITVE

Ik-L»
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www. roletarstvo-arnus.si /info@role-tarstvo.arnus.si.
PAINTBALL PIKNIK. Imate vsak dan polno obveznosti - sprostite se ob igri adrenalina ter okusite nepozabno zabavo! Tel. 031 594 458, Dušan.
KMETIJSTVO
PRODAM ladijski pod, opaž, brune. Možna dostava. Gsm 051 890 761. NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska
Gora._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena.
Telefon 051 667 170._
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAM drva, bukova, ugodno (debelo cepana in v hlodih) ter možnost razreza in dostave. Tel. 051
632 814._
NESNICE, rjave, 19-tedenske, tik pred nesnostjo, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246._
PRODAM suhe hrastove deske, mo-stnice, bočno traktorsko koso BCS - dupleks, 2,30 m, hidravlični dvig kose, ajdo za seme ali mlin sorte darja, ovce z mladiči ali brez njih. Tel. 02 764 58 21 ali 051 682 055.
VSÄK ČETRTEK ©11®. URI
PREDLOGI ZA MESEC MAJ
novEisra
7 T®^
1 SLOVENSKIH FOLIC IN VALČKOV
1.	GENIJALCI - Tam na vasi
2.	NATAUJA K0LŠEK ■ Rada bi te pocukala
3.	WERNER-Križ na duši
4.	NEJC KASTELIC - Adijo pamet
5.	ŠPELA GROŠELJ - Češnja na torti
6.	OBVEZNA SMER & ANITA KRALJ - Tako lahko je reči ljubim te
7.	BOŠTJAN KONEČNIK-Oto
Zmagovalsc mBsaca APRILA: REBEKA DREMELJ - Fantje izpad Triglava Še eno možnost v MAJU imajo: GENIJALCI - Tam na vasi
1.PEGAZ-Jaz	sem taka
2.	ZLATI DEČKI-Na nebu lep oblak
3.	EKART- Kam odšle so veselice
4.	NARCIS-Šopek želja
5.	OKROGLI MUZIKANTJE - Francoski poljubček
6.	UNIKAT-Srce ne razume
7.	SLOVENSKI ZVOKI - Pozno v noč
Zmagovalec meseca APRILA: Ans. ROKA ŽLINDRE - Honey bunny Šb eno možnost v MAJU imajo: PEGAZ - Jaz sam taka_
-S<---------------------
SLOVENSKIH POP 7 TOP
Glasujem za:_
7 SLOVENSKIH POLK IN VALÖKOV
Glasujem za:.
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: me6a marketing d.o.o., p p. 13. 228b Hajdina
Kako je prazen dom,
dvorišče naše.
Oko zaman te išče,
ni več tvojega nasmeha,
le trud in delo tvojih pridnih rok
v spominu nam ostaja.
V SPOMIN
5. maja je minilo 5 let, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica
Anica Krajnc
Z ZAGREBŠKE C. 104
V naših mislih in srcih živiš z nami. Hvala vsem, ki se je spominjate.
Vsi tvoji najdražji
PRODAM telico simentalko, brejo 6,5 meseca, pašno, težko 580 kg, ali menjam za teličke simentalke ali
bikce. Tel. 031 840 282._
PRODAM telico, brejo devet mesecev, simentalko, ali menjam za jalovo kravo ali telico ter kupim jalovo kravo ali telico. Tel. 041 263 537.
PRODAM drva, bukova, ugodno (debelo cepana) in v hlodih ter možnost razreza in dostave. Tel. 051
632 814._
PRODAM traktor Paskvali-Vinkovič.
Tel. 031 56 88 81._
PURANE in purice, 5-kilogramske, za nadaljnjo rejo, po akcijski ceni 15 € za žival, prodam. Možna tudi dostava. Tel. 02 688 13 81 ali 040
531 246. Rešek, Starše 23._
NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek,
Starše 23._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NEPREMIČNINE
PRODAM več apartmanov v velikosti od 40 do 65 m2, otok Murter - Tisno, 30 metrov od morja, cena cca 2.500 €/m2, telefon 00385 98
33 61 40._
PRODAM dvosobno obnovljeno stanovanje v tretjem nadstropju na Ptuju. Tel. 031 742 338.
DOM-STANOVANJE
NA MIRNI lokaciji na Ptuju prodamo enosobno, 38 m2 veliko, opremljeno stanovanje, po ceni cca. 38.000 €. Gsm 070 853 313. V NAJEM DAJEM dvosobno stanovanje (lahko je manjši poslovni prostor, npr. frizerski salon), eno trosobno in eno štirisobno stanovanje, delo opremljeno, lokacija Bukovci ob glavni cesti, vsa stanovanja so brez stopnic in imajo garaže. Tel.
040 213 122._
VIR PRI ZADRU, oddam dvosobni apartma za štiri osebe, pred sezono, v sezoni in po sezoni, oddaljenost od morja cca. 150 m. Tel. 031 742 714.
CS^Sj AVTOMOBILI P.R.& AVTO Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
-NOVA VOZILA FORD
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL
-	KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENAe OPR.
FILIPIČ 1
FORD
DAEWOO LAHOS 1.S SERVO, 4 VRATA	1999	640,00	CEIIIF. ZAKL, EL POMIK SIEIXL	SV. ZELiNA KOV.
FORD CMAX 1.S H VCT, SLO	2001	7.790,00	AVTJOIMA, AIM, MEGL	SREBRNA KOV.
FORD HESTA TITANIUM 1.251, S VRAT,SLO	2012	10.905,00	RAZST.VOZILO, TiMPOHAT	HOT MAGEHTA KOV.
FORD FOCUS l.f KARAVAN	2007	6.980,00	1.LAST., 4 ZIM.GJME NA PLAT.	SREBRNA KOV.
FORD FUSION I.SI6V STYli	2007	5.550,00	ALU PLAT., MEGL, AVT.KLMA	SV.MODRA KOV.
FORD GALAXY 2D TDCI TREND, SLO	2010	15.490,00	7 SED, AVT.KLMA, ALU PLAT.	SREBRNA KOV.
FORD KA 1.2 TITANIUM	2010	7.990,00	ALU PLAT., MEGL, AVT.KLMA	ČRNA KOV. 2 RDEČO
FORD MONDE01.1,4 VHATA	2001	1.990,00	KLIMA, MEGL, EL POMIK STEKEL	TEMNO SIVA KOV.
HIRDSMAX TITANIUM 2.9, SLO	2009	9.990,00	PAHOR. STREHA, 1.IAST.	SREBRNA KOV.
HONDA ACCORD Z.D 5 VRAT	1999	1.990,00	RAVIGACUA. USNJE, ALU PLAT.	ČRNA
OPEL ASTRA 1419VGI.4VRATA	1999	1.970,00	ELPOMIK STEKEL, DAU.CEKTR2.	BORDO RDEČA KOV.
PEUGEOT 1091.15VRAT, POPART	2002	1390,00	ELPOMIK STEKEL, CBKIRZAKL	ZLATA KOV.
RENAULT CU014 RT. S VRAT	1999	990,00	ALUPLAT, ELP0HKS1EKE1, R+CD	BORDO RDEČA KOV.
RENAULTMEGAHE 1.5DD,5VRAT	2004	3.190,00	ELPAKET,KUMA,MEGLENKE	SREBRNAKOV.
VW PASSAT 1.9 THI KARAVAN. SLO	2004	5.790,00	SSTOP.MENJ.TEMPOMAT	SV. MODRA KOV..
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
Stojnci • Florijanova nedelja v znamenju gasilstva
Proslavili 20. obletnico postavitve spomenika svojemu zavetniku
Na florijanovo nedeljo, 5. maja, so v Stojncih množično proslavili 20. obletnico postavitve spomenika sv. Florijanu, ki so ga s skupnimi močmi zgradili leta 1993 pred tamkajšnjim gasilskim domom in ga ob jubileju v celoti obnovili.
Muhasto pomladno vreme z dežjem je sicer tradicionalno gasilsko praznovanje nekoliko okrnilo, saj so se organizatorji, člani PGD Stojnci, kjer letos slavijo 90 let humanega delovanja, morali odreči vsakoletni gasilski paradi na prostem. Zato pa je bilo toliko bolj množično in prijetno v gasilskem domu, kjer so po kulturnem programu in nagovorih v čast sv. Florijanu pripravili sveto mašo z blagoslovom gasilcev in gasilskih vozil.
Spomine na pričetek aktivnosti in na postavitev spomenika je obudil idejni vodja te akcije Mirko Janžekovič, ki je poudaril, da gasilci ne skrbijo le za požarno varnost, za pomoč ob požarih, poplavah in drugih nesrečah, ampak tudi za redno izobraževanje svojih članov ter za družabno življenje po vaseh. Ob obujanju spominov na pričetek aktivnosti za postavitev spomenika pa je dejal: »Ko je leta 1992 naš gasilski aktivist Ivan Golob, ki je veliko vozil po Sloveniji, opazil, da so ponekod že postavili kipce zavetniku gasilcev sv. Florijanu, je predlagal, da bi ga postavili tudi v našem občinskem poveljstvu v Markov-cih, kjer bi se ob vsakoletnem godu našega zavetnika zbrali vsi gasilci in proslavili svoj praznik - dan brez vseh gasilskih obveznosti. Kmalu smo sprejeli sklep, da postavimo spomenik sv. Florijanu pred gasilskim domom v Stojncih. Ker sem bil tedaj predsednik PGD Stojnci, je največje breme padlo name. Konkretne aktivnosti pa sva nadaljevala s pomočjo tedanjega poveljnika občinskega poveljstva Ivana Liponika. Najprej smo pridobili mnenja in dovoljenja tedanje KS Markovci ter župnije Markovci, nato pa je prišlo na vrsto domače PGD, oziroma celotna vas Stojnci, saj smo stopili skupaj in akcijo uspešno pripeljali do kon-
Foto: M. Ozmec
Pobudnika za postavitev spomenika sv. Florijanu ob gasilskem domu v Stojncih sta bila Ivan Golob (levo) in Mirko Janžekovič.
ca. Idejni načrt spomenika je narisal župnik iz Malečnika, pri praktični izvedbi gradnje stebra za spomenik pa sta bila glavna mojstra Janez Mezna-rič starejši ter Franc Bratec, ki so jima po svojih močeh pomagali naši gasilci in vaščani. Ko je steber stal, je manjkal le še kip, nalogo za njegovo nabavo pa sva prevzela s tedanjim poveljnikom Janezom Meznaričem. Obiskala sva mnoge kraje in razne prodajalne, po nekaj sto kilometrih pa nama je uspelo, da sva kip sv. Florijana našla šele v Novem Marofu v sosednji Hrvaški. Potem ga je bilo treba le še kupiti ter prepeljati prek meje v Stojnce, in ko smo storili še to, je bil kip kmalu na vrhu betonskega stebra. Vse to nam je uspelo, ker smo stopili skupaj, za pomoč pa smo
hvaležni tudi sponzorjem in donatorjem."
V imenu domačega prostovoljnega gasilskega društva je številnim uniformiranim gasilcem iz celotne občine Mar-kovci in okoliških društev ter gostom zaželel dobrodošlico Dejan Zemljarič, predsednik PGD Stojnci. Poudaril je, da se v gasilskem društvu vsako leto veselijo praznovanja v čast zavetniku gasilstva, letos pa je praznovanje še posebej slovesno, saj obeležujejo 20 let, odkar so na pobudo domačina Mirka Janžekoviča in Ivana Goloba ob gasilskem domu postavili spomenik sv. Florijanu. Zanj redno skrbijo,
ob 10-letnici so ga obnovili prvič, ob letošnjem jubileju pa so ga v celoti obnovili že drugič. Vsem gasilcem je ob jubileju in florijanovi nedelji čestital župan občine Mar-kovci Milan Gabrovec, ki je izpostavil pomembno vlogo gasilcev tako pri zagotavljanju požarnega varstva, kot pri realizaciji družbenega dogajanja v posameznih vaseh, posebno zahvalo pa je namenil vsem, ki so pomagali pri odpravi posledic lasnih jesenskih poplav, ki so prizadele tudi krajane okoliških vasi. Poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Milan Majer je poudaril, da dajejo v občini Markovci gasilstvu velik pomen vse od ustanovitve samostojne občine, poleg redne skrbi za razvoj požarnega varstva so v tem času zgradili dva vaško-gasilska domova, letos pa bodo svečano predali namenu še dve gasilski vozili v PGD Stojnci in PGD Markovci. O bogati tradiciji gasilstva, o neprecenljivem humanitarnem delu in aktivnostih, ki so tudi pomemben prispevek pri razvoju posameznih vasi v občini je govoril regijski poveljnik gasilskih enot Janez
Liponik, ki je opozoril tudi na skorajšnji 16. kongres gasilske zveze Slovenije, posebno zahvalo pa je izrekel pobudnikoma za prvo postavitev spomenika sv. Florijanu v občini, Mirku Janžekoviču in Ivanu Golobu. Sicer pa so ob 20-le-tnici postavitve spomenika izročili spominska priznanja vsem, ki so prispevali k njegovi postavitvi in prispevali k razvoju gasilstva v občini. Čestitkam pa sta se pridružila tudi Markovski in završki župnik Janez Maučec in Jože Pasičnjak, ki sta v čas zavetniku gasilstva darovala sveto mašo ter nato vse gasilce tudi blagoslovila. S kulturnim programom so slavje popestrili člani godbe na pihala občine Markovci, hišni ansambel društva upokojencev Markovci, pevci cerkvenega pevskega zbora ter mladi glasbeniki. Sicer pa se bodo v letošnjem letu gasilci iz območja občine Markovci srečali vsaj še trikrat, ko bodo proslavili visoke jubileje - 90-letnico humanega delovanja kar tri gasilska društva, Stojnci, Nova vas in Markovci.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Slovesnosti v prostorih gasilskega doma Stojnci so se udeležili številni predstavniki gasilske organizacije, občinski svetniki ter župan občine Markovci Milan Gabrovec.
Osebna kronika
Rojstva: Metka Sršen Oros, Kungota pri Ptuju 80 a, Kidričevo - deklica Anka; Zvonka Lozinšek, Volkmerjeva c. 29, Ptuj
-	deček Tilen; Suzana Pignar, Lancova vas 89, Videm pri Ptuju - deklica Ana; Natalija Večerič, Tr-žec 24 a, Videm pri Ptuju -deček Tilen; Mateja Kosar, Zg. Hajdina 17 c, Hajdina
-	deklica Manca; Melita Žiher, Zamušani 36 a, Go-rišnica - deček Maks; Anita Svenšek, Ob železnici 3, Kidričevo - deklica Lia; Mateja Planec, Majšperk 11, Ptujska Gora - deklica Ema; Valerija Skok, Videm pri Ptuju 32, Videm pri Ptuju - deklica Sara; Urška Zadravec, Miklavž pri Ormožu 59, Miklavž pri Ormožu - deček Aleks; Rebeka Bela, Ul. 5. preko-morske 1, Ptuj - deklica Lea; Silvija Bukovec, Velika Varnica 50, Zgornji Le-skovec - deček Patrik; Lidija Bezjak, Bukovci 61 a, Markovci - deček Jakob; Anja Meško, Ciril-Metodov drevored 17, Ptuj - deklica Nia Jana.
Umrli so: Marija Terbuc, roj. Rakuš, Ormoška cesta 53, Ptuj, roj. 1937 - umrla 25. aprila 2013; Ludvik Ar-nuš, Kicar 45 a, roj. 1931
-	umrl 26. aprila 2013; Ana Pluško, roj. Žunkovič, Mlinska cesta 2, Ptuj, roj. 1928 - umrla 25. aprila 2013; Štefan Kovačič, Ulica 25. maja 9, Ptuj, roj. 1961 - umrl 24. aprila 2013; Marija Ščavničar, roj. Dobša, Slovenja vas 59 a, roj. 1952 - umrla 30. aprila 2013. Poroke - Ptuj: Izidor Tikvič, Ulica Žetalskega Jožeta 10, Ptuj, in Jasna Žabota, Mestni trg 4, Ptuj; Mihael Fakin in Lara Uk-mar, Belski Vrh 68 a; Albert Čeh, Levanjci 33 a, in Jasmina Čeh, Trnovski Vrh 46; Roman Marošek, Mihovci pri Vel. Nedelji 34, in Maja Kampl, Pergerjeva ul. 4, Ptuj.
Poroka - Ormož: Anton Puklavec in Marijana Pevec, Jastrebci 61, Kog.
Napoved vremena za Slovenijo
■ —
1923 PGD STOJNCI 2013 s: 90l[T ßh feM
Majnika dosti dežja, obeta jeseni dost
Danes bo večinoma oblačno z občasnimi padavinami, vmes bodo tudi posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, najvišje dnevne od 17 do 22 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo predvsem dopoldne več sonca, sredi dneva in popoldne pa bo še nastalo nekaj krajevnih ploh ali neviht.
S!
Markovski in završki župnik Janez Maučec (levo) in Jože Pasičnjak sta v čast sv. Florijanu vodila mašo, nato blagoslovila gasilce.
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si