ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ ^ f l U S T ^ ^UBLÒP^ leto 1981 1-2 letnik 35 ZČ, Ljubljana, 35, 1981, številka 1-2, strani 1—202 in I—VI g g g 949.712(05) YU ISSN 0350-5774 ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИР1 ЖУРНАЛ LETNIK 35 LETO 1981 I Z D A J A Z V E Z A Z G O D O V I N S K I H DRUŠTEV SLOVENIJE LJUBLJANA ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ VVK 949.712(05) YU ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Ferdo Gestrin dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek dr. Jože Šorn dr. Peter Vodopivec dr. Fran Zwitter Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 30. 7. 1981. Izdajateljski svet: Prevodi: Zunanja oprema: Upravnica revije: dr. Ferdo Gestrin, dr. Milica Kacin-Wohinz, Zdravko Klanj- šček, dr. Jože Koropec, dr. Vasilij Melik, Darja Mihelič, Albina Nečak-Luk, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, Prvenka Turk, dr. Peter Vodopivec, dr. Fran Zwitter Lidija Berden (angleščina, nemščina), Madita Šetinc (nemšči­ na) , Janez Zor (ruščina) Neta Zwitter Majda Čuden Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, YU- 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, telefon: (061)224 011, 224 046, int. 209 Letna naročnina: Tekoči račun: Sofinancirata: Tisk: Naklada: za nečlane in ustanove 640 din, za društvene člane 400 din, za društvene člane-upokojence 300 din, za društvene člane- študente 200 din (vse cene za letnik 35/1981) Cena te številke v prosti prodaji je 320 din. Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Raziskovalna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Tiskarna Slovenija, Ljubljana, april 1982 1600 izvodov ZGODOVINSKI ČASOPIS, LETNIK 35, LETO 1981, ŠTEVILKA 1—2 KAZALO — CONTENTS — СОДЕРЖАНИЕ RAZPRAVE — STUDIES — СТАТБИ Metod M i k u ž, Ljubljana — mesto heroj 5—13 Ljubljana — the Heroic Town Лгобл)ша — город герои Bogo G r a f e n a u e г, Ob stoletnici slovenskega znanstvenega zgodovinopisja 15—27 On the Occasion of One Hundred Years Since the Rudiments of the Slovene Scientific Historiography K coToft годовгцине словенскои историографии Štefan T r o j a r, Zasnovanost pouka zgodovine v 3. in 4. razredu usmerjenega izobra- ževanja 29—35 Conception of the Lessons in History in the 3rd and 4th Class of the Oriented Education Концешдм обучении истории в 3 и 4 классах направленного образовашш Branko Š p a c a p a n , Izkušnje pouka zgodovine na gimnaziji pedagoške smeri v Ljubljani 37—43 Experiences of the Lessons in History on the Pedagogical Grammar School in Ljubljana OnwT обученин истории в гимназии педагогического направленин в Лгобллне Marija K r e m e n š e k , Odnos učencev do pouka zgodovine na gimnaziji 45—49 The Attitude of the Pupils towards the Lessons in History in Grammar School Отношение учагцихсн к обучениго истории в гимназии Dragutin P a v 1 i č e v i ć, Prvi višeizvorni (multimedijski) sklop za nastavu povijesti u os­ novnoj školi ..^ 51—56 The First multimedial Set for the Lessons in History in Elementary School Первми мулБТимедиалБнми состав длн обученин истории в началмкш школе Jože $ o r n, Slovenci in gospodarski položaj v prvi svetovni vojni 57—81 Slovenes and the economic Situation during the First World War Словенцм и зкономическое положение во времи первои мировои вотш Momčilo Z e č e v i ć, Slovenci u politici između dve jugoslovenske države 83-—92 Slovenes in the Politics in the Period between the two Yugoslav States Словенцм B полигике между двумн гогославскими государствами Irma Č r e m o š n i k , Nalazi prvih ranoslovenskih naselja u Bosni i Hercegovini 93—99 The Findings of the Early Slavic Settlements in Bosnia and Hercegovina Находки nepBbix раннеславлнских поселении в Боснии и Герцеговине Jože M l i n a r i c , Posest vetrinjskega samostana na Kranjskem 101—119 The Estate of the Vetrinj Monastery in Carniola Имение ветргоњского монасплрн в Кранћскои земле Franc Š e b j a n i č, Šolnik in domoljub Adam Farkaš 121—141 School-master and Patriot Adam Farkaš Учителк и патриот Адам Фаркаш JUBILEJI — ANNIVERSARIES — 10БИЛЕИ Sedemdesetletnica tovarišice Lidije Šentjurc (Metka G o m b a č, Miroslav S t i p 1 o v - š e k) 143—146 The 70th Anniversary of Lidija Šentjurc СемБдеогг лет co днн рожденил т. Лидии Шенпорц Jože Šorn — šestdesetletnik (Vasilij M e 1 i k) 146—148 Jože Šorn — Sextagenarian Иоже Шорну шестБдеснт лет IN MEMORIAM Dr. Miroslav Pahor (Ferdo G e s t r i n) .. 149—152 Д-р Мирослав Пахор Bibliografija dr. Miroslava Pahorja (Ferdo G e s t r i n) 152—156 Bibliography of Dr. Miroslav Pahor Библиографил д-р Мирослава Пахора / DRUŠTVENO ŽIVLJENJE, KONGRESI IN SIMPOZIJI — SOCIAL LIFE, CONGRESSES AND SYMPOSIA — ОБШЕСТВЕННАЛ ЖИЗНБ, СБЗДМ И СИМПОЗИУММ Zgodovinsko društvo v Ptuju (Štefka C o b e 1 j , Kristina Š a m p e r 1) ..-. 157—159 Historical Society in Ptuj Историческое обгцество в Птуе I. jugoslovansko srečanje mladih zgodovinarjev v Novem Sadu, 23. in 24. februarja 1979 (Damjan G u š t i n) 159 The First Yugoslav Meeting of the young historians in Novi Sad (February 23.—24., 1979) I-ал вдгославскаи встреча молодмх историков в Новом Саде, 23 и 24 феврали 1979 г. Delovanje centra za proučevanje zgodovine imigracije v ZDA (Matjaž K l e m e n č i č ) 159—160 The Activities of the Immigration History Research Center in the U.SA. Работи центра no исследованиш истории иммиграции в США • OCENE IN POROČILA — BOOK REWIEVS AND REPORTS — РЕЦЕНЗИИ И ОБЗОРБ1 Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana (Andrej V o v k o) 161 Goriški letnik, 7 (Andrej V o v k o ) 161—162 Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 2—4 (Eva H o l z ) 162—163 Lexikon des Mittelalters (Ferdo G e s t r i n) 164—165 Iljas Hadžibegović, Postanak radničke klase u Bosni i Hercegovim i njen razvoj do . 1914. godine (Martin G r u m) 166—170, Vatroslav Grill, Med dvema svetovoma (Matjaž K l e m e n č i č ) 170—172 Chester Wilmont, Boj za Evropo (Andrej V o v k o ) 172—173 Rudolf Hribernik-Svarun, Dolomiti v NOB (France Š k e r 1) 173—177 Dušan Bilandžič, Zgodovina Socialistične federativne republike Jugoslavije (Avgust L e š n i k ) 177—178 Dennison Rusinow, The Yugoslav Experiment 1948—1974 (Marjeta C a m p a ) 178—179 Diplomatie zwischen Parteiproporz und Weltpolitik (Dušan N e ć a k ) 179—181 Trieste 1945—1949, Nascita del movimento politico autonomo sloveno (Andrej V o v k o ) 181—182 BIBLIOGRAFIJA — BIBLIOGRAPHY — БИБЛИОГРАФИЛ Nataša S t e r g a r — Miloš R y b â f — Marjeta Č e 1 o v i ć — Irena M a z i , Nove tuje historične publikacije v osrednjih ljubljanskih knjižnicah v letu 1980 183—197 New Foreign Publications on History in Central Libraries of Ljubljana in 1980 HoBbie иностраинме исторические публикации в центраЈљнћгх библиотеках г. Лгоблжљ1 в 1980 г. OBVESTILA — INFORMATIONS — ИЗВЕШЕНИИ Poročilo glavnega urednika (Vasilij M e 1 i k) 199 Obvestila o delovanju Zgodovinskega društva za Slovenijo in o izhajanju Zgodovinskega časopisa (Janez S t e r g a r ) 199—201 IZVLEČKI — SYNOPSES — ИЗВЛЕЧЕГОМ Izvlečki iz ra?.prav in bibliografije v Zgodovinskem časopisu 35,1981,1—2 I.—VI. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 .,1981 . 1—2 . 5—13 M e t o d M i k u ž LJUBLJANA — MESTO HEROJ , Predavanje na 20. zborovanju slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana, 1.—4. okt. 1980 Običaj je, da predavatelj na znanstvenem posvetovanju našteje za • svojo temo vire in- literaturo in oboje tudi na kratko oceni. Na žalost mo­ ram ta običaj prekršiti. Viri o Ljubljani med NOB sicer so in tudi nekaj drobne literature. Od še ohranjene števne lire do drobnih listkov nekdanjih rajonskih sekretarjev in terenskih blagajnikov, do enega najpomembnejših virov, Slovenskega poročevalca ali drugega ilegalnega tiska OF. Nekaj je tudi zapiskov takratnih vodilnih organov pa tudi kasnejših, že sistematič­ nih elaboratov. Vendar, vse to" še ni zbrano tako, da bi moglo uspešno slu­ žiti znanstvenemu delu. Omeniti pa je treba * monumentalno delo, Ljub­ ljana v ilegali. Delo, številni logično izbrani orisi življenja in dela herojske Ljubljane, je sicer bolj memoarsko, nekateri sestavki pa so že narejeni po arhivskih in ustnih virih. To delo more postati ob skrbnem dopolnjevanju z viri, ki se bodo še našli, pomembno in varno izhodišče za* pravo monogra­ fijo o mestu heroju. \ ' Ne zanikujem torej, da ne bi bilo zapisanega o tej Ljubljani že marsi­ kaj, kar ima trajno znanstveno vrednost in je registrirano v različnih bi­ bliografijah. Trdim pa tudi to, da bi mogel biti avtor prave monografije le dobro vsklajeni in uglašeni znanstveni kolektiv, ki bi imel en sam rok, namreč, da bo delo zrelo za izdajo. Prava in velika dela nastajajo le počasi, ker zahteva to njihova trajnost in velika vsebina, ki jo obravnavajo. Po­ udariti moram torej na začetku, da ta moj sestavek ni referat v pravem pomenu besede. Je le bolj ali manj preprosto naštevanje nekaterih misli, ki se vsiljujejo zgodovinarju ob dejstvu, da je Ljubljana-mesto heroj in da je kot taka prešla v ožjo in širšo domačo ter svetovno zgodovino. četrt stoletja za tem, od kar je zgodaj zjutraj sirena na ljubljanskem glavnem kolodvoru in velika zastava na gradu naznanila, da je mesto osvo­ bojeno, je bila Ljubljana proglašena za mesto-heroj. Z veseljem smo po­ zdravili to Titovo odločitev, nismo pa bili presenečeni. Heroj je postalo mesto, ki je začelo že na samem začetku boj s trdno in enotno združitvijo vseh narodnoosvobodilnih sil, mesto, katerega prebivalstvo je več kot 90 procentno začelo in vztrajno nadaljevalo boj do zmage štiri leta. Ta vse- ljubljânski boj je doživljal veliko plimo, pa tudi oseko, a nazadnje zmago, v katero je Ljubljana verovala ves čas. Tega visokega odličja je bil vesel ves slovenski narod, saj je bilo to tudi njegovo odlikovanje. Naj je bil slovenski narod v vsej svoji zgodovini dolgo časa še tako pokrajinsko razcepljen in Ljubljana le majhno provincialno mesto, se že od časov velike pomladi evropskih narodov le vedno bolj obli­ kuje misel in zavest, da si Ljubljane ne moremo misliti brez slovenskega naroda in ne slovenskega naroda brez Ljubljane. Misel ni lokalpatriotična, saj je slovenska in last tistega naroda, ki je ob pravem času s svojo metro­ polo dokazal vsemu svetu, da ne misli umreti. Povezan v bratstvu in enot­ nosti se je z jugoslovanskimi narodi spustil v boj na življenje in smrt. že v zimi 1941/42 je OF v svoji 8. Temeljni točki izjavila, da bo v skladu s slo­ vesnimi izjavami Churchilla, Roosevelta in Stalina odločal po svoji narodni osvoboditvi in notranji ureditvi Združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih slovenski narod sam. OF bo to elementarno pravico slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi. M. MIKU2: LJUBLJANA — MESTO HEROJ Kaj vse to pomeni? Te besede so bistvena vsebina znamenite Atlantske izjave in ni slučaj, da je bil ta nadvse jasno izraženi pristop k veliki anti- fašistični koaliciji, objavljen prav v Ljubljani, srcu in duši slovenskega naroda, in to že v metropoli revolucionarne slovenske države v državi. To je bilo takrat ko so Nemci pridrli do Moskve, bili so globoko v Ukrajini, Leningrad je bil obkoljen, o drugi fronti ni moglo biti govora in z napadom Japonske se je odprla šele prava svetovna vojna. Heroje in heroizem pozna človeški rod že dolgo. Sprva so bili to bogovi in polbogovi, antika pa je že izoblikovala tudi človeškega heroja. Od takrat so heroji ljudje, ki so imeli in imajo lastnosti nevsakdanjih ljudi. To so močni in neustrašeni ljudje, s človeškimi lastnostmi, ki še borijo proti vse­ mu, kar tlači malega človeka, nebogljenega po moči in pameti, pa naj bi bilo to zlo ogenj bruhajoči zmaji, pa tudi tiranija tenke vladajoče plasti rodov in kasnejših narodov. Spomin na njih so nam ohranile pravljice vseh narodov, Levstik pa nam je posredoval svojega Martina Krpana. Ta nam je še posebno drag,-sa j je človek izredne telesne moči, a tudi sprt s tisto božjo in cesarsko postavo, ki ni šla v račun njegovi zdravi in premeteni kmečki glavi. Svetovne pa tudi manj poznane religije so antično podobo heroja znat­ no izmaličile. Začele so ustvarjati heroje-svetnike le za podkrepitev svojega moralnega in političnega monopola. Od teh jih ima največ še danes velika moralna in politična velesila, krščanska religiozna organizacija. Med temi so tudi velikani tamošnje učenosti in znanosti, a zvečine le tisti, ki so utr­ jevali takratno ali današnjo cerkveno doktrino, fevdalni in kapitalistični družbeni red. Temu nasprotujoče in k napredku znanosti in naprednejšemu družbenemu redu stremeče velike duhove je cerkvena hierarhija rajši uni­ čevala ali kakor koli odstranjevala, dvigala pa k časti oltarja tudi ljudi z dokaj čudnim načinom življenja. Tudi ljubljanski škof se je od jeseni 1942 trudil, da bi začeli zbirati kanonične dokaze za herojsko smrt ubitega belo- gardističnega aktivista, kar je verni del Ljubljane, strnjen v enotni OF, z nasmehom, a odločno odklonil, še odločnejše je Ljubljana odklonila iste jeseni škofove besede ob grobu bivšega slovenskega bana, ki so v vsej svoji nemoralnosti klicale na državljansko vojno, torej na pospešitev slovenske narodne smrti. Heroj-človek je torej le tisti, katerega izredne umske ali fizične moči, pa tudi splošno veljavne moralne kvalitete, dvigajo njegova dela nad de­ janja množice, katerim te tudi sledijo in mu pri njih pomagajo. Za razume vane velikih zgodovinskih dejanj in razdobij kjer koli na svetu, je v zgodovini človeštva nujno treba priznati svetovno pa tudi na­ rodno kulturno kontinuiteto v najširšem pomenu besede. Hočem reči: no­ bena kulturna dediščina na svetu ne mine in ne pozna nobenih ovir, da se ne bi širila dalje in plemenitila vseh kulturnih pridobitev slehernega na­ roda. Tako so tudi napredne ideje, ki so 1941 dvignile Ljubljano v akcijo na zavidanja vredno višino, dediščina vseh velikih svetovnih idej, ki so postopoma pa tudi sunkovito, kljub vsem zunanjim in notranjim oviram, prihajale tudi k nam, našle svoje pravo mesto pri nas, se tudi oplemenitile, postale slovenske in oprijel se jih je genij našega naroda in za tem ves slovenski narod. Ena največjih nespameti Churchilla, Stalina in Trumana takoj po 2. svetovni vojni je bil poskus razdeliti svet od Gdanska do Trsta in naprej do Srednjega vzhoda in jugozahodne Azije na dva bloka, oba zavarovati s tako železno zaveso, ki bi ju popolnoma izolirala slehernih zunanjih vpli­ vov. Ta železna zavesa je bila tudi tako zavarovana kot ljubljanski blok od februarja 1942 dalje. Preko te črte skoraj da ni mogel niti vrabec, ne da bi ga opazil stražnik ali redar, a prešel jo je človek in njegov svobodni duh. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 19E1 - 1—2 že zdrava antika je trdila, da duh svobodnega človeka ne pozna nobenih meja. širi se kjer koli in kamor koli se hoče, išče in najde sebi enakega in oba iščeta naprej tretjega. Samo to je resnični perpetuum mobile, ki se vrti in kroži in ustaviti ga ne more nobena duhovna in fizična reakcija. Morda je ta včasih res toliko močna, da ga za nekaj časa zavre. A ta se bo prej ali slej, morda šele čez stoletja znova prikazal in v ugodnejših pogojih še z večjo silo udaril na dan. Vemo, da se slovenskim razmeram po Cankarju genialno prikrojena svetovna ideja, ki je okrasila pred 37 leti začetek oktobra 1943 tudi šeškov dom v Kočevju, ni mogla uresničiti takrat, ko jo je Cankar zapisal. Takrat je bil slovenski narod še tako prepleten z raznimi izmi, da ni mogel vedeti, da je on sam edina realna sila, ali če hočete, le on sam resnični samo- upravljalec. V slovenskem narodu so morale najti svoj odmev še druge ve­ like ideje in ko je prišel X-Day, ki ga enkrat doživi vsak narod, so mu nje­ govi veliki sinovi pokazali pravo pot za naprej. Zato poimenovanje ene od prvih slovenskih udarnih brigad po Ivanu Cankarju ni bil slučaj, temveč zgodovinska nujnost. Narod je dozorel do tiste mere — predvsem pa Ljub­ ljana — da je razumel, da legalistični kompromis in zadovoljitev Martina Krpana s cesarskim patentom, ni nobena rešitev in ne more voditi drugam kot nazaj v stare in še hujše čase. Edina prava pot je bila udariti. Zato si prav na tem mestu dovoljujem poudariti eno najglobljih definicij našega NOB, ki jo je povedal Tito. sam: to je boj proti okupatorju in domačim izdajalcem in da se staro nič več ne povrne. Prvi del definicije je izpolnjen in redki in brezpomembni izpadi sicer ne več klasičnih izdajalcev, so samo še stvar organov naše notranje uprave..Ni pa še izpolnjen drugi del defi­ nicije, boj za revolucionarno vsebino NOB. Ne gre pri tem samo za revo­ lucionarni boj za neprestano izpopolnjevanje novega družbenega reda in njegove materialne temelje; revolucija teče in mora teči tudi za obliko­ vanje novega človeka, za preoblikovanje starega v novega, kar je nujna zahteva vsakega novega družbenega reda, torej tudi socializma. Boj za novega človeka je poznala že antika v svojem najvišjem razvoju. Odmev tega najdemo celo v bibliji v lepi prispodobi, da ne gre spravljati novega, zdravega vina v stare mehove, ker bi jih moč zdrave in močne no­ vine razgnala. človeški rod se je oblikoval in preoblikoval stoletja in tisočletja in še se preoblikuje, a vse staro ga pri tem ovira. Zato so za njegovo zmago po­ trebni veliki napori, tudi kri. Kdaj že je Gallileo Gallilei dejal eppur se muove in če tega ne apliciramo samo na znane besede mnogo starejšega grškega modrijana, kaj vse je bilo še potrebno, da je na splošno zmagala Einsteinova teorija. Primeren bi,bil in spodobil bi se na tem mestu oris, kaj vse dobro je po dialektični zakonitosti od svetovne duhovne in materialne kulture vplivalo tudi na razvijajoči se slovenski narod in njegovo prav tako razvijajočo se Ljubljano pa tudi ostala slovenska mesta in mesteca. Ker je to storil za najpomembnejše razdobje že Sperans-Kardelj in so to dopolnjevali B. Ki­ drič pa tudi drugi, se mi ne zdi potrebno tega ponavljati. Pomembnejše pa se mi zdi na tem mestu poudariti, da so prav Speransov Razvoj slovenskega narodnega vprašanja in njegova kasnejša dela takoj po njegovi smrti spro­ žil slovenski referendum, ki je dal slovenski ljubljanski univerzi nov po­ udarek s Kardeljevim imenom. Ljubljanska univerza, oziroma ves slovenski narod, je bil v boju za njeno ustanovitev, v njenem težkem boju v bivši Jugoslaviji za razširitev in celo za njen obstoj, z znanstvenim in pedago­ škim delom in končno s svojo aktivno udeležbo v NOB — ves čas dokaz ži­ lavosti slovenskega naroda, njegove samobitnosti, pa čeprav je naš narod najmanjši na svetu; Ni ga uničilo ne pangermanstvo, ne panslovanstvo, ne 8 M. MIKU2: LJUBLJANA — MESTO HEROJ Avstro-Ogrska, ne Italija, ne jugoslovenarstvo, ne samoslovenstvo, ne libe­ ralizem, ne klerikalizem in ne najhujše, kar ga je v zgodovini moglo zadeti, okupacija in vse njene posledice. Upam si trditi, da ime Alma Mater Labacensis-Kardeliana pomeni neke vrste novi ab urbe condita ljubljanske univerze. Ime ji je dal svobodni in osvobojeni slovenski narod po svojem največjem sinu, piscu programa usta­ novnega kongresa KPS 1937, legendarnemu Krištofu Vodniku med NOB in kongenialnemu soustvarjalcu največjega Jugoslovana, uvrščenega med prvake svetovnih politikov — Tita. To je storil slovenski narod zato, ker se je zavedal, da je delo Kardeljevega duha dobro poroštvo za pravilni na­ daljnji razvoj tega šestdesetletnega najodgovornejšega, naj komplicirane j - šega pa tudi najobčutljivejšega najvišjega znanstvenega in pedagoškega zavoda. To torej ni administrativni poseg v univerzitetno avtonomijo, ka­ tere je deležna tudi ljubljanska univerza, saj je hčerka in zato tudi dedič tradicij najstarejših svetovnih univerz. Trdim pa, da je to dragoceni vse­ stranski pripomoček pri iskanju tega, kar iščejo danes vse univerze na svetu, pravo vsebino učnih programov in to na zahtevo neprestano prebu­ jaj očih se narodov, v prvi vrsti njihovega mladega rodu. Seveda gre to po­ časi in mladi rod raste hitreje kot meljejo stoletni in stoletni komplicirani univerzitetni mlinski kamni. Nič zato, ker vsakemu narodu potrebna na­ predna misel in znanost bo vselej zmagala. Vprašajmo se sedaj, v čem je heroizem mesta Ljubljane? Mislim, Bogo Grafenauer * SchriftenTrftf PUfnkt d e r A n a l / S e ( d i ? n u r e i n e Zusammenfassung des,hand­ schriftlichen Entwurfes einer umfangreicheren Arbeit .über die Entwicklung der lowenischen Geschichtsschreibung ist) bildet die Kennzeichnung der aUgemlinen Ä llCCZTS?hen^C^ChttïchTeihune in der ersten Hälfte bis žir Mtte T t n i L « £ ? d ^ : 1P h a l t}ich S e h t es um einen Romantizismus der Dynastie- und Landesgeschichte, die in politischen und militärischen Episoden behandelt wurden, A>£ t e r t f e^ Seite her aber um einen unkritischen Dilettantismus und ein £ t ™ л л е и B a r o c k h i s t o r i o g r a p h i e ; parallel dazu aber entstanden dauernde ÏZ * « ^ . A r b e i t s o r g a n i s a t i o n (Geschichte- und Museumsvereihe, Museen und erste öffentliche Archivsammlungen). ^hoHV einen wesentlichen Bruch zwischen dem Dilettantismus und einer wissen- schaftlich-kritischen Arbeitsweise kam es in der slowenischen Geschichtsschrei- bung um das Jahr 880. Das war einerseits mit der slowenischen n a t i o n a l Ent- h r P ^ 1 1 1 1 ! ^ ^ 8 6 5 ^ 0 1 1 3 ^ 1 1 6 , 1 1 ' k u l t u r e U e n und politischen) sowie mH einer auf breite Schichten übergreifenden Bildung des Nationalbewußtseins verbunden andererseits aber mit den Reformen Thuns des Gymnasiais- und Universi tä^stu- dmms m Osterreich nach 1848 (die Gründung philosophischer Fakultäten ml einem fachgerechten Studium humanistischer Fachgegenstände). Diesen B r a à ken™ fficAÎ d l e „ e l n s e j z ? n d e Arbeit einer Gruppe der an der Universität gebildeten Historiker (Fran šuklje, Anton Kaspret, Simon Rutar, Josip Apih, Ivan Vrhovec Franc Kos), die um das Jahr 1880 in Zusammenarbeit mit einer Gruppe besser bewanderter Geschiçhtshebhaber (Ignac Orožen, Matija Sila, Matej SlekoVec Franc Sumi Ivan Vrhoymk, Anton Koblar) mit einer wissenschaftlichen Behandlung der Geschichte der Slowenen begannen. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 - 1—2 27 Schon in den ersten zwei Jahrzehnten waren die charakteristischen Merk­ male ihrer Arbeit durch Folgendes gekennzeichnet: — das Evidentieren, Veröffentlichen (im Original oder in Form von Abhand­ lungen) sowie ein kritisches Erörtern der Quellen (das systematischste Ergebnis waren die Materialien zur Geschichte der Slowenen in Mittelalter (Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku), ein Werk von Franc Kos, dessen erstes Buch im Jahr 1902 erschienen war, was eine sichtbare Wendung in der Durch­ setzung dieser Arbeitsrichtung bedeutete); — das Bestreben nach Durchsetzung der slowenischen Sprache in der Be­ handlung der geschichtlichen Problematik (zuerst in Büchern und in nicht spe­ zialisierten Zeitschriften, seit 1891 in einer besonderen Zeitschrift »Izvestja Mu­ zejskega društva za Kranjsko« (Mitteilungen des Historischen Vereins für Krain) und seit 1902 auch in der Zeitschrift »Časopis za zgodovino in narodopisje« (Zeit­ schrift für Geschichte und Etnographie). Die Veränderung der Zeitschrift »Car- niola« 1910 aus einer deutschen in eine slowenische wissenschaftliche Publikation, war ein Sieg des Slowenischen über das Deutsche in der Behandlung der Landes­ geschichte in Krain; auch hier muß man die Arbeit von Franc Kos besonders her­ vorheben, der seine außergewöhnlich wertvolle Werke konsequent ausschließlich in slowenischer Sprache veröffentlichte; — die Durchsetzung des slowenischen Geschichtskonzeptes, d. h. die Behand­ lung der zusammenhängenden Geschichte des slowenischen Volkes in derri je­ weiligen Umfang seines ethnischen Raumes, unbeachtet die Staats- und Landes­ grenzen, was die bisherige Konzeption von der Aufteilung der slowenischen Ge­ schichte auf die Geschichte von Ländern, in denen die Slowenen lebten, ablöste; in diesem Rahmen macht sich das Bestreben nach einer umfangreichen Synthese der slowenischen Geschichte in ihrer Ganzheit bemerkbar (Franc Kos bereitete ein umfangreiches erstes Buch der Geschichte von 500 bis 900 vor), was aber in­ folge mangelnden Unternehmungsgeistes und Verständnisses der Slovenska ma­ tica u m d. J. 1900 nicht realisiert werden konnte; — die Arbeit an einer breiten wissenschaftlichen Syntese der slowenischen Geschichte zeigte schon bald nach 1800, daß eine Orientierung auf die politische und Militärgeschichte (was die vorherrschende Richtung der damaligen öster­ reichischen Geschichtsschreibung war) zu eng war für die Konstruktion der ge­ samten Geschichte der Slowenen als eines Volkes, das ohne eigenen Staat und bei­ nahe tausend Jahre ohne die soziale Schicht des Adels existiert hatte, der neben dem Herrscher im politischen Leben auf diesen Ebenen hätte mitwirken könen. Die wissenschaftliche Arbeit wandte sich deshalb verhältnismäßig schnell der Kul­ tur-, Wirtschafts- und Gesellschaftgeschichte zu (die sich angesichts der sloweni­ schen sozialen Struktur vorwiegend mit der bäuerlichen Bevölkerung befaßte) sowie den Fragen des Alltags in der Stadt und auf dem Lande; schon vor 1900 prägte diese Forschungsarbeit der slowenischen Geschichtsschreibung innerhalb der österreichischen ihren besonderen Charakter auf. Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, je izdal drugi ponatis učbenika akad. prof. dr. Boga Grafenauerja »STRUKTURA IN TEHNIKA ZGODOVINSKE VEPE«, Ljubljana 1960. Učbenik lahko naročite ali kupite za ceno 200 din na oddelku za zgo­ dovino (YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, tel. (061) 224 011, 224 046, int. 209) vsak dan razen sobote od 7. do 14. ure. 28 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1-2 Na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, v Ljubljani, Ašker- • ^ . l 2 / ! ' lahko se vedno dobite več letnikov predvojnega »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo«, kazali publikacij Muzejskega dru­ štva in prvih petindvajsetih letnikov »Zgodovinskega časopisa«, neka­ tere druge starejše historične publikacije, še skoraj vse letnike »Kro­ nike časopisa za slovensko krajevno zgodovino«, še zlasti pa naslednje zvezke glasila Zveze zgodovinskih društev Slovenije — »Zgodovinskega časopisa« (Zč) : J » s ZČ 1/1947 (ponatis 1977) — 160 din ZČ 2-3/1948-49 — razprodan ZČ 4/1950 — razprodan ZČ 5/1951 — pred ponatisom ZČ 6-7/1952-53 — razprodan ZČ 8/1954 — 320 din ZČ 9/195o — razprodan ZČ 10-11/1956-57 — 360 din ZČ 12-13/1958-59 — 280 din ZČ 14/1960 — 200 din ZČ 15/1961 — razprodan ZČ 16/1962 — 200 din ZČ 17/1963 (ponatis 1978) — 200 din ZČ 18/1964 (ponatis 1980) — 200 din ZČ 19-20/1965- ZČ 21/1967 — ZČ 22/1968, št. Z č 22/1968, št. ZČ 23/1969, št. Z č 23/1969, št. ZČ 24/1970, št. — 280 din Zč 24/1970, št. 3-4 — razprodan •66 — 360 din 200 din 1-2 — razprodan 3-4 — 120 din 1-2 — razprodan 3-4 — razprodan 1-2 (ponatis 1981) ZČ 25/1971, št. 1-2 ZČ 25/1971, št. 3-4 ZČ 26/1972, št. 1-2 — 240 din ZČ 26/1972, št. 3-4 ponatisom ZČ 27/1973, št. 1-2 ZČ 27/1973, št. 3-4 ZČ 28/1974, št. 1-2 ZČ 28/1974, št. 3-4 ZČ 29/1975, št. 1-2 ZČ 29/1975. št. 3-4 ZČ 30/1976, št. 1-2 ZČ 30/1976, št. 3-4 ZČ 31/1977, št. 1-2 ZČ 31/1977, št. 3 — ZČ 31/1977, št. 4 — ZČ 32/1978, št. 1-2 - ZČ 32/1978, št. 3 — ZČ 32/1978, št. 4 — ZČ 33/1979, št. 1 — ZČ 33/1979, št. 2 — ZČ 33/1979, št. 3 — ZČ 33/1979, št. 4 — ZČ 34/1980, št. 1-2 - ZČ 34/1980, št. 3 — ZČ 34/1980, št. 4 — — razprodan — razprodan (ponatis 1980) — pred — razprodan — razprodan — razprodan — 160 din — 120 din — 120 din — 120 din — 120 din — 160 din 120 din 100 din — 120 din 100 din 100 din 150 din 130 din 130 din 120 din — 240 din 160 din 160 din A ? Ä k o . m P l e t a Z c odobravamo poseben popust. Za naročila, večja od Ш dinarjev, je možno obročno odplačevanje. Člani Zgodovinskega društva s poravnanimi tekočimi društvenimi obveznostmi imajo 25-od- stotni popust, študentje 50-odstotni popust. Za naročila iz tujine velia 40-odstotm pnbitek na cene knjižne zaloge. Publikacije lahko naročite in prejmete osebno na društvenem sedežu prav tako pa tudi po pošti. ' ' Ponatise zvezkov ZČ, ki so že razprodani, lahko naročite v prednaročilu. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 - 1981 . 1—2 . 29—35 : 29 Š t e f a n T r o j a r ZASNOVANOST POUKA ZGODOVINE V 3. IN 4. RAZREDU USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA - Predavanje na 20. zborovanju slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana,—1.—4. okt. 1980 1. Izhodišča za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov hi učnih načrtov v usmerjenem izobraževanju 1.1. Ako razmišljamo o pouku zgodovine v 3. in 4. razredu usmerjene srednje šole, moramo nujno upoštevati organizacijske okvire, usmerjenega izobraževanja. Družbenopolitična izhodišča o oblikovanju programov in or­ ganizaciji vzgojnoizobraževalnega dela daje Zakon o usmerjenem izobraže­ vanju, ki je bil sprejet 9. aprila 1980. Njegova določila glede oblikovanja vzgojnoizobraževalnih programov podrobneje opredeljujejo Smernice za oblikovanje programov in osnutek programskih osnov usmerjenega izobra­ ževanja in drugi dokumenti. , . . , - « , . . 1.2. Skupen smoter programov je pridobitev izobrazbe, usposabljanje za začetek dela in zagotovitev široke izobraženosti za.delo v stroki. Program določa predmetnik, učni načrt po posameznih predmetih in drugo. Pro­ grami naj bi bili toliko široko zasnovani, da bi omogočal en program pri­ dobitev strokovne izobrazbe za več sorodnih poklicev. Vsebina vsakega pro­ grama vsebuje hkrati enakovredne sestavine splošne izobrazbe, temeljna strokovno-teoretična in praktična znanja. 1.3. Utemeljenost širših poklicnih profilov: Sodobna tehnologija in de­ litev dela je do skrajnosti zožila profile poklicev. Zato je mogoče danes izobraževati le za več sorodnih poklicev hkrati. Takšna didaktična stra­ tegija je upravičena tudi zaradi boljših možnosti za poklicno samoizobraže- vanje, kot tudi zaradi problemov, ki nastanejo ob. pogostem prehajanju iz enega v drug poklic. ,, 1.4. Med splošno in strokovno izobrazbo se meje zabrisujejo, zato je potrebno v programih doseči čimboljšo korelacijo. V splošno izobrazbo vsto­ pajo vedno nove poklicne vsebine, hkrati pa zajema strokovno izobraže­ vanje vedno bolj široka delovna področja in družbene vidike dela. 1.5. Srednje usmerjeno, izobraževanje je tako zasnovano, da zagotavlja medsebojno povezanost vzgojnoizobraževalnih programov .tako glede na­ vpičnega prehajanja kot tudi glede na olajšano horizontalno preusmeritev na drug soroden program. Vsebine splošne izobrazbe prevladujejo v začetku srednješolskega izobraževanja kot skupne programske osnove, v višjih raz­ redih pa se vedno bolj širijo strokovno teoretični in praktični predmeti. Tako se posamezen program deli na skupen del, v katerem so vsebine znanj, potrebnih za vse smeri tega programa, in izbiren del. Te učne vsebine so prilagojene ožji skupini poklicev tega programa. 2. Prisotnost zgodovine v programih srednjega usmerjenega izobraževanja •2.1. Zgodovina kot sestavina družboslovnega področja skupnih izobra­ ževalnih osnov: Skupna programska osnova je obvezen splošno izobrazbeni standard in enoten del vseh programov. Skupno izobrazbeno osnovo se­ stavlja šest izobraževalnih področij. Družboslovno področje sestavljajo tile predmeti; STM, samoupravna praksa, zgodovina, geografija, obramba in zaščita. Izobraževalne vsebine naj bi nadgrajevale znanje osemletke. Za­ radi vzgojne učinkovitosti je težnja po učinkoviti korelaciji med predmeti. 30 S. TROJAR: ZASNOVANOST POUKA ZGODOVINE V 3. IN 4. RAZREDU . . . Zgodovina je v družboslovnem sklopu prisotna s 140 urami ali dve uri te­ densko. Njen učni načrt na tej stopnji zajema zgodovino človeštva. Posebej so poudarjeni celotno življenje družbe in gospodarsko-socialni procesi. S povezovanjem pomembnih sestavin zgodovine narodov Jugoslavije s širšim okvirom naj prispevajo, k razumevanju njihove vloge na različnih stopnjah razvoja. Mlajša obdobja-imajo več prostora. Učna snov je temelj na ka­ terega naj se dograjuje program 3. in 4. razreda. 2.2. Zgodovina v programskih usmeritvah: Predlog programskih osnov srednjega usmerjenega izobraževanja iz leta 1977 in nov osnutek iz marca 1980 nam nakazujejo vrste usmeritev, število programov, kot tudi smeri izobraževanja v okviru teh programov. V novejšem osnutku je navedenih 48 usmeritev po gospodarskih panogah in družbenih dejavnostih. Vsaka usmeritev je izhodišče za več programov, ki se najprej diferencirajo v smeri. čeprav so predmetniki vzgojnoizobraževalnih programov še v izdelavi in imajo značaj delovnih osnutkov, je mogoče orientacijsko napovedati prisotnost zgodovine v nekaterih usmeritvah in programih tretjega in če­ trtega razreda. a) V pedagoški usmeritvi (št. 45) usposablja program predvsem poklice na višji ali visoki stopnji. Vendar se program že na srednji stopnji dife­ rencira v izobraževalne smeri: vzgojitelja predšolskih otrok, učitelja raz­ rednega pouka,-učitelja družboslovno-jezikovnega področja in učitelja na- ravoslovno-matematične smeri. Zgodovina bo gotovo kot učni predmet pri­ sotna v smereh za učitelje razrednega pouka in učitelje družboslovno-jezi^ kovnega področja, v drugih smereh pedagoške usmeritve pa je njena pri­ sotnost še negotova. b) V družboslovni usmeritvi (št. 47) je nakazan enoten družboslovno- jezikovni program. Ta se deli naprej v družboslovno in jezikovno smer. To pomeni, da je med njima (po normativih) lahko za 15—45 % razlike v ob­ segu učnih vsebin izbirnega dela programa. Družboslovna smer izobražuje na srednji stopnji delavce v knjižničar­ stvu, knjigotrštvu, arhivistiki itd., na višji oziroma visoki stopnji pa prav­ nike, sociologe, politologe, novinarje in druge. Jezikoslovna smer pa razvija osnove za izobraževanje na višji in visoki stopnji. Tukaj se pripravljajo zelo raznovrstni poklici: filozofi, psihologi geografi, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, etnologi, raznovrstni jezi­ koslovci in literarni komparativisti. Odprto ostane vprašanje glede prisotnosti zgodovine v 3. in 4 razredu ekonomske usmeritve. Program ekonomskega tehnika vodi k višjemu oziro­ ma visokošolskemu študiju za ekonomista: študijski programi ekonomske fakultete ne vsebujejo niti ekonomske zgodovine novejših obdobij, čeprav je pri tem studiju vrsta predmetov, kjer bi zgodovinsko znanje imelo ko­ ristno funkcijsko vlogo. 2.3. Uporabnost zgodovinskega znanja: Zgodovina, ki je vključena v usmerjenih programih, ima drugačno didaktično funkcijo kot v skupnih programskih osnovah. Zgodovinska učna snov v sklopu družboslovnega po­ dročja SVIO ima močno poudarjene splošne vzgojnoizobrazbene naloge kar je razvidno iz samih smotrov pouka. V višjih razredih srednje šole je zgo­ dovina uvrščena med strokovno-teoretične predmete. Zato je potrebno smo­ tre predmeta, izbor učnih vsebin in sploh celotno didaktično konstrukcijo zgodovine prilagoditi takšnemu značaju predmeta. Do izraza naj bi prišla uporabnost znanja pri nadaljnjem študiju na višji oziroma visoki stopnji kot tudi pri bodoči poklicni dejavnosti. 2e na prvi pogled je mogoče opaziti precejšnje razlike v študijskih pro­ gramih ki so povezani z navedenimi usmeritvami, še več specifike pa ie med poklicnimi profili pedagoškega, družboslovnega in jezikoslovnega po- ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1-2 31 dročja. Zato bo potrebno poiskati skupne teme kot tudi poklicno obarvane izborne teme po različnih smereh. Pedagoška in družboslovna smer imata v svojih usmeritvah precej bolj sorodne poklice kot pa jezikoslovna smer. Ta je precej bolj heterogena tako glede študijskih kombinacij kot tudi glede na raznovrstnost delovnih mest. Na primer: jezikoslovec kot pedagog, ki potrebuje zgodovino književnosti, in jezikoslovec prevajalec. Tudi na viš­ jih in visokih šolah, ki dajejo raznovrstne družboslovne kadre, je zgodovina kot študijski predmet različno zastopana. Pravna fakulteta ima v učnem načrtu splošno in narodno zgodovino države in prava, sociologija na Filo­ zofski fakulteti zgodovino 19. in 20. stoletja, Fakulteta za sociologijo, poli­ tične vede in novinarstvo krajši zgodovinski pregled. V programu ekonom­ ske fakultete ni zgodovine, marveč temelji sociologije in politologije. Na raznih usmeritvah filozofske fakultete in umetniških akademij so prisotne zgodovine književnosti, likovne umetnosti in podobno. Izbirni del programa zgodovine na srednji šoli ne bo mogel biti do takšne mere diferenciran, da bi v njem našia svoje mesto vsaka visoko­ šolska smer ali poklicna usmeritev. Možno pa bo preko diferenciranih pro­ gramov, metod in oblik dela na srednji stopnji gojiti permanentno po­ klicno motiviranje in usmerjanje. Skrbna primerjalna analiza študijskih programov oziroma delovnih profilov bi prav gotovo dala neke orientacijske pokazatelje glede operativ­ nosti zgodovinskih učnih vsebin. 2.4. Vloga programskega jedra: Programsko jedro sestavljajo tiste te­ meljne vsebine predmeta, ki so hkrati osrednje vsebine učnega načrta v različnih usmeritvah. Gre torej za to, kako naj bi bilo programsko jedro v. učnem načrtu obširno, kako zasnovano in s kakšnih didaktično-metodič- nih in ergoloških vidikov naj bi bile sestavljene izbirne učne teme za po­ samezne smeri. Bolj ko bo programsko jedro obširno, manj bo usmerjanja za specifične poklicne usmeritve. Hkrati z usmerjenimi programi pa se seveda poveča zahtevnost in podraži postopek programiranja in izdelave učnih sredstev. Učiteljevo mikro načrtovanje pa terja diferenciacijo in in­ dividualizacijo pri pouku. 2.5. Problemi in alternative pri oblikovanju usmerjenih programov zgo­ dovine: Zgodovinsko znanje je najbolj operativno prisotno kot neposreden element delovnega procesa pri učiteljih in raziskovalcih zgodovine, učite­ ljih sociologije in arhivarjih. Pri drugih pedagoških poklicih je precejšnja razlika glede vključevanja zgodovinskih vsebin, glede na vrsto zgodovin­ skih procesov, metode in glede.na pogostost itd. Poklici družboslovne smeri (politologi, pravniki, novinarji, ekonomisti), ki aktivno in neposredno so­ delujejo pri analizi, razreševanju sodobnih družbenopolitičnih problemov in pri osmišljen j u perspektivnih družbenih rešitev, potrebujejo predvsem znanje novejših obdobij zgodovine in razvojne procese posebnih družbenih struktur. Sam značaj delovnega mesta pa vpliva na to, ali bo potreba po aktiviranju zgodovinskega znanja bolj ali manj pogosta. Smernice SR Slovenije nakazujejo torej le eno programsko jedro z iz­ birnimi deli učnega načrta za navedene tri smeri. V SR Srbiji pa so izdelali za zgodovino 3. in 4. razreda štiri programe glede na poklicno usmeritev. To so: 1. program za pedagoge, 2. program za pravno in bibliotekarsko stroko, 3. zgodovino civilizacij za muzejske stroke, kulturo in področje in­ formatike in 4. zgodovino za turistične delavce. Tudi pri nas se postavlja vprašanje, ako ne bi izdelali dva programa zgodovine in s tem bolj zajeli specifičnost poklicnih potreb. To bi lahko bila: 1. program novejše narodne zgodovine za učence družboslovne smeri in 2. celoten pregled narodne zgo­ dovine za pedagoge in učence jezikoslovnih smeri. 32 Š. TROJAR: ZASNOVANOST POUKA ZGODOVINE V 3. IN 4. RAZREDU . . . 3. Didaktično-metodična izhodišča za oblikovanje programskega jedra zgodovine v 3. in 4. razredu srednje šole 3.1. Nekatere značilnosti učnega načrta zgodovine v 3. in 4. razredu pe­ dagoške gimnazije: Ta učni načrt je potrebno nekoliko analizirati zato, ker je že nekaj let preverjen v pedagoški praksi in je osnova za(pouk na pedagoških gimnazijah. Opozoriti pa moram, da se sedaj pouk zgodovine odvija ob precej večjem fondu ur, kot ga predvideva novi osnutek pred­ metnika. Po novem predmetniku naj bi bili v obeh razredih po dve uri tedensko, skupno torej 140 učeih ur. Zaradi tega so se pri prvih poskusih operacionalizacije vzgo j noizobraže valnih vsebin odprli raznovrstni didak­ tični in metodični problemi, ki jih bo potrebno razrešiti. Vzgojnoizobraževalni smotri predmeta so preveč splošni in ne osmislu- jejo dovolj specifičnih značilnosti te etape pouka zgodovine. V njih naj bi prišla do izraza strokovno-teoretična usmerjenost programa, njegova na­ vezanost na program skupnih izobraževalnih osnov, kot tudi vloga pro­ grama pri usmerjevanem odpiranju h programom višjih in visokih šol. Po­ udariti bo potrebno tudi, da je proučevanje zgodovine narodov in narod­ nosti Jugoslavije mogoče izvajati le v širših regionalnih okvirih. V smotrih naj bi bili nakazani tudi sistemi razvrščanja učnega gradiva, vloga aktivnih oblik in metod itd. Dosedanji učni načrt je problemsko zasnovan, toda teme so preveč glo­ balne. Potrebni bi bili bolj izčiščeni didaktični poudarki na bistvenem, teme pa bi kazalo bolj zožiti in notranje razčleniti. Poglavje o oblikah in metodah pouka v osnovni šoli je koristen in ope­ rativen element učnega načrta. Navodila k poglavjem učnega načrta so marsikje nedorečena in maksi- malistična. V njih je rečeno, da so problemi in procesi »predstavljeni v oblik zgodovinske in sociološke sinteze«, da je potrebno analizirati družbene strukture itd. V njih ni izdelana operativna navezava na program SVIO. Takšen učni načrt nalaga avtorjem učbenikov in pedagogom izvajalcem mnogo zahtevnih nalog pri mikroprogramiranju, nudi pa premalo pomoči. Obstaja namreč nevarnost, da bi bila zasnova učnega načrta za zgodovino v 3. in 4. razredu srednje šole zgoščen in skrčen povzetek linearnega pro­ grama iz osnovne šole (od 6. do 8. razreda). 3.2. Problemi izbora in razvrstitve učne snovi 3.2.1. Nujnost tesnejše povezanosti med programi SVIO in programi v usmeritvah: Učni načrti usmerjenih programov se gradijo na načelu nad­ grajevanja od osnovne do visoke šole. Zato je pri izdelavi tega programa potrebno upoštevati obseg, vsebino in notranjo zasnovo učnega načrta za zgodovino v osnovni šoli kot tudi načrte družboslovnih predmetov v SVIO. Linijska razvrstitev svetovne in narodne zgodovine v dveh etapah nujno vodi do določene izolacije med obema in do težav pri simultanem primer­ janju, soočenju in aplikaciji zgodovinskih pojavov doma in v svetu. Zato bo potrebno izdelati didaktične mehanizme, ki bodo preprečevali izolirano obravnavo. Ob učnih temah kot tudi v pojasnilih h programu SVIO in usmerjenem programu bo potrebno vedeti, kako se tema usmerjenega pro­ grama navezuje na temo ali njen ožji element programa SVIO. Oba pro­ gramska ciklusa se bosta morala približevati po sistemu »krožnih izsekov« ns le deklarativno, marveč tudi preko učbenika in drugih učil. Gre torej za kombinacijo linearnega in koncentričnega razvrščanja. 3.2.2. Razredčenost tem — pogoj za učinkovito strukturno obdelavo: Ozek časovni okvir, hkrati pa zahteva po aktivnih oblikah in metodah pouka nujno terjata skrben in didaktično učinkovit izbor učnih tem. Da ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 3 3 bi prišla do izraza globinska in problemska obravnava učne snovi, konkre­ ten in slikovit prikaz zgodovinskega dogajanja, je potrebno izdelati tudi smotre tem. Takšna obdelava bi koristila tako bodočim pedagogom kot tudi družboslovcem, ker bi vodila h kritičnemu analitičnemu primerjanju zgo­ dovinskih procesov in pojavov na domačih tleh. Možno pa bi bilo hkrati razviti nekatere elemente sodobnih raziskovalnih metod. Vsak pristop k iz­ boru pa terja kriterije izbora. V učni snovi, ki je odbrana v obliki problem­ sko zasnovanih tem, je več didaktičnih in metodičnih potenc. Dragoceno pa je tudi to, da takšna zasnova omogoča stalno aktualizacijo, soočenje zgodovinskega dogajanja s sodobnimi družbenimi in političnimi procesi. 3.2.3. Problemi pri izboru in razvrščanju učne snovi za zgodovino naših narodov in narodnosti: Naš učni načrt naj bi v širšem regionalnem okviru spremljal tiste etape, situacije v razvoju vsakega od naših narodov, ki so zgodovinsko pomembne, ter v njih odkrival osrednje in vozliščne teme. Ob tem se pojavi vprašanje mreže problemskih tem. Potrebno je doseči hkrati racionalno število tem, pa tudi primerno zastopanost in prisotnost vseh naših narodov in narodnosti. Odločiti se bo treba tudi in se sporazumeti glede tega, na katerem narodnem teritoriju bomo bolj podrobno analitsko obravnavali vzorčne procese ali pojave določenega obdobja. To so na pri­ mer: odprava fevdalizma, začetki industrializacije pri naših narodih itd. Vprašanje je torej, kako zadostiti primerno zastopanost vseh naših naro­ dov v učnem načrtu, ne da bi prehodili vso njihovo zgodovinsko pot raz­ voja, marveč le nekatere izbrane etape. Izbor zgodovinskih etap, situacij in problemov pa potrebuje izhodišča in orientacijo. Izhodišča nam dajejo: 1. zgodovinska znanstvena rekon­ strukcija, 2. marksistična filozofija in sociologija in 3. didaktika in meto­ dika pouka zgodovine. Zgodovina nam glede na razpoložljive vire lahko nudi za neko obdobje bolj, za drugo pa manj celovito rekonstrukcijo gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja narodov Jugoslavije kot tudi njihovih medsebojnih odnosov. Marksizem nam daje izhodišče za vrednotenje zgodovinskih pojavov, merila glede na to, kaj je v družbenem razvoju in dogajanju bistveno in odločilno, kot tudi dialektično-materialistično pojmovanje zgodovinskega razvoja. Didaktično-metodična komponenta pa nam na osnovi didaktičnih za­ konitosti in spoznanj pedagoške psihologije prispeva k racionalnemu in učinkovitemu uresničevanju smotrov. Vsa ta izhodišča naj bi se pri oblikovanju učnih tem medsebojno pod­ pirala in dopolnjevala. Pri konkretnem snovanju učnih tem pa se pojavi vrsta vprašanj. Tokrat nameravam spregovoriti le o nekaterih možnostih pri izboru in razvrščanju učne snovi z didaktično-metodičnih izhodišč. a) Kombinacija progresivnega in regresivnega razvrščanja učne snovi daje dobre možnosti za racionalizacijo učnega procesa in za kombiniranje več narodnih zgodovin. Na primer: jožefinsko-terezijanske reforme bi bilo mogoče bolj poglobljeno obdelati na slovenskih tleh, medtem ko bi njihovo zgodovinsko vlogo na Hrvaškem lahko obdelali z regresivnim postopkom ob letu 1848 itd, b) Primerjalna zasnova učne snovi je za to stopnjo primerna, čeprav bolj zahtevna. Vodi pa pri pouku k aktivnemu in samostojnemu razpozna­ vanju bistvenega, k vrednotenju zgodovinskih pojavov itd. Sinhrona primerjava zgodovinskih procesov pride v poštev zlasti ta­ krat, ko ima več naših narodov podobno usodo ali vlogo sočasno. Na primer: leto 1848, nacionalna gibanja v začetku 20. stoletja itd. 34 S- TROJAR: ZASNOVANOST POUKA ZGODOVINE V 3. IN 4. RAZREDU . . . Strukturalna primerjava podobnih gospodarskih, političnih in drugih procesov in pojavov ter ugotavljanje specifičnosti v narodnem razvoju (or­ ganizacija turškega fevdalnega sistema v raznih deželah, organizacija na- rodno-političnih gibanj itd.). c) Razvrstitev tem glede na obdobja nam nakazuje že program SVIO, kjer je v prvem letu razvrščena zgodovina do 1870, v drugem pa kasnejša. Menim pa, naj bi bilo programsko jedro večje v starejših obdobjih in da bi koristil večji odstotek izbornih tem v novejših etapah. Tako bi stro­ kovna obarvanost učnih tem, povezana s specifičnimi raziskovalnimi meto­ dami, odpirala pot k višjemu študiju. V novejših dobah so specifične strukture družbe ne le direktno razvojno povezane s sodobnimi, marveč so tudi mnogo bolj znane in znanstveno proučene. Zato bi bilo mogoče stop­ njevati tudi metodično zahtevnost pouka in samostojnost učencev. č) Glede na to>, da so učni načrti za to stopnjo še v izdelavi, ni mogoče bolj konkretno razpravljati o korelaciji med zgodovino in STM, geografijo, sociologijo, filozofijo in drugimi predmeti, ki tečejo simultano. ' d) Zavestno in sistematično bo potrebno upoštevati tudi mikrosocio- loške elemente in jih vgraditi v učni načrt. Saj nam konkreten prikaz živ­ ljenja vaške skupnosti v fevdalni dobi, proletarskega življenja v naših prvih industrijskih centrih itd. omogoča bogate globinske in vzgojne učinke. Do izraza pa pridejo tudi nazorno in slikovito specifične razmere pri različnih jugoslovanskih narodih in narodnostih. Po teoretskih osnovah sodobne didaktike naj bi bil kurikularni učni načrt do takšne mere dodelan, da bi bila razvidna specifična vzgojnoizo- braževalna vloga posameznih tem. S tem so tudi bolj konkretno in opera­ tivno nakazani intenzivnost pouka in njegovi končni cilji. Precizno struk­ turiran učni načrt zagotavlja tudi boljši stik med njim in izvajalci-pedago- škimi delavci, saj jim pomaga pri mikro načrtovanju in izvajanju učnih ur. Omogoča pa tudi bolj dodelano in jasno strategijo pri načrtovanju in iz­ delavi učnih sredstev. V referatu nisem hotel predložiti konkretnega osnutka učnega načrta, ker izdelujejo te dokumente delovne skupine Zavoda za šolstvo SR Slove­ nije. Ta referat je bil izdelan z namenom, da seznani slovenske zgodovinarje z aktualnimi vprašanji pouka zgodovine in o poteku reforme usmerjenega izobraževanja na srednji stopnji glede našega predmeta. Njegov namen je seveda izzvati javno diskusijo o teh problemih in prispevati k učinkovitemu in kvalitetnemu delu komisije. S u m m a r y CONCEPTION OF THE LESSONS IN HISTORY IN THE 3rd AND 4»h CLASS OF THE ORIENTED EDUCATION Štefan Troj ar The socio-political starting points at shaping the programmes in the field of oriented education in t h e SR of Slovenia are defined by the Act on t h e Oriented Education (April 1980) and t h e Directions at Shaping the Programmes. The lessons in history are comprised in the programmes of the oriented education: 1) as the integral part of the compulsory and unitary common programme-foundation in the 1 s t and 2 n d class (140 lessons), and 2) vocational-theoretical subject in some of the career-orientations in the 3 r d and 4 t h class of the grammar school. The les­ sons in history are comprised in the pedagogical orientation for the teachers of class-lessons and for the teachers of the sociological-linguistic orientation, as well as in the sociological career-orientation, which is devided into the linguistic and sociological branch. There are very different professions in question: lawyers, so­ ciologists, philosophers, historians, pedagogues, researchers etc. Thus, the history has a specific function in the career-oriented programmes, as the findings of the history could be of use by further studies and future profession. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 • 1—2 35 Among the enumerated professions there is a high degree of specif ics, there­ fore it is necessary to find the common, fundamental contents of the subject (the most essential part of the programme), as well as the vocationally coloured selec­ tive themes. Education and training programme could enable the permanent voca­ tional orientation and motivity. The Directions indicate just one essential part of the programme for the subject »history« — along with the selective parts ot toe curriculum for the aforementioned three orientations. As orientation for the sub­ ject »history« in the 3 r d. and 4 th class serves temporarily the curriculum for the pedagogic grammar schools, which — however, has certain bad sides. As for the future it win be necessary to define the specific characteristics of this programme. In the first place it is necessary to work out the didactic me­ chanism, which will prevent the isolation between the programme concermng the lessons in world history within the general education in the 1st and 2nd class and the programme concerning the national history in the 3 r d and 4 th class. The narrow time frame, along with the need for a profound presentation of the substance of expertise, calls for a careful, didacticly effective and rarefied selection of the themes of expertise. The completion of the curriculum demands also the elabora­ tion of the thematic education and training purposes,. According to the new pro­ grammes the lessons in history should give the picture of the most important stages in the development of each Yugoslav nation and nationality. The starting points and orientation at the selection of the mentioned stages and problems are given by the historical science, Marxist phylosophy and sociology, didactics, as well as the methodics of the lessons in history. At the occasion of the classification of the substance of expertise it is possible to make a combination of more systems. The matter of consideration could be the combination of the progressive and regressive classification, the comparative scheme according to the sequence of the events and social structure. It is neces­ sary to include consciously and systematically the micro-social elements, corre­ lation etc. into the curriculum. The completed curriculum could be of help to the pedagogues at the micro-planning and further elaboration of the substance of expertise. Ali ste že poravnali letošnjo članarino za Zgodovinsko društvo in na­ ročnino za »Zgodovinski časopis«? Če ne — storite to čimprej in olaj­ šajte delo društvenemu odboru in upravi revije! * • Ste že izpopolnili svojo zbirko starejših letnikov »Zgodovinskega časo­ pisa«? Večina letnikov je na voljo pri upravi revije na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 (te­ lefon: (061)224 011, 224 046, int. 209). Podrobne informacije o zalogi in o cenah so objavljene v vsaki številki »Zgodovinskega časopisa«. • * Opozarjamo tudi na možnost prednaročila na ponatis vseh sedaj raz­ prodanih starejših letnikov ZČ. Do sedaj je izšlo v ponatisu ze pet letnikov revije: marca 1977 ponatis prvega zvezka z letnico 1947, sep­ tembra 1978 ponatis 17. letnika za leto 1963, januarja 1980 ponatis 18. letnika za leto 1964, septembra 1980 ponatis št. 1-2/1972 ter decembra 1981 še ponatis št. 1-2/1970 »Zgodovinskega časopisa«. 3 6 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih društev Slovenije že devetindvajseto leto izdaja svoje glasilo — »Kroniko«. Revija je ilu­ strirana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slovenske kra­ jevne zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in članke, ki po svoji problematiki presegajo ozke lokalne okvire. »Kronika« ima namen po­ pularizirati zgodovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje. »Kroniko« je moč naročiti na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slo­ venije, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1. Letna naročnina za tri številke znaša za ustanove 250 dinarjev, za posameznike 160 dinarjev, posa­ mezna številka velja 100 dinarjev, dvojna številka 150 dinarjev. Po izredno ugodnih cenah so na razpolago tudi večinoma vsi starejši letniki revije: od 3/1955 do 23/1975 po 50 din (le letnik 15/1967 je raz­ prodan), letnika 24/1976 in 25/1977 po 75 din, letnik 1978 po 120 din in letnika 1979 in 1980 po 160 din za posameznike oziroma po 240 din za ustanove. V seriji »Knjižnica Kronike« so doslej izšle naslednje publikacije: — Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani. Cena: 20 dinarjev; — Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUBLJA­ NE (1956), 72 strani. Cena: 20 dinarjev; — Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani. Cena: 20 dinarjev; — Sergij Vilfan — Josip Černivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE ME­ STNE HIŠE (1958), 128 strani. Cena: 20 dinarjev; — Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani. Cena: 30 dinarjev. GORIŠKI LETNIK — ZBORNIK GORIŠKEGA MUZEJA Goriški muzej (Nova Gorica) je začel leta 1974 izdajati svojo redno letno publikacijo z naslovom »Goriški letnik«. Doslej je izšlo osem šte­ vilk. Zbornik prinaša znanstvene in poljudno-znanstvene prispevke predvsem s področja arheologije, etnologije, zgodovine, zgodovine umetnosti, l iterarne zgodovine; prispevki so vezani prvenstveno na prostor severne Primorske ter sosednje Furlanije. Tako sodelujejo v zborniku tudi tuji pisci z obmejnih področij. »Goriški letnik« želi biti tudi revija, ki naj ustvari dialog na znanstveni ravni ob naši zahodni meji. K temu naj poleg objav znanstvenih člankov pripomorejo tudi ocene in poročila o različnih periodičnih publikacijah, ki izhajajo v de­ želi Furlaniji-Julijski krajini. »Goriški letnik« lahko naročite pri Goriškem muzeju, Grajska 1, YU-65001 Nova Gorica. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981'. 1—2 . 37—43 37 B r a n k o š p a c a p a n IZKUŠNJE POUKA ZGODOVINE NA GIMNAZm PEDAGOŠKE SMERI V LJUBLJANI Predavanje na 20. zborovanju slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana, 1.—4. okt. 1980 Pred dobrimi petimi leti smo začeli na pedagoških gimnazijah v Slo­ veniji eksperimentalno uvajati nov sistem usmerjenega izobraževanja. Ra­ zumljivo je, da je vsak'začetek težak, posebno pa še za tiste predavatelje zgodovine, ki so že leta in leta delali po ustaljenih konceptih. Težave so bile toliko večje, ker smo se razen okvirnih, začasnih učnih načrtov znašli pred novimi nalogami skoraj brez vsega in se soočili s pomanjkanjem učbe­ nikov kot tudi drugih učnih pripomočkov. Iz prvotnih okvirnih učnih na­ črtov smo sicer lahko spoznali obseg učne snovi, nismo pa skoraj ničesar slišali o metodičnih in didaktičnih napotkih, ki bi bili najustreznejši. Več ali manj smo bili posamezniki in aktivi prepuščeni sami sebi in smo morali marsikdaj sami dopolnjevati program. Kljub temu je treba povedati, da smo le imeli nekaj seminarjev za učitelje zgodovine na pedagoških gimna­ zijah pod vodstvom prof. Wedamove, ki nam je po najboljših močeh po­ magala utirati pionirska pota pri dosegi osnovnih intencij novega refor­ miranega pouka zgodovine. V prvih dveh, treh letih smo imeli občutek osamljenosti, ker nam nihče ni priskočil na pomoč, nihče nas ni vprašal, kako delamo in uspevamo, na kakšne probleme zadevamo v vsakdanji praksi itd. Res, pisali in pošiljali smo polletna oziroma letna poročila Za­ vodu za šolstvo SRS in mislim, da smo dovolj izčrpno odgovarjali na za­ stavljena vprašanja, vendar na to ni bilo nikakršne povratne informacije, nikakršnih nasvetov s strani raznih pedagoških institucij, nikakršne raz­ prave in analize problematike — in ravno to smo upravičeno pričakovali. S tem seveda ne mislim reči, da smo obupovali, saj smo kljub vsemu vedeli in čutili, da bodo naše izkušnje tehten in dragocen prispevek pri prehodu vseh srednjih šol na sistem usmerjenega izobraževanja. Toda — še do da­ nes ne vemo, v kolikšni meri so bile doslej upoštevane! Kakšna je trenutka problematika pouka zgodovine na pedagoški gim­ naziji? če začnem z učnimi načrti, ki so razumljivo še vedno začasni, lahko ugotovim, da problem njihove realizacije nastopa predvsem v 3. in 4. let­ niku, torej že v fazi usmerjenosti učencev, čeprav so seveda v bistvu usmerjeni že v prvem letniku, saj smo kadrovska šola. Skupna vzgojno- izobraževalna osnova učnega načrta za 1. in 2. letnik, za katero končno že imamo začasne učbenike, izhaja iz načela, da prinašajo učenci iz osnovne šole določeno predznanje, kar je tudi res. Vendar pa srečujemo zelo različne stopnje predznanja, kar se še posebno čuti na pedagoških gimnazijah, saj vanje prihajajo učenci s številnih osnovnih šol s področja posameznih re­ gij. Brez zlega namigovanja ugotavljamo, da ponekod učitelji zgodovine zelo dobro delajo, ponekod pa ne. Sam sem 14 let učil na osnovni šoli in dobro vem, kolikšno naj bi bilo povprečno znanje zgodovine našega osnov­ nošolca! Nikogar ne krivim, a problem nastopa ravno tu, saj v učbeniku za prvi in tudi drugi letnik ni malo posploševanj in sintetiziranja, to pa nas prisiljuje v še zahtevnejšo in poglobljeno razlago, brez katere učenci ne bodo mogli doumeti in razumeti osnovnih zakonitosti družbeno-zgodo- vinskega razvoja v preteklosti. To nam jemlje veliko časa, preveč, da bi zmogli učinkovito metodično-didaktično obdelati vso predpisano učno snov 38 B- SPACÀPAN: IZKUŠNJE POUKA ZGODOVINE . . . za 1. letnik. Teoretično se učni načrt izogiba (in to je tudi pravilno!) ne­ potrebnemu ponavljanju snovi iz osnovne šole, praktično pa učence pesti neizogiben faktor pozabljanja, saj gre za snov, ki so jo v okrnjenem obsegu poslušali v 6. in 7. razredu osnovne šole. Mislim, da bi bilo potrebno obseg učne snovi za 1. letnik le nekoliko skrčiti, saj sedaj učni načrt zahteva obravnavo zgodovinskega obdobja od praskupnosti do imperializma oziroma do Pariške komune. Predvsem iz navedenega razloga, pa tuđi iz drugih, večinoma objektivnih razlogov (izpad učnih ur zaradi športnih dni, pro­ slav, bolezni itd.) skoraj ni mogoče v celoti realizirati učnega načrta po predmetniku, ki nam v 1. in 2. letniku predpisuje oziroma daje 76 ur v šol­ skem letu. Tako se mi dogaja (morda pa tudi drugim kolegom), da obtičim tam nekje pri pojavih nacionalnih gibanj oz. delavskega gibanja v 19. sto­ letju, vest pa mi ne dovoljuje, da bi vse te pomembne zgodovinske procese na hitro obdelal v nekaj urah. Zato jih prenašam zavestno v začetek 2. let­ nika. Upam si trditi, da s tem učenci dobijo trdnejšo in jasnejšo osnovo za razumevanje gospodarskih in družbenopolitičnih ter socialnih procesov v zadnjih 150 letih razvoja. Tudi je res, da zajema učni načrt za 1. letnik pretežno občo zgodovino in nam zaradi časovne omejenosti ne dovoljuje potrebne aplikativnosti na naš zgodovinski razvoj, čeprav mislim, da je glede na stopnjo dejavnosti prvošolca to nujno potrebno. Bolje je razporejena snov v učbeniku za 2. razred oziroma letnik, če­ prav je tudi v njem še vedno mnogo sintetiziranja. Sicer pa mislim, da namen tega referata ni podajati podrobnejšo analizo niti učbenikov niti učnih načrtov, ker je to naloga delovne skupine in strokovnjakov ter prak­ tikov v bodočnosti. Menim, da učni načrti nasploh niso slabi, samo da jih je izredno težko realizirati. Veliki disproporci nastopajo v učnih načrtih za 3. in 4. letnik in tu naletimo na največ problemov, časovne in metodično-didaktične narave. Menim, da je sam učni načrt tako zasnovan, saj zahteva predvsem pro­ blemsko obravnavo snovi in tudi ne vodi v ponavljanje že znanega, marveč v njegovo poglobljeno analizo. Težišče je na nacionalni zgodovini, tako ožji kot širši, kar se mi zdi povsem upravičeno. Mislim, da se v 3. in 4. letniku učni načrt najbolj približuje intencijam reforme pouka zgodovine, ker daje učencem precej več možnosti, da se spremenijo iz več ali manj pasivnih poslušalcev v aktivne udeležence učnega procesa, predvsem s pomočjo semi­ narskega dela oziroma izdelave in interpretacije referatov. Prvotni učni načrti niso zahtevali, marveč priporočali, da bi se snov porazdelila na re- feratsko in nereferatsko v razmerju 50 : 50, vendar smo ugotovili, da je to preveč. Osebno deliva s kolegico snov v razmerju 2/з razlage in Vs referat- skih tem. Vendar moram takoj opozoriti, da to ni mogoče izvesti v vseh treh smereh. Na pedagoški gimnaziji začenja pravo usmerjeno izobraževanje v 3. let­ niku. Učenci se že v 2. letniku bodisi sami, bodisi s pomočjo nasvetov pro­ fesorjev in šolskega psihologa opredelijo za eno od treh smeri: za učitelja razrednega pouka, za učitelja predmetnega pouka v družbeno-jezikovni smeri in učitelja predmetnega pouka v naravoslovno-matematični smeri. Vsaka smer ima svoj program in predmetnik. Najobširnejši je program v družbeno-jezikovni smeri, kar je tudi razumljivo, najožji glede na obseg in vsebino pa v naravoslovno-matematični. Predmetnik nam daje na razpo­ lago v okviru časovnega razporeda učnih ur (čRUS-a) v razredni smeri pa 2 uri tedensko skozi celo šolsko leto, v DJ smeri povprečno 2,5 ure (v prvem polletju 2, v drugem 3 ali obratno — to velja za 3 letnik, v četrtem pa letos poprečno 3,5) v naravoslovno-matematični smeri pa smo do letošnjega leta imeli samo po 1 učno uro na teden v obeh letnikih t. j . 38 ur na leto!, v te­ kočem šolskem letu pa smo v tej smeri uspeli pridobiti še eno uro, kar je ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 39 objektivni minimum,' saj obravnavamo maturitetno snov! O teh časovnih razmerjih govorim zato, ker se mi zdi, da je tudi v razredni smeri premalo ur na razpolago, saj je usposabljanje učencev za razredni pouk v osnovni šoli ena naših glavnih nalog! Poleg tega nastopa zgodovina kot samostojen predmet samo v DJ smeri, v ostalih dveh pa v okviru predmeta »Poglavja iz družbenih ved« t. j . skupaj z geografijo v razmerju učnih ur 2 : 1 v korist zgodovine v razredni smeri in 1 : 1 v NM smeri. Tudi končna ocena znanja je skupna. Medtem ko je seminarsko delo v razredni smeri v 3. letniku še mogoče, pa to nikakor ni v NM smeri. V 4. letniku pa tudi v razredni smeri ni več mogoče. Ob tem naj omenim, da sploh ne vemo, kako bo v bodoče s poukom zgodovine v 3. in 4. letniku. Pripravlja se oziroma je že priprav­ ljen nov učen načrt, ki je moderno zasnovan, vendar bo bodočnost poka­ zala, v kolikšni meri je tudi uresničljiv v praksi! Ob tej priliki je treba dati polno priznanje našim univerzitetnim profesorjem — zgodovinarjem, ki so se v zadnjem času izredno angažirali pri oblikovanju naših učnih načrtov, zlasti prof. Grafenauerju, Stiplovšku, Vodopivcu, pa tudi ostalim, ki so pri­ pravljeni izdelati učbenike za 3. in 4. letnik. Kot je bilo povedano, lahko intencije reformiranega pouka zgodovine >' še najbolje uresničujemo v družbeno-jezikovni smeri, v kateri je na raz­ polago relativno dovolj učnih ur. Tu lahko še najbolje uvajamo in nava­ jamo učence na samostojno delo, predvsem s pomočjo referatov. Seveda ne zahtevamo in tudi ne moremo zahtevati od njih izdelave nikakšnih kva­ litetnih in znanstvenih referatov, saj je naš glavni namen, da se učenci sploh navajajo na samostojno delo, na uporabo literature in tudi na samo­ stojen nastop v razredu. Učni program ne zahteva in ne določa, katere historične teme je treba obdelati v referatu, pač pa jih priporoča. Mislim, da je to pravilno, saj se profesor lahko svobodne j e odloča o tematiki, ki prihaja v poštev za referate, obenem pa vpliva na učence, da tudi sami predlagajo ustrezne teme. Menim, da smo v tem pogledu v DJ smeri že prav lepo uspeli in da učenci zelo radi sodelujejo. Kako to v praksi poteka, naj pojasnim s primeri: V 3. letniku n. pr. v uvodni uri pojasnim učencem novosti pri pouku zgodovine, način našega sodelovanja itd. Predvsem poudarjam, da je »refe- ratskasmer« sestavni del celotne učne snovi in da je v nekem smislu učen­ čev referat enakovreden profesorjevemu deležu pri oblikovanju in izvedbi urnega programa. To pa pomeni, da referat ne sme biti sam sebi namenin da učenci ne smejo biti zgolj pasivni poslušalci. Referent sam ali s pomočjo profesorja med interpretacijo napisanega opozarja sošolce na pomembnosti, ki si jih sproti zapisujejo v zvezke. Reči moram, da nekateri učenci nasto­ pajo izredno suvereno in kvalitetno podajajo snov ob uporabi zemljevidov, grafoskopa, diaskopa in episkopa. Pri njih sta moja udeležba in pomoč sko­ raj odveč. Zanimivo je, da se ti posamezniki tudi že vnaprej odločajo za študij zgodovine na pedagoški akademiji oziroma fakulteti. Med izdelavo referatov seveda pogosto prihajajo po nasvete k profesorju, zlasti kadar so jim določeni historični pojmi nejasni, ali kadar ne znajo iz literature iz­ ločiti najpomembnejšega. Seveda niso vse teme. primerne za referat. Izbi­ ram takšne, za katere menim, da so lažje in dostopnejše dojemljivosti učen­ ca pri 17 letih starosti. N. pr. »Naše ozemlje v rimski dobi«, »Naše ozemlje v dobi preseljevanja ljudstev«, »Naseljevanje slovenskega ozemlja« (pri čemer podrobneje obdelujemo posamezne smeri naseljevanja). Karanta­ nija, Nastanek in razvoj mest na Slovenskem, Turški napadi na naše ozem­ lje, Kmečki upori na Slovenskem, Položaj slovenskega kmeta v fevdalizmu, Začetki zgodnjega kapitalizma na Slovenskem, Migracije in selitve v jugo­ slovanskem prostoru do 19. stoletja, Gospodarski razvoj na Slovenskem v obdobju kapitalizma, začetki delavskega gibanja pri Južnih Slovanih, Na- 40 3 . SPACAPAN: IZKUŠNJE POUKA ZGODOVINE . . . cionalni programi slovenskih političnih strank pred 1. svetovno vojno itđ. Naštel sem samo nekaj tem, ki jih učenci obdelujejo bodisi posamično, bo­ disi skupinsko. V 4. letniku je dokaj primerna tematika za referate Nasta­ nek in razvoj KPJ, Frakcijske borbe KPJ, IV. kongres KPJ, IV. konferenca KPJ, Ustavni kongres KPS, Stavkovno gibanje v Sloveniji v 30. letih, Ljud- skofrontno gibanje na Slovenskem itd. da ne govorim o obdobju NOB, iz katerega lahko ponudimo učencem številne »drobne« teme! Pri tem bi rad opozoril na neko specifičnost oziroma prednost, ki jo imamo učitelji zgodovine na pedagoških gimnazijah. Učenci prihajajo k nam iz širšega šolskega okoliša, iz raznih krajev ljubljanske regije — od Kočevja, Ribnice, Cerknice, Postojne do Kranja, Tržiča, Kamnika, Domžal, Trbovelj, Zagorja, Litije. Ker izhajam iz načela, dajati poudarek predvsem krajevni, lokalni zgodovini (ta še posebej prihaja v poštev v osnovni šoli), se nam kar sama ponuja idealna priložnost, da animiramo naše učence, bodoče učitelje osnovne šole za izdelavo referatov z lokalno zgodovinsko tematiko — in to zelo radi prevzamejo. Tako n. pr. glavnemu referatu »Naše ozemlje v rimski dobi« sledijo krajši koreferati n. pr. »Mengeš v rimski dobi«, »Ihan v rimski dobi«, Emona itd. Ali n. pr. referatu z naslovom Vseslovenski kmečki upor 1515 sledi ko- referat: Kočevska v uporu 1.1515, ali Polhov Gradec v uporu 1.1515 itd. Ne gre seveda, da bi si učenci zapisovali prav vse podrobnosti lokalnih dogod­ kov, izluščiti skušamo samo specifičnosti, ki jih dodajamo skupni osnovni temi kot ilustracijo. Ob vsem tem pa nastopa vrsta problemov, ki jih bo treba čimprej re­ šiti. Prvenstveno problem ustrezne historične literature, primerne za učen­ čevo stopnjo dojemljivosti in problem kvantitete te literature. Res, v naši strokovni zgodovinski knjižnici imamo precej, vendar še vedno ne dovolj potrebne literature. Pravim ne dovolj, kajti če n. pr. obdelujejo učenci isto referatsko temo v več oddelkih, nam 1 ali 2 izvoda ustrezne knjige kaj malo pomagata. To je zlasti pereče pri obravnavi starejših obdobij nacionalne zgodovine, medtem ko je za novejše obdobje položaj nekoliko boljši, zlasti za obdobje NOB. Vprašanje je, kako (glede na pičla finančna sredstva) in kje nabaviti zadovoljivo število knjig. Učenci pogosto samo iščejo ustrezno literaturo v svojih domačih lokalnih knjižnicah, kar seveda ni slabo, saj si s tem tudi sami hitreje izoblikujejo svoj izobrazbeni profil, vendar smo jim le dolžni zagotoviti vsaj osnovno literaturo. Praksa kaže, da prihajajo v poštev za referate poleg temeljnih del tudi razni zborniki (n. pr. Kam­ niški, Kranjski, škofjeloški itd.), Kronika, posamezni zgodovinski članki iz zgodovine posameznih partizanskih enot, razne monografije, v zadnjem času pa tudi naš Zgodovinski časopis, ki je v nekaj zadnjih številkah ob­ javil primerne sestavke, vsebinsko in oblikovno dojemljive mladi generaciji (n. pr. dr. Vojeta »Turški napadi na Kranjsko v 15. in 16. stoletju, da na­ vedem samo enega!), želimo si, da bi izhajalo še več razprav z različno tematiko, ki jih bomo lahko koristno uporabili pri pouku. Pri tem bi rad opozoril, da si želimo razprav in sestavkov, ki bi kompleksno in sistema­ tično obravnavali določen zgodovinski pojav oziroma proces n.pr. Razvoj slovenske državnosti skozi stoletja, ali n. pr. Islamizacija v jugoslovanskem prostoru in podobno, ker tako tudi skušamo obravnavati snov v omenjenih letnikih. Močno pogrešamo tudi ustrezne literature o zgodovini ostalih jugoslo­ vanskih narodov. Le-te takorekoč ni (razen seveda Zgodovine narodov Ju­ goslavije). Prisiljeni smo uporabljati skoraj izključno knjižni fond za na­ cionalno zgodovino. Pogrešamo tudi ustrezne zbirke virov za starejšo in novejšo zgodovino, kajti zbirka virov za 4. razred gimnazije, kakor je sicer uporabna, ne zadostuje. Koristno bi nam služile tudi ustrezne zgodovinske ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 - 1981 . 1—2 41 čitanke s sistematičnim izborom virov. S čitanko za 6. in 7. razred osnovne šole si zelo malo pomagamo. Ne gre zgolj za problem literature. Učenca moramo navajati tudi na uporabo drugih učnih pripomočkov, zlasti avdiovizualnih sredstev, diafil- mov, diapozitivov, zemljevidov itd. Ne nameravam razpravljati o tem, v ko­ likšnem obsegu jih uporabljati, vsekakor pa jih je treba koristno in pa­ metno izrabljati v učno-vzgojnem procesu. Tu vnovič nastopajo problemi, kajti še zdaleč nimamo na razpolago dovolj diafilmov, da ne govorim o gra- foskopskih predlogah, ki jih je absolutno premalo (tu vidim priložnost za izdelavo raznih skic, grafikonov, prikazov pomembnega zgodovinskega do­ godka v okviru zgodovinskega krožka na šoli) in zemljevidov. Glede njih smo prav revni; za obravnavanje zgodovine NOB imamo en sam stenski zemljevid (NOB v Jugoslaviji), pogrešamo pa (in to sem že večkrat po­ udaril na seminarjih) zemljevid NOB v Sloveniji, morda celo zemljevide NOB v posameznih slovenskih pokrajinah. Poslužujemo se sicer raznih ročno izrisanih zemljevidov v »Naši obrambi« (glasilo je, mimogrede po­ vedano, izredno primerno pri obravnavanju dogodkov iz NOB), vendar so le-ti le občasno objavljeni. Tudi na področju historične kartografije bo treba še marsikaj storiti. Pri uporabi episkopov in diaskopov moramo biti zelo previdni, predvsem zaradi njihove tehnične nedodelanosti (močno se segrevajo in nam lahko zelo poškodujejo knjigo ali sliko). V procesu novega reformiranega pouka zgodovine nam je dragoceno pomagalo interni TV sistem, ki smo ga kupili in montirali pred dobrim letom dni. O vkomponiranju filmov v organizacijo pouka ne bi na tem mestu preobširno govoril, dejstvo pa je, da nam še kako koristno služijo pri izpopolnjevanju metodično didaktičnih oblik pouka. Doslej imamo na­ meščene 3 TV sprejemnike v posameznih prostorih in že kar precej posne­ tih videokaset za potrebe pouka zgodovine, likovne vzgoje, biologije. Za zgodovino imamo doslej posnetih okrog 25 videokaset s filmi, ki so vsebin­ sko in glede na minutažo primerni za šolo (nekaj naslovov: Tito v boju za mir, KPJ od ustanovitve do 1.1941, Napad na Beograd, Leto 1941 v 3 nada­ ljevanjih, Osvobodilna vojna v Jugoslaviji v 7 nadaljevanjih). Reči pa moram, da je slovenska šolska TV na tem področju zelo malo storila in da presnemavamo ustrezne oddaje RTV Zagreb oziroma RTV Beograd. Za­ slugo za to delo ima naš kolega, profesor tehničnega pouka na šoli, ki se je povsem prostovoljno odločil, da nam pomaga in tako pogosto prihaja v šolo celo v poznem popoldanskem in večernem času, takrat pač, kadar oddaja teče. Vsako takšno predvajanje filma sproži v učencih val raznih čustvenih impulzov in kopico vprašanj, pouk poteka sproščeno v obliki razgovora, sodelujejo vsi, skratka, ura je izredno razgibana. Mislim, da bo slej ko prej potrebno vpeljati podoben sistem v vse šole. Razumljivo pa je, da gre pri tem za precejšnje investicije, ki se jih da deloma pokriti iz skla­ da za nabavo učil in amortizacije. Nasploh je problem denarja za nabavo učil močno prisoten v naši praksi, vendar ga bo treba rešiti, če hočemo razvijati nove oblike pouka v smislu zahtev reforme vzgoje in izobraževanja. Jasno je, da pouk ne sme potekati samo med šolskimi zidovi, zato ga bo­ gatimo z ekskurzijami, ogledi muzejev in razstav, kar pa niti ni lahko: treba je zamenjavati ure, ozirati se na urnik razstave itd. Problem so vča­ sih tudi vodiči po razstavi (če sploh so!), ki imajo sicer visoko strokovno znanje, vendar za srednješolce metodično in didaktično nesprejemljivo. Od nas samih pa tudi nihče ne more zahtevati, da bomo strokovnjaki za vsako specializirano historično področje. Priznanje moramo dati na tem mestu sodelavcem Mestnega muzeja, Arhiva Slovenije in NUK-a, ki rade- volje sprejemajo skupine naših učencev in jim znajo nazorno razlagati smisel in vsebino arhivskih zbirk in njihovo zgodovinsko funkcijo. Vsekakor 42 B. ŠPACAPAN: IZKUŠNJE POUKA ZGODOVINE . pričakujemo odprta vrata tudi na ostalih znanstvenih in kulturnih insti­ tucijah. Vse navedene oblike in metode dela prihajajo v pošte v, kot povedano, predvsem v DJ smeri, deloma v razredni, pa še te pretežno v 3. letniku, v 4. letniku pa že obravnavamo snov za zaključne izpite oziroma maturo, ki jo seveda moramo predelati, to pa nam močno veže roke. Vedno manj je referatov, vedno več naše razlage, in kar je najslabše, celo narekovanja. Učbenikov žal še ni in tako so učenci odvisni zgolj od profesorjeve besede. Glede na omejen čas moramo skrbno paziti, kdaj bomo zavrteli film, kdaj uporabili diafilm, kdaj bomo izvedli ekskurzijo. Temu se žal zaenkrat ne da izogniti. Nevzdržno pa je, da je maturitetna snov tako po obsegu kot po vsebini enaka za vse tri smeri in to ob različnem fondu ur! Biti moramo pravi akrobati, da izpeljemo program do konca, seveda na škodo razlage, utrjevanja snovi, kvalitete interpretacije itd. Profesorji drugih predmetov nam sicer radi odstopajo svoje ure (ki jih, kot kaže, imajo pri nekaterih predmetih skorajda preveč), pobiramo vse možne suplence, izkoriščamo razredne ure, včasih celo kličemo učence v šolo pred uradnim začetkom pouka, kar pa je skoraj neizvedljivo, saj imamo na šoli preko 70 % vozačev iz oddaljenih krajev! Ne vem, kako ta problem rešujejo kolegi z drugih šol, verjetno ne dosti drugače! Potrebno bo povečati fond ur za razredno in prirodoslovno-matema- tično smer, ali pa ukiniti maturo za ti dve smeri. Vsekakor pa s takšnim predmetnikom in obsegom snovi siromašimo sam pouk zgodovine celo v primerjavi z osemletko. Tako smo tudi učne načrte prisiljeni v 4. letniku prilagajati maturi, škoda, kajti virov in literature imamo ravno za zahteve pouka v tem letniku največ! Naj ob koncu spregovorim še o vprašanju ocenjevanja in korelacije. Uvajanje novih oblik dela zahteva veliko časa, ocene pa morajo biti v vsa­ kem konferenčnem obdobju. Kako to doseči ob velikem številu učencev v posameznih oddelkih in kako ocenjevati seminarsko delo? če izhajamo iz načela, da je treba nagrajevati delo, potem moramo pravilno vrednotiti tudi učenčevo delo pri pripravi referata. Ali je ta »delovna ocena«, kot jo sam imenujem, enakovredna ustni ali pisni oceni? O tem se še ni nikjer razpravljalo in tako sem si sam izdelal določene kriterije, po katerih oce­ njujem referate. Ne vem, ali so dovolj objektivni in pedagoško upravičeni, vendar nižje ocene kot »dobro« ne dajem, saj je navsezadnje tudi slabše izdelan referat rezultat dela učenca. O tem problemu bi se lahko razvila ustrezna razprava med učitelji zgodovine na kakšnem prihodnjem semi­ narju, še večji problem je, kako priti do ustnih ocen predvsem v smereh z manjšim fondom učnih ur. Spet nam ne preostane drugega, kot da se poslužujemo kontrolnih vaj, ki pa nikakor ne morejo in ne smejo zadoščati za oceno, ki mora biti kompleksna. Poleg tega pa, kot že povedano, nastopa zgodovina v razredni in naravoslovno-matematični smeri kot sestavni del predmeta »poglavja iz družbenih ved«, skupaj z geografijo, tako da sta tudi polletna in letna ocena skupni. Včasih pride do določenih diferenc v oce­ nah, vendar jih sporazumno vsklajujemo. Pa vendar se nama s kolegico zdi, da bi bila veliko bolj logična skupna ocena iz predmetov zgodovine in samoupravljanja s temelji marksizma, saj sta navsezadnje temeljni druž­ beni vedi, z mnogo več skupnimi izhodišči in vsebinskimi zasnovami. Večja je možnost korelacije n. pr. za obdobje NOB, delavskega gibanja nasploh, povojne nacionalne zgodovine, procesa in pojava neuvrščenosti. Za razu­ mevanje vsebine predmeta STM je potrebno temeljito poznavanje zako­ nitosti družbenega razvoja in družbenih procesov. Pri zaključnih izpitih pa v vseh teh ocenah nastopata oba predmeta skupaj. Seveda je problem ko­ relacije veliko manjši, ali pa ga sploh ni tam, kjer oba predmeta poučuje ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 4 3 isti profesor. Na naši gimnaziji temu ni tako, zato pa toliko tesneje sode­ lujemo s predavatelji STM. Dogovarjamo se predvsem o tem, da ne bi iz­ razito »historičnih« tem ponavljali, marveč jih obravnavamo pri zgodovini. Glede korelacije zgodovine z drugimi predmeti seveda še naprej ob­ staja problem sočasnosti, ki ga najbrž ne bo mogoče rešiti. Pač pa nudi nov učni načrt več možnosti vsebinskega povezovanja s slovenščino (n. pr. na področju literarne zgodovine, kjer pogosto povezujemo zgodovino z literar­ nimi predlogami, oziroma vklapljamo literarne tekste v pouk (dela Aškerca, Cankarja, Voranca, Prešerna, Župančiča, partizanskih pesnikov in pisate­ ljev, marksistično literaturo itd.) pa seveda tudi odlomke iz del svetovne literature. Seveda moremo to predvsem v družbeno-jezikovni smeri, kjer imamo dovolj učnih ur na razpolago, v ostalih smereh jih samo omenjamo. Isto velja tudi za povezovanje zgodovine z umetnostno zgodovino, geogra­ fijo, STM, predmetom »Obramba in zaščita«, z etnografijo. Prav nič odveč se mi ne zdi, če se učitelj zgodovine vsaj malo spozna tudi na nekatere kemijske in fizikalne zakonitosti, saj učenci n. pr. večkrat postavljajo pri obravnavanju vojnih dogodkov vprašanja s teh področij in se moramo zateči po nasvet k profesorju kemije oziroma fizike. Skoraj ni predmeta, ki ga ne bi bilo mogoče povezati z našim, vsaj v nekaterih elementih! Z u s a m m e n f a s s u n g DIE ERFAHRUNGEN DES GESCHICHTSUNTERRICHTS IM PÄDAGOGISCHEN GYMNASIUM IN LJUBLJANA Branko Špacapan Im Referat werden die während der vierjährigen Überprüfung des neuen Sy­ stems des Geschichtsunterrichts im Pädagogischen Gymnasium in Ljubljana ge­ wonnenen Erfahrungen behandelt. Der Autor stellt fest, daß wegen des zu weit­ läufigen Lehrplans besonders im 4. Jahrgang das Progremm schwer durchzuführen ist. Problematisch ist auch der Mangel an der entsprechenden geschichtlichen Literatur für die Schüler, und zwar sowie qualitativ als auch quantitativ im Sinne der Angemessenheit des Fachmaterials dem Alter der Schüler. Vor allem unter­ streicht er jedoch das Bedürfnis zum Lehrbuch für den 3. und 4. Jahrgang, sowie zu den Geschichtshandbücher und Quellensammlungen. Es hat sich auch der Man­ gel an den geschichtlichen Wändlandkarten für die Zeit des Volksbefreiungs­ kampfes gezeigt. Schließlich unterstreicht er, daß das neue System sowie metodisch als auch didaktisch den Zwecken des Erziehungs- und Ausbildungssystem besser entspricht und auch eine bessere Korrelation mit den anderen soziologischen Wis­ senschaften ermöglicht. 44 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 Na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije (oddelek za zgodovino nnl°Ž°cfS^e f a k u l t e t e > 6 1000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, telefon 224 011 224 046, int. 209) lahko naročite še večino letnikov predhodnika »Zgo­ dovinskega časopisa« — revije »Glasnik Muzejskega društva za Slove­ nijo«. V Glasniku je objavljena vrsta razprav, ki so še danes ohranile svojo znanstveno vrednost. Vsem ljubiteljem zgodovinskega branja, posebej pa se raziskovalcem naše zgodovine zato priporočamo, da si omislijo komplet dostopnih številk »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo« (GMDS). Cene so razprodajne in so za posamezne številke naslednje: GMDS 1/1919-20 — 10 din GMDS GMDS 2-3/1921-22 — razprodan GMDS GMDS 4-6/1923-25 — 10 din GMDS GMDS 7-8/1926-27 — 20 din GMDS GMDS 9/1928 — razprodan GMDS GMDS 10/1929 — razprodan GMDS GMDS 11/1930 — razprodan GMDS GMDS 12/1931 — razprodan GMDS GMDS 13/1932 — razprodan GMDS GMDS 14/1933 — 30 din GMDS GMDS 15/1934 — 30 din GMDS GMDS 16/1935, št. 1-2 — GMDS razprodan GMDS 16/1935, št. 3-4 — 50 din 17/1936 — 100 din 18/1937, št. 1-2 — razprodan 18/1937, št. 3-4 — 80 din 19/1938, št. 1-2 — 8 0 din 19/1938, št. 3-4 — 80 din 20/1939 — 200 din 21/1940 — 100 din 22/1941, št. 1-2 — 80 din 22/1941, št. 3-4 — 20 din 23/1942 — 50 din 24/1943 — 30 din 25-26/1944-45 — 20 din Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo velja 10 dinarjev. Člani slovenskih zgodovinskih in muzejskih društev imajo na nave­ dene cene 25-odstotni popust, študentje pa 50-odstotni popust. Za na­ ročila iz tujine zaračunamo 40-odstotni pribitek. Zgodovinsko društvo za Slovenijo je s finančno pomočjo Kulturne skupnosti Domžale ob odkritju spominske plošče na nekdanji Veitovi tiskarni na Viru pri Domžalah 24. maja 1980 izdalo publikacijo EDVARD KARDELJ-SPEBANS IN SLOVENSKO ZGODOVINOPISJE Zbornik objavlja predvsem gradivo z izrednega občnega zbora Zgodo­ vinskega društva za Slovenijo (2. marca 1979) ob štiridesetletni« izida knjige Edvarda Kardelja-Speransa »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«. Gradivo je izšlo kot separatni odtis iz »Zgodovinskega ča­ sopisa« številka 4/1979. Publikacija je na voljo za ceno 40 din (člani ZDS 30 din, študentje fu. Y1,1}) na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 . 45-̂ *9 45 M a r i j a K r e m e n š e k ODNOS UČENCEV DO POUKA ZGODOVINE NA GIMNAZIJI Predavanje na 20. zborovanju slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana, 1.—4. okt. 1980 Z načrtom zgodovine za usmerjeno izobraževanje se odpirajo predmetu v marsikaterem pogledu nove perspektive. Vsebinsko je zastavljen tako, da bi pouk zgodovine na srednji šoli moral preseči dosedaj še zmeraj izrazito politično vojaško interpretacijo zgodovine v srednji šoli. Koliko tega bo realizirano v praksi, je odvisno od številnih činiteljev kakor so učbeniki, priročniki, bogatejša avdiovizuelna opremljenost šol in predvsem odnos učnega kadra in učencev do predmeta. V referatu želim predstaviti in ana­ lizirati poglede učencev na pouk zgodovine, predočiti probleme, s katerimi se v praksi srečujemo in nakazati tudi nekatere rešitve. Referat sem gradila pretežno na osnovi večletnih pismenih elaboratov učencev. Uporabila sem nad 200 pismenih izjav učencev vseh štirih letnikov gimnazije, ki smo jih naredili s kolegicama na šoli. O pouku predmeta smo se tudi veliko pogovarjali v razredih. Razne tovrstne pedagoške literature npr. Zgonika ali člankov iz revije Pouk zgodovine in drugih namenoma nisem vključevala, ker želim, da res spregovori praksa. Analiza dijaških izjav kaže, da se njihove zahteve, mnenja, pogledi v marsičem pokrivajo z metodološko-didaktičnimi dognanji o pouku zgodovine. Učencem zgodovina kot šolski predmet veliko pomeni in od nje tudi marsikaj pričakujejo. Le redkim je to le šolski predmet več. Zanimivo se je ob izjavah učencev nekoliko pomuditi, čeprav v bistvu za nas kaj novega ne morejo biti. Glede vsebine zgodovine kot temeljnega družbenega predmeta na sred­ nji šoli gre v osnovi za zahtevo po takem programu predmeta, da bo učenec dobil čimbolj celovito, zaključeno podobo dogajanj in življenja neke družbe določenega časa. želijo, da jim »zgodovina dogodke vsestransko osvetli in ugotovi, kako so vplivali na poznejši razvoj.« Sovražijo zgodovino, ki le »na­ števa skope podatke, datume in imena, in ne navede vzrokov zanje, ne na­ vaja na poznavanje razmer, na razlikovanje bistvenega od nebistvenega.« »Zgodovina naj ne podaja le, kaj se je dogajalo, temveč predvsem, zakaj se je dogajalo. Izbira in opredeljuje naj zlasti tiste dogodke, ki so pripo­ mogli k napredku... pokaže naj, kako so naši predniki živeli, s čim so se ukvarjali, kako je potekal njihov vsakdan, v čem se je razlikoval od živ­ ljenja npr. Turkov ali fevdalcev.« »Omogoči naj ne le seznanjenje s pre­ teklimi dogodki, temveč predvsem, zakaj je do njih prišlo; nauči naj do­ godke vrednotiti.« »Všeč mi je, da lahko bolj sprašujemo po vzrokih dogod­ kov, kakor da jih naštevamo. Zgodovina mora dati sprotno analizo gospo­ darskega, družbenega in političnega življenja neke dobe in to primerjati z današnjim stanjem, da vidimo napredek.« želijo »primerjavo med današ­ njimi problemi v svetu in problemi v preteklosti.« Navedene in še druge izjave učencev kažejo, da jim gre pri pouku zgodovine za iskanje vzrokov za dogodke in dialektično sklepanje, za razvijanje sposobnosti, da si ob konkretni snovi oblikujejo nek širši aspekt, sintetični odgovor na zastav­ ljene probleme. Zato tudi zahtevajo dodatne informacije o snovi, predelavo literature mimo učbenikov, želijo, da ob snovi »preberemo kake primere iz drugih knjig, ki bi pogled na dogodke potrdili in razširili.« želijo, da vpra­ šanja postavljamo tako, da »odgovor pokaže neko širino učenčevega raz- 46 M. KREMENŠEK: ODNOS UČENCEV DO POUKA ZGODOVINE NA GIMNAZIJI mišljanja, sposobnost filozofiranja o snovi.« »Učitelj naj prida k učbeniku dodatne obrazložitve, prav tako k referatom, ki jih v knjigi ni.« Zahtevajo, da »profesor prinese s seboj še druge vire in literaturo in prikaže nek zgo­ dovinski dogodek s širšega vidika.« Menijo tudi, da bi se »lažje orientirali med gospodarskimi in političnimi dogodki v preteklosti, če bi jih bolj po­ vezovali z drugimi področji človeške dejavnosti npr. z umetnostjo.« Tovrstna razmišljanja učencev nas lahko le razveselijo, obenem se pa moramo vprašati, zakaj prihaja v praksi pri pouku v srednji šoli s tako zamudo do prvega projekta o vsebinski reformi predmeta. Pretežno poli­ tična usmerjenost zgodovine na srednji šoli je v tesni zvezi z učno vzgojno naravnanostjo učnih kadrov. Katerokoli poglavje iz nacionalne, južnoslo- vanske ali obče zgodovine za gimnazijo vzamemo, vidimo ta izrazito poli­ tičen poudarek. Sprašujem, ali je za učence v srednji šoli res potrebno, da osvojijo vrsto politično upravnih pojmov npr. iz grškorimske zgodovine kakor so bule, teti, Efialt, Alkibiad, Aristid, kriptije, centurija, imena raz­ nih božanstev itd., ne da bi s tem pridobili za razumevanje zgodovine tega ali poznejših obdobij in za razvijanje historičnega načina mišljenja kako bistveno gradivo in možnost. Zelo malo npr. zvedo o vsakdanjem življenju atenskega prebivalstva, o izobrazbi ljudskih množic, o gospodarsko-politič- nih težnjah in možnostih, premalo so osvetljene gibalne sile sužnjelastniške družbe, premalo je govora o posledicah stikov različnih civilizacij, o raznih družbenih idealih in normah posameznih razredov itd. Tako je stanje tudi za ostala obdobja. Zaradi premajhne družbene in vzgojne učinkovitosti je predmet zgubljal pomen in ure na šoli. Tudi zaradi tega je prišlo do uved­ be sociologije in STM v takem obsegu ur. čeprav imata oba predmeta svojo metodologijo, svojo težo, svoj pomen, mi ostaja kot praktiku še zmeraj vprašanje, ali je, gledano s historično dialektičnega stališča, družbeno ko­ ristno, da dobivajo učenci skozi različne družboslovne predmete parcialno podobo družbene stvarnosti preteklih dob in današnjega časa. Da dobivajo znanje o zakonitostih družbenega razvoja, o družbenih strukturah, o gibal­ nih silah napredka in zaviralnih činiteljih v družbi, o razrednem vidiku v družbeni bazi in nadstavbi itd. po predalčkih. Ali si lahko učenec na srednješolski stopnji na temelju informacij različnih družboslovnih pred­ metov ustvari tako podobo družbenega razvoja, da je sposoben historičnega načina mišljenja, kar je poglavitna naloga zgodovine in vsega družboslovja v srednji šoli. Praksa kaže, da mora učitelj, pa naj bo to zgodovinar ali sociolog, vsestransko osvetliti nek družben pojav, ko do njega pride, če hoče, da učenci snov angažirano sprejmejo. Na primer, ko govorimo o nastanku sužnjelastniške družbe, moramo pojasniti konkretne zgodovinske okoliščine v določenem času in v določenem kraju, tako gospodarske, družbene, poli­ tične in kulturne, in sicer v medsebojni soodvisnosti, okoliščine, ki so po- gojile nastanek družbenih razredov. V nadaljnjem razvoju so zopet po­ trebna za funkcioniranje in spreminjanje razredov vsestranska, historično utemeljena pojasnila. Pojem razred, predstavljen učencem samo iz socio­ loškega vidika ali le v svoji politični funkciji, kakor ga je doslej večinoma predstavljala zgodovina na srednji šoli, je v obeh primerih za predstavitev neke družbene stvarnosti pomanjkljiv, še kak primer. Ko govorimo o po­ glavju marksizma, je premalo, če se učenci seznanijo le s skopim življe­ njepisom marksističnih teoretikov, če vedo za čas nastanka in znajo našteti njihova dela. Poglavje zahteva, da da zgodovinar globljo analizo razmer, ki so narekovale in omogočile nastanek marksističnih naukov in začrtale' prelomnico v politični praksi in teoriji neke družbe in nekega razreda. Pre­ malo je verjetno tudi, zlasti pa učencem težko umljivo, če jih seznanimo le z nauki marksistov in njihovimi posledicami, ne da bi učenci spoznali objektivne okoliščine in subjektivne činitelje, ki nastanek marksizma po- ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 - 1—2 47 gajajo. Tudi za novejše obdobje naše družbe bi bila pridobitev, če bi nam uspelo družboslovne predmete vsebinsko in didaktično zliti tako, da bi lahko dali učencem analitično dovolj poglobljeno, vsestransko osvetljeno in sintetično izčiščeno podobo naše preteklosti in sedanjosti, za kar se na nek način zavzemajo tudi učenci. Vsklajevanje programov med predmeti da le minimalne rezultate. Pa jih sploh vsklajujemo? Podvajanje snovi pa gre na račun kvalitete. Predvsem pa menim, da mora dobiti učenec čimbolj celovito, z vseh strani osvetljeno podobo družbenega dogajanja. Novi, vse­ binsko sicer spremenjeni načrti ohranjajo v tem pogledu nespremenjeno stanje, kar pa ni razlog, da ne bi ugotavljali pomanjkljivost tako koncipi- ranega družboslovja na srednji šoli. V zvezi s tem, po mojem mnenju dovolj pomembnim vprašanjem druž­ boslovja v srednji šoli, ki že ni več samo strokovno vprašanje, je drug nič manj pomemben problem, to je profil srednješolskega profesorja zgodovine. Izjave učencev le potrjujejo staro resnico, da je v učnem procesu name­ njeno učitelju osrednje mesto. Učenci želijo, da jih učitelj čimbolj pritegne k pouku zgodovine, da se svojemu poklicu posveča, da išče vedno nove na­ čine dela v razredu, da je, »... če hoče koga navdušiti za predmet, tudi sam zanj zavzet«, da predava jasno in sistematično, da priteguje k predavanju iz učnega načrta dodatno snov, dela primerjave, da je toleranten, dopušča in celo vzpodbuja diskusijo, da s slabimi ocenami in pritiskom učencev ne odbija od predmeta, da zna predmet približati učencem na dovolj zanimiv, a ne vsiljiv način, da popestri pouk z iskanjem raznih paralel v zgodovini, da najde čas za debato o sodobnih dogodkih, navaja učence na branje, se posveča referatom, ne da jih samo daje, da dovoli, da se mu učenci upro glede snovi, če jo bolje poznajo, da je vsestransko razgledan in da vpra­ šanja ne ostajajo brez odgovorov in pojasnil. Menijo, da če »profesor nič več ne pove, nič več ne sprašuje, kakor je v učbeniku, potem ga v bistvu otroci v šoli ne rabijo.« Nadalje kažejo izjave, da želi biti dijak aktiven činitelj v učnem procesu in ne le poslušalec. S tem preverja svoje bistvo, svoje sposobnosti, se uveljavlja pred učiteljem in med sošolci. Zato učenci cenijo ure tudi glede na to, kako so bili angažirani. Na podoben način bi lahko, navedla nekaj mnenj o tem, kaj jih zlasti pri pouku moti. V obeh primerih, kakor tudi v ostalih izjavah učencev gre le za nepoglobljeno razmišljanje dela gimnazijcev, ki nas pa vseeno lahko na marsikaj opozori. Proces demokratizacije v šoli ustvarja atmosfero tesnejšega sodelovanja med učiteljem in učenci. Tudi večje možnosti za nabiranje raznih strokov­ nih informacij izven šole vnašajo v učni proces elemente, s katerimi kaže računati. Razgledanost in osveščenost okolja, iz katerega učenci prihajajo, prav tako vpliva na učence, kar je čutiti posebno pri družboslovnih pred­ metih. Boljša opremljenost naših učilnic postavlja vzgojitelje tudi pred nove možnosti. Ali smo vzgojitelji kos strokovno in pedagoško učinkovito reagirati na radoznalost mladih in obdržati ne oblast, ampak strokovno vodstvo v svojih rokah? Lahko damo zadovoljiv odgovor, če nas npr. spra­ šujejo, ali ni bila cena človeških življenj za neke napredne ideale npr. v času jakobinske diktature ali v kakem drugem revolucionarnem obdobju previsoka; če sprašujejo o nujnosti in statusu delovne sile iz naših južnih republik v Ljubljani; če primerjajo materialni položaj delavcev premagane države s položajem našega delavca bodisi doma, bodisi gastarbajterja, že­ lijo npr. oceno francoske okupacije slovenskega ozemlja in sploh Napole­ onove okupacije Evrope in primerjavo te z nemško okupacijo ali s kolo­ nialno politiko. Vprašanj je mnogo, dobronamernih in provokativnih. Smo za vse to dovolj usposobljeni? Imamo poklicne ambicije in moralno stro­ kovno naravnanost, da se tudi sami usposabljamo? 48 M. KREMENŠEK: ODNOS UČENCEV DO POUKA ZGODOVINE NA GIMNAZIJI Problem je kompleksen. Gre za vrednotenje dela prosvetnega delavca nasploh v naši družbi, za našo primerno strokovno in pedagoško usposob­ ljenost, za stike med učitelji zgodovine v srednjih šolah in našimi zgodo­ vinskimi društvi, institucijami in fakulteto, za materialno opremljenost naših šol, za močno feminizacijo tega poklica in zlasti za naš oseben odnos do dela v poklicu. Problem je toliko aktualne j ši, ker se pripravljamo na usmerjeno izobraževanje, ki brez temeljitega vsebinskega premika pri pred­ metu ne more dati pravih rezultatov. S planskim, sistematično zastavljenim delom za učitelje zgodovine v obliki seminarjev bi bilo možno v roku dveh ali treh let podrobno predelati vse gradivo učnega načrta za usmerjeno izobraževanje tako, da bi posa­ mezne teme problemsko zastavili in jih tako tudi reševali; seznanili bi se z najprimernejšo literaturo za učitelje in učence za posamezna poglavja; za obliko seminarskega dela učencev ali za referate bi pregledali tisto gra­ divo, predvsem iz nacionalne in južnoslovanske zgodovine, kjer je najbolj mogoče razvijati osnovno načelo pouka zgodovine na srednji šoli od zna­ nega, bližnjega k neznanemu in pregledali ter zbrali bi najboljša avdio- vizuelna sredstva. Na take seminarje kaže povabiti poleg strokovnjakov, predstavnikov Zavoda za šolstvo tudi študente in predstavnike srednje­ šolcev, ki naj na nek način tudi dobijo možnost, da nam predstavijo svoja stališča. Menim nadalje, da bo pozitivno vplivalo na reševanje problemov zgodovine na srednji šoli tudi še tesnejše sodelovanje med fakulteto in uči­ telji iz prakse, ki se zadnja leta počasi le vzpostavlja. Tudi večja skrb in evidenca o tem, kaj je na terenu z bogato zgodovinsko literaturo naših vrhunskih družboslovcev in s prevodi strokovne in poljudnoznanstvene zgodovine, bi poživila zanimanje učencev in učiteljev za nova dognanja in nove interpretacije v tej stroki. Saj je končno knjiga le namenjena bralcu in nam verjetno ni vseeno, če jo prebere le nekaj ljudi in ostane celo brez strokovne ocene. Uvedba Kidričeve bralne značke je prvi korak k sezna­ njenju učencev tudi s tovrstno literaturo. Obstaja še možnost, da bi po vzgledu slavistov ali anglistov uvedli tudi za področje zgodovine neke oblike obveznega čtiva. Na to opozarjajo tudi učenci. Premalo razvita oblika dela na področju družboslovnih predmetov, posebno zgodovine, je v srednji šoli akcija Znanost mladini. Zlasti pa menim, da se mora študij na Filozofski fakulteti še bolj prilagoditi tudi izobrazbenim potrebam srednješolskega učitelja. Ne moremo se npr. sprijazniti s tem, da še zmeraj ni nobenih pre­ davanj iz politične ekonomije na oddelku za zgodovino FF. Kako naj sred­ nješolski profesor strokovno razloži premike in zakonitosti v ekonomski bazi družbe, če pa nima najosnovnejših pojmov iz politične ekonomije. Nekatera predavanja so še tudi pretežno le politična. Mogoče bi tudi ka­ zalo razmišljati na poseben program študija v enem ali dveh letnikih na zgodovini za tiste, ki se ne bodo ukvarjali z znanstvenim delom, temveč bodo šli na šolo. To je pa večina diplomantov na oddelku za zgodovino. Za izobrazbo teh je verjetno potrebno pritegniti še druge zgodovinske vede, če hočemo, da bodo uspešno opravljali svoj poklic, in dati tudi večji po­ udarek sodobni metodiki pouka zgodovine. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 49 S u m m a r y THE ATTITUDE OF THE PUPILS TOWARDS THE LESSONS IN HISTORY IN GRAMMAR SCHOOLS Marija Kremenšek The authoress quotes and summarizes some views of over 200 pupils in grammar schools, who took part in the inquiry asking for their views concerning the lessons in history in the grammar school. The majority of them has a positive attitude towards the subject in question, being the main sociological subject, and expect much of t h e lessons in history. Their statements reveal their wish for such contents of this subject that would enable them to gain — in the course of lessons — the most complete picture of the events and life of a certain society in a certain period. Beside the description of the events and mostly politically coloured history they expect a profound analysis of the economic, social, political and cultural life of all strata of the population of a certain historical period. They wish t o get familiar with the laws of the historical development and dialectical "interweaving" of the social events. The attitude of t h e pupils in grammar schools towards the lessons in history depends also on the strivings of the lecturer, different forms of presenting the subject, as well as on the way of estimating the pupils' know­ ledge. In the process of the preparations for the transformation of education and training a new curriculum concerning the lessons in history has been developed. In order to give the most complete picture of the past and the present t ime it, is necessary to coordinate the sociological subjects or even form one single sociolo­ gical subject in grammar schools. It is necessary as well t o think about a more up-to-date way of lecturing the history, and especially about a better qualification of the teaching staff. JUGOSLOVENSKI ISTORIJSKI ČASOPIS Glasilo Zveze društev zgodovinarjev Jugoslavije Osrednja jugoslovanska historična revija izhaja v štirih številkah letno in objavlja prispevke v vseh jugoslovanskih jezikih. Naročila: Karnedžijeva 2, Poštanski fah 545, YU-11001 Beograd. Na istem naslovu sprejemajo tudi naročila za vse tr i tujejezične jugo­ slovanske povojne zgodovinske bibliografije (1945-55, 1955-65, 1965-75). ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA YU-61000 Ljubljana, Mestni trg 27ДП., p. p. 373 V seriji »Gradivo in razprave« so doslej izšli naslednji zvezki: št. 1: Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Škof j a Loka 1861—1918, škofja Loka 1979; št. 2: Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana 1980; št. 3: Ljubljanska trgovina od začetka 18. do srede 19. stoletja, Ljub­ ljana 1981. 50 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 SLOVENSKA MATICA, Ljubljana, Trg osvoboditve 7 in Zveza zgodovinskih društev Slovenije sta sklenili dogovor o sodelo­ vanju, po katerem lahko člani slovenskih zgodovinskih društev ob predložitvi potrjene članske izkaznice v prostorih Slovenske matice nabavljajo vse Matične publikacije po ugodnejši ceni, ki sicer velja le za redne Matične člane. Iz bogatega izbora leposlovnih in različnih strokovnih del opozarjamo zlasti na nekaj knjig z zgodovinsko tematiko (zaloga nekaterih med njimi bo v kratkem času pošla!): Slovenska matica 1864—1964 (zbornik) Koroški plebiscit (zbornik) J a n k o Pleterski: Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo (1914—1918) Lavo Čermelj: Med prvim in drugim tržaškim procesom Marijan Britovšek: Razkroj fevdalne agrarne strukture na Slovenskem Vasilij Melik: Volitve na Slovenskem Ivan Mohorič: Zgodovina železnic na Slovenskem Lavo Čermelj: Spomini na moja tržaška leta France Koblar: Moj obračun Veno Pilon: Na robu Franc Petek-Janko Pleterski: Spomini koroškega politika Primož Simoniti: Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja Edvard Kocbek: Pred viharjem (dnevniški zapiski i z l e t 1938 in 1940-42) Branko Hofman: Noč do jutra (roman o času . jugoslovanskega upora Informbiroju) Alojz Rebula: Zeleno izgnanstvo (roman o tržaških letih Ene j a Silvija Piccolominija) Anton Linhart: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije (komentiran prevod knjig iz let 1788 in 1791) Karel Clarici: Knjiga moje mladosti (spominski opis grajskega in meščanskega življenja na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja) Slovenska matica pripravlja za prihodnja leta med drugim vrsto izdaj temeljnih del slovenske historiografije in nekaterih najzanimivejših slovenskih memoarnih del. Najprej, izidejo v uredništvu prof. dr. Vasi­ lija Melika »Spomini« Josipa Vošnjaka in v uredništvu prof. dr. Boga Grafenauerja Izbrano delo enega izmed najpomembnejših slovenskih zgodovinarjev Franca Kosa. O »Zborniku za zgodovino naravoslovja in tehnike«, ki ga prav tako izdaja Slovenska matica, več na drugem mestu. 80 din 200 din 300 din 100 120 120 150 120 din din din din din 120 din 100 din 210 din 280 240 din din 300 din 320 din 480 din 600 din ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 • 51—56 51 D r a g u t i n P a v l i č e v i ć PRVI VIŠEIZVORNI (MULTIMEDIJSKI) SKLOP ZA NASTAVU POVIJESTI U OSNOVNOJ ŠKOLI Predavanje na 20. zborovanju slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana, 1.—4. okt. 1980 Budući da reforma škole, pored ostalih mjera, predviđa i znatno sma­ njivanje broja nastavnih sati u pojedinim predmetima, a nažalost i u povi­ jesti, morat će se, bez sumnje, intezivirati i nastavni proces i u tako sma­ njenom vremenu pokušati uraditi onoliko, koliko se do sada ostvarivalo. Da bi se to postiglo, morat će se tako smanjenom nastavom planu prilagoditi nastavni program, ali će trebati, prije svega, mijenjati metode rada, način učenja i poučavanja, modernizirati škole i učionice, opremiti ih suvreme­ nijim nastavnim sredstvima i pomagalima, poglavito vizuelnim i audiovi- zuelnim. Zato se u SR Hrvatskoj" uvode pedagoški standardi za izgradnju i opre­ manje škola i pokušava uvesti višeizvorni sustav za sve razrede i predmete u osnovnoj školi. Izvršitelj tih zamisli trebala bi, uz ostale, biti posebice »školska knjiga« iz Zagreba koja nije više samo najveći izdavač na područ­ ju udžbeničke literature u Jugoslaviji, nego uz pomoć svoga prije nekoliko godina osnovanog »Odjela nastavne opreme« (ONO) sve više prelazi i na izradu svih vrsta učila i neke opreme za škole. U toj proizvodnji temeljno mjesto zauzima spomenuti višeizvorni sustav sa svojim višeizvornim ili mul­ timedijskim sklopovima za gotovo sve predmete a posebno za one najteže. Do sada su prozvedeni takvi sklopovi samo za učenje sva četira strana jezika, te hrvatskog Ш srpskog jezika i matematike u I razredu osnovne škole. Budući da je prevladano mišljenje da ostali predmeti nisu povoljni za multimedijski pristup, izrađen je prije dvije godine i prvi sklop za na­ stavu povijesti u V razredu osnovne škole i počele pripreme za izradu slič­ nih sklopova za poznavanje prirode i društva u III i IV razredu, zemljopis u V razredu i slično. Prema tome, spomenuti sklop za nastavu povijesti je prvi takav u nas, a ujedno i prvi za područje društvenih predmeta uopće. To je pionirski pothvat u našoj zemlji, dok je u inozemstvu bilo nekih sličnih pokušaja, ali samo za jezike. Treba istaknuti da su sva učila i po­ magala koja se nalaze u toni sklopu postojala i do sada, a novost je u tome što su u Odjelu nastavne opreme povezana vertikalno i horizontalno u je­ dan jedinstveni sustav, opremljena podrobnim uputama za rad, knjigom za nastavnika i čvrsto vezana uz program, odnosno udžbenik. Budući da postoje neki nesporazumi oko značenja riječi višeizvorni i sklop, treba naglasiti da je prva riječ doslovan prijevod strane riječi mul­ timedijski, a druga znači zbir, zbirku, svežanj, skup koji je sklopljen ili povezan metodički i smisleno u jednu cjelinu. To je, dakle, sklop izabranih nastavnih sredstava, odnosno raznih izvora znanja i informacija u nastavi, koji se međusobno prepliću, dopunjavaju, izmjenjuju, ali su skladno pove­ zani u jednu cjelinu kojom, prilikom uporabe rukovodi isključivo nasta­ vnik Višeizvorni su zato što objedinjavaju razna nastavna sredstva, odno­ sno izvore znanja tj. auditivna ili slušna, vizuelna ili zorna, audivizuelna iil slušno-zorna, te stvarna ili konkretna učila i sve pisane tekstove koji ih prate Ui su samostalni izvori informacija u nastavi. O načelima na kojima počivaju višeizvorni sklopovi prvi je u nas pisao Ladislav Ivanček, savjetnik u »školskoj knjizi« i tom prilikom kratko zaključio: »Didaktička je ideja 52 D. PAVLICEVIC: SKLOP ZA NASTAVU POVIJESTI U OSNOVNI ŠKOLI višeizvornog sustava uspostavljanje sukladnog djelovanja različitih izvora znanja kojim upravlja nastavnik na taj način da svaki izvor znanja pre­ uzima ulogu u nastavnom procesu onda, kada se na temelju najpoznatijih osobina toga izvora mogu njime postići najbolji uspjesi.« O višeizvornom sklopu isti je autor rekao: »Pojmom višeizvorni sklop označujemo ukup­ nost nastavnih sredstava i izvora znanja koji s nastavnim programom čine cjelinu.«1 Prve podatke o tom sklopu za povijest iznio sam na V jugosla­ venskom simpoziju o nastavi povijesti što je 1975. održan u Stubičkim To­ plicama, a objavljen je u časopisu »Nastava povijesti« br. 1/1976. godine.2 Isto tako je sklop za povijest opširnije opisan u »školskim novinama« u proljeće 1979. godine,3 a bilo je o njemu govora i na Radio Zagrebu. Bu­ dući da su višeizvorni sklopovi sasvim nova nastavna sredstva, zapravo komplet nastavnih sredstava, prirodno je da još nisu našli mjesta u našim metodikama nastavne povijesti. Tek se skupljaju prva iskustva i povratne obavijesti iz nastavničke prakse, a tek nakon toga će se moći nešto više reći o uspješnosti sklopova i mogućnostima racionalizacije i povećanja kva­ litete nastave povijesti. Međutim, interes za sklopove i prve pozitivne ocje­ ne daju naslutiti da je to dobar put kojim treba i dalje ići, osobito prili­ kom opremanja novog programa reformirane škole. U sadržaju sklopa se nalaze: 1. Zidne slike u boji (kom. 6) 2. Zidne slike jednobojne (14) 3. Aplikacije za magnetograf ili flanelograf (18) 4. Zidne karte (4) 5. Dijaslike (dijapozitivi) u plastičnim okvirima (40) 6. Element-filmovi u boji (7) 7. Višeslojne karte za grafoskop ili folije (4) 8. Povijesni modeli (9) 9. Magnetofonska vrpca sa 4 nastavne jedinice 10. Zidna lenta vremena 11. Podloga za pripremu nastavnih sati 12. Knjiga za nastavnika — Povijest 1 13. Magnetograf 14. Priručni materijal (magnetska guma, folije, fascikli, škare, floma­ steri, kutija sklopa). S obzirom da postoji interes nastavnika praktičara, opisat ćemo svaki dio pojedinačno. 1. ZIDNE SLIKE U BOJI nam pomažu u vizualizaciji ili zornosti nastavnog procesa Ukupno ima sest slika koje su prema karakteristikama slikarstva togi doba radili akademski slikari za šest nastavnih jedinica iz pet temeljnih područia povijesti staroga vijeka i prethistorije i to: 1. život u sojenicama, 2. Egipat — dar • Г4т3- У ?eruck°J. l u c l ' 4- p r iča o trojanskom konju, 5. Zanimanja starih Grka i b. Unutrašnjost rimske kuće. Slike su izrađene u četiri boje veličine 70 х 50 cm i mogu se staviti na magnetograf koji je istih dimenzija. U Knjizi za nastavnika date su podrobne upute za uporabu svake pojedine slike. Tako npr uz sliku Za­ nimanje starih Grka u Knjizi za nastavnika stoji: »Kao što su Egipćani bili okre­ nuti prema Nilu, stari Grci su živjeli uglavnom uz more i od mora. Zahvaljujući brojnim otocima, zaljevima, uvalama i prirodnim lukama ni jedan grčki grad- državica nije bio udaljeniji od mora više od dan hoda. Na slici vidimo u prvom planu vre za vino i amforu za ulje. To su bili glavni proizvodi grčkoga sela i njima su Grci trgovali po čitavu Sredozemlju. Desno je vinova loza i stablo masline na kojem se nalazi berač. U sredini i lijevo su ovce i koze koje su Grcima davale meso i mlijeko, kožu, krzno i mješine za tekućine. Desno u sredini je grčko selo a gore desno grčki grad s utvrđenim dijelom, tzv. akropolom i hramom na vrhu' • List »školska knjiga«, br. 14. od 10. VI 1974. ' Bro- Č !^(9y) e o^ r e 3' e iv n i97 l 9 m a đ a r S k i U S A P V o j v o d i n i > » B i I t e r w 30-32, Novi Sad 1976. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 53 Tako je izgledala Atena, a nju je nastojao oponašati svaki grčki grad. Prema gra­ du plovi jedna trgovačka lađa, a lijevo su ribarski brodovi na kojima ribari do­ voze ribu i upravo izvlače mrežu punu ulova. Obrađujući nastavnu jedinicu Mala zemlja — mnogo državica (str. 50—53) n a ­ stavnik će uz odlomak Od čega se živjelo u Grčkoj (str. 50) upotrijebiti i ovu sliku.« Prilikom obrade novoga gradiva upozorit će nastavnik na ono najvažnije na slici (pomorstvo, ribarstvo, stočarstvo, maslinarstvo, uzgoj vinove loze itd.). S obzirom na to da učenici poznaju zanimanja stanovnika u dolinama velikih rijeka (Egipat, Mezopotamija), treba pokušati š učenicima doći do zaključka o raz­ likama u životu i načinu proizvodnje između tih dvaju područja i Grčke. Tada će učenici moći odgovoriti na pitanje zašto, npr. u Grčkoj nije bilo dovoljno žitarica, zašto su Grci uglavnom bili orijentirani na pomorstvo, trgovinu i slično. 2. ZIDNE SLIKE — JEDNOBOJNE n a m također vizualiziraju nastavni pro­ ces pri obradi pojedinih nastavnih tema, cjelina ili jedinica. U kompletu su: 1. Prva jednostavna oruđa i oružja, 2. Složena oruđa i oružja, 3. Oruđa od brušenog ka­ mena, 4. Postanak luka i strijele, 5. Postanak pluga, 6. Egipatski faraon u bornim kolima, 7. Asirska borna kola — bojni slon, 8. Perzijski vojnici — grčki vojnici, 9. Bojne sprave, 10. Prva plovila, 11. Egipatske brodice, 12. Fenički brodovi, 13. Grčka trijera i rimska liburna i 14. Grčka ratna galija i rimska ratna liburna. O uporabi se također opširno govori u Knjizi za nastavnika. 3. APLIKACIJE ZA MAGNETOGRAF ILI FLANELOGR'AF. TO je također komplet na kojem su prikazana tr i temeljna područja života u robovskom društvu. To su: gospodarsko, kulturno i vojničko-političko. Na aplikacijama Robovi u sta­ rom Egiptu i Mezopotamiji prikazani su robovi koji vuku plug, oru, održavaju ustave na branama, vade vodu šadufom iz rijeke i vuku kamen za velike građe­ vine. Na dijelu koji pokazuje ropstvo u antičkom društvu su: okovani robovi, robovi kopači, nosači, građevinari, rudari, kovači, gladijatori itd. Isto tako postoje upute za uporabu, posebice za stavljanje na magnetograf, na kartu, te za samo­ stalnu upotrebu, prilikom uzimanja građe, te za ponavljanje i ispitivanje. 4. ZIDNE KARTE nastavnik može upotrijebiti na raznim tipovima nastavnih sati. To su shematske karte kakve je obično crtao sam nastavnik. Stavljaju se na magnetograf, zid ili ploču, a prikazuju tr i najvažnija dijela građe i to: 1. Stari Egipat, 2. Stara Grčka, 3. Apeninski poluotok u starom vijeku i 4. Rimska država u starom vijeku. 5. DIJASLIKE (dijapozitivi) omogućavaju slikovitije i intenzivnije doživlja­ vanje i shvaćanje pojedinih područja građe, posebno kulturnih dostignuća. Postoji ukupno pet kompleta i to: 1. Kulturna dostignuća prvih poznatih naroda Azije i Afrike (14 kom.), 2. Grčka kul tura (4), 3. Grčko kiparstvo (4), 4. Grčko slikar­ stvo (8), 5. Rimska kultura (10). Sve su dijaslike rađene prema originalima i ve­ ćina ih je u boji. 6. ELEMENT-FILMOVI u nastavi povijesti su novo, moderno i vrlo efikasno nastavno sredstvo koje omogućava dinamičnost, zanimljivost i veću kvalitetu n a ­ stave. Zbog toga su u sklop uključeni i već poznati element-filmovi: 1. Povijesno vrijeme (verzija na 8 mm bez sinhronizacije, jer postoji i sinhronizirana na 16 mm vrpci, D. P.), 2. Kameno doba, 3. Zemljano i metalno doba, 4. Mezopotamija, 5. Egi­ pat, 6. Grčka i 7. Rim. To element-filmovi u boji koji traju četiri minute s meto­ dičkim uputama za nastavnika. On ih mora prije pregledati, upoznati se sa sa­ držajem i mogućnostima primjene, a zatim ih jedan ili više puta prikazati. O pr i­ mjeni element-filma postoji i osnovna l iteratura koja će nastavnicima pomoći u radu. Nekoliko najvažnijih članaka o metodici rada s element-filmom osim »Bil­ tena« Filmoteke 16 iz Zagreba objavio je i časopis »Nastava povijesti«.4 Treba usput istaknuti da se svaki dio sklopa može nabaviti i posebno i u više primjeraka (npr. lente vremena i drugo), a da se element-filmovi mogu nabaviti i posebno, a mogu se prema želji naručioca i izostaviti iz višeizvornog sklopa. 7. VIŠESLOJNE KARTE ZA GRAFOSKOP (folije) omogućuju nam efika­ sniju i racionalniju obradu povijesnih sadržaja, olakšavaju i ubrzavaju proces usvajanja znanja. Ove karte dopunjavaju zidne karte tako da zajedno imamo 7—8 karata. Na folijama su karte sa više slojeva kojima se omogućuje dinamizacija nastave i to tako da se slaže sloj na sloj. To su karte : 1. Naše zemlje u kameno 4 Npr. H. M a t k o v i ć , Posebnosti element-filma i načela njegove upotrebe u nastavi povijesti, br. 2/1979, 95—100. i D. P a v l i č e v i ć , Prilog metodici rada sa element-filmom u nastavi povijesti, br. 2/1980, 125—133. 54 D. PAVLICEVIC: SKLOP ZA NASTAVU POVIJESTI U OSNOVNI ŠKOLI i metalno doba, 2. Prve civilizacije i prve države (4 sloja), 3. Razvoj rimske države, 4. Kopneni i pomorski putevi u Rimskom Carstvu. Uz foliju Razvoj r im­ ske države u uputama za nastavnike stoji i slijedeće: »Osnovni je zadatak pro­ jekcijskog kompleta da učenici lakše shvate osvajanja, odnosno širenje rimske države od grada-države do velike svjetske sile i položaj Apeninskog poluotoka u Sredozemnom moru. Učenici će lako uočiti postepenost rimskih osvajanja: na j­ prije su zagospodarili najvećim dijelom Apeninskog poluotoka, zatim Sredozem­ ljem i sjevernom Afrikom, a na kraju su rimske granice u Evropi išle do Rajne i Dunava. I sve su naše zemlje bile pod rimskom vlašću. Kredom u boji nastavnik ili učenik mogu na zidnoj zemljopisnoj kart i označiti granice Rimskog Carstva i usporediti ih s granicama na četvrtom listu« (folije). Ovaj projekcijski komplet namijenjen je obradi nastavne jedinice Rim ođ grada-države do velike države (udžbenik Drašković-Makek za V raz. osnovne škole u SR Hrvatskoj, str. 68—71), a komplet se može upotrijebiti i prilikom po­ navljanja i utvrđivanja navedene nastavne jedinice i za ponavljanje' nastavne teme Život i kultura Rimljana. 8. POVIJESNI MODELI su vjerne kopije originala koji se nalaze u našim muzejima, a koji su karakteristični za pojedina razdoblja (starije i mlađe kameno doba, bakreno doba, starije željezno doba te predmeti iz povijesti Egipta, Grčke i Rima). U kompletu se nalazi devet modela: 1. kamena sjekira iz Krapine, 2. ka­ mena sjekira iz mlađeg kamenog doba, 3. posudica iz Vučedola, 4. ilirski ženski ukras, 5._ željezno koplje, 6. model egipatske mumije, 7. helenski,vrčić, 8. rimska uljanica iz Siska i 9. glava rimskog mladića. Ovi modeli izazivaju živ interes u na­ stavi, pogotovo ako ih učenici uzmu, razgledaju i opišu. To se osobito postiže komparativnim razgledanjem krapinske kamene sjekire i sjekire od brušenog kamena. U Knjizi za nastavnika također se nalaze podrobne upute o primjeni ovih konkretnih ili stvarnih učila koja govore mnogo više nego slike. 9. MAGNETOFONSKA VRPCA sadrži četiri nastavne jedinice snimljene' na magnetofonsku vrpcu ođ kojih svaka traje 20 minuta. To su: 1. Zašto i kako u pro­ šlost, 2 ; Homer ski svijet ljudi i bogova, 3. Rimska Republika postaje Carstvo i 4._Naše zemlje u rimsko i grčko doba. Sve jedinice su snimljene u razgovoru s više glasova, dakle dramatizirane i snabdjevene zvučnim efektima što se posebno doima učenika. Nastavnik može prije upotrebe odslušati vrpcu, ali isto tako pro­ čitati njen cjeloviti sadržaj i upute u Knjizi za nastavnika. To je prednost u od­ nosu na radio-emisije jer se nastavnik može bolje pripremiti i najaviti učenicima na što da obrate pažnju. Može im snimka poslužiti i za ilustraciju naučenog kao i za ponavljanje. ' ' 10. ZIDNA LENTA VREMENA namijenjena je uvođenju učenika u razumi­ jevanje vremenskih zbivanja u povijesnim razdobljima. Lentom vremena možemo se služiti u obradi novih povijesnih sadržaja, te pri ponavljanju i sistematiziranju nastavnog gradiva. Uz lentu vremena nastavnici mogu upotrijebiti u sk lopu 'pr i- ozene aplikacije koje su otisnute za svaki razred u posebnoj boji. a može prema potrebi i nastavnik izraditi vlastite aplikacije, npr. značajne godine nekih zbi­ vanja ili njihove nazive a učenik ih treba na lentu vremena staviti na određeno mlesto. Budući da ie to prva lenta vremena koja se u nas prodaje kao razredno učilo, upute za njenu uporabu su vrlo opširne i korisne. Upotreba lente nije ve­ zana uz određeni udžbenik, razdoblje ili jezik pa se zbog toga ona mnogo traži / izvan SR Hrvatske. 11. PODLOGA ZA PRIPREMU NASTAVNIH SATI putokaz ie nastavniku kako treba organizirati nastavu povijesti u petom razredu osnovne škole u SR Hrvatskoj. Svaki list Podloge sadrži ove elemente: naziv nastavne teme i nastavne ieđinice, vezu s nastavnim sadržajima u udžbeniku, radnoi bib'ežnici i povijesnoj čitanci, te vezu s didaktičko-metodičkim uputama u Priručniku za nastavu povi­ jesti. Zatim "«u navedeni odgojni i obrazovni zadaci koje treba ostvariti na poje­ dinom satu, popis izvora znanja, tj. nastavna sredstva, te nastavna pomagala. Konačni izbor svega toga provodi sam nastavnik što ovisi o mogućnostim i oprem- lienosti škole. Nastavniku su ostavljene na raspolaganje i rubrike za artikulaciju nastavnog sata, plan školske ploče, zadavanie domaće zadaće i slično. To mnogo pomaže nastavnicima uopće a nosebno mlađim ljudima. Predavače povijesti iz SR Hrvatska će zanimati, vjerojatno, kakve su mo­ gućnosti primjene ovog sklopa u nastavi nakon promiené nastavnog plana i pro­ grama, a u drugim sredinama postoji interes za primjenu sklona unatoč jezičnim, programskim i uđžbeničkim razlikama, a iedne i druse će zanimati da li se može sklop upotrijebiti i u drugim školama osim osnovne? Na ta pitanja u sadašnjem ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 55 t renutku treba svakako odgovoriti kako ne bi bilo nesporazuma. Prvo, autori će u skladu sa zahtjevom »školske knjige« morati prilagoditi višeizvorni sklop osno­ vama novoga programa, odnosno novim udžbenicima. To neće biti teško s obzirom na činjenicu da gradivo povijesti starog vijeka postoji i u novim programima samo će se sada nalaziti u petom i u šestom razredu i t o u predmetu društva u petom i povijesti u šestom razredu. Vješti nastavnici će i bez toga vrlo lako upotrebiti pojedine dijelove sklopa u okviru novih nastavnih jedinica, a na t e ­ melju uputa koje su date u Knjizi za nastavnika. Drugo, nastavnici u drugim sredinama mogu slikovni, audiovizuelni, konkretni materijal kao i element-fil- move i lentu vremena koristiti bez ikakvih ograničenja kao i svako drugo učilo. Poteškoće će biti samo sa magnetofonskom vrpcom koja je vezana uz određeni udžbenik i jezik. I, treće, profesori u večernjim školama, tečajevima i srednjim školama mogu izdvojiti dijelove sklopa koji će im odgovarati u nastavi, a to su sve slike, karte, folije, dijapozitivi, modeli, lenta i drugo, a iz Knjige za nastav­ nika će vidjeti kako ih načelno mogu upotrijebiti bez obzira na uzrast učenika. Za upotrebu u kabinetima, grupama slobodnih aktivnosti i slično sve ovisi i spret­ nosti i iskustvu nastavnika koji će pronaći i neke nove mogućnosti koje se ne nalaze u uputama što su ih dali autori sklopa. S obzirom da ovaj sklop može a i mora biti poticaj i drugim sredinama za izradu sličnih ili još boljih učila i kompleta za nastavu povijesti, treba reći da je sklop plod dugotrajnog istraživačkog i iskustvenog napora, jednog velikog t ima raznolikih stručnjaka: povjesničara, metodičara, pedagoga, praktičara, autora udžbenika, akademskih slikara, snimatelja, filmskih radnika, urednika, te brojnih poduzeća i ustanova iz Zagreba, ali i iz, drugih republika, npr. SR Slovenije, SR Srbije i drugih. Tako su na sklopu osim stručnjaka »školske knjige« radili i rad­ nici »Filmoteke 16« iz Zagreba, »Jadran-filma« iz Zagreba, Kartografije TLOS iz Zagreba, Delavske univerze iz Ljubljane i drugi. Autori povijesnog dijela i Knjige za nastavnika su povjesničari i metodičari i to: Blagota Draskovic, Ivan Makek, pisac ovog članka te autor element-filmova d r Radovan Ivančević. Kao urednici iz Odjela nastavne opreme »Školske knjige« su sudjelovali: L. Ivanček, S. Biondić, D. Bešenić i J. Luketa. Z u s a m m e n f a s s u n g DER ERSTE MEDIENVERBUND FÜR DEN GESCHICHTSUNTERRICHT IN DER GRUNDSCHULE Dragutin Pavličević Die Arbeitsorganisation Verlag »školska knjiga« — Odjel nastavne opreme — Zagreb (»Schulbuch« — Abteilung Schulausrüstung) hat vor drei Jahren den ersten Medienverbund für den Geschichtsunterricht herausgegeben. Dieser Me­ dienverbund basiert auf den bisherigen nationalen und internationalen Erfahr­ ungen. Ein Verbund dieser Art besteht aus einer größeren Anzahl untereinander funktionell verbundenen Materials für das Lehren und Lernen. Die Grundlage des Verbunds wird immer der Lehrplan sein, der Informationskern aber das viel­ schichtige Arbeitslehrbuch, welches die Rolle des Vermittlers bei der Einführung der übrigen Wissensquellen im Unterricht übernimmt. Das bedeutet, daß es erfor­ derlich ist, jeden bestimmten Abschnitt des Buches, der mit vernünftig aus­ gewählten Wissensquellen ausgestattet ist, im Unterrichtsprozeß schöpferisch anzuwenden. Mit anderen Worten: der Lehrer wird eine laufende Projektion anwenden (Film, Dias und dg].), wenn er eine Erscheinung oder Gesetzmäßigkeit, die ständig in Bewegung ist, erklären will; wenn er stufenweise einen Begriff analysieren muß, wird er sich des Bildes, der Dias, der mehrschichtigen Abdeckfolien (Gra- phofolien), des Flanellographen oder der Magnettafeln, der Karte usw. bedienen. Der Medienverbund »Geschichte 1« besteht aus: 1. farbige Wandbilder (6-, Stück) 2. Wandbilder, schwarz-weiß (14 Stück) 3. Applikationen für die Magnettafel und den Flanellographen (18 Stück) 4. Wandkarten zur Geschichte (4 Stück) 5. Dias (40 Stück) 6. farbige Elementfilme, Super 8 (7 Stück) 7. Graphofolienkarten (4 Stück) 8. Modelle zur Geschichte (9 Stück) 9. Tonbänder für vier Stunden 56 D. PAVLICEVIC: SKLOP ZA NASTAVU POVIJESTI U OSNOVNI ŠKOLI 10. chronologischer Wandstreifen (1 Stück) 11. Lehrbuch des Lehrers 12. Unterlagen für die Vorbereitung der Unterrichtsstunde 13. Magnettafel (Magnetograph) 14. Zubehörmaterial. ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Revija z najdaljšo tradicijo med slovensko zgodovinsko periodiko (v letu 1981 izide že njen 52. letnik) objavlja prispevke, ki niso zani­ mivi le za bralce iz severovzhodne Slovenije, saj posegajo tudi v širši okvir slovenske zgodovine. ČZN izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru s sodelovanjem maribor­ ske univerze. Naročiti ga je moč pri Založbi Obzorja, YU-62001 Maribor, Partizanska 5. Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, izdaja v založbi Partizanske knjige iz Ljubljane revijo PRISPEVKI ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA Revija je sicer glasilo inštituta, vendar v njej poleg institutskih sode­ lavcev objavlja tudi širok krog drugih raziskovalcev. Revija prinaša razprave in historično dokumentacijo iz slovenske zgodovine delav­ skega ^gibanja v devetnajstem stoletju, za čas po prvi svetovni vojni pa je koncept širši in se razteza na vso slovensko zgodovino. Vse bolj lahko govorimo, da je to časopis za sodobno slovensko zgodovino^ V letu 1981 je izšel jubilejni dvajseti letnik, v katerem je izšla biblio­ grafija revije ob dvajsetletnici, nadaljevanje razprave o Kermavner- jevi knjigi »Temeljni problemi primorske politične zgodovine«, med razpravami pa naj opozorimo na T. Ferenca »Okupacijska civilna upra­ va na Slovenskem in njeno gradivo«, sintetičen pregled H. Steinerja o komunistični partiji Avstrije od 1918 do 1938, J. Vodušek o prvih de­ lavskih svetih v Sloveniji, pri historični dokumentaciji pa je zlasti zani­ miv članek Vlada Martelanca o nacionalnem vprašanju ter oris nje­ gove življenjske poti izpod peresa M. Kacin. Pred izidom je 21. letnik, v katerem bodo med drugim objavljeni refe­ rati posvetovanja »Politična in družbena vprašanja v Julijski kraiini v letih 1920—1930«, ki je bilo oktobra 1980 v Trstu in v Kopru V pri­ pravi pa je že naslednji letnik, ki bo objavil referate posvetovanja novembra 1981 v Ljubljani o narodni in socialni politiki v slovenski zgodovini od konca 19. stoletja do danes. Na revijo se lahko naročite neposredno pri založbi Partizanska knjiga YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 12, kjer dobite tudi vse doslej izdane letnike. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 . 57-S1 57 Jože šorn SLOVENCI IN GOSPODARSKI POLOŽAJ V PRVI SVETOVNI VOJNI Prispevek je znatno razširjen referat, ki ga je avtor imel na XX. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Ljubljani od 1. do 4. oktobra 1980. Osnovno vprašanje te razprave se glasi: Kako je reagiral Narodni svet v Ljubljani, ki je poskušal biti sicer nadstrankarski ne pa tudi nadraz- redni korpus, na gospodarsko in politično — zlasti na gospodarsko — pro­ padanje dvojne monarhije in kako je snoval temelje za prehodno dobo in za njej sledečo novo nacionalno državo, ki sta se približevali hitreje kot so računali politiki, gospodarstveniki in vojaki? Tu ne moremo zasledovati delovanja tistega dela napredne slovenske inteligence, ki je zunaj meja habsburške monarhije spodkopavala temelje stare države; vnemar moramo pustiti tudi šušteršičijance in ono sorazmerno veliko skupino neoprede­ ljenih ljudi, ki niso bili ne tam ne tu. Omejujemo se torej na Narodni svet v Ljubljani kot na skupino napredne buržoazne inteligence, ki je ostala doma med narodom, tu delovala v smislu lastne državotvornosti in od tod opazovala gospodarske spremembe v domovini in tujini, spremembe, ki so usmerjale delo Narodnega sveta kar v znatni meri. Na tem mestu ne mo­ remo več kot opozoriti le na tri probleme, ki so se zdeli članom Narodnega sveta nadvse aktualni. Ti problemi so: prvič, koncentracija slovenskega zadružništva, drugič, valutne spremembe in finančne težave, tretjič, apro- vizacija prebivalstva in oskrba s surovinami. Da bomo bolje razumeli aktivnost Narodnega sveta, moramo opozoriti na mednarodne tokove, ki so usmerjali napore te napredne slovenske inteligence.1 Preučevalci evropske in s tem tudi že znatnega dela svetovne gospo­ darske zgodovine do leta 1914 poudarjajo, da je kapitalistični sistem opra­ vičil svoj historični obstoj predvsem s tem, da je izredno razvil proizva­ jalne zmogljivosti, da pa je z izbruhom prve svetovne vojne postal njegov nadaljnji obstoj vprašljiv, kajti vojna je posegla zelo globoko v njegovo bistvo. Nova oblika — vojno gospodarstvo — je proniknila navzdol vse do gospodarjenja občinskih uprav, obrtnih delavnic, kmečkih posestev in do stavkovnega razpoloženja sindikalnih organizacij; skoraj vsi ukrepi, ki jih je oblast uresničevala od poletja 1914 dalje, so rušili dosedanje klasično kapitalistično gospodarstvo. Vse do prve svetovne vojne je bila na primer oboroževalna industrija sleherne države vgrajena v proračunski sistem, kjer so stroški zanjo obsegali povprečno 3—10 % proračuna, včasih tudi več. Izbruh vojne je porušil vsa normalna sorazmerja. Oboroževalna indu­ strija, ki sama po sebi ni bila pridobitna gospodarska panoga, temveč le velik potrošnik dobrin in pomemben element v mednarodni politiki za­ straševanja, je zahtevala zase vse več surovin, terjala in dosegla načrto­ vanje proizvodnje sebi v korist, izpeljala militarizacijo delavcev, uresničila drugačno razporeditev življenjskih potrebščin in podobno. Vojna ministr­ stva so zahtevala in tudi dobila zase vse več finančnih sredstev; s tem so pomagala rušiti ravnovesje znotraj posameznih narodnih gospodarstev, torej sistemov, ki so bili po že zelo stari tradiciji prilagojeni široki in svo- i Uporabljali smo vire, ki jih hrani Arliiv SR Slovenije, Ljubljana, v fondu Narodni svet v Ljub­ ljani (cit: AS, Narodni svet v Ljubljani), in vire, ki jih hrani Verwaltungsarchiv, Wien, Ministerium des Innern V točneje rečeno fotokopije dokumentov iz tega fonda, ki jih hram arhiv Inštituta za zgodo­ vino delavskega gibanja, Ljubljana. — Upamo, da smo kljub pomanjkljivi uporabi virov uspeli naka­ zati situacijo, v kakršni so ljudje dočakali zlom habsburške monarhije in kreiranje Države SHS. 58 J. SORN: SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI bodni mednarodni izmenjavi dobrin na temelju trdnih zlatih valut. Vojna je pomenila zelo velik odmik od normalnotržnega mehanizma, in s tem, da je oboroževalna industrija posameznih držav požirala vire svojih lastnih privatnogospodarskih sistemov, je pomagala izvotliti tudi svetovno gospo­ darstvo, torej gospodarstvo, katerega dve tretjini in tudi več so takrat identificirali z evropskim gospodarstvom.2 V zvezi s temi spremembami opozarjajo gospodarski zgodovinarji na pojav, ki ga imenujejo »začetek prepletanja gospodarstva in države«, to je, poseganje državne uprave v do tedaj »samostojno« gospodarsko aktivnost. Absolutna kontrola državne ali politične oblasti nad gospodarstvom je bila karakteristična za nastajajočo boljseviško gospodarsko doktrino, ki je neločljivo povezala ekonomiko z državno administracijo (lastništvo proizvajalnih sredstev, planiranje devizna politika itd.). Za čedalje večje vmešavanje državne oblasti v privatno gospodarjenje je bilo značilnih vsaj pet ukrepov, ki so veljali še nekaj let po koncu prve svetovne vojne. Vsakemu izmed njih smo namenih nekaj odstavkov, ker so pomagali ustvarjati okoliščine, v katerih je deloval Narodni svet v Ljub­ ljani oziroma pred njim skupina naprednih meščanskih politikov in go­ spodarstvenikov vsaj od leta 1914 dalje. 1. Uveljavitev zlatega standarda Brez posebnega uvoda naj najprej spregovorimo nekaj besed o valuti kot temelju gospodarstva in urejenega političnega življenja sploh. Ob za­ četku 19. stoletja je imela zlato podlago svoje valute samo Velika Brita­ nija (od leta 1816 dalje). Drugje so dolgo časa nihali, ali naj bi obdržali najbolj razširjeno srebrno podlago ali naj bi prešli na dvojno podlago (sre­ bro — zlato). V sedemdesetih letih 19. stoletja so prešle na zlato podlago Francija, Belgija, Nizozemska, Danska, švedska, Norveška, Nemčija. Nem­ čija kot pozneje vodilna država centralnih sil je utemeljila zlato podlago z zakonom z dne 3. julija 1873, vendar je obdržala srebrno še vse do od­ prave poleti 1907. V habsburški monarhiji so mnogi gospodarstveniki pričakovali, da bo po nemškem zgledu morala tudi njihova država preiti na zlato podlago Razmere pa vendarle niso dopuščale, da bi se to zgodilo tako kmalu. Dis­ pariteto avstrijske veljave glede na srebro so končno odpravili leta 1879 Odločili so se za zlato veljavo; vpeljali so jo šele na osnovi zakona o pre­ hodu na novo kronsko veljavo, ki nosi letnico 1892. Konverzijo so delno uresničili že v prvih mesecih naslednjega leta; drugi nakup zlata so opra­ vili v letu 1895. V mesecu maju tega leta je bila zlata zaloga monarhije že tolikšna, da je od celotnega obtoka bankovcev v višini 809 milijonov goldi­ narjev bilo kar 53 % obtoka kritega z zlatom.3 Prav tako šele v devetdese­ tih letih so prešle na zlato veljavo poleg Avstro-Ogrske še Japonska, Rusija Zaradi takšnega razpleta dogodkov, kakršnega poznajo jugoslovanski narodi od krfskega pakta naprej, zlasti še po preboju solunske fronte v sep­ tembru 1918,4 je Slovence v vse večjem krogu zanimala srbska valuta Zato moramo ze kar tu spregovoriti nekaj besed o njej tudi mi. Kraljevina Srbi- ja je vse do leta 1868 uporabljala kar 39 vrst tujih kovancev; največ so m t l<£ e r d .4H? rÌ a c hJ ? e ï erste Weltkrieg, München 1973, str. 62-63 (Geschichte der Weltwirtschaft î™ 20. Jahrhundert, Band 2, Hrsggben von Wolfram Fischer, DTV 4122). s u u c " l e °er Weltwirtschaft im str ?ss-3ks nI?-' österreichische Industrie, und Bankpolitik in der Zeit Franz Josephs I Wien 1968 ? 25fcr268-, — D a IJ e Pnm. Die Habsburgermonarch e 1848—1918, Band I- Die wirtwSmiiv.» iS?. • u lung, Wien 1973, str. 351-357 (Pisca sta Eduard März in Karl Socher) wirtschaftliche Entwick- . * O povečam dejavnosti Narodnega sveta v Ljubljani od tedaj dalje govore vsi nrecrlcri,.,,! ,„vi . л- zapismk ustanovnega zbora Narodnega vječa v Zagrebu ima šele datum 5 oktobra Ж к ГАЧ S,' ^ • svet v Ljubljani, fase, 2, Predsedstvo, ovoj Narodno vijeće). oKtobra 1918 (AS, Narodni ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 J 5 9 krožili po državi avstrijski dukati in goldinarji. Sredi decembra 1873 je enota, imenovana d i n a r , postala zakonita denarna enota. Pet let po­ zneje so tej enoti uzakonili zlato podlago, vendar so dopustili tudi kovanje srebrnega drobiža. Sredi januarja 1883 je narodna skupščina sprejela zakon o Narodni banki kraljevine Srbije ni ob tej piložnosti so določili, da bodo imeli bankovci 40-odstotno kritje v zlatu. Narodna banka je praktično za­ živela sredi julija 1884.3 Zaradi opisanega svetovnega dogajanja v področju valut se je uveljavil tako imenovani zlati avtomatizem: s pomočjo zlate podlage so spet vzpo­ stavili primerno ravnovesje v vsklajevanju cen in mezd ter v proizvodni in plačilni bilanci med raznimi deželami,6 kajti zlati standard, bolje rečeno zlata podlaga je združila, zlila vse najvažnejše nacionalne valute v ne­ kakšno enotno svetovno valuto. Tako ni naletela multilateralna izravnava plačilnih bilanc na nikakršne tehnične težave, londonski City pa je bil za takšno svetovno gospodarstvo najprimernejša in od vsega poslovnega sveta priznana likvidacijska centrala. Njen ugled je temeljil na zgodovin­ sko zrasli in skoraj neomejeni poziciji Velike Britanije kot mednarodnega upnika. Vendar v poslednjih letih pred prvo svetovno vojno ni bila Velika Britanija že nič več tako absolutno nesporno središče svetovnega gospo­ darstva kot je še bila v letih okoli 1900. Sodobni gospodarstveniki so opa­ zili, da se je sicer večalo tekmovanje med nemškim in britanskim gospo­ darstvom, da pa nemške naložbe kapitala v tujini nikakor niso mogle kon­ kurirati britanskim naložbam; poleg tega so se nemške naložbe osredo­ točile na Evropo, britanske so se praktično razširile na ves svet. Tudi ZDA niso mogle konkurirati Veliki Britaniji, ko so se potegovale za mesto sve­ tovne gospodarske velesile, saj so bile v znatni meri še dolžnik. Dejstvo, da je bila Velika Britanija gospodarska velesila brez pravega tekmeca, je v zvezi s pojavom, ki ga imenujemo izvoz kapitala. Prvotno — namreč od deblokade Evrope okoli 1815 dalje — je bila ta država „delavnica sveta" (Workshop of the World), ki je na veliko izvažala še blago. Pozne­ je je mogla preiti na izvoz investicijskega kapitala. Izvoz kapitala je bil po mnenju Hobsona7 in Lenina8 osrednji element v evropskem imperiali­ zmu. Hobson je — po mnenju svetovnogospodarsklh zgodovinarjev — pra­ vilno domneval, da je proti koncu 19. stoletja v primeru Velike Britanije delež dobička pri izvozu kapitala močno presegal dohodke iz zunanje trgo­ vine; s tem je ta država postala prvi bankir sveta.9 Po burski vojni se je povečal izvoz kapitala tudi v Argentino in ZDA. V Argentini je v tem času bilo od vsega tujega investiranega kapitala kar 80 % britanskega; mnogi so trdili, da je bila tedaj Argentina del britanskega "informal Empire".10 ZDA so bile po prvi strani upnik s 3,5 milijardami dolarjev, po drugi strani še dolžnik s 6,8 milijardami dolarjev. Prav zaradi te sorazmerno visoke ne­ gativne postavke in nizke pozitivne postavke niso še mogle misliti na to, da bodo že kar v bližnji prihodnosti spodrinile Velko Britanijo s piede- stala svetovnega upnika. 5 Narodna banka 1884—1934, Topčider 1935, str. 3—20, 84—92. . D , , w w ~ i < m «Friedrich-Wilhelm Henning, Die Industrialisierung in Deutschland 1800 bis 1914, Paderborn 1973, str 256 fUTB 145 Wirtschafts- und Sozialgeschichte, Band 2). , - , . « , /j i • xi ' J A Hobson, Der Imperialismus, Köln/Berlin 1970, Kiepenheuer & Witsch, 2. Auflage (delo izšlo prvič 1 9 0 2 ) - v celota najvišji stadij kapitalizma, Ljubljana 1946 — y celoti . ' Winfried Baurngart, Der Imperialismus. Idee und Wirklicnkeit der englischen und französischen Kolonialexpansion 188Č-1914, Wiesbaden 1975, str. 86-95 (Wissenschaftliche Paperbacks, 7; Sozial- und ^ { Ј Г г ћ Ж г е ч с г а с ћ Ј е heeben von Hans Pohl). — Za nemški vzpon prim. Helmut Böhme, Prolegomena ™ e f n e f Sozial- und wfmcta fege lch ich te Deutschlands im 19. und 20 Jahrhundert , Frankfurt a/M W35 str 96-106 (Edition Suhrkarnp SV, 253). - Za Vel. Britanijo prim. Phyllis Deane and W A Cole, British Economic Growth 1688-1959, Cambridge 1969> zlasti str-259-277. - Za F r a n c e J. H- Clapham, The Economic Development of France and Germany 1815—1914, Cambridge 1968«, str 376—395. l n e и peter A Henggeler, Die industrielle Entwicklung Argentiniens, Bern und Stuttgart 1974 str. 50 (Veröffenflichung des Lateinamerikanischen Instituts an der Hochschule St. Ga«en fur "W.rtschafts- und Sozialwissenschaften, 7). 60 J. ŠORN: SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI Za vodilno skupino slovenskega meščanstva je bilo zelo pomembno, da je opazovala in doumela tak svetovni tok dogajanja, saj je Narodni svet v Ljubljani imel v svoji sredini določeno število gospodarstvenikov-prakti- S Z M J ^ ? 0 ' d a r v f t i v e n i i k ° v - t e o r e t i k o v . Ti so omogočili Narodnemu svetu, da je videl dlje m bolje kot vse ostale neorganizirane skupine v ljudstvu.11 2. Razpad zlatega standarda „ ! н Ј / Ј ? П ! T 3 ™ ? к Г ? ' k i 3 e p 0 S e g e l p r a v v P°dročje valute, imenujemo ukinitev z atega standarda. Prva država, ki je ukinila izplačevanje ban­ kovcev v zlatu, je bila Rusija. Ukrep je veljal od 27. julija 1914 dalje. Obja­ vili so ga torej dva dni po zasedanju carskega kronskega sveta, ki je raz­ pravljal o podpori ogroženi kraljevini Srbiji. Naslednja gospodarska velesila, t o h S f c f l z a m , e n j a v o bankovcev z zlatom, je bila Nemčija; dokument je objavila 4. avgusta, prav na dan vstopa Velike Britanije v vojno Takoj naslednjega dne 5. avgusta, je Nemčiji sledila tudi Francija. Velika'Brita­ nija je opustila zlati standard na pragmatičen in neopazen način: pravno je sicer se da je skozi vso vojno obstajala zamenljivost, a v praksi so z ra­ znimi predpisi preprečili kaj takega. Poslednja velesila, И je šla po utečeni S v Ä E 0 , S 0 b-ÌIe Z D A ' k l S° P ° V S t 0 p U V V 0 j n 0 S p o m l a d i 1917 dopustiS zvoz zlata samo se s posebnim dovoljenjem (torej podobno kot Velika Bri- Svn!f L ~ J a s P r e m e n i l a n i č e s a r , ker tu že v času pred prvo sve­ tovno vojno niso poznali obveznosti glede izplačevanja bankovcev z zla- ip t S a o f d l Z n a ^ h v o i a š k i h dogodkov se je Narodna banka kraljevine Srbi- nn« v ï r f ^ f ш J Krusevac in se decembra 1915 končno umaknila iz So- £ ? « i i ^ ~ f и V f f s u v ° J n e s o belgijsko, srbsko in še nekatere valute crtali iz deviznih notiranj; s tem je dinar izgubil uradni borzni tečaj. Ven­ dar je srbska vlada vzdrževala tako imenovani uradni državni tečai no TTnSa*::t1Z f r C 0 S k ? f r a n k 0 V = 8 8 đ r a h e m = 100™kihCdamaPr-j,ev. Dejansko je imel dinar v Švici v času prve svetovne vojne boljši tečai og s k a T o S r 1Тг1мТег^ТПТ P O m e n a - N e m Š k a - i r k a in a v s S -ogrska. krona = 2 din (dalje 1 bolgarski lev = 2 din, 1 nemška marka = 2,5 Po navedenih ukrepih se je povsod po svetu uveljavil sistem medna­ rodnega trgovskega poslovanja na temelju vrednostnih papirjev o î s î e j l e L n nn m V n w Z n a j e i ? a n J e m dedi ta v ZDA dolga vrsta držav plačevala svoj import in druge obveznosti. O J silah^er^rfïni'iif Vf?ikih i n n e v t r a l c i h ; kak« Je bilo pri centralnih snah? Ker so bile le-te izločene s svetovnega trga, so bile prisiliene skle­ pati dvostranske državne pogodbe. V takem položa u je bila vloga denaria S s k a n k r a o n n a e g r r T V v b r e Z P 0 S e b n e g a P O m " n a - Nemfka 1 Ä t S - ш Т е Г п / Г Г 1 1 n a n J U J ° i Š k i b 0 r Z i V S e m a n j i n m a n J ; ž e d e c e m b r a 1914 je njuna vrednost močno padla; novembra 1916 je bila marka za 26 % T d v E a n T 0 P a r i t e t 0 ' . k r a Ce l° Z a 4 1 % P 0 d t 0 r e l a c «°- Zato so vnašah v dvostranska pogajanja klavzulo, da bodo obveznosti poračunali šele no ЈОјш Obe g l a i c e n t r a l n i s i l . s t a s . p o m p 0 s e Pbno?a zelo znano ^ 2 2 а Ж * А °^'namreč ,s plenjenjem g o s p o d a ^ h "- t r d * « u b takšnemu razvoju so preprosti ljudje tako v antantnih kot v cen- cÄJHSS VSe d° k0nCa VOJne m0Čn° ZaUPali n e o m a * ° s t l s - ' i h na- 16. in"l7ASâv£sSd^18)Vet V L J U b l J a n Ì ' faSC- 2 ' P r e d s e d s t ™ . - o j : PoroaUa (zapisniki posvetovanj dne Il S e r d Hardach, op. cit., str. 151—152. 13 Narodna banka . . ., str. 84—92. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 • 1—2 61 3. Vojne finance Izračunati izdatke za vojno je zelo težko; nekatere države so vojaške izdatke vodile posebej, vojne izdatke civilnih resortov posebej. Drugje spet so dolgove za oborožitev armade vodili drugače kot drugi. Odvisni smo od ocen. Zakaj so se vodilne državne administracije odločile ukiniti zlati stan­ dard? Zato, ker so menile, da nikakor ni razumno plačevati oborožitev, izredne vojaške nakupe hrane, surovin in opreme z zlatom. Zlato je bilo primerno sredstvo za poravnavo plačilnih obveznosti v mirnodobnem, red­ nem, normalnem gospodarjenju, ne tudi v izrednem vojnem gospodarstvu, ko je stanje labilno in odvisno od položaja na fronti.in ko so investicije v vojaške objekte prečesto zgrešene investicije. Sicer je res, da je ob začetku vojne temeljilo financiranje vojnih izdat­ kov na premisi, da bo vojna kratka in da bodo mogli izdatke obvladati z najetjem kreditov; skoraj vse vojne pred letom 1914 so se financirale tako, toda pri prvi svetovni vojni se je kaj kmalu pokazalo, da se je sistem bi­ stveno spremenil. Davčna politika, ustvarjena za vojni čas — kar je za dol­ go vojno nujno potrebno — ni bila načrtovana nikjer. Davek na vojne dobičke so vpeljali šele med vojno in to takrat, ko so ti že močno porasli.14 Za poravnavanje kratkoročnih dolgov države so v Nemčiji razpisali in izpeljali skupaj devet vojnih posojil (po pravilu v marcu in septembru vsa­ kega leta, pričenši s septembrom 1914). Obresti so bile petodstotne. Poso­ jila so podpisovali predvsem široki sloji prebivalstva; banke in hranilnice so se bolj malo udeleževale teh poslov. Tudi francoska vlada je v začetku financirala vojaške izdatke izključno s krediti; davčnih bremen se je dokaj dolgo izogibala, saj je komaj sredi leta 1916 obdavčila vojne dobičke. Prvo francosko vojno posojilo so razpisali šele v novembru 1915, potem po eno v letih 1916, 1917 in 1918. Velika Britanija je imela nekaj posebnosti, ki jih drugje niso poznali: res je prvo vojno posojilo razpisala že v novembru 1914, a istočasno je vlada predložila še prvi vojni budžet kot dopolnilo tekočega državnega budžeta. Ta prvi vojni budžet je že vkalkuliral različna povišanja davkov. Poudariti moramo, da je leta 1915 vpeljala vlada carino in s tem končala dolgo tradicijo britanske svobodne trgovine. Davke na vojne dobičke so vpeljali septembra 1915, toda težišče za pridobitev denarja so postavili na posojila. Do leta 1917 so razpisali tri velika posojila, kjer so se znatno angažirale prav banke. ZDA so pričele z vojnofinančno politiko že pred vstopom v vojno. »Oborožena nevtralnost« je povečala državne iz­ datke, zato so septembra 1916 povišali davke. Od aprila 1917 dalje so izdat­ ke za oborožitev financirali podobno kot povsod drugod — s kratkoročnimi zadolžnicami. Prvo vojno posojilo so razpisali maja 1917, torej kmalu po vstopu v vojno. Sledila so še štiri posojila, poslednje v aprilu 1919. Vseh pet vojnih posojil skupaj je zbralo 21,4 milijarde dolarjev. Finančni strokovnjaki v državah-udeleženkah vojne so opozarjali, da se bo pri financiranju oborožitve, ki je bila večja kot kdajkoli v moderni zgodovini, porušilo ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po življenj­ skih potrebščinah. Pri vse manjših zalogah hrane bo vse več papirnatega denarja; inflacija bo vsekakor znatna, vendar različna od države do države. Tako zaradi inflatoričnega financiranja vojne kot zaradi centralistično vodenega gospodarstva je nastal znaten monetarni presežek. Z drugimi besedami: ker so bile omejene investicije in potrošnja, je bilo denarja, papirnatega denarja ali bankovcev brez pravega kritja precej več kot bi še bilo znosno. V primeri s stanjem konec leta 1913 je bil obtok bankovcev konec leta 1918 v Nemčiji za 1141 % večji, v Veliki Britaniji celo za 1154 » Gerd Hardach, op. cit., str. 170 si. 62 J. SORN: SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI odstotkov, v Franciji za 532 % in v Italiji za 504 % večji. V habsburški mo­ narhiji se je obtok bankovcev od izbruha vojne 1914 do 31. oktobra 1918 povečal od 2,19 milijarde kron na 31,48 miUjarde kron aU za 1440 odstotkov. Skupaj je bilo osem vojnih posojil, ki so dala državi v roke 35,1 milijarde kron, kar je bilo enako 9,2 milijardam predvojnih kron. Izdatki za vojno so znesli 22,4 milj arde predvojnih kron, od tega je odpadlo na avstrijsko polovico države 14,4 milijarde kron, na ogrsko polovico 8 milijard kron. ,.,• Da bi dvojna monarhija pokrila vse vojne izdatke, je pritegnila v svojo akcijo priljubljeno sredstvo: posegla je v valuto, in sicer s tem, da je naje­ mala kredite v novčanični banki. Banka je dala državi lombardno posojilo, kar so v bistvu bili srednjeročni papirji. Po prvem posojilu je že v jeseni 1914 pričela banka za novčanice diskontirati državne menice. Krediti nov- čanične banke so na ta način povečali količino denarja; tako je bilo mo­ goče priti do posojila na tržišču kapitala, že novembra 1914 je prišlo do pr­ vega takšnega posojila; dalo je skupaj 2,2 milijarde kron. Za vračanje posojila ,so določili leto 1920. Takšnih posojil je — kot smo rekli — bilo osem. Vendar te bančne in finančne transakcije v bistvu niso bile name­ njene plodonosnim poslom, temveč investicijam, ki se niso obrestovale. Zaradi vsega tega je bila valutna in finančna situacija habsburške monar­ hije poleti 1918 tako brezupna, da so strokovnjaki menili, kako bi se mo­ narhija mogla gospodarsko še rešiti samo s pomočjo prav drastične valut­ ne reforme po vzorcu »državnega bankrota« iz leta 1811, ko so zamenjali pet starih goldinarjev za en novi trdni goldinar. Ker tega ni izpeljala, je razkroj valute in s tem financ pripeljal do prave katastrofe v poprevratnih letih.15 Razvrednotenje denarja je zajelo vse države-udeleženke vojne. Dolar in jen sta zgubila približno polovico svoje notranje kupne moči, švedska krona celo dve tretjini, čeprav so vse te valute brez posebnih težav obdr­ žale svojo pariteto do zlata; na švedskem je cena zlata celo znatno padla. Po vojni so ZDA, Japonska in vrsta nevtralnih držav ostale pri stari pari­ teti zlata. Velika Britanija se je priključila zlatemu bloku šele po ostri deflacijski politiki. Na evropskem kontinentu je bila vojna inflacija že sama po sebi zelo hudo breme; povojni čas je prinesel dodatno inflacijo tako, da so morali marsikje svoje valute razvrednotiti. Vlade Belgije, Francije, Ita­ lije, Portugalske in nekaterih vzhodnih ter jugovzhodnih evropskih držav so si olajšale finančno likvidnost z zmerno inflacijo. Tretjo skupino držav sta vojna in povojna inflacija prizadeU najhuje: v Nemčiji, Avstriji, na Poljskem, v boljševiški Rusiji in na Madžarskem so valute zaradi hiper- inflacije popolnoma ušle kontroli. Zaradi tega so tu opustili stare diskre­ ditirane veljave in vpeljali nove enote. Pri vseh teh različnih načinih sta­ bilizacije je bilo težko ujeti pravi menjalni tečaj, kajti cene so se od leta 1913 dalje močno spremenile in splošne gospodarske težave so bile tolikšne, da je bilo dokaj iluzorno uravnovesiti plačilno bilanco določene dežele; po­ nekod so svojo veljavo ali valuto »nadvrednotili«, ponekod »podvrednotili« • obe početji'sta bili zelo nevarna faktorja, ker sta povzročala nestabilnost v mednarodnem valutnem sistemu v dvajsetih letih. Sedaj bomo laže razumeli, zakaj so vodilni ljudje v Narodnem svetu tako zaskrbljeno in skoraj vsak dan razpravljali, kako bi se vsi tisti Slo­ venci, ki so podpisovali vojna posojila, znebili teh slabih ali malo vrednih vrednostnih papirjev, kupovah pa tečajno visoko stoječe vrednostne pa­ pirje, na primer delnice močnih delniških družb, kupovali nepremičnine (poslopja v Trstu in drugje, zemljišča itd.).16 Sleherno zagovarjanje misli, 15 Die Habsburgermonarchie 1848—1918, I, str. 101—104 diva " t t UgaSoedseVka){UblJanÌ' ^ *' &Р™ " * * " • °™ ј : ^ " a r s k i odsek (tu je največ gra- ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1-2 63 da imajo krone relacijo 1 : 1 z dinarjem — naj se menjajo torej al pari — je bilo nadvrednotenje ali po domače precenjevanje kron, kar bi novemu jugoslovanskemu gospodarstvu zelo škodovalo. Javna tajnost je bila, da so zahodni predeli panonskega prostora že več mesecev pred prevratom in še dolgo po prevratu tihotapili prehranjevalne dobrine v Avstrijo in za to »trgovino« iztržili približno dve milijardi brezvrednih kron, za katere so lastniki pozneje na ves glas zahtevali relacijo z dinarjem v sorazmerju 1 : 1 in s tem odpirali vrata demagogiji. 4. Oskrba s surovinami Ob zbiranju temnih oblakov nad Evropo poleti 1914 so vodstva držav napačno računala s kratkotrajno vojno, tudi Nemčija, ki je bila najboje- vitejša med vsemi državami. Državniki v Evropi so vedeli, da sta industrija in trgovina že tako mednarodno povezani, da brez občutnih motenj v obse­ gu in načinu kroženja dobrin, kakršna sta prevladovala do tedaj, sploh ne bo mogoče vzdržati vojne. To še toliko bolj, ker je bila oboroževanju name­ njena industrija po kolikosti proizvodnje le majhen del vsega nacionalnega industrijskega potenciala. Zadoščala je za mirnodobne oboroževalne potre­ be, ne za daljšo vojno. Leta 1914 je že po nekaj tednih bojev postalo jasno, da je stari način bojevanja za vedno mimo. Gospodarska priprava vojne leta 1914 se je izkazala kot skrajno nezadostna v vseh državah. Zato je prva svetovna vojna bila prava prelomnica v pojmovanju omejenega ozi­ roma totalnega bojevanja ali drugače rečeno starega in modernega načina vojskovanja. V antantnem taboru je bila vodila gospodarska sila Velika Britanija. V njenem gospodarskem ministrstvu so mislili, da je njihova najvažnejša naloga, da prepričajo svoj poslovni svet, kako ni potrebna nobena državna intervencija; dolgo časa so verjeli, da vojna ne bo vplivala na normalno gospodarsko dejavnost ("business as usual", poslujmo kot ponavadi). Toda po sedmih mesecih vojne so se počasi le morali lotiti ostrejših ukrepov in od poletja 1915 dalje so izgrajevali posebni sistem oboroževalne politike, ki ga je domači poslovni svet imenoval kar »državni monopolizem«. — Fran­ cosko gospodarstvo je bilo zelo močno odvisno od uvoza industrijskih suro­ vin; pri vsem tem ga je močno prizadela še izguba tistega severovzhodnega ozemlja, ki ga je okupirala nemška vojska. — Rusija je bila za vojno zelo slabo oborožna in vseh prvih dvanajst mesecev sploh ni imela nobene obo­ rožitvene politike, šele poleti 1915 so se tam zganili: da bi mogli financirati tekoča naročila, je državna banka povečala kontingent bankovcev, name­ njenih obtoku, od 300 milijonov rubljev na 1500 milijonov rubljev. Količina se je večala, dokler ni marca 1917 bilo v obtoku za 9900 milijonov rubljev. — Zaradi posebnega položaja ni bilo v ZDA pred letom 1914 nobene omembe vredne oboroževalne industrije. Zaradi politike »oborožene nevtralnosti« in zaradi povpraševanja antantnih sil po vojaških potrebščinah je prav hitro zrasla vojna industrija, ki je v bistvu bila privatno delo nekaj velikih kon- cernov. V Nemčiji je državna kontrola najprej posegla v področje gospodarje­ nja s surovinami. V letih 1910—1913 je odpadlo 43 % vsega uvoza na suro­ vine. Pobuda za upravljanje s surovinami je izšla že v prvih dneh vojne iz vrst privatnega gospodarstva. Zato so 13. avgusta 1914 ustanovili v pru­ skem vojnem ministrstvu oddelek za vojne surovine, ki je bil razdeljen na 25 sekcij. Za gospodarjenje s surovinami so ustanovili ali delniške družbe ali tudi družbe z omejeno zavezo, ki so jih vodili porabniki surovin. Ta država je imela pred antantnimi sliami določeno prednost vse do poletja 1915, ko je britanska vlada močneje mobilizirala svoje gospodarske sile. Nemčija je 64 J- SORN: SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI ta pomembni dogodek prezrla, zato je morala svoje gospodarstvo popolno­ ma militarizirati: konec avgusta 1916 je vajeti prevzela iz rok vojnega mini­ strstva sama vrhovna vojaška komanda (Hindenburg—Ludendorff). S tem je pričela totalna mobilizacija gospodarstva in delovne sile. Toda po drugi strani so se uveljavili momenti, ki jih poleti 1916 ni mogel nihče slutiti: zima je bila zgodnja in huda in kmalu je pričeloi prebivalstvu primanjko­ vati premoga. Od januarja do marca 1917 so se vrstile stavke v Porurju, Berlinu in drugod, sredi aprila v Leipzigu in Berlinu. Povsod so zahtevali višje mezde in boljšo prehrano in oskrbo. Pod vplivom vojne utrujenosti in ruske februarske revolucije so delavci postavljali tudi že politične zahte­ ve. Junija in julija 1917 je prišlo zlasti v Porurju in Zgornji šleziji do no­ vega stavkovnega gibanja. To se je dogajalo prav v času vojaške zahteve glede totalne mobilizacije in militarizacije gospodarstva." Od centralnih sil je imela razen Nemčije svojo lastno oboroževalno industrijo le še Avstro-Ogrska. Tu so že od začetka vojne militarizirali gospodarski potencial, kajti obrati, ki so proizvajali material, potreben armadi, so bili po zakonu o vojnih dobavah iz leta 1912 (Kriegsleistungs­ gesetz) podvrženi vojaški kontroli; delavci v teh obratih so bili enako pod­ rejeni isti kontroli. V primeru upornosti jim je sodilo vojaško sodišče. Državna administracija je pričela že konec leta 1914 vse bolj posegati v gospodarstvo; predvsem so uredili upravo za surovine. Njej je sledila dolga vrsta podobnih organizacij. Kot se je spopolnjevala in zboljševala koordi­ nacija vojaških operacij na fronti ter se približevala skupnemu nemško- avstroogrskemu vodenju vojne, tako je bolj ali manj skupen postajal si­ stem, ki mu moremo reči centralno koordinirani sistem srednjeevropskega vojnega gospodarstva. Ena izmed njegovih velikih ovir je bila v tem, da je ogrska polovica habsburške monarhije vse bolj očitno kazala in uveljav­ ljala svoj partikularizem. Ker se je zelo omejila mednarodna trgovina, se je avstro-ogrsko vojno gospodarstvo orientiralo predvsem na povezovanje z nemškim gospodarstvom. Knjiga, ki jo je napisal Friedrich Neumann z na­ slovom Mitteleuropa, je postala zelo popularna in tudi dunajska vlada se je oprijela nekaterih njenih idej. Končni cilj te srednje Evrope so videli ne­ kateri berlinski in dunajski krogi v stopitvi obeh držav v eno gospodarsko enoto; manj radikalni krogi so ciljali na carinsko zvezo z obojestranskimi preferenčnimi carinami. Glede carinske unije je moral Dunaj še prej rešiti odnos do Budimpešte. Julija 1918 so bila v Salzburgu končana pogajanja, kjer so izoblikovali naslednjo formulo: Za vse blago delno obojestranska delno enostranska carinska prostost, notranje ali vmesne carine naj bodo enake razliki zunanjih carin. Na tej podlagi naj bi sklenili pogodbo o go­ spodarskem približevanju habsburške monarhije nemškemu rajhu. Poga­ janja so sklenili 11. oktobra 1918, torej nekaj tednov pred zlomom front.18 Rezultat dogovarjanja so potem na mirovnih pogajanjih razveljavili in republiki Avstriji — do takrat Republiki Nemški Avstriji — so prepovedali, da bi se sklicevala na carinsko unijo in da bi uporabljala ime Nemška Avstrija. Po drugi strani so tudi zahodni zavezniki ustanovili za medsebojno ekonomsko pomoč posebno Mednarodno komisijo za oskrbo. Toda ekonom­ ska solidarnost znotraj antante je v primeri s carinsko unijo obeh glavnih centralnih sil bila sorazmerno šibka. Fronte v Italiji, na Balkanu in na Bliž­ njem vzhodu niso odločilno razbremenjevale glavnega bojišča v severni Franciji, saj sta bili Srbija in Romunija praktično zbrisani z zemljevida • • Л7 ? Ä e r t J- Wegs. Die österreichische Kriegswirtschaft 1914—1918; Deutsche Bearbeitune von Hein- rich Meizhk, Wien 1979, str. 102-105. — Gerd Hardach, op. cit., str. 197 si. B АЛ R o Ê e r î J. Wegs, op. cit., str. 41—50. — Dalje prim. Die Habsburgermonarchie 1848—1918 I str 63—64. — R. J. Wegsovo delo je zelo dober pregled avstroogrskega vojnega gospodarstva med prvo' sve- ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 65 samostojnih držav in Italijo so mogli obdržati v vojni le s pomočjo okrep­ ljene gospodarske in vojaške podpore. 5. Oskrba z življenjskimi potrebščinami Zaradi državne kontrole nad oboroževalno industrijo se je pričelo na ši­ roko govoriti o prehodu iz monopolističnega stadija kapitalizma v držav- nomonopolistični stadij kapitalizma.19 Zaradi oboroževalnih naporov so za­ postavljali prehranjevanje in oskrbovanje civilnega prebivalstva. Posledica je bila splošno obubožan j e in nižanje življenjskega standarda državljanov. Takrat se je pokazalo, kako je za milijone Evropejcev življenjsko pomemb­ no, da svetovni trg normalno in dobro funkcionira. Veliki Britaniji je po izbruhu vojne zmanjkalo najprej sladkorja, saj ga je do vojne uvažala približno dve tretjini iz Nemčije in Avstroogrske. V ostalem je v Britaniji vse do leta 1916 ostal uvoz življenjskih potrebščin na višini devetdesetih odstotkov predvojne količine, žetev v letu 1915 je bila kar nadpoprečno dobra. Kljub vsemu so se cene dvigale sorazmerno hitro: junija 1915 so bile za 33 % višje kot tik pred vojno, junija 1916 že za 61 % višje kot julija 1914. Mezde so se večale seveda počasneje: do juli­ ja 1915 so bile višje za 5—10 odstotkov, julija 1916 za 15—20 % višje kot pred vstopom Velike Britanije v vojno. Državna prehranjevalna politika se je pričela uveljavljati v poznem poletju 1916 s tem, da so oktobra po vzor­ cu komisije za sladkor iz leta 1914 ustanovili urad za pšenico in nato še za druga žita; vpeljali so še državni monopol za uvoz zmrznjenega mesa. K vsem tem ukrepom moramo vendarle dodati, da se je državna interven­ cija v bistvu omejevala le na uvoz teh dobrin, ne tudi na njihovo razdelje­ vanje. Domača proizvodnja ni bila podvržena državni kontroli in razdelje­ vanje so prepustili kar trgovini sami. šele sprememba vlade v letu 1916 je prinesla novo prehranjevalno politiko: močno so pospeševali domačo proizvodnjo, načrtovali uvoz, nadzorovali razdeljevanje. Sklenili so preora­ ti tri milijone hektarov pašnikov, kjer so gojili krompir in oves (načrto­ vane površine sicer niso dosegli). Zaradi tega je bila proizvodnja omenje­ nih dobrin prav leta 1918 kar za nekako 40 % nad povprečjem desetletja 1904—1913. šele septembra 1917 so se pojavile prve maksimirane cene za najvažnejše prehranjevalne dobrine. V Franciji je agrarna proizvodnja zaradi mobilizacije močno nazado­ vala. Leta 1917 je žetev pšenice dosegla najnižjo točko s 40 % predvojnega nivoja. Zelo je bila prizadeta tudi proizvodnja sladkorja, doma v severni Franciji. Državno vodenje gospodarstva se je uveljavljalo od oktobra 1915 dalje; prvo je bilo na vrsti žito. V Italiji .se je ob izbruhu vojne 1914 najprej pokazala kratkotrajna kriza, kajti dovoz žita iz Romunije in južne Rusije je bil blokiran. Nado­ mestili so ga z uvozom iz drugih dežel. Domača proizvodnja je zaradi vojne nazadovala le za deset odstotkov; šele v vojnem letu 1917 je proizvodnja žita nazadovala za okoli 30 % glede na predvojno stanje, kar je že bilo za­ skrbljujoče. Ker so široke plasti prebivalstva živele že pred vojno dokaj skromno življenje, niso racioniranja občutile izrazito boleče. Poslednji medzavezniški uvozni program iz julija 1918 je zajamčil Ita­ liji kot absolutni minimum okoli 4 milijone ton uvoženih življenjskih po­ trebščin, od tega okoli tri milijone ton žita. Tako je bil uvoz življenjskih potrebščin v Italijo leta 1918 za okoli 40 % večji kot pred vojno. Marca 1916 so tu vpeljali kontrolo cen, leta 1917 karte za kruh itd. Tako imenovana tessera ali nakaznica je regulirala življenjski standard spodnjih plasti prebivalstva vse do junija 1921. » Literatura in pregled dogajanja pri Gerdu Hardachu, op. cit., str. 119—150. 66 J. SORN: SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI V Rusiji proizvodnja žita ni nazadovala katastrofalno. Velik problem je bil le dovoz v mesta in industrijska središča zaradi slabo razvejane pro­ metne mreže. Zaradi slabe oskrbe so izbruhnile stavke že spomladi 1915. Nemčija je imela pred prvo svetovno vojno sorazmerno visoko stopnjo samopreskrbovanja. Kaj kmalu po izbruhu vojne so se pričele manjšati obdelovalne površine, zlasti površine za žito. V času vojne je bil donos žita približno za petino nižji kot pred vojno, tudi količine mleka in mesa so se občutno zmanjšale. Velike težave so bile s sladkorjem; tega je bilo pred vojno več kot dovolj, zato so v jeseni 1914 oblasti priporočile zmanjšanje proizvodnje. Rezultat je bil, da se je površina, zasajena s sladkorno peso, zmanjšala za tretjino in da je zato pričelo sladkorja počasi zmanjkovati. Zaradi pomanjkanja tako poljedelcev kot umetnih gnojil niso več uspeli pridobiti izgubljene površine. Zato je morala Nemčija kot močan predvojni izvoznik sladkorja že leta 1916 njegovo potrošnjo racionirati. Značilnost prehranjevalne politike v vojnih razmerah je bila, da so določene cene fiksirali šele takrat, ko so se zdele pretirano visoke; soodvisnega načrta še niso imeli, šele v maju 1916 so ustanovili Urad za preskrbo v vojnem času. Da bi se poljedelci izognili uradni politiki cen, po pričeli prodajati pod roko. Neuglašenost med ponudbo in povpraševanjem je hitro dvigala cene življenjskih potrebščin. Nemško poljedelstvo je pred prvo svetovno vojno zaposlovalo blizu milijon tujih sezonskih delavcev, posebno na velikih posestvih na vzhodu države. Ker je bilo z izbruhom vojne zaradi mobilizacije nenadoma premalo poljedelskih delavcev, so le-te nadomestili z ženskami in mladino, v za­ četku vojne tudi z začasno brezposelnimi, pozneje z vojnimi ujetniki. Teh je bilo leta 1918 že okoli 900.000 po številu, torej nekaj manj kot pred vojno sezoncev. Ker vojska ni mobilizirala samo moških, temveč je pobirala tudi živino in krmo in je pričelo primanjkovati poljedelskih strojev, rezervnih delov in bencina zanje, se je že omenjena samopreskrba, na katero so se ljudje navadili in je postala sestavni del narodnega gospodarstva, z dalj- šanjem vojne vse bolj kazala kot iluzija. Tako so v Nemčiji vpeljali živilske karte za kruh in moko že v januarju 1915. Najslabše je bilo v zimi 1916— 1917, torej po slabi letini v jeseni 1916 (ki so jo tudi sicer zaznali v vsej Evropi) in po poslabšanju prometnih zvez od januarja 1917 dalje. Obrok kruha se je v aprilu 1917 zmanjšal in to je bil povod za največjo medvojno stavko v Berlinu in Leipzigu. Takrat niso več demonstrirali samo za kruh, temveč že za kruh in mir; vpliv februarske revolucije v Rusiji so na široko občutili tudi v Nemčiji. Mnogo težav tudi v habsburški monarhiji je seveda nastalo zato, ker so bile centralne sile izrinjene s svetovnega trga; zasedba sovražnih držav je le v manjši meri nadomestila tiste vrste surovin, ki jih je dvojna mo­ narhija prej uvažala iz tujine. Avstrijski Kriegsleistungsgesetz iz leta 1912 je dal pravno osnovo za posege v gospodarstvo od 1914 dalje; cesarska odredba z dne 10. oktobra 1914 je okvirno pooblastila vlado, da ima glede oskrbe prebivalstva in glede zahtev gospodarstva na voljo vsa sredstva. Končno je julija 1917 izšel zakon o polnomočju vlade glede vpeljave popol­ nega ali totalnega vojnega gospodarstva. Po nemškem zgledu so ustanovili v Avstro-Ogrski vrsto samoupravnih central za pridobivanje in razdelje­ vanje potrošnih dobrin. Na primer leta 1914 Centralo' za prehrano, krmo in bombaž, Centralo za volno in. kovine, leta 1915 Vojni žitoprometni zavod itd. Ob koncu vojne je delovalo prek 90 raznih central. V začetku so bile centrale še skupne za obe državni polovici, potem so jih pričeli deliti na avstrijske in ogrske. Ogri so vse bolj uveljavljali separatizem z namenom, da bi ustvarili položaj, ki jim bo za bodočnost zajamčil večjo lastno držav- ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 • 1—2 67 nost. Za taisti cilj so uporabljali prodajo svojih agrarnih presežkov, iz­ gradnjo težke industrije itd.20 Maksimiranje cen se je v Avstriji pojavilo sorazmerno zgodaj, časniki so že v začetku decembra 1914 objavili razglas o določitvi najvišjih cen za žito in moko na veliko.21 Fini pšenični moki so ceno maksimirali na 69,50 kron' za metrski stot ali sto kilogramov; najcenejša je bila koruzna moka — 37 kron za stot. Za primerjavo naj dodamo, da so poleti 1918 plačevali ljudje že desetkrat in celo petnajstkrat višje cene od teh, ki smo jih na­ vedli; na Koroškem so v nekaterih krajih tik pred koncem vojne bile cene celo dvajsetkrat višje. V ogrski polovici habsburške monarhije je bila leta 1914 žetev žita iz­ razito skromna; saj je bila za tretjino manjša od povprečja. Naslednja žetev v letu 1915 je bila sicer boljša, a še vedno manjša od predvojnega nivoja. Naslednje žetve so bile vse slabe. Veliko so na to vplivale vojne raz­ mere: manjšanje števila kmetov zaradi vpoklice v, dalje pomanjkanje ži­ vine, bencina za poljedelske stroje in rezervnih delov zanje. Maksimiranje cen ni zaleglo in nasprotja med obema državnima polovicama so vse bolj kazala svoje zle učinke. Leta 1916 je znašala proizvodnja žita na osebo na Ogrskem okoli 203 kg, v Avstriji le okoli 72 kg. Toda kljub temu je dobavila Ogrska Avstriji takrat nekako 100.000 ton žita in moke, čeprav je dobava znašala pred vojno 2,100.000 ton žita in moke. Dobava drugih dobrin se je podobno drastično zmanjšala. Tudi sicer so nacionalna nasprotja pokazala svoj vpliv na prehranjevalno politiko: državnemu dirigiranju gospodarstva so se upirali tako Čehi kot Hrvati. Prvi in drugi so zadrževali dobrine zase in izigravali predpise. Medsebojne dobave centralnih sil med vojno so bile zelo skromne. Toliko pomembnejše so bile dobave iz nevtralnih držav, to je iz Nizozem­ ske, Švice, skandinavskih držav. Te so do konca vojne dobavljale meso, maščobe, ribe, mleko, sir. Pomembna je bila Romunija, ki je pred vojno dobavljala letno okoli 3,3 milijona ton žita in seveda nafto. Po enem izmed prvih dogovorov iz decembra, 1915 so centralne sile dobile 550.000 ton žita; po novem dogovoru iz marca 1916 naj bi dobile nadaljnje 1,4 milijona ton žita, v resnici so prejele le 850.000 ton, ker je šla Romunija v vojno. Pod okupacijo je morala izročiti še enkrat 2,2 milijona ton življenjskih potreb­ ščin, od tega 1,9 milijona ton žita, pol Nemčiji pol Avstro-Ogrski. Leta 1918 so centralne sile veliko pričakovale od »krušnega miru« z Ukrajino, čeprav uspeh ni bil enak pričakovanjem. V miru je štela habsburška armada 450.000 vojakov. Leta 1916 je bilo pod orožjem 4,900.000 moških. Zaradi tega je pričelo v zaledju primanjko­ vati moške delovne sile. Vrzeli so krpali z žensko delovno silo, z vojnimi ujetniki in z domačimi neborci. Občutno se je zmanjšalo tudi število konj in ker je bila mašinizacija poljedelstva še slabo razvita — ne glede na pomanjkanje bencina, nadomestnih delov za stroje ter mehanikov, — so se pokazali v agrarni proizvodnji zaskrbljujoči zastoji. Leta 1913 so v habs­ burški monarhiji pridelali žita okoli 7,1 milijona ton, leta 1917 le še 5,1 milijona ton, v zadnjem letu vojne celo samo 4,2 milijona ton. Podobno je nazadovala še proizvodnja koruze, krompirja in sladkorne pese ter pre­ moga. Zaradi vsega tega niso mogli niti armadi več zajamčiti potrebnih živil, surovin in industrijskih proizvodov; tako se je dvojna monarhija že poleti 1918 znašla pred popolnim gospodarskim zastojem. Poročila cenzure, ki je odpirala privatno pošto in pošiljala poročila notranjemu ministrstvu, vedo povedati, da so junija 1918 kmetje že videli, 20 Die Habsburgermonarchie 1848—1918, I. str. 61—«, 520—527. 21 Prim. Laibacher Zeitung, 133. letnik, št. 302, z dne 7. 12. 1914. 68 J- SORN: SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI da bo v alpskih predelih Avstrije letina slaba in da grozi lakota.22 V ne­ katerih pismih so bile vesti, kako je v Istri in Dalmaciji umrlo že nekaj ljudi zaradi lakote in da je tudi splošni položaj beguncev iz Trsta in Go­ riške v taboriščih na štajerskem zelo slab. še bolj stvarno in poučno glede stanja pri prehrani je pismo, ki ga je dne 16. februarja 1918 pisal cesarju graški odbor Nemške ženske zveze štajerske.23 Poleg naštevanja vsakodnev­ nih težav in tegob glede prehrane naj opozorimo na citate, kako morajo prebivalci Gradca kupovati hrano na Hrvaškem in Madžarskem in kako močno so odvisni od teh nakupov. To črnoborzijansko prodajanje se je namreč nadaljevalo še po prevratu in je bilo velik kamen spotike pri urejanju valutne in finančne problema­ tike obeh novih nacionalnih držav, Države SHS in kraljevine SHS. O tem bomo še spregovorili na naslednjih straneh našega prispevka. Pismo nemške zveze na koncu ne pozabi poseči v nacionalno politiko in ošvrkniti razdiralnega dela Slovanov v splošnem in Slovencev še posebej. Takole končuje: Prosimo cesarja zaščite pred odtrgan jem alpskih dežel v smislu jugoslovanske države. Nikdar ne sme biti odrezana Nemška Avstri­ ja od jadranskega pristanišča Trsta in od pomorske poti na vzhod... Pro­ simo cesarja zaščite pred ščuvanjem za jugoslovansko državo, ki je nevarno monarhiji, pred protipostavnim zbiranjem podpisov nerazsodnih otrok od strani g. poslanca dr. Korošca, ki dela za razbitje države v antantinem smislu. Kot se je zdelo nemški ženski zvezi pomembno, da je v pismo, ki sicer piše o preskrbi, vrinilo politične sugestije, tako se je zdelo pomembno tudi nam, da te stavke ponovimo, saj odsevajo precej zakoreninjeno tradicijo. Vendar se moramo vrniti k prehranjevalnim problemom. Pismo pripominja, da so nekatere kronovine zmanjšale obroke moke šele v jeseni 1917, med­ tem ko delijo na štajerskem že od oktobra 1916 najmanjšo mero, to je 250 gr na osebo in teden, da pa tudi te količine ni mogoče vedno dobiti. Krompirja dobijo Štajerci na osebo in teden kilogram in pol, češka in Moravska še vedno 3kg tedensko na vsako osebo, štajerska je pridelala največ krompirja v graški kotlini in v slovenskem delu dežele. Ker so prav tu postavili velika taborišča za begunce in za vojne ujetnike, se veliko hrane potroši že »na Ucu mesta«, štajersko perutninarstvo močno propada, ker ni krme; v podobnem položaju je še štajerska svinjereja, ki je bila nekoč po kolikosti in kakovosti takoj zä galicijsko. Sedaj da je skoraj uni­ čena, kajti 75 % proizvodnje koruze so morali oddati za prehrano ljudi, čeprav koljejo kmetje prašiče na veliko, delijo v trgovinah kljub temu le po 30 gr maščob na osebo in teden. še posebej moramo na tem mestu opozoriti na stavke, ki govorijo o po­ ljedelstvu, ker so se na ta dejstva več mesecev pozneje opirali tudi nekateri vodilni člani ljubljanskega Narodnega sveta. Pismo pravi: Glede na deset­ letno setveno in žetveno statistično povprečje za čas 1905—1915, ko sta izkazovali češka in Moravska povprečni donos v pšenici, rži, ječmenu in koruzi količino od 53,2 % do 88,2 %, je to povprečje leta 1917 znašalo na češkem 37,4 % in na Moravskem 48,5 % mirnodobne žetve. S temi podatki so Čehi dosegli, da so za češko izdali na Dunaju izvozno prepoved za polj­ ščine in za sadje. To pa že cilja — pravi pismo — na sabotažo vojnega gospodarstva, kajti nemško poljedelstvo na češkem in Moravskem je od­ dajalo za 40 % več žita in krompirja kot češko poljedelstvo, čeprav je češko imelo za 40 % ugodnejšo žetev. Tako je čehom uspelo obdržati svoje žet­ vene presežke zase. 22 Verwaltungsarchiv, Wien, Ministerium des Innern, V, fotokopije cenzurnih poročil- fotokoniie v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana. ' ^ 1 ""™" 1 P°r°cu, rotoKopije \ a Ibidem; pismo ima št. 13432/M. J. — 1918. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 69 Ogri so — nadaljuje pismo — že pred časom pokupili s svojimi v Grad­ cu po višjih cenah prodanimi prehranjevalnimi dobrinami čevlje, obleke, tekstilno blago. Tako se je razširilo verižništvo in tihotapstvo, tako so na­ stali vojni dobičkarji [se. neobdavčeni vojni dobičkarji] in s tem milijo­ narji. Tudi Hrvati v znatni meri prodajajo Gradčanom in drugim hrano po višjih cenah; tako so ljudje prisiljeni, da preplačujejo, če nočejo stra­ dati. Tudi slovenski del dežele izsiljuje, saj se na deželi še najmanj čuti pomanjkanje hrane. Tako pismo. Vse, kar v njem piše o prehrani, je gotovo res. Res je pa tudi to, da so kmetje prišli do denarja na tak način in tako odplačali vse dolgove, ki so bremenili posestva. Narodni svet in njegova aktivnost O ustanavljanju in ustanovitvi Narodnega sveta v Ljubljani sredi avgusta 1918 ne bi ponavljali že znanih dejstev.24 Opozoriti želimo le še na to, kako se je njegov Gospodarski odsek zelo živahno ubadal z gospodarsko- teoretičnimi problemi, ki go bili takrat aktualni in ki so jim naštete vojne razmere bile okvir, ki ga odsek ni mogel preseči. S praktično-gospodar- skimi zadevami se ni mogel ukvarjati, ker ni imel v svojih rokah nobene od oblastnih funkcij. Bil je korpus, ki je mogel le teoretizirati in se pri­ pravljati na prevrat ter posredovati sugestije. Vsi ti napori so močan dokaz za to, da so se tudi gospodarstveniki — ne samo politiki — pripravljali na odcep od habsburške monarhije in da niso sedeli križemrok, temveč so vnesli v delo vsega Narodnega sveta veliko poleta in strokovnega znanja. Zlasti so se izkazali s svežimi idejami nekateri mladini, na liberalni strani na primer tajnik Jugoslovanskega kluba dr. Gregor žerjav in tajnik Na­ rodnega sveta dr. Milko Brezigar, na klerikalni strani dr. Jakob Mohorič in * prof. Bogumil Remec. Iz načelnih razlogov so se precej držali ob strani so­ cialni demokrati, čeprav so imeli v svojih vrstah dovolj inteligence.25 Vsa protihabsburško usmerjena aktivnost mladinov in delno tudi starinov ne pripada šele časom od avgusta 1918 dalje, je starejša, toda prav Narodni svet je te ambicije povezal in organiziral v precej sistematično delo za izoblikovanje lastnih gospodarskih konceptov bodoče države, ki so jo pri­ čakovali. A. Koncentracija zadrug Do pomembne ločitve v klerikalnem taboru — seveda v okvirih habs­ burške monarhije — je prišlo prav sredi prve svetovne vojne, že leta 1916 so nekateri pričakovali prelom z dr. Ivanom šušteršičem kot nosilcem ta­ krat že skrajno nazadnjaških konceptov slovenske politike.26 Moč šušter- šičevega tabora je temeljila na politični oblasti, ki jo je ta politik takrat še imel. Nasprotni tabor, ki je bil pristaš načel dr. Janeza Ev. Kreka, je temeljil na gospodarski in organizacijski politiki svojega voditelja. Za­ družna zveza je imela občni zbor 30. decembra 1916; predsedoval mu je dr. Janez Ev. Krek. Na njegovi strani so stali zlasti glasovi iz slovenskih delov štajerske in Koroške, na šušteršičevi pretežno kranjski glasovi. Zato je hotel ta politik ustvariti iz sebi zvestih kranjskih zadrug svojo lastno zadružno zvezo. Predsednik novei zveze naj bi postal dr. Krek, podpredsed­ nik prof. Bogumil Remec. Od ostalih gospodarskih organizacij je vsa Kre­ kova bila še Gospodarska zveza v Ljubljani, centrala za nakup in prodajo, 2< Prim, na primer samo Janko Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, Ljubljana 1971, str. 242—250. . , 25 Del te inteligence je delo Narodnega sveta m njegovih odsekov podcenjeval; pnm. Albm rre- peluh, Pripombe k naši prevratni dobi, Ljubljana 1938, str. 121—123. 26 Attemsovo poročilo, fotokopija v arhivu IZDG (prim. op. 22). 70 J. SORN: SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI večinsko na Krekovi strani je bilo Katoliško tiskovno društvo s predsedni­ kom prelatom Andrejem Kalanom. Na Kranjskem je bila precej šušterši- čijanska Ljudska posojilnica d. z n. z., ker je bil njen steber — usnjarna Pollak — na šušteršičevi strani. Niso bili na njegovi strani slovenskošta- jerska časnika »Slovenski gospodar« in »Straža« ter slovenskokoroški »Mir«. Tej pomembni diferenciaciji na rob je deželni predsednik Attems pripisal: »Posebno opozarjamo na članek v mariborski Straži z dne 5. januarja 1917, kjer se stremi po k o n c e n t r a c i j i s l o v e n s k i h s t r a n k in sicer v obliki, ki je bližja Krekovemu miselnemu poteku kot pa načelom šušter- šlčeve smeri.. . Vsekakor razcep v SLS v zadnjem času ni odstranjen; na­ sprotno, veliko znakov je, da bo razcep navzven jasno oblikovan.« Naslednje poročilo je po svoje še zanimivejše od Attemsove pripombe.27 Poročilo se sklicuje na zagrebške Novine, organ krščanske stranke na Hrvaškem, da so konec januarja 1917 objavile članek o razcepu. V njem je govor o tem, kako je bilo že nekaj let čutiti razhajanje med Krekom in šušteršičem, konec konca tudi v obliki razdora med urednikom Dom in sveta dr. Izidorjem Cankarjem in urednikom časa dr. Alešem Ušeničnikom. Graški delavski časnik Arbeiterwille je označil boj med Krekom in šušter­ šičem kot boj »širokih ljudskih množic proti interesom določene skupine buržoazije, ki si je hotela zavarovati .svojo moč.« V boj med klerikalno demokracijo in buržoazijo — nadaljuje vest — je šušteršič zapletel tudi del duhovščine. Mlada katoliška inteligenca se je pričela živahneje razvi­ jati in s tem se je razvijal tudi socialni in politični program, ki ga je pre­ vzela od dr. Kreka. Mnogi Krekovi nazori so bili za starejšo duhovščino novosti, ki so dišale po socializmu. V takšno razpoloženje je znal šušteršič vnesti še bojazen, da je mlada posvetna inteligenca sposobna odvzeti du­ hovščini društva in politiko. Tu poročilo citira mnenje, ki se je slišalo iz ust šušteršičevih pristašev: »Smo mar delali za to, da nam bodo sedaj nekateri neodgovorni nemaniči odvzeli naše premoženje? Naj prepustimo vodstvo naroda tujim ljudem?« (Haben wir darum gearbeitet, dass uns jetzt einige unverantwortliche Habenichts unser Vermögen wegnehmen? Sollen wir die Leitung des Volkes fremden Leuten überlassen?). če bi do tega »preloma« s starini ne prišlo že takrat, bi mladini kleri­ kalnega in liberalnega tabora ne mogli pozneje prevzeti Narodnega sveta in njegovih odsekov, zlasti gospodarskega odseka. Tako pa se je napredni del gospodarstvenikov ter politikov že mogel odločiti, da bo povezal ce­ lotno slovensko zadružništvo v enoto. Misel o povezovanju ali koncentraciji zadružništva je stara; omenja jo Miha Vošnjak, še bolj se je zanjo ogreval Lapajne, da o Janezu Ev. Kre­ ku ne govorimo posebej.28 V Narodnem svetu so o koncentraciji zadruž­ ništva govorili že v avgustovskih ustanovnih dneh, zlasti obsežno pa na prvi seji Gospodarskega sveta, ki je bila 7. septembra 1918.29 Med drugim so na tej seji izbrali ožji krog ljudi in ga imenovali Gospodarski odsek. Sestavljali so ga prof. Bogumil Remec kot predsednik, Anton Kristan kot podpredsednik, Pečar kot tajnik, in člani Markež, dr. Jež, Gostinčar, dr. Ja­ kob Mohorič, Ivan Hribar, Ribnikar, dr. Karel Triller, dr. Milko Brezigar, Avgust Praprotnik. Gospodarski odsek je imel svojo prvo redno sejo 18. septembra.30 Dnev­ ni red je obsegal samo tri točke: 1. Koncentracija zadrug, 2. Ustanovitev Zadružne banke, 3. Demobilizacijska akcija. Glede demobilizacijske akcije, 27 Policijsko poročilo, fotokopija v arhivu IZDG (prim. op. 22). 28 Schauer Dolfe, Prva doba našega zadružništva (Od nastanka do leta 1895), V Ljubljani 1945 str 110 si. — Albin Prepeluh, op. cit., str. 76. — Zelo poučna o stanju v slovenskem zadružništvu pred I. svetovno vojno je brošura Miloša Stibleria, Kriza v slovenskem zadružništvu, Celie 1911 — v celoti (M. S. je bil takrat tajnik Zadružne zveze v Celju). 2 5 AS, Narodni svet v Ljubljani, fase. 3, Spisi odsekov, ovoj: Gospodarski odsek. 30 Ibidem. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 71 ki' so jo obravnavali kot prvo, so sklenili ustanoviti na Dunaju tako ime­ novano demobilizacijsko pisarno. Nato so zelo na široko in precej teme­ ljito govorili o zadružni koncentraciji. Predsednik Narodnega sveta dr. An­ ton Korošec je želel, da bi se prisotni razgovorih o treh predlogih oziroma načrtih glede zadružne koncentracije. Za njim je takoj povzel besedo dr. Novak in zagovarjal misel, da je v tem trenutku potrebna radikalna rešitev, naj torej obvelja predlog Zadružne zveze, ki je terjal, da se v s e z a d r u g e vodijo le z izključno gospodarskega stališča. Novak je predla­ gal, naj povabi Narodni svet vseh pet zvez, da povedo do 15. novembra svoje predloge glede koncentracije, torej do dne, ko se bo sestal Gospo­ darski svet. Na koncu seje so sprejeli dr. Tavčarjev predlog, naj se usta­ novita posebej Zadružni svet in posebej Zadružna banka, odklonili pa so njegovi sugestiji glede organiziranja enotnega zadružnega lista in glede tega, naj bi bile v sleherni zadrugi, ki se bo v bodoče še ustanovila, za­ stopane vse stranke. Ideja o koncentraciji zadrug je šele v tej fazi vojne in v perspektivi bližajoče se a še nejasno orisane jugoslovanske države našla plodne j ša tla. Dne 17. septembra je sporočil odvetnik dr. Ernest Kalan iz Celja v Ljub­ ljano,' da se sicer zadevne seje, ki bo 18. septembra, osebno ne more ude­ ležiti, da pa se strinja s koncentracijo, pri čemer naj bi najprej koncen­ trirali zadružni kapital. To dobro in napredno misel je podprl s še boljšo sugestijo, da bodi zadružništvo vsenarodna, ne pa strankarska zadeva.31 Dne 18. septembra je res bila seja Gospodarskega odseka.32 Tu je po­ ročal prof. Bogumil Remec, da je Zadružna zveza že izdelala pravila za ustanovitev Zadružne banke in da bo vanjo sprejela tudi vse druge slo­ venske centrale. Na koncu je dr. Jakob Mohorič povzel zahtevo ravnatelja Rata j a in drugih prisotnih ter ugotovil, da so vsi načelno za enotno kon­ centracijo. Dr. Jakob Mohorič je prevzel referat o zadružni koncentraciji in v prvi polovici oktobra je odpotoval v Celje, da bi se podrobneje do­ govoril s tamkajšnjo Zadružno zvezo o takšni koncentraciji. Mohorič, ki je pripadal mladinom klerikalnega tabora, je s svojo misijo uspel in 8. okto­ bra ga je Gospodarski odsek podprl v obliki dopisa vsem petim zadružnim centralam (Zadružna zveza v- Ljubljani, Zveza slovenskih zadrug v Ljub­ ljani, Zadružna zveza v Celju, Goriška zveza gospodarskih zadrug v Gorici, Gospodarska zveza za Istro na Voloskem), kako so se na seji Gospodarskega odseka 18. septembra sporazumeli, da obstajajo trije načini za zadružno koncentracijo: 1. Radikalna koncentracija, 2. Sedanje zadružne zveze ob­ stajajo še dalje, ustanovi naj se nova zadružna centrala, ki bi opravljala revizijske in druge podobne posle, 3. Sedanje zadružne zveze naj delujejo še dalje, ustanovi naj se vrhovni zadružni svet. Gospodarski odsek je končno prejel 16. oktobra sporočilo Goriške zve­ ze, da je le-ta za to, da se ustanovi zadružni svet kot prva stopnja zadružne koncentracije; Goriška zveza da ni za koncentracijo v eni sami zadružni centrali in eni sami zadružni banki, ker bi stroga centralizacija ne po­ menila koraka naprej.33 Končno so za 23. oktober 1918 sklicali sejo vseh zadružnih zvez, kjer bi definitivno sklepali o obliki koncentracije.34 Vse kaže, da se posamezne zveze niso hotele odpovedati svoji identiteti in da v združitvi niso videle 31 Govor je seveda o slovenskih zadrugah-članicah omenjenih zvez, ki so bile zainteresirane za akcijo, ne pa o absolutno vseh zadrugah, kar jih je delovalo na slovenskem ozemlju. Zanimivo bi bilo ugotoviti »točno« število tistih zadrug, ki so bile sovražne do koncentracijske akcije, ki je bila konec konca politična akcija. . 32 Zadružnih delavcev iz Koroške ni bilo, niti niso tam nikogar pooblastili, da jih zastopa. Za­ pisniki Pododseka N. S. za Koroško (AS, Narodni svet v Ljubljani, fase. 3: Spisi odsekov) naporov za koncentracijo zadružništva niti ne omenjajo. . _ 33 AS, Narodni svet v Ljubljani, fase. 4, Dopisi — neregistrirani, ovoj: okt., nov., dec. 1918. 34 AS, Narodni svet v Ljubljani, fase. 3, Spisi odsekov, ovoj: Gospodarski odsek. 72 J. SORN: SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI nobene posebne prednosti. Bilo bi potrebno še veliko dokazovanja in pre­ pričevanja, zlom habsburške monarhije pa se je hitro in nezadržno bližal. Dogodki teden dni pozneje so prekinili vsako akcijo v nakazano smer. To pomeni, da je ves napor sicer ostal v svetu idej in teorije, da pa vendarle dokazuje, kako so se sodobniki zavedali, da je treba zadruge povezati za­ radi večje gospodarske in kapitalne moči ter seveda zaradi nacionalno- političnega prestiža vis a vis Narodnega veča v Zagrebu in morda še koga. Morda je preprečeval koncentracijo zadružništva tudi strah pred premočjo klerikalnih zadrug in njihovega kapitala? B. Valutna problematika Narodni svet v Ljubljani je imel v svoji sredi tudi dobre poznavalce finančnih in valutnih problemov. Prevladovali so praktiki (bančniki, vod­ je zadružništva, ravnatelji hranilnic), teoretikov je bilo manj. Izstopal je radikalni liberalec-mladin dr. Milko Brezigar, ki je pisal razprave gospo- darskoteoretičnega značaja že pred vojno.35 O valuti so na kratko govorili že na ustanovni seji Narodnega sveta v Ljubljani. Na prvi seji Gospodarskega sveta 7. septembra je Brezigar kot prvi referent govoril o glavnih potezah takratnega svetovnega gospodar­ stva s posebnim ozirom na avstrijske in s tem tudi na slovenske gospo­ darske razmere. Poudaril je, da bo nova država Slovencev, Hrvatov in Srbov morala paziti na to, da bo obvarovala svojo valuto; zato bo morala po­ skrbeti najprej za prevrednotenje avstroogrske valute tako, da bo utrpela nova država čim manjšo škodo. Kriza se bo zanesljivo pojavila — je trdil Brezigar — in če se bodo zamajale dunajske banke, bodo močno prizadeti tudi slovenski denarni zavodi. Treba je kupovati nepremičnine: v Trstu je naprodaj mnogo hiš, kupujejo naj se delnice čeških in slovenskih družb, kmetje naj kupujejo orodje, konje itd. O valutni in finančni situaciji so, — tako kaže, čeprav zapisnik o tem molči, — govorili oziroma je govoril Bre­ zigar tudi še na prvi seji Gospodarskega odseka dne 18. septembra.36 Tu je avtor opozoril na temelju zanesljivih podatkov na težko evropsko in zlasti domačo gospodarsko situacijo ob bližajočem se koncu svetovne vojne. Na strani 14 je zapisal: »... Zavedati se moramo, da dobimo samostojno državo in da bomo morali rešiti samostojno vsa velika gospodarska vprašanja, ki jih je reševala doslej vlada. Tudi Jugoslavija dobi svoj denar. Pripravljati moramo podlago, da preidemo s čim manjšo krizo k novemu kovu. Nadalje moramo vedeti, kakšno razmerje naj vlada med starim in novim kovom naše države, in pripraviti vse potrebno za novi kov.« Potem nadaljuje: »Predvsem moramo rešiti vprašanje nacijonalizacije našega premoženja, nacionalizacije trgovine, industrije in veleposestl. Na­ pravimo načrt, kako naj sistematično pridobivamo industrijska podjetja, trgovine, posestva, hiše v slovenskih deželah! Preskrbimo vse potrebno, da bomo prevzeli v ugodnem trenutku ona industrijska podjetja, ki so važen faktor narodnega gospodarstva n.pr. elektrarne, železnice in druga trans­ portna sredstva, premogovnike itd. Najti moramo pot, da uveljavimo svoj gospodarski vpliv v Trstu, da postanemo solastniki tržaške luke in njenih transportnih naprav in da dobimo primeren vpliv na paroplovbo in ure­ ditev luke v Trstu. Ako bi danes dobili svojo državo in bi ostale gospodarske razmere takšne, kakršne so, se ne bi mogli prištevati med samostojne narode, ker 35 Prim, informacijo o Brezigarju v SBL, I, str. 58—59. 36 Referat je brez navedbe avtorja izšel v posebni brošurici z naslovom Pogled v novi svet Poročal *** na gospodarskem posvetu, ki ga je sklical »Narodni svet« 18. septembra 1918 Propagandni spisi »Slovenske Socijalne Matice«. II. zvezek. Izdala in založila Slovenska Socijalna Matica Ljubljana septembra 1918.' — Delce je zasnovano širše kot pa Abditusovi (Alb. Prepeluhovi) Problemi malega na­ roda, V Ljubljani avgusta 1918. Slovenska Socijalna Matica, knjižnica socijalnih in političnih soisov I. zvezek. F ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 73 bi ne imeli lastnega gospodarstva. Da bomo mogli izvršiti ta program, je neobhodno potrebno, da k o n c e n t r i r a m o v s e s v o j e g o s p o d a r ­ s k e s i l e . Zadružništvo, hranilnice, banke, privatniki — vsi morajo za­ sledovati en sam cilj in se ravnati po enotnem načrtu. Ni treba, da bi iz­ gubili vsi ti činitelji svojo samostojnost, pač pa morajo prilagoditi svoje delovanje enotnemu načrtu.« In na koncu brošure: »Bližamo se velikim trenutkom, bližamo se veli­ kemu preobratu na gospodarskem polju. Preobrat pride brez našega sode­ lovanja; ali naj čakamo na posledice preobrata, ki nas zadenejo z železno pestjo in nas mogoče gospodarsko uničijo? Preobrat v avstrijskem denarju pride, sedanje cene bodo mahoma padle, svetovni trg, ki nam je sedaj po­ polnoma zaprt, se nam odpre in za 100 in 100 milijonov blaga pride v de­ želo. Vse to se m o r a zgoditi. Zgodilo se bo v naš prid, ako se bomo znali prilagoditi pravočasno velikim izpremembam; ako pa ne bomo razumeli znamenja časa, bomo gospodarsko uničeni.« Mesec dni pozneje je Brezigar prišel na dan s še bolj konkretnimi po­ datki. Na dvodnevni seji Gospodarskega odseka je drugega dne ali 22. okto­ bra 1918 obširno govoril o valutni problematiki.37 Na retorično vprašanje, kakšno valuto bodo imeli po vojni, je odgovoril: »Ako bomo združeni s Srbijo, bomo imeli na vsak način tako valuto, kakor Srbija, to je dinar (latinska unija).«38 Na drugo vprašanje^ kakšno bo razmerje med staro avstrijsko krono in novo valuto, se je najprej lotil preračunavanj in ugo­ tovil, da kroži na ozemlju avstroogrskih Jugoslovanov za približno 3500 milijonov kron papirnatega denarja, torej nekako desetkrat več kot pred pričetkom vojne. K temu je treba prišteti še približno 500 milijonov kron, ki so krožile na ozemlju kr. Srbije in črne gore. Tako je krožilo skupaj za okoli 4000 milijonov papirnatih kron. Sklenil je s trditvijo: Avstrijski denar je sedaj vreden največ šestino predvojnega; cene so najmanj šestkrat višje kot pred vojno. V gospodarskem oziru ne bomo nikogar oškodovali, ako bomo odštempljali na eno šestino, to je okroglo na 16 odstotkov, če bodo cene takšne kot pred vojno, bi bilo ekonomsko popolnoma upravičeno, da bi se sorazmerno zvišali citirani odstotki, če bi bilo blago na primer za 50% dražje kot pred vojno, bi se morala zvišati vrednost denarja za po­ lovico, to je, denar bi smeli odštempljati samo na 24 odstotkov (16 + 16/2 = = 24). Iz finančnopolitičnih razlogov pa ne bo mogla nova država prevzeti tako velike obremenitve; zato bo treba odštempljati avstrijsko valuto na manj kot 24 odstotkov, recimo kvečjemu na 20 % ali pa še celo na 15 od­ stotkov. Potem je še razpravljal o vrednostnih papirjih, o vojnih posojilih (ti so skrbeli vse, ki so med vojno dajali svoje prihranke za vojna posojila), o avstrijskih dolgovih in podobno ter sklenil s trditvijo: »Pripraviti mo­ ramo vse potrebno, da bo v primeru preobrata takoj odštempljan ves denar, ki bo krožil na Jugoslovanskem.« Debatiranje prisotnih članov o valutni problematiki je bilo zelo ži­ vahno.39 Med drugimi se je oglasil dr. Ivan Tavčar, takrat tudi svetnik 37 Ze pred tem, septembra, je izšlo obsežnejše delo: Milko Brezigar, Osnutek slovenskega narod­ nega gospodarstva, Celje septembra 1918. . . . _ . . , , 38 Ne glede na to, da so bili vsaj liberah-mladmi radikalno usmerjeni, je Brezigarju dala mo­ ralno " ' """"" *"J "" x " ""*~ «•—-—•—"" nega začelo deklaraciji m i.-.^.«, «« ..~ .....~jV —.. . -. --CT - - ... ~ -razen avstroogrskih]. Majniška deklaracija zavzema glede krone apelno stališče. Zaradi tega se nI treba nadalje ozirati na deklaracijo, pač pa na ustavo Jugoslavije . . . Treba je razmišljati o vprašanju, ali naj bo federalizem ali centralizem in nadalje bo treba razpravljati O avtonomiji.« (AS, Narodni svet v Ljubljani, fase. 3, Spisi odsekov (zapisnik seje ust.-upr. odseka). . ., „ . . » Ivan Hribar, udeleženec te debate, je še pozneje v svojih spominih, II, str. 293 in 482—486, in­ direktno omenjal nekatera stališča razpravljalcev; citira, kako je češko valuto uredil finančni minister dr. Rašin. 7 4 J- SORN: SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI Ljubljanske kreditne banke; kot nekateri udeleženci je tudi on verjel ali morda upal, da je krona še vedno dobra valuta, sicer ne bi zavrnil Bre- zigarja: »Imam mnogo pomislekov proti poročilu. To vprašanje naj pride v rokestrokovnjakov. Huda bo, ako se bodo pečali s tem vprašanjem lajiki. Ne smemo se postaviti na stališče, da zavrnemo avstrijski denar in vojno posojilo. Ne gre, da bi plačali latifundiste z vojnim posojilom. Sekamo si najhujše udarce, ako ne prevzamemo denarja. Prevzeti se bo moralo vojno posojilo, ki se je podpisalo pri n a s . . . Vprašanje glede valute se ne sme spraviti na veliki zvon. — Relacija 100 : 16 je popolnoma nevzdržna; kar bo pod 100 : 80, bo izzvalo nastanek velike krize. V avstrijskih bankovcih tiči tudi jugoslovansko premoženje. Treba bi bilo skrbeti, da bodo vsi ban­ kovci odštempljani na en dan...« Ivan Hribar je bil mnenja, da bi morala novo se snujoča država pre­ vzeti avstrijski denar al pari; podobno je izjavil tudi dr. Jakob Mohorič ter dodal, da je to vprašanje »tudi eminentno socijalnega pomena. Zato predlagam, da se pritegnejo tudi socijalni krogi k valutnemu in posojil­ nemu vprašanju...« še bolj je valutni problem naglasil dr. Novak, ki je med drugim izjavil, da bi Brezigarjevo sklepanje o valuti napravilo »grozen vtis« na javnost, ker bi moglo takšno valutno prevrednotenje vzbuditi odpor proti načrtovani in pričakovani Jugoslaviji. Tudi dr. Murnik je po­ udaril, da bo odštempljanje bankovcev »napravilo velik slab vtis«, že ta debata je pokazala, da ocenjevanje valutne spremembe ni enotno, da pa se večina članov — če ne kar vsi — boje razvrednotenja do tedaj velja­ joče krone. Konec konca je odsek sprejel pet sklepov, od katerih se je prvi — za nas najpomembnejši — glasil: Gospodarski odsek Narodnega sveta zaprosi predsedstvo, da sestavi zbor strokovnjakov iz Narodnega sveta in Narodnega veča, ki naj po predhodnem posvetu s Čehi in Poljaki izdela načrte ö valutnem vprašanju. Temu zboru naj se pritegnejo zastopniki delavstva...« Predloge so sprejeli, a so veljali kot tajni; v javnost naj bi prodrl samo sklep, da apelirajo na vse denarne zavode, naj sporoče svoje depozite o vojnem posojilu in papirnatem denarju. Gospodarski odsek je 25. oktobra 1918 res razposlal vsem slovenskim denarnim zavodom okrožnico, kjer je med drugim pisalo: »... V kratkem se bomo ločili od nemškega ozemlja in slovenske pokrajine bodo združene z ostalo Jugoslavijo v posebni državi. Narodni svet ne more jamčiti, da bode Jugoslavija mogla izterjati od nemških zavodov, posebno od takih, ki leže izven mej bodoče Jugoslavije, naloženi jugoslovanski denar... Poživljamo torej vse slovenske zavode in zasebnike, da dvignejo svoje vloge iz nemških zavodov ter da jih nalože pri jugoslovanskih in da zamenjajo zadolžnice nemških zavodov in občin za dobro fundirane papirje podjetij in javnih zavodov v slovenskih krajih, ki bodo tudi po vojski ohranili svojo ve­ ljavo ...«40 Zaradi zloma dvojne monarhije, ki se je uresničil prej kot so računali, je valutna debata postala zelo aktualna, že 5. novembra 1918, torej v dneh, ko so se valili vojaški oddelki premagane armade s fronte domov v zaledje, je Narodni svet v Ljubljani izbral devet zastopnikov, ki so potem na Du­ naju in v Gradcu konferirali s tamkajšnjimi oblastmi o vseh finančnih vprašanjih. Od teh devetih članov so bili štirje bančni ravnatelji, dva posojilniška ravnatelja, en posojilniški tajnik in po en zadružni tajnik ter veletrgovec.41 M Vir kot v op. 16. — Vse sugestije o nakupovanju nepremičnin (tudi v Trstu), delnic orodja po­ ljedelskih strojev itd. so gotovo zelo pozitivne, vendar zaradi anarhičnega časa neuresničljive 4 1 Bančni ravnatelji so bili: Alojzij Тукас iz Ljubljanske kreditne banke; Avgust Praprotnik iz ljubljanske podružnice Jadranske banke, Trst; Karel Klimpelj; Rihard Wilke; Franc 2alar posojilniški ravnatelj; dr. Ivan Cerne [najbrž dr. Franc Čeme, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske]- Marijan Ravni- har, posojilniški tajnik; Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani; Rudolf Kokalj veletrgovec — Člani Narodnega sveta v Ljubljani so bih najmanj Praprotnik, Cerne, Ravnihar, Kralj — Vir v op* 33 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 75 Razvoj je šel v smer, ki jo je nakazal dr. Brezigar, v smer vse večjega vpliva dinarja. Tako je bil že 9. novembra prisiljen tudi dr. Ivan Tavčar, da se je korigiral in priznal, kako »se more denarno vprašanje rešiti edinole s pomočjo Srbije.« Razvozlavanje valutne problematike v Narodnem veču v Zagrebu je bilo enostavnejše kot v Ljubljani. To povzemamo iz zapisnika seje, ki jo je imel Gospodarski svet 13. novembra 1918. Najprej je Brezigar poročal o va­ lutnih pogajanjih, ki so bila v Zagrebu tik pred omenjeno sejo. Povedal je, da so tam obravnavali dva predloga: njegovega, ki ni prodrl, in predlog dr. Stanka švrljuge, ravnatelja Hrvatske eskomptne banke, Zagreb, naj se obdrži kontinuiteta krone in Avstroogrska banka naj še dalje izdaja denar; Narodno veče naj ima pri tej banki svoje kontrolno zastopstvo; centralna narodna banka naj zalaga svojo podružnico v Zagrebu, ta pa druge filiale na ozemlju Države SHS. švrljugov predlog je bil sprejet z veliko večino; zdi se, da prav zagrete debate ni bilo, saj je večini konveniralo, da tečejo posli še naprej tako kot doslej, vendar — kot da bi vsi pozabili na krono — z denarjem, ki je bil iz dneva v dan vse manj vreden. Od Slovencev je bil za kontinuiteto tudi dr. Danilo Majaron z motivacijo, »da ne bo še večje zmešnjave. Narodno veče je politična instanca in kot taka sploh ne more izdajati bankovcev.« V čem so prednosti in slabosti obeh načrtov, Brezigar j e vega in švrlju- govega? Brezigar je izhajal iz šolskega primera, iz teorije, iz пасе1аГпај si nova država čimprej ustanovi svojo lastno valuto in jo primerno zavaruje pred poplavo bankovcev, ki so do določenega dne imeli uradno veljavo in zaščito močne monarhije, po tem dnevu pa ni imel moči ne prvi ne drugi element. S kontinuiteto bi dotekal v naše kraje le še vsak dan slabši denar. Nova valuta naj ima kritje v nacionaliziranih nepremičninah (gozdovi, rudniki, zemljiška posest, državna poslopja itd.), v davčni moči državlja­ nov, v lastni proizvodnji in podobno. Vise finančne obveznosti nove države do bivše dvojne monarhije — in obratno — naj bi reševali po tej valutni reformi, če ne bo tako, bo prišlo do nepredvidljivega porasta inflacije in zato do dosti težjega določanja relacije do srbskega dinarja, kritega z zla­ tom, švrljugov načrt je bil v dani nepregledni situaciji in močni poveza­ nosti gospodarstev v bivši monarhiji po svoje seveda tudi logičen: monar­ hija razpada, armade se vračajo, treba je reševati dnevne težave; zato naj ostane vse pri starem, dokler ne dozore okoliščine, primerne za reševanje valutnih in finančnih vprašanj, švrljugov predlog je bil sprejet z veliko večino, kar pomeni, da se je vodilnemu sloju svobodnih nacionalnih bur- žoazij, zlasti bankirjem, trgovcem, industrij cem, veleposestnikom in dru­ gim nosilcem jugoslovanske akcije zdel realen, v danih razmerah najboljši način »rešitve« zapletene valutne in finančne problematike. V Ljubljani je dr. Majaron po živahni debati konkretiziral mnenje Go­ spodarskega sveta s tremi točkami: 1. Obdrži naj se kontinuiteta, toda le za čas najnujnejše potrebe in za najkrajšo dobo; 2. Gospodarski svet se pridružuje ukrepu Narodnega veča glede kontrolnega zastopstva pri Av- stro-ogrski banki; 3. Določi naj se termin, v katerem stopi Avstro-ogrska banka v zvezo z Narodnim večem, ker bo le od takrat dalje trajala obvez­ nost Države SHS do Avstro-ogrske banke. Majaronov predlog je bil torej nekakšna srednja pot, ki je bila bliže švrljugovemu pojmovanju »rešitve« problemov kot Brezigarjev predlog. Sicer je pa tudi Majaronovo točkovanje polno nejasnosti in neopredeljenosti, na primer v prvi točki terminus »... za najnujnejše potrebe in za najkrajšo dobo,« v drugi točki »kontrolno zastopstvo« na Dunaju (kaj naj tam počne, če mu bodo sploh dovolili vme­ šavati se v poslovanje Avstro-ogrske banke), v tretji točki ni opredeljeno, kdo bo pooblastil banko, ki je bila organizirana kot delniška družba, da 76 J. SORN: SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI bo kontaktirala z Narodnim večem, ki je bil politični korpus in ne vlada z ministrstvi itd. — Pri glasovanju so sprejeli Majaronovo prvo točko o kontinuiteti z veliko večino glasov: 24 zanj, trije za Brezigarjev predlog; druga in tretja točka sta bili zato sprejeti enoglasno. Zapleti se s tem seveda še niso končali. Mesec dni pozneje ali 21. de­ cembra — že v kraljevini SHS! — je prišlo do pogajanj med Avstro-ogrsko banko in zastopniki novih nacionalnih držav z ozemlja bivše dvojne mo­ narhije. Predlagali so, naj imajo posamezne države pravico kontrole nad poslovanjem bivše Avstro-ogrske banke in nad emitiranjem novih količin bankovcev. Banka je smela izročati vrednosti edinole filialkam; centrala sme mesečno izdati bankovcev za skupaj 750 milijonov kron, ki se razdele na podružnice po razmerju števila prebivalcev. Tako smo se znašli pred dejstvom, da je prišlo do nove inflacije bankovcev, ki so uradno pripadali državi, ki je ni bilo več, se pa v njenem imenu tiska papir v obliki ban­ kovcev, ki so bili absolutno brez kritja. Obravnavanje valutne problematike naj končamo z Brezigarjevim de­ lom v januarju 1919. Sredi tega meseca ali 16. januarja je Brezigar pi­ smeno obvestil ministra dr. Alberta Kramarja o valutnih razgovorih, ki jih je imel v tujini tik pred citiranim datumom. Tam je po naročilu beograj­ skega finančnega ministrstva reševal valutno vprašanje po dobljenih in- strukcijah. Ugotovil je, da se kaj lahko zgodi, da bodo morali Jugoslovani iz svojega žepa plačati avstrijski denar, ki je tedaj kurziral po Jugoslaviji. »Vrhu tega moramo misliti na to, kako poplačamo vojno posojilo, ki je v naših rokah. Iz tega gospodarskega momenta je mogoče, da nastanejo velike komplikacije političnega značaja med nami, to je pokrajinami bivše monarhije in med staro Srbijo. Ti pomisleki so izraženi v prilogi Razmerje med Slovenijo in Srbijo glede rešitve gospodarskih vprašanj. Znana Likvi­ dacijska komisija, ki je odšla iz Ljubljane na Dunaj, bi morala v bivši pre­ stolnici ugotoviti državno premoženje bivše monarhije in poleg tega po­ dati substrat za druge zahtevke, ki jih hoče Jugoslavija staviti na mirovni konferenci in za katere bo zahtevala odškodnino od Nemcev in Madža­ rov. . . . Naj še enkrat poudarjam, da bo naš gospodarski položaj kritičen in da more priti tudi do političnih komplikacij, ako bomo morali iz lastnega urediti valutno in druga gospodarska vprašanja. — Za sedaj bi bilo nujno potrebno, da se izvede čim preje likvidacija državnega premoženja bivše monarhije, tako da bomo mogli staviti še pravočasno svoj petit na mirovni konferenci. Ker sedanja likvidačna komisija na Dunaju ni kos svoji nalo­ gi,42 predlagam, da se pošlje nemudoma na Dunaj neki dr. Ivan Slokar, ki se sedaj mudi v Beogradu. Iz Ljubljane je odšel pred 3 tedni, da si poišče v ministrstvu primerne službe. Ta gospod pozna jako dobro dunajske in sploh avstrijske prilike. Po mojem mnenju bi bil kos tej veliki nalogi. Naj­ bolje bi bilo, da mu daste nalog in pooblastilo, da sodeluje pri likvidačni komisiji. Predno poj de na Dunaj, naj se zglasi pri meni ali pa pri dr. žer­ javu radi informacij.« Brezigar je nekaj dni nato poslal dr. Korošcu kopijo tistega pisma, ki ga je naslovil na dr. Kramarja, in dodal kot dopolnilo nekaterim že prej poslanim ekspozejem nov elaborat z naslovom 'Razmerje med Slovenijo in Srbijo glede rešitve valute, vojnega posojila ter vojne odškodnine.' Pismo je sklenil s stavkom: »Da se likvidacija državnega premoženja bivše mo­ narhije nam v prid reši ter da se izognemo veliki gospodarski kalamiteti, ki nam preti, prosim Vas da izposlujete, da se odpošlje gospod dr. Ivan Slo- 4 2 O slabosti likvidacijske komisije piše tudi Štefanovih Emil, Moji zapiski z Dunaja V Ljubljani 1921, str. 25—27. — Sef likvidacijske komisije je bil dr. Ploj, medtem ko je bil dr. Defrancéschi iz Ljub­ ljanske kreditne banke le konzularni agent. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 77 kar nemudoma na Dunaj z nalogo, kakor sem jo označil v dopisu na mini­ stra dr. Kramarja.« Do danes še nismo mogli izslediti Brezigarjevih ekspozejev, zato ne vemo, kakšne misli je zagovarjal in kaj naj bi dr. Slokar reševal na Dunaju. Seveda nam ne gre za to, da bi akcentirali ime in priimek tega ekonomista, tudi ne za to, da namignemo, kako so bili takrat domači strokovnjaki iska­ ni, temveč za to, da spoznamo nevarnosti, ki jih je zaslutil Brezigar v tujini pred sklicanjem mirovne konference: podpisovali ste avstrijska vojna po­ sojila, sedaj pa to škodo nosite sami! In dalje — ker kar naprej uvažate brezvredne avstroogrske krone, vam jih ne moremo honorirati v relaciji 1 : 1, saj nimajo prav nobenega kritja. C. Oskrba z življenjskimi potrebščinami Vzporedno s slabšanjem oskrbe v vsej monarhiji se je slabšalo stanje tudi v slovenskem prostoru. Pravzaprav moramo reči takole: V avstrijskem alpskem svetu se je stanje slabšalo hitreje kot v panonskem delu monar­ hije. V slovenskem prostoru je bila preskrba verjetno najtežja na Koro­ škem, najugodnejša na štajerskem. Ljubljana je imela za zaledje Dolenj­ sko.43 Tudi tu so kmetje radi menjali za prinesene vžigalice, petrolej, sol svoj krompir, fižol, ajdovo moko. Tako je bilo vse poslednje mesece živ­ ljenja v dvojni monarhiji, potem v Državi SHS in še veliko mesecev v kra­ ljevini SHS. Ob besedi petrolej se bomo hitro spomnili, kako so 25. februar­ ja 1918 delavci v Mariboru ustavili delo z zahtevo po višjih mezdah, večji količini moke, po dveh litrih petroleja na mesec in milu za umivanje. Neorganizirane in zato nekontrolirane preskrbe je bilo seveda vse več. Narodni svet v Ljubljani se je od svojega konstituiranja dalje resno ukvar­ jal s problemom aprovizacije. Dokler so obstajale uradne c. kr. instance za preskrbo, se je mogel in moral le teoretično ukvarjati s težkim položa­ jem. Na prvi seji Gospodarskega sveta, ki je bila 7. septembra 1918, so gla­ sno pozdravili misel, naj se osnuje avtonomna slovenska aprovizacijska centrala, ki naj ji vlada izroči živila, ki z njimi upravljajo njeni organi: »Narodni svet naj ustvari organizacijo, katera naj olajša položaj gladu- jočim okrajem in slojem. Kot take smatra zaenkrat, pridržujoč si even­ tualno kasnejše razširjenje: naš naraščaj, slovensko delavstvo v industrij­ skih krajih na Koroškem in Primorju. — 'Naše srce' naj s karitativnega stališča zbira denarne podpore in živež. Pri tem mu gre Narodni svet na roko s svojo podrobno organizacijo, kakor tudi z javnim pozivom na vse politične, socijalne, kulturne in cerkvene organizacije, dalje s posredova­ njem za nakup po prednostnih pogojih pri nas in v Banovini. 'Naše srce' naj skrbi za gladujoče in predvsem za mladino. — Da se more nakupiti kar se da živil pri nas, v Banovini in drugod za Primorsko in za slovensko delavstvo na Koroškem, se osnuje v Ljubljani — kot nekakšna agentura — nakupna posredovalnica v primerni pravni obliki, katera se pri tem za izvedbo sklepov naslanja na obstoječe nakupne in prodajne organizaci­ je.« Kljub vsemu so ljudje v ljubljanskem Narodnem svetu upali dobiti največ hrane iz sosednje Hrvaške. Na omenjeni septembrski seji so dalje precej govorili o sporočilu, da je Banovina pripravljena dati Dalmaciji 2.000 vagonov in v Istri 1.000 vagonov žita, če bi bila sama oproščena obvezne oddaje žita Avstriji oziroma njeni vojni upravi. Takrat — septembra — da so se Hrvati o tem razgovarjali z odgovornimi ljudmi na Dunaju. Fak­ torji v Zagrebu so zagovarjali namreč mnenje ,da je treba čim več hrane obdržati doma. Znano je bilo, kako uradna Budimpešta preprečuje oziro­ ma ovira izvoz hrane iz svojega območja v Avstrijo. Da bi Zagreb pomiril 43 Albin Prepeluh, op. cit., str. 55. 78 J- ŠORN: SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI duhove tako na Dunaju kot v Budimpešti, je privolil v tihotapljenje živil v Avstrijo. Hoteli so celo ustanoviti odbor, ki bi nakupoval blago in s tem vodil tihotapljenje. Tako bi Dunaj dobival hrano, Budimpešta pa o tem poslu uradno ne bi nič vedela.44 V navzkrižnem ognju raznih neugodnih vesti je Gospodarski svet teo­ retiziral takole: »Za razdelitev nakupljenih živil se nas vetu j e — 1. Na Go­ riškem naj se nemudoma preko županske zveze skliče vse interesente s po­ zivom, da se organizirajo v nekakšno vojno zvezo vse goriške slovenske občine in zahtevajo, da se jim prepusti razdelitev onih živil, katere pre­ skrbuje javna uprava. Tej organizaciji, ki nam zagotavlja, da se našega prebivalstva ne oškoduje na korist Fur lani j i, bode ljubljanska organizacija dala v razdelitev, kar bode mogla za Goriško drugod nakupiti. — 2. Za Trst naj se osnuje nadstrankarska slovenska organizacija ad hoc, ki bo prevze­ la v primerni obliki razdelitev od ljubljanske organizacije dobavljenih živil med potrebne j še slovensko prebivalstvo. — 3. Glede Istre se obrnimo za in­ formacijo na naše zastopstvo v aprovizacijski deželni komisiji, da se izjavi, kako-bi se dala'v gotovih potrebnih okrajih, zlasti v severozapadni Istri, provesti pravična razdelitev živil, ki bi jih dobavila ljubljanska organiza­ cija. — 4. Glede slovenskega delavstva na Koroškem naj se politične stran­ ke, ki imajo tam isvoje posebne slovenske delavske organizacije, oziroma jih ustvarjajo, dogovore o načinu organizacije, ki bi prevzela razdelitev živil med "slovenske delavce...« V pododsek za aprovizacijo so izvolili Ribnikar j a, Kristana .Palmeta, Kocmurja, Jerana in Markeša. Precej več so govorili o aprovizaciji na naslednji seji Gospodarskega odseka v dneh 21-. in 22. oktobra 1918. Ribnikar je referiral o naporih za boljšo aprovizacijo. Hribar je dodal, da je v Sremu še veliko živeža, vendar pa ga tam se nahajajoče nemške čete tudi veliko porabijo. »Ban je skrbel, da je dobila Dalmacija več sto vagonov blaga. Skrbelo se je tudi za to, da bodo okoli Zagreba velike zaloge. Sedaj bi se dobilo še dosti blaga, seveda, če bodo vagoni na razpolago.« Dr. Karel Triller mu je odgovoril, da Hrvat­ ska ne more za sedaj dajati blaga. Jovan, ravnatelj Vojno-žitnega zavoda, je pojsnil, da jim pred kratkim nakazala vlada žito samo iz češke, in za­ ključil: »V 14 dneh bo katastrofa, ako si ne bodemo pomagali.« Nekateri so predlagali, naj bi pozvali župane, da bi nabirali živež, naj bi aproviza- cija Narodnega sveta nakupovala po deželi, na Hrvaškem in na češkem, Ribnikar je predlagal ustanoviti veliko pisarno, ki bo »stopila v stik z vse­ mi faktorji v deželi glede aprovizacije.« Drugi spet so predlagali, naj se Narodni svet obrne na zagrebško Narodno veče in na bana glede aprovi­ zacije. Predlogov je bilo še nekaj. Končno so sprejeli predlog, naj napravi dr. Korošec vse potrebne korake v tujini za aprovizacijo Slovenije ter da se objavi oklic, naj slovenske dežele ne izvozijo nobenega blaga prek svo­ jih meja. V resnici je prof. Remec kot predsednik Gospodarskega odseka NS pisal že takoj 22. oktobra dr. Korošcu, naj v tujini, kamor se je prav tedaj od­ pravljal, izposluje živila za Slovenijo: »Centrale na Dunaju so glede apro­ vizacije popolnoma odpovedale. Kranjska, Istra, Goriška in Trst stojijo pred katastrofo, še za kakih 14 dni do enega meseca imamo žita, potem pa bomo brez vsakih zalog. Skrbelo se bo sicer, da dobimo nekaj živeža iz Hrvatske, vendar ne smemo pričakovati večjih množin od tam, ker Hr- 44 Za boljše poznavanje tega delikatnega problema bo treba preučiti še druge vire. Ker so za ob­ stoj londonskega pakta vedeli tudi v Zagrebu, je) morda prevladovalo mnenje: za Trst ne damo hrane, ker je prišel v italijansko interesno sfero. Sicer pa je bilo Narodno veče v Zagrebu ustanovljeno tako pozno, da v 3 tednih niso mogli dobro organizirati aprovizacije. O londonskem paktu in njegovi raz­ veljavitvi je govoril dr. Korošec na ustanovnem zboru Narodnega sveta v Mariboru 26. 9. 1918 (AS, Na­ rodni svet v Ljubljani, fase. 3). ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 - 1—2 79 vatska zalaga v prvi vrsti Dalmacijo ter Bosno in Hercegovino, vrhtega-se bojimo, da ne bomo imeli dovolj transportnih sredstev, da bi spravili živila iz Hrvatske na Slovensko. — Neobhodno potrebno bo to, da dobimo nekaj živeža takoj, ko bo tehnično izvedljivo, iz Amerike ali sploh iz antantnih držav. — V to svrho prosimo, da stopite že sedaj v dotiko z merodajnimi faktorji v inozemstvu, in sicer da bi se začelo tam takoj s potrebnimi predpripravami tako, da bi prišel živež v naše kraje takoj, ko bo pričel promet med našimi deželami in inozemstvom. — Za slovenske pokrajine in za Istro bi rabili za prva dva meseca sledeče množine: 1.) 20.000 ton žita, 2.) 1.500 ton masti, 3.) 2.500 ton zmrznjenega mesa...« V tujini naj Koro­ šec dobi tudi zdravila, ki jih v Avstriji že močno primanjkuje, razsajajo pa gripa in druge bolezni. željo po hrvaških živilih so imeli v vsem prostoru od Gradca do Trsta. Najpozneje septembra 1918 je Friess ukazal, da mora Trst dobiti iz Hrva­ ške več živil kot Istra, ker se je bal neredov, že znano graško pismo šta­ jerske nemške ženske zveze pravi na nekem mestu: »...če že Avstrija izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti do Ogrske, naj tudi ta izpolnjuje svoje prehranjevalne obveznosti do Avstrije. — Ogrska ne dobavlja hrane v zadostni meri, če pa jo že dobavlja, diktira navijaške cene...« Pripovedovanja o izvozu hrane iz Hrvaške v Avstrijo so se nadaljevala še ves,oktober in tudi po prevratu, torej novembra in še dlje. Tako je Voglàr sporočil iz Maribora 12. oktobra Narodnemu svetu v Ljubljani, da so imeli 2. sejo in se tu na široko pogovarjali o dejstvu, da se spravlja iz Hrvaške in Ogrske velika množina blaga na tihotapski način v izključno nemške kraje. Najuspešnejša akcija bi pač bila, preprečiti vsak izvoz v tu­ jino, — vendar razen te sugestije niso mogli storiti nič drugega. Dne 25. oktobra je Kejžar v Ljubljani v okviru Gospodarskega sveta navedel, da tihotapijo ljudje še vedno velike količine masti na sever, torej v Avstrijo, in da je to treba vsekakor preprečiti. Profesor Vesenjak je enostavno pred­ lagal, naj bi šli ljudje [najbrž nekateri člani Narodnega sveta] na štajer­ sko opozorit prebivalstvo, naj ne daje živine za vojaštvo, člani sveta so sicer naprosili prof. Vesenjaka, naj bi v tem smislu agitiral na slovenskem štajerskem, lasti v Savinjski dolini, več kot to pa niso mogli napraviti. Sorazmerno dovolj hrane je bilo v Prekmurju, ki pa je pripadlo Slo­ veniji šele avgusta 1919. Tudi tu je cvetelo tihotapstvo; to še toliko bolj, ker je bilo stanje od oktobra 1918 do avgusta 1919 docela nepregledno.45 Najmanj od oktobra 1918 dalje so se hitro širile panične vesti, da ni več organizirane oskrbe mest in industrijskih središč. Septembra 1918 so še sporočili, da morajo Goriški takoj dobaviti kislo zelje po 65—70 kron za 100 kg, suhe slive po 200 K za 100 kg, konjsko salamo po 12 K za kg, stroč- ji fižol po 330 K za 100 kg, potem pa so podobne vesti prenehale. Verstovšku se je 9. oktobra zdelo vredno sporočiti Narodnemu svetu v Ljubljano, kako mu je Jožef Mursa, veleposestnik v Krapjem blizu Cvena pri Ljutomeru, obljubil, da bo zbral zanj — za Narodni svet — dva vagona repe brez­ plačno za pomoč krajem, kjer trpe pomanjkanje. Dne 12. oktobra je Voglàr v imenu Narodnega sveta za štajersko sporočil v Ljubljano, da so imeli tega dne v Mariboru 2. sejo in »se na široko razgovarjali o 'žalostnem dej­ stvu', da se spravlja iz Hrvaškega in Ogrskega velika množina blaga na ti­ hotapski način v izključno nemške kraje«. — Narodni svet v Ljubljani je 27. oktobra res ukazal postaj enačelnikom v Krškem, Sevnici, Rajhenburgu, Brestanici, naj preprečujejo tihotapstvo živil v Avstrijo. Vsi so vedeli in občutili, da ni hrane od nikoder in da ni upati na sko­ rajšnjo zadostno pošiljko od koderkoli. Zato je ostal v sferi teorije tudi 45 Ferid D. Keršovan, Spomini na gospodarsko in socialno življenje v Prekmurju, Kronika XII št 3 Ljubljana 1964, str. 179. 80' J- SORN: SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI sklep 2. seje ljubljanskega predsedstva Narodnega sveta z dne 7. septembra, ki se glasi: »Oficialni minimum Narodnega sveta naj bo, da se mora obva­ rovati jugoslovanski državi suvereniteta nad Trstom, da pa se dovoli Ita­ lijanom najširša avtonomija. Iz tega razloga je predsedstvo še 27. oktobra sklenilo, naj se izdela manifest, kejr bodi zapisano, da prevzame predsed­ stvo Narodnega sveta prehrano in preskrbo Kranjske, [slovenske] štajer­ ske, Trsta, Istre in Goriške kot izvršilna oblast Narodnega veča v Zagrebu.« (Slovenskega dela Koroške ta sklep ne citira!) Ob tej priložnosti so celò izračunali, da potrebuje ves slovenski narod mesečno 100 vagonov krom­ pirja, 60—75 vagonov moke in 2 vagona masti. Vendar so se šele 29. oktobra dogovorili s Paulom, da ne sme priti do nobene rekvizicije brez dovoljenja Narodnega sveta v Ljubljani. Kako je kljub splošni nervozi in kljub hitremu končavanju vojne bila vsa ostala civilna aktivnost počasna, vidimo iz Korošcevega sporočila Brezigarju, da bo Narodno veče razpravljalo o aprovizaciji v torek po 25. oktobru, torej dne 29. oktobra; tu da se bo odločilo, kako naj se uredi samostojna apro- vizacijska služba za slovenske dežele s pomočjo dobav iz Hrvaške.46 Nemoč glede rešitve prehranjevalnega problema je predsedstvo Narod­ nega sveta pokazalo tudi na svoji seji dne 26. oktobra, ko je zahtevalo — seveda le verbalno —, naj prebivalstvo zadržuje izvoz živil iz domačih kra­ jev, in na seji naslednjega dne predlagalo, naj Narodni svet aktivira cen­ tralni prehranjevalni urad, ki bo skrbel za vso prehrano in preskrbo. To je storil ha predlog člana Hribarja, ki je svoj predlog utemeljeval takole: »Glede na to, da državna prehranjevalna služba grozi popolnoma odpove­ dati in bi zaradi tega utegnile nastati nedogledne posledice, moramo usta­ noviti za vso Slovenijo in Istro lastni urad za prehrano in preskrbo ter pozvati deželno predsedstvo za Kranjsko, da temu uradu odstopi deželni prehranjevalni urad za Kranjsko z vsem pripadajočim aparatom in z vse­ mi organizacijami.« Prehrana na slovenskem Koroškem je bila še bolj težavna kot na Kranjskem. Na seji Narodnega isveta za Koroško dne 17. oktobra so raz­ pravljali o tem, da bi tudi tam ustanovili gospodarski odsek, kajti skrbelo jih je zlasti prehranjevanje industrijskih krajev. Na naslednji seji 24. okto­ bra so že mogli konkretno ugotoviti, da imajo boroveljski delavci hrane za dva do tri mesece, na Preval j ah pa da živijo iz rok v usta in da se ne morejo oskrbeti s hrano niti za teden dni. Veliko blaga da ni niti v šmi- helu niti v Globasnici in drugje. Tod da so kupovali ljudje žito po 16 kron kilogram, torej skoraj po desetkrat višji ceni od normale in da so ponekod odtehtali oziroma plačali v naturi enako mero žita za enako težo ovce. Kot povsod so se tudi na Koroškem zanašali na živila iz Hrvaške, saj je krožila novica, da je na Hrvaškem blaga več kot dovolj. Občina Pliberk, so ugo­ tovili, ima 4000 prebivalcev, od tega je 3000 ljudi brez oskrbe; podobno sorazmerje je tudi v Mežici in še ponekod. Vsega skupaj je bilo na takrat­ nem slovenskem Koroškem nekako 15.000 ljudi brez oskrbe.47 « AS, Narodni svet v Ljubljani, fase. 3 (Koroščevo pismo ima datum Dunaj, 25. 10. 1918). " AS, Narodni svet v Ljubljani, fase. 3, Spisi odsekov (Narodni svet za Koroško; Narodni svet v Mariboru). ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 81 Z u s a m m e n f a s s u n g DIE SLOWENEN UND DIE WmTSCHAFTSLAGE WÄHREND DES ERSTEN WELTKRIEGES Jože S o m Der Nationalrat in Ljubljana, der Mitte August 1918 in der Absicht konsti­ tuiert wurde, das slowenische Volk organisiert aus der zerfallenden Habsburger Monarchie herauszuführen, zählte außer den Politikern auch Wirtschaftswissen­ schaftler, Prakt iker und Theoretiker, zu seinen Mitgliedern. Diese sollten alles Notwendige dafür vorbereiten, das slowenische Wirtschaftspotential konzentriert zusammenzufassen, damit es so gestärkt den Umbruch erwarten und in den neuen nationalen Staat jugoslawischer Prägung einbezogen werden konnte. Auf die gesamte Aktivität des Nationalrates in Ljubljana wirkte sich die Ent­ wicklung der Lage der Weltwirtschaft stark aus. Beeinflußt wurde die Tätigkeit des Nationalrates z.B. vom Zerfall des Goldstandards, von der immer stärkeren Einmischung staatlicher Dienststellen in den Umgang mit Nahrungs- und Indu­ striegütern, von dem immer größer werdenden Mangel an Lebensmitteln, von des sich immer stärker entwickelnden Inflation u. ä. Die im Nationalrat versammelten Politiker und Wirtschaftsfachleute diskutierten viel über diese Erscheinungen. Hauptgesprächsstoffe waren eine neue Geldwährung für das jugoslawische Gebiet der zerfallenden Habsburger Monarchie, die Versorgung mit Nahrungsmitteln, die Konzentrierung aller slowenischen Genossenschaften, das Schicksal der Gelder, die dem früheren Staat als »Kriegsdarlehen« ausgehändigt worden waren usw. Die Mitglieder des Nationalrates konnten aber nur Theorien und Prognosen auf­ stellen, u m sich auf diese Weise auf den Umbruch vorzubereiten. Sie besaßen weder die Legislative noch die Exekutive. Doch liefert die gesamte Aktivität des Nationalrates einen überzeugenden Beweis dafür, daß die führende Gruppe der slowenischen Bourgeoisie den Ereignissen, die die Entstehung des neuen j u g o s l a ­ wischen Nationalstaates herbeigeführt hatten, nicht teilnahmslos gegenüberstand. komisi ja za ekonomsko zgodovino Jugoslavije pri Zvezi društev zgo­ dovinarjev Jugoslavije izdaja specializirano revijo ACTA HISTORICO-OECONOMICA IUGOSLAVIAE Interesente vabimo, da jo naročijo pri Školski knjigi, 41000 Zagreb, Masarykova 28. 82 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 • 1—2 Inštitut za narodnostna vprašanja, YU-61000 Ljubljana, Cankarjeva 5/II, tel.: 210 964, 210 879 in 210 823 izdaja revijo RAZPRAVE IN GRADIVO — TREATISES AND DOCUMENTS Doslej je izšlo štirinajst številk revije »RIG« v devetih zvezkih. Prispev­ ki v njih obravnavajo novejšo zgodovino in sodobno problematiko polo­ žaja slovenskih manjšin v sosednjih državah, kakor tudi razvoj med­ nacionalnih odnosov doma in v svetu. Za zgodovinarje so posebej zanimive nekatere analize ljudskih štetij v našem zamejstvu, nekateri širši prikazi razvoja naših manjšin v po­ vojnem obdobju, retrospektivne bibliografije in številni dokumenti iz boja naših manjšin za dosego polne enakopravnosti. Zvezek 9—10 (de­ cember 1979) tako npr. objavlja poleg izbora dokumentov glede Sloven­ cev v Italiji tudi celotno avstrijsko zakonodajo glede koroških Slo­ vencev iz let 1972—1977. Zadnji zvezek (13—14, november 1981) je v celoti posvečen jugoslovanskemu predlogu za Deklaracijo OZN o p r a ­ vicah manjšin v svetu. Z izjemo številk 1 in 2 iz leta 1960 lahko na inštitutskem naslovu naro­ čite še vse številke »RIG«. V tisku je nova dvojna številka »Razprav in gradiva«. Inštitut izdaja tudi samostojne publikacije, ki prinašajo obsežnejše pri­ kaze in prevode v tuje jezike. Med njimi so za zgodovinarje zanimive še zlasti naslednje: Luka Sienčnik — Bogo Grafenauer: Slovenska Koroška. Seznam krajev in politično-upravna razdelitev. Ljubljana 1945. (kmalu razprodano) 20 din Lavo čermelj: Il vescovo Antonio Santin e gli Sloveni e Croati delle diocesi di Fiume e Trieste—Capodistria. Ljubljana 1953. (kmalu razprodano) 50 din Lavo Čermelj: Tržaško ozemlje ter goriška in vidémska pokrajina. Ljubljana 1958. 20 din Lavo Cermelj: O ljudskem štetju v Trstu 1.1910. Zagreb 1958. 20 din Drago Druškovič: Carinthian Slovenes: Some Aspects of Their Situation. 18 years after the signing of the Austrian State Treaty.Ljubljana 1973. 40 din Sodobna vprašanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Ljubljana 1976. 10 din Actual Questions of the Slovene and Croat Minorities in Austria. Ljubljana 1976. 30 din Aktuelle Fragen der slowenischen und der kroatischen Minderheit in Österreich. Ljubljana 1976. 30 din Problem manjšin v jugoslovansko-avstrijskih odnosih. Članki in dokumenti. Beograd 1977. 50 din Le problème des minorités dans les rapports yougoslavo- autrichiens. Recueil d'articles et de documents. Beograd 1977. 50 din Manjšine — most med narodi. Ljubljana 1980. 20 din Minorities: Bridge Among the Nations. Ljubljana 1980. 30 din ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 . 83—92 83 M o m č i l o Z e č e v i ć SLOVENCI U POLITICI IZMEĐU DVE JUGOSLOVENSKE DRŽAVE (29. oktobar—1. decembar 1918) Predavanje na 20. zborovanju slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana, 1.—4. okt. 1980 U slovenačkoj modernoj istoriji novembar mesec 1918. godine, može se smatrati kao vreme odlučujućih istorijskih zbivanja za položaj i razvitak slovenačkog naroda. Ovaj vrlo kratki period, kao završna faza borbe za zajedničku jugoslovensku državu, kako na unutrašnjem jugoslovenskom planu, tako i u politici velikih sila, ispunjen je brojnim i još uvek nedo­ voljno objašnjenim događajima. Ovakvo stanje u istoriografii nije nastalo, reklo bi se, zbog nedostatka u vrednosti sakupljenih istorijskih podataka, koliko zbog teškoća oko njihovog objektivnog koriščenja i tumačenja. • U j ugoslo vensko j istoriji od 1918. do 1941. godine teško je naći događaje o kojima se toliko kontraverzno govorilo i pisalo kao o novembru 1918. Bliže poznavanje razvitka jugoslovenske države između dva svetska rata ukazuje na razloge i motive ovakvog odnosa prema događajima u novembru 1918. čije se posledice u istoriografiji osećaju sve do danas. Tako, na primer, još uvek se teško afirmiše tumačenje da je jugoslovensko pitanje, po svojoj suštini bilo skup različitih istoriskih interesa i težnji pojedinih naših na­ roda, kao i činjenice da je ono tek u novembru 1918. prvi put stavljeno na pregovarački sto pred njihove legitimne predstavnike, tj. da su tek tada Slovenci, Hrvati i Srbi iz zemalja bivše Austro-Ugarske ostvarili potpuniju saradnju između svoja dva značajna faktora u borbi za zajedničku državu: političke emigracije i stranaka u zemlji tj. Jugoslovenskog odbora i Narod­ nog vijeća Slovenaca, Hrvata i Srba. Naime, Narodno vijeće, koje se od sredine oktobra 1918. javlja kao formalni i stvarni zastupnik interesa ju- goslovenskih naroda iz Austro-Ugarske, prvi put u novembru 1918. usagla- šava sa jugoslovenskom političkom emigracijom svoje poglede oko puteva i načina stvaranja Jugoslavije. Tako su se razvojem istorijskih događaja svi pute vi, koji su vodili jugoslovenskom zajedništvu, ukrstili na našem prostoru upravo u novembru 1918, da bi već tada neshvaćeni i nerešeni od­ veli j ugoslo vensku državu na opasne stranputice, koje je tek socijalistička revolucija uspela da vrati na konstruktivna polazišta jugoslovenske ideje. Istoriografija o stvaranju jugoslovenske države nije uvek dovoljno ra­ čunala sa činjenicom da je tek u novembru 1918. ideja o jugoslovenskom zajedništvu prvi put u svome razvoju dobila potrebne tj. objektivne, isto­ ri j ske uslove za svoje ostvarenje. Rešenja koja su tada nuđena i ugrađivana u novo društvo i državu u velikoj meri uticala su na položaj i dalji raz­ vitak pojedinih jugoslovenskih naroda. Kao i na drugoj strani, tako su težnje i interesi slovenačkog naroda i jugoslovenska politika koju su slo- venačke stranke vodile u novembru 1918, višestruko zanimljivi za istorijsku analizu kao borba Slovenaca za vlastitu nacionalnu afirmaciju i za karak­ ter jugoslovenskog zajedništva. Već tada bile su nagoveštene i mnoge pre­ preke slobodnom razvitku slovenačkog naroda u novoj državi u ekonom­ skom, kulturnom i političkom pogledu. Ovaj kratki pregled značajnijih političkih događaja iz borbe Slovenaca za Jugoslaviju, koji su se zbili u no­ vembru 1918 ima za cilj da ukaže na složenost pitanja stvaranja Jugoslo­ venske države 1. decembra 1918, tj. da istakne neke istraživačke rezultate i tumačenja, koje je ranija građanska istoriografija iz klasnih i nacional- 8 4 M. ZECEVIC: SLOVENCI U POLITICI IZMEĐU DVE JUGOSLOVENSKE DRŽAVE nih, zatim iz »državnih« i »pedagoških« razloga uspevala da prikrije i za­ obiđe u svom tumačenju politike ujedinjenja. Propast Austro-Ugarske i proglašenje Države Slovenaca, Hrvata i Srba, Slovenci su pozdravili na velikom narodnom zboru u Ljubljani 29. oktobra 1918. Na parolama i transparentima koje su nošene u velikoj masi od preko 60.000 manifestanata na Kongresnom trgu, klicalo se Wilsonu, Masaryku, Pašiću i Korošcu, Trumbiću i Kreku i zahtevana je jedinstvena država svih Jugoslovena.1 Zanimljivo je da u ovoj, kao i u drugim sličnim manifesta­ cijama koje su tada usledile širom Slovenije, nije bilo reči kojima bi se pozdravljala i srpska dinastija Karađorđevića. Proglašenje države SHS slo- venačka javnost je razumela i prihvatila kao čin državnog samoopredelje- nja i oslobođenja, kao ostvarenje ideala slovenačkog nacionalnog i terito­ rijalnog ujedinjenja. I pored činjenice da 29. oktobra 1918. austrijska državna vlast nije bila i formalno likvidirana, manifestacija Slovenaca za zajedničku jugoslovensku državu, označavale su onaj prelomni trenutak, kada su slovenačka i jugoslovenska državnost postale istorijska stvarnost. Međutim, po ovim manifestacijama bilo je pogrešno isključivo suditi o karakteru i dometu jugoslovenske misli na slovenačkom prostoru, bez prethodne analize istorijskog razvitka jugoslovenske ideje, tj. interesa i za­ hteva u pogledu obima njene realizacije od strane vodećih političkih snaga u slovenačkim zemljama. Na prvom mestu treba uvažavati činjenicu da je jugoslovenstvo na slovenačkom tlu bilo usko vezano za domaće prilike, t j . administrativnu, ekonomsku, kulturnu i političku podeljenost Slovenaca, koji su se razvijali pod vekovnom nemačkom dominacijom. Zbog toga se jugoslovenska misao u slovenačkim zemljama tada još uvek manifestuje kao nedovoljno definisani osećaj i interes i to ne samo u narodu, već i u okvirima njegovih političkih i kulturnih krugova. Ovo istorijskim razitkom ušlo vi j eno lutanje slovenačke političke misli, od panslavističkih maglovitih osećanja, preko trialističkih kombinacija, vezanih dobrim delom za katoli­ cizam, pa sve do shvatanja o celishodnosti integralnog i unitarističkog ju- goslovenstva, iskazivano je u Sloveniji i u novembru 1918.2 Bio je to znak još nezavršenog procesa konstituisanja slovenačke nacije. U Državi SHS, Narodno vijeće SHS, čijem su osnivanju slovenačke stranke, posebno vođe iz najjače Slovenske ljudske stranke, dale osnovni poticaj,3 preuzelo je odmah posle 29. oktobra 1918. sve prerogative vrhovne vlasti. Narodno vijeće zahtevalo je poslušnost od pojedinih pokrajinskih vlada koje je ono imenovalo, pri čemu je otpor pružan naročito od slove­ načke Narodne vlade, obrazovane 31. oktobra 1918. i to, pre svega, od kleri­ kalaca i socijalista u vladi.4 Slovenački liberali iz Jugoslovanske demokrat­ ske stranke eksponirali su se već tada kao oruđe Hrvatsko-srpske koalicije 1 Vid. opširnije: J. PletersM, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, Ljubljana 1971, 262—267- I. Hribar, Moji spomini, I I . del., Ljubljana 1928, 296—303. Zanimljiva je činjenica da su 29. oktobar 1918 kao veliki događaj u istoriji Jugoslovena iz Austro-Ugarske i atmosfera slavlja koja je povodom pro­ glašenja prve jugoslovenske države zahvatila slovenački narod, uticali na pomirenje i udruživanje snaga liberala i klerikalaca u Sloveniji. Ovi, inače, tradicionalni protivnici u borbi za vlast u momentu sri­ canja nacionalne slobode, našli su za trenutak zajedničke interese i ostvarili saradnju. U tom svetlu mogu se razumeti i reči pohvale koje j e liberalni prvak I. Hribar uputio šefu Slovenske ljudske stranke dr A. Korošcu u svom govoru okupljenom narodu na Kongresnom trgu u Ljubljani 29. oktobra 1918. »Nažalost — rekao je tom prilikom I. Hribar — danas nema među nama jednoga koga ti, narode moj, najviše voliš i poštuješ. Našega predsednika, našega vođe, apostola jugoslovenstva i prvoborca za našu suverenost, dr Antona Korošca . . . Jer sasvim je mogučno da baš u ovom trenutku raspravlja u Svaj- carskoj gde već nekoliko dana boravi, o uslovima za izgradnju naše celokupne države s velikim rodo­ ljubom, predsednikom Jugoslovenskog odbora dr Antonom Trumbićem (burni usklici — živeo!) i sa geni­ jalnim srpskim predsednikom vlade Pašićem (živeo Pašić!)«. U istom smislu Hribar je hvalio i ostale klerikalne prvake, ljubljanskog biskupa A. B. Jegliča, umrlog J. E. Kreka i dr. Slovenec, 30. oktobra 1918. 2 O karakteru jugoslovenske misli kod Slovenaca vid.: M. Zečević Slovenska ljudska stranka i jugo- slovensko ujedinjenje, Beograd 1973, 474—476 i dr. 3 Isto, 137—147. 4 Pored kritične situacije oko pitanja slovenačkih granica, zatim problema koji su se javljali u vezi sa sređivanjem unutrašnjih prilika u Sloveniji, Narodna vlada u Ljubljani posvećivala je veliku pažnju i svom položaju prema Narodnom vijeću SHS u Zagrebu, pri čemu se odlučno borila za svoju autono­ miju i samostalnost. Za česte rasprave oko položaja Narodne vlade i Slovenije prema Narodnom vijeću SHS i Državi SHS, koje su bile na sednicama Narodne vlade i Narodnog sveta, karakteristična je debata ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 8 5 i politike koju je vodio njen lider Svetozar Pribićević. Oni su sprovodili volju Koalicije, pomogli su ovoj da zauzme dominirajući položaj u Narod­ nom vijeću, podržavajući Pribićevićevu politiku negiranja samostalnog značaja nacionalnih vlada. Ovakav stav liberala u Narodnom svetu i u Na­ rodnoj vladi u Ljubljani, kao i u široj javnosti, zaoštrio je pitanje unu­ trašnje borbe za vlast u Sloveniji, što se nepovoljno odražavalo na borbu Slovenaca u ostvarenju nacionalnih interesa. U novembru 1918. politika slo- venačkih građanskih stranaka prema hrvatskim i srpskim strankama u Narodnom vijeću SHS razvila se, već od samog početka u dva osnovna pravca: vodeća SLS borila se za slovenačku samostalnost i autonomiju, dok su slovenački liberali, zbog nemoći na domaćem • terenu, podržavali one snage u Hrvatskoj koje su zagovarale centralizam i unitarizam. Time je već u to vreme bila zacrtana osnovna linija unutrašnje političke borbe Slove­ naca u staroj Jugoslaviji gotovo sve do njenog sloma. Jedan od najvažnijih događaja koji je usledio posle proglašenja Države SHS bila je misija klerikalnog prvaka dr A. Korošca u ženevi i Parizu u toku novembra 1918. Njegova aktivnost u ovo vreme višestruko je zanim­ ljiva i značajna za istoriju ujedinjenja, jer su se s njom u vezi ispoljavale sve one teškoće oko različitog sh va tan j a i složenosti j ugoslo venske ideje, tj. razlike u politici koja je vođena među odlučujućim faktorima ujedinje­ nja. Po nalogu Narodnog vijeća, kao njegov predsednik, Korošec je odpu- tovao 25 ili 26 oktobra zajedno sa G. žerjavom i M. čingrijom i stigao u ženevu 28 oktobra 1918. sa ciljem da se bliže upozna sa evropskom politič­ kom situacijom i posebno sa problemima oko obrazovanja zajedničke jugo- slovenske države.5 U ovu misiju Korošec je poslat posle poverljivih dogo­ vora sa S. Pribićevićem,6 koji je kao potpredsednik Narodnog vijeća i prvak najaće političke grupacije u njemu, takođe trebalo da mu se ubrzo pridruži, što se, međutim, nije dogodilo. Odmah posle odlaska Korošca u ženevu, bio je izmenjen odnos snaga u Narodnom vijeću u Zagrebu i Pribićević je sa svojim pristalicama preuzeo odlučujuću vlast. Korošec je u šva j carsku stigao sa vrlo oskudnim znanjima o političkoj situaciji i odnosima između srpske vlade i Jugoslovenskog odbora, te je odmah nastojao da se obavesti o svemu, a naročito o namerama velikih sila prema sudbini Austro-Ugarske. Korošec i njegovi saradnici došli su u že­ nevu sa uverenjem da do definitivnog sloma Monarhije i do kraja rata, neće doći pre proleća 1919. godine.7 Iz razgovora koje je neposredno po do- održana 9. novembra 1918. Tom prilikom, kao glavni »arbitar« u žučnoj polemici oko pitanja položaja slovenačke Narodne vlade, isticao se liberalni prvak A. Kramer, koji j e inače kao Pnbičevicev pouzdanik bio na dužnosti sekretara Narodnog vijeća SHS u Zagrebu. Kramer je tumačio da je stav Predsedmštva NV SHS da Narodna vlada u Ljubljani nema kompetencije legislative i kontrolne vlasti i isticao je da je slovenački Narodni svet »danas samo delegacija stranaka« i da nema nikakvog prenetog ovlašćenja od Narodnog vijeća. Vid.: Zapisnik Predsedstva Narodnog sveta SHS, Ljubljana 9. novembra 1918, Arhiv Slovenije (dalje: AS), Fond Narodnog sveta. . 5 Dr Gregor Žerjav, kao jedan od prvaka slovenačke liberalne stranke, otputovao je u Ženevu kao sekretar Jugoslovanskog kluba, t j . kao »novinar«, ili, kako ističe F. Erjavec, kao sekretar dr A. Korošca. (F. Erjavec, Autonomistična izjava slov. kulturnih delavcev leta 1921, Zgodovinski zbornik, Buenos Aires 1959 237), t j . nije bio zvanični predstavnik NV SHS. Melko Cingrija bio je član Središnjeg odbora NV SHS. F. Sišić, Dokumenti o postanku Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca 1914—1919, Zagreb 1920, 237 ' " » Bliski odnosi između S. Pribićevića i A. Korošca bili su uspostavljeni već 5. oktobra, kada je A. Korošec u ime delegacije NV SHS pregovarao sa vođama Koalicije oko njihovog ulaska u NV SHS. Odmah posle ovih razgovora A. Korošec je u dogovoru sa S. Pribićevićem otputovao u Beč da u bečkim D. Janković i P. Krizman (dalje: Građa), Beograd 1964, 343, 344; Arhiv Jugoslavije (dalje: AJ), Fond braće Pribićević, dokumenti i zbirke Sv. Pribićevića (mikro-film, neregistrovano). B. Krizman, Stvaranje Jugoslovenske države, Pregled, Sarajevo 1957, knj. 2, br. 11—12, 346. Da se zajedno sa Korošcem očekivao i dolazak S. Pribićevića u Ženevu potvrđuje i izveštaj francuskog poslanika u Bernu koga je ovaj poslao svojoj vladi 28. oktobra 1918. Arhives Diplomatiques, Ministère des affaires étrangères, Paris (dalje: AD — Paris), Fond: Europe 1918—1929, Autriche, fol. 105. . 7 S. Kranjec, Koroščevo predavanje o postanku Jugoslavije (dalje: Koroščevo predavanje), Zgodo­ vinski časopis, 1, XVI, Ljubljana 1962, 224—225. U ovom svom predavanju, održanom 1925. godine u Ljub : ljani, Korošec je pored ostalog istakao: »Tada smo bili uverem da će se front slomiti i da će borbe biti okončane 1919. godine. Došlo je prebrzo . . . A pošto je ipak već sve bilo pošlo nizbrdo, mislili smo da 86 M, ZECEVIC: SLOVENCI U POLITICI IZMEĐU DVE JUGOSLOVENSKE DR2AVE lasku u švajcarsku vodio sa srpskim diplomatom M. Jovanovićem (u Bernu) i političarem dr L. Markovićem (u ženevi), pada u oči činjenica da je Ko­ rošec taktizirao, tj. da je neobavešten o,situaciji i neupućen o politiku zva- nične Srbije, istupao u početku kao pristalica bezuslovnog i centralističkog ujedinjenja. Ta politika bila je u suprotnosti sa pogledima i raspoloženjima u vodstvu SLS i kod naroda u zemlji, a takođe i sa shvatanjima Jugoslo­ venskog odbora i većeg dela zastupnika u Narodnom vijeću.8 Ovakvo drža­ nje Korošca bilo je, po svoj prilici, rezultat razgovora sa dr Benešom u ženevi 2. novembra 1918, koji mu je uoči očekivanih susreta sa predstavni­ cima srpske vlade i Jugoslovenskog odbora savetovao približavanje Nikoli Pašiću, tadašnjem predsedniku srpske vlade.9 Međutim, čim je ostvario kon­ takt sa A. Trumbićem i N. Pašićem i upoznao se sa pravim razlozima sukoba među njima oko pitanja jugoslovenskog ujedinjenja, Korošec se vrlo brzo vratio na svoje stvarne pozicije i poveo svoju politiku. Time e u znatnoj meri pomrsio račune Pašiću i Trumbiću koji su, svaki za sebe, nastojali da ga iskoriste za svoje političke kombinacije. Međutim, za sagledavanje prave pozicije A. Korošca kao predsednika NV SHS u ženevi, kao i namera i ciljeva A. Trumbića i N. Pašića, koje su ovi mislili ostvariti u ženevskim pregovorima upravo preko A. Korošca, po­ trebno je ukazati na razloge promene političkog držanja N. Pašića krajem oktobra i početkom novembra 1918. Svoj raniji čvrsti stav da ne odstupa od Krfske deklaracije u pogledu politike jugoslovenskog ujedinjenja i da ne pravi ustupke A. Trumbiću i Jugoslovenskom odboru, sa kojima je kra­ jem rata sve više dolazio u sukob, N. Pašić počinje da menja upravo posle obrazovanja Narodnog vijeća SHS u Zagrebu. Iz prepiske koju je telegraf­ skim putem uoči i za vreme ženevskih pregovora vodio sa S. Protićem na Krfu10 proizilazi da su osnovni razlozi za učešće N. Pašića u ženevskim pre­ govorima, kao i pristanak na zaključke u ženevi bili motivisani sledečim: 1. N. Pašić je nastojao na svaki način da spreči da se A. Trumbić i Jugoslo- venski odbor pojave na međunarodnoj sceni a posebno na budućoj konfe­ renciji mira kao zastupnici Jugoslovena iz Austro-Ugarske ; 2. nastojao je da zadrži primat srpskoj vladi i dinastiji u vođenju jugoslovenske politike; 3. kooptiranjem Jugoslovena, tj. po jednog Hrvata, Srbina i Slovenca u koa­ licionu srpsku vladu nameravao je da prikaže javnosti spremnost Srbije za konkretnu saradnju sa Jugoslovenskim odborom i time manifestuje me­ đusobnu slogu koje, u stvari, nije bilo; 4. Pašić je nameravao da ovim za­ dovolji i zahteve srpske opozicije koja je podržavala politiku Jugosloven­ skog odbora. U stvari, politička saradnja između srpske opozicije i Jugoslovenskog odbora prinudila je Pašića na za njega neuobičajene ustupke u ženevskim pregovorima, kojima je on, inače, iskreno nastojao da ostvari jugoslovensko ujedinjenje i da ga »spasi« za neka buduća dogovaranja, jer u tom trenut­ ku, po njegovoj oceni, rešen j e jugoslovenskog pitanja bilo je u dubokoj krizi i postajala je ozbiljna pretnja da rezultira dvema odvojenim jugoslo­ venskim državama. Pojavom A. Korošca u ženevi ukazala se i Pašiću i Trumbiću nova i neočekivana prilika da svaki za svoje ciljeve dobiju od­ lučujućeg saveznika. Treba još istaći, da je Pašić protiv svojih shvatanja o postizanju uspeha polovičnim ustupcima Jugoslovenskom odboru i srpskoj bi bilo dobro kad bismo mogli otići u inostranstvo da bismo uspostavili vezu sa političarima iueoslo^ venskih suseda«, ibid. 8 Vid. opširnije: M. Zečević, n. d. 165—168. 9 B. Krizman, Jugoslavenski odbor i ženevska konferencija o ujedinjenju 1918 eod Historii5 M. Paulova, n. d. 567, 568; Građa, 554—555. 16 Građa, 553. 17 Radikal, 7.—«. januara 1922; Građa, 647. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 89 dine ličnosti koje bi mogle da promene tok događaja u Narodnom vijeću u Zagrebu, pa su se blagovremeno postarali da ovu dvojicu zadrže izvan zemlje sve do proglašenja ujedinjenja 1. decembra 1918. godine.18 Razvoj događaja oko jugoslovenskog ujedinjenja 1918. bio je tako iz­ nenađujući i brz da ga slovenačke političke stranke i šira javnost nisu "mogli pravovremeno slediti. Mnoge značajne vesti stizale su u Ljubljanu sa zakašnjenjem od po nekoliko dana i uglavnom su bile nepotpune i ne- tačne. Od slovenačkih političara, posebno onih iz vodstva SLS, Pribićević je skrivao prave informacije i namere. Prva određenija obaveštenja o pred­ stojećem ujedinjenju Države SHS sa Srbijom i Crnom Gorom, slovenačka štampa objavila je tek 2. novembra 1918. Razne odluke Narodnog vijeća, koje su objavljivane u klerikalnoj štampi, bile su bez komentara. Retke i nepouzdane vesti koje su dopirale do Ljubljane o zbivanjima u ženevi nisu omogućavale zauzimanje jasnijih stavova, već su više doprinosile op- štoj konfuziji koja je u redovima političkih stranaka i u slovenačkoj široj javnosti postojala. Naročitu zabunu unosile su informacije da će uređenje buduće jugoslovenske države biti centralističko i monarhističko sa dinasti­ jom Karađorđevića na čelu i da takvu politiku zastupa i A. Korošec.19 Počev od 11. novembra, kada su ovakve vesti stizale u Ljubljanu, klerikalna štam­ pa je odlučno isticala načelno opredeljenje Slovenaca za republiku, iza čega se krio i strah od pravoslavne majorizacije i briga za sudbinu slove­ načkih nacionalnih interesa.20 Zahtevi za očuvanje slovenačkog nacionalnog individualiteta, slovenačke kulture i državnopravne autonomije dolazili su sa raznih strana, a osobito iz krugova kulturnih i javnih radnika u Slo­ veniji.21 Za Narodnu vladu i Narodni svet u Ljubljani, sve do pred kraj novem­ bra 1918, jugoslovenska politika bila je vezana pre svega za probleme države koja je već postojala, za Državu SHS, te je čitav praktični rad ovih tela bio usmeren na pitanje uređenja odnosa i položaja Slovenije u njoj. U uve- renju da A. Korošec, Narodno vijeće i drugi faktori brinu o tzv. »visokoj« jugoslovenskoj politici, Narodna vlada i Narodni svet brinuli su pre svega i» O teškoćama na koje j e nailazio prilikom povratka u zemlju krajem novembra 1918. Korošec je u svom predavanju 1925. govorio samo o smetnjama koje su njemu, Cingriji i Žerjavu pravljene u Italiji. Naime, kako ističe Korošec, na putu kroz Italiju (gde su dospeli posle zauzimanja francuske diplomatile — M. Z.) u Veroni su im bili oduzeti pasoši. »Tamo smo čekali dva dana. Nismo znah šta je, telefonirali smo u Rim. Tek to je pomoglo. Potom smo opet dobili svoje putne isprave. Nismo se smeli vratiti u Trst, već smo morali preko Brenera, Inomosta, Beljaka, da bismo stigli u domovinu«. (Koroščevo predavanje, 228). U Arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja u Ljubljani (dalje: A IZDG) u Fondu dr Korošec — Dr Žerjav, sačuvan je dokumenat (propusnica) Vrhovne komande kra­ ljevske italijanske vojske, službe informacija, izdat 24. novembra 1918, kojim se preporučuje italijanskim vojnim vlastima u ratnoj zoni da Korošcu, Cingriji i žerjavu omoguće t j . »olakšaju« putovanje iz Verone preko Trenta u Insbruk. U propusnici je navedeno da ovi putuju sa srpskim pasošima. Ovaj dokument izdat je na intervenciju savezničke diplomatije i italiianskog ambasadora u Parizu još pre dolaska Korošca, i Žerjava u Veronu, jer su oni iz Pariza pošli tek 26. novembra. Očigledno je da su teškoće o kojima govori A. Korošec nastale posle 27. novembra, tako da su Korošec i Žerjav stigli u Ljubljanu tek 2 decembra posle podne. Inače, da je htela, srpska vlada je mogla Korošca i Trumbica prebaciti u Beograd svojim putevima preko Kria, kojim je obično i slala svoje ljude. Zanimljivo je da je Korošcu i Trumbiću bio upućen poziv iz Narodnog vijeća SHS još 20. novembra 1918 da dođu »na refensanje« u Zagreb, ali nema tragova da ie ovaj poziv njima stigao. Građa, 624. . _ . » . . 19 Clan najužeg vodjstva SLS Izidor Cankar zabeležio je u svom notesu da je Dragotm Gustmcič (slovenački socijalista, jedan od pobornika integralnog jugoslovenstva i urednik lista La Yougoslavie u Ženevi 1917—1918 — M. Z.) pisao iz švajcarske »da je Korošec tamo došao kao odlučan centralist i da se sada vraća drukčiji«. A IZDG, Fond Izidorja Cankarja, sig. 1270. . . 2» Klerikalna štampa je isticala da je monarhija kao oblik državnog uređenja anahromzam, da je iz republikanskog opredeljenja SLS ne izbija mržnja prema Srbima i Srbiji ili pak »zaslužnoj« dinastiji Karađorđevića, već da ono počiva na brizi za budućnost zajedničke države. »Mora svako unapred videti teške unutrašnje borbe koje će se začeti u mladoj državi ako se uvede monarhija«. (Slovenec, 12. n o : vembra 1918). Zahtevi za republikom i federativnim uređenjem jugoslovenske države sve su vise isticani u listovima SLS u toku novembra. Ljubljanski biskup A. B. Jeglič zabeležio je u svom Dnevniku 11. no­ vembra 1918, da se vođe SLS boje Srba koje liberali pozivaju u pomoć da zauzmu jugoslovenske pokra­ jine, jer bi u tom slučaju »izbori za konstituantu bili pod bajonetima Srba i mogli bi pobediti liberali, koji su sve otvorenije za dinastiju Karađorđević«. . . . , , . . - . . • 2 1 Zahtev za kulturnom autonomijom slovenačkog naroda u budućoj jugoslovenskoj državi bio je predmet rasprave i Kulturnog odseka Narodnog sveta u Ljubljani. Dok su liberali bili zadovoljni sa rešenjem ovoga pitanja Kriškom deklaracijom iz 1917. godine, klerikalci su zahtevali veće garancije za očuvanje slovenačke nacionalne kulture. Pokušaj da se na sednicama Kulturnog odseka 17. i 18. no­ vembra utvrdi i objavi j e d n a rezolucija programskog karaktera nije uspeo zbog neslaganja liberala i kle­ rikalaca A S. N. S. Spisi odsekov, fase. 3, Zapiski sei Kulturnega odseka NS; F. Koblar, Slovenska književnost v zadnjih desetih letih, Slovenci v desetletju 1918—1928, Ljubljana 1928, 644—646. 90 M. ZECEVIC: SLOVENCI U POLITICI IZMEĐU DVE JUGOSLOVENSKE DR2AVE o uređivanju unutrašnje ekonomske i političke situacije u slovenačkim po­ krajinama, о problemu okupljanja svih Slovenaca, tj. o slovenačkim gra­ nicama i pružanju otpora centralističkim i velikohrvatskim tendencijama koje su iz Narodnog vijeća dolazile.22 U praksi Narodni svet i Narodna vlada u ovo vreme vode svoju potpunu nezavisnu unutrašnju, pa i spoljnjü po­ litiku, pri čemu su postignuti zapaženi rezultati u organizaciji vlasti, zako­ nodavnom radu, zatim u uređivanju ekonomskih odnosa, snabdevanju stanovništva i si. Ovakav položaj Slovenije u Državi SHS u toku novembra 1918. ocenjivan je docnije kao »realna unija« i početak vlastite slovenačke državnosti. Dok su se slovenački političari okretali svojim unutrašnjim pitanjima i stranačkim interesima u borbi za vlast, Središnji odbor Narodnog vijeća u Zagrebu rešavao je ključna politička pitanja od značaja za čitavu Državu SHS uglavnom bez konsultacije i saglasnosti za slovenačkim zastupnicima, kako u Narodnom vijeću, tako i u Narodnoj vladi u Ljubljani. Ovoj izo­ laciji delimično su doprineli samozadovoljstvo koje je zahvatilo slovenačke političare zbog brzog i lakog osvajanja vlasti, kao i nezainteresovanost slo- venačkih stranaka za zbivanja u Narodnom vijeću. U praktičnom radu slovenačke stranke su se sve više utapale u međusobne političke obračune u borbi za prestiž u raznim oblastima političkog, ekonomskog i kulturnog života u Sloveniji. Aktivnost u jugoslovenskoj politici svođena je uglavnom na javnu polemiku oko unutrašnjeg uređenja buduće države, dok se o na­ činu kako da se ujedinjenje postigne skoro i nije govorilo. Klerikalci su se zalagali za »autonomiju«, a socijalisti za »socijalnu republiku«, dok su li­ berali javno manifestovali svoje opredeljen j e za nacionalno jedinstvo i centralizam.23 Tek posle 19. novembra,. kada je ljubljanska vlada dobila od S. Pribićevića izrežirani predlog dalmatinske vlade u kome je zahtevano hitno ujedinjenje sa Srbijom i Crnom Gorom, slovenačke stranke i organi nove vlasti u Sloveniji, počinju poklanjati veću pažnju pitanju ujedinjenja, tj. načinu i postupku za njegovo ostvarenje. Međutim, tada je već bilo kasno da se utiče na politiku Pribićevićevih pristalica u Narodnom vijeću. Vodje SLS, kada su se tek 21. novembra upoznali sa tekstom ženevskog sporazuma, odlučili su, zajedno sa hrvatskim političarima iz Starčevićeve stranke prava i oko listova »Hrvat« i »Obzor«, da primene taktiku odugo­ vlačenja ujedinjenja u nadi da će se Korošec i Trumbić uskoro vratiti u zemlju.24 Ali ovakav njihov otpor pokazao se kao slaba prepreka Pribiće- vićevoj politici svršenog čina, pa su ubrzo bili prinuđeni da slede tok na­ stalih događaja. Za razliku od predstavnika SLS, slovenački liberali iz Jugo­ slovanske demokratske stranke i slovenački socijalisti (koji su imali izves- ne ograde oko pitanja monarhističkog oblika vladavine), podržali su pred­ log dalmatinske vlade, odnosno politiku S. Pribićevića i velikosrpskih kru­ gova. Slovenački liberalni prvaci V. Kukovec i A. Kramer prenaglašavali su u svojim istupanjima opasnost od italijanske agresije i zagovarali hitno ujedinjenje u centralizovanu državu u kojoj bi po njima, prirodno, hege­ moniju imali »sposobniji«.25 2 1 Problem hrvatsko-slovenačkih političkih, zatim ekonomskih i kulturnih odnosa, dobijao je dimen­ ziju sukoba već sa obrazovanjem Narodnog vijeća SHS i Države SHS, a naročito je došao do izražaja u prvim godinama posle osnivanja Kraljevine SHS (vid. opširnije: M. Zečević, n. d. 351 358). О tzv. »hrvatskoj hegemoniji« piše i D. Gustinčič u članku: »Dr Antun Korošec«, objavljenom u časopisu La Yougoslavie, Il-ème An, Nomer 17 et 18, Genève 15 novembre 1918, 297—301. Gustinčič naime smatra da je i izbor A. Korošca za predsednika NV SHS bio ustvari demonstracija hrvatske volje da se Hrvati odreknu »plemenske hegemonije« u jugoslovenskoj državi, t j . Državi SHS. 2i Polemika između liberala i klerikalaca oko unutrašnjeg uređenja buduće jugoslovenske države, započeta sredinom oktobra 1918. povodom napisa bivšeg kranjskog deželnog glavara F. Sukljea »V za- željeni deželi« (Slovenec, 5, 7, 8. i 15. oktobra 1918), nastavljena je i u toku novembra. Osnovno obeležje ove diskusije bilo je sadržano u dva sasvim različita shvatanja: svoj autonomistički koncept SLS je razvijala sve do federativne državne organizacije, dok je slovenačka liberalna buržoazija zahtevala bri­ sanje svih pokrajinskih granica i nacionalni unitarizam. Slovenec, 26. oktobra 1918 i dr 24 F. Sišić, n. d. 270. ' 2 5 Građa, 641—Ć42. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 • 1—2 91 U radu tzv. Odbora sedmorice, koji je pripremio poznati Zaključak o ujedinjenju i Naputke za delegate, učestvovao je i predstavnik SLS Izidor Cankar, dok su u 28-člansku delegaciju, koja je bila određena da proglasi ujedinjenje u novu državu, bili, od strane Slovenaca, predloženi odsutni A. Korošec, zatim I. Cankar (SLS), A. Kramer (JDS) i A. Kristan (JSDS). Ovom prilikom zastupnici SLS izrazili su svoju saglasnost sa Zaključkom i Naputkom, čime su praktično već 24. novembra ; pristali uz onu većinu u Narodnom vijeću SHS koja se izjasnila za hitno ujedinjenje.26 Ovaj svoj zaokret vođe SLS pravdale su, u stvari, netačnem i neodređenim izjavama u slovenačkoj javnosti o nekom tobože »privremenom« rešenju, t j . tvrd­ njama da je Narodno vijeće »bitno izmenilo prvobitni nacrt dalmatinske zemaljske vlade pa je prihvaćen kompromisni predlog«. Objašnjavajući i pravdajući ovaj zaokret vodjstva SLS, u specijalnom jutarnjem izdanju 25. novembra 1918. glavni partijski organ ove stranke »Slovenec« isticao je dà su klerikalne vođe odbile predlog dalmatinske vlade iz demokratskih i republikanskih razloga, a da su zastupnici stranke glasali u Narodnom vijeću za kompromisni predlog za ujedinjenje sa regentom na čelu iz raz­ loga što su »Meli da manifestuju — ne za monarhiju — već za neodložno potpuno ujedinjenje svih Jugoslovena«, koje nalaže teško stanje u jugoslo- venskim zemljama. Na kraju list podvlači da se pregovori sa srpskom vla­ dom neće voditi bez učešća A. Korošca i A. Trumbića koji su i formalno izabrani u sastav delegacije za pregovore. Istoga dana, u redovnom izdanju »Slovenec« je objavio uvodnik »Da se razumemo« u kome ponovo zagovara republikanski oblik uređenja zajedničke jugoslovenske države. Kada je u kasnim večernjim satima 25. novembra u Ljubljanu stigla »iznenađujuća« vest da ženevski sporazum više nema važnosti i da je za dalji rad na ujedinjenju merodavna samo odluka Narodnog vijeća od 24. novembra, u vodjstvu SLS zavladala je pometnja, jer se njegova saglas­ nost, data u Narodnom vijeću dan ranije, zasnivala na uverenju da je že­ nevski sporazum valjan i da će u pregovorima o stvaranju države u Beo­ gradu učestvovati svi politički faktori uključujući i Jugoslovenski odbor.27 Za odluku S. Pribićevića i njegovih pristalica, donetu 26. novembra kasno uveče, da delegacija Narodnog vijeća izabrana 24. novembra otputuje u Beograd već 27. novembra, slovenačkl zastupnici u Narodnom vijeću sa­ znali su u Ljubljani tek 27. novembra u jutru, neposredno posle povratka iz Zagreba.28 Istog dana, na sestanku sazvanom na brzu ruku, i pored uti­ ska »da su Slovenci namerno izostavljeni«, odlučeno je da slovenački de­ legati odmah otputuju u Beograd. Na putu iz Ljubljane za Beograd, u Za­ grebu 27. novembra uveče, slovenački delegati iz redova SLS imali su raz­ govor sa političarima iz Starčevićeve hrvatske stranke prava, njihovim još jedinim preostalim saveznicima i istomišljenicima u pogledu na način i metod ujedinjenja. Starčevićevci su tom prilikom izjavili »da će prihvatiti dinastiju.. .<<29, što je još više uticalo na klerikalne izabranike da svoj stav prilagode realnim političkim prilikama u delegaciji, kako se ne bi našli usamljeni i u opoziciji. Međutim oni su još uvek verovali da će u Beogradu na pregovorima svakako biti Korošec i Trumbić. Na dan 29. novembra, kada su pregovori započeli, »Slovenec« je pisao: »Međutim, moramo reći da oče­ kujemo da će se pregovori vršiti samo sa predstavnicima samog srpskog na­ roda. Koliko nam je dosad poznato, u Beogradu se nalaze samo dva ministra s regentom; tamo još nema poslanika, niti ostalih članova srpske vlade. 26 U raspravi o predlozima Odbora sedmorice, predstavnik SLS u NV SHS L. Pogačnik izjavio je u ime stranke »da prihvaća potpuno doneseni prijedlog«. Građa, 645. _ 27 Iznenađenje u vodjstvu SLS u Ljubljani bilo je utoliko veće jer su iz hrvatske štampe od 23. no­ vembra (gde je preneta vest iz švajcarskog lista Journal de Genève, 14. novembra 1918), obavešteni o tobožnjem predstojećem zasedanju »ženevske« jugoslovenske vlade u Parizu. 2S A. Prepeluh, Pripombe k naši prevratni dobi, Ljubljana 1938, 183. 29 A. IZDG. Fond iz Cankarja, zabeleška u notesu br. 1270. 92 M. ŽECEVIĆ: SLOVENCI U POLITICI IZMEĐU DVE JUGOSLOVENSKE DR2AVE Dr Korošec i drTrumbić još nisu stigli. S kim onda da se vode pregovori?« Pored A. Kramera koji je sa Pribićevićem već bio u Beogradu, ostali deo slovenačke delegacije stigao je tek 30. novembra, kog dana su učestvo­ vali u sastavljanju teksta poznate Adrese Narodnog vijeća SHS koja je svečano saopštena 1. decembra 1918. godine. U ovakvim okolnostima i na ovaj način, zastupnici iz redova slovenačke najjače stranke — Slovenske ljudske stranke, dali su svoju saglasnost na 1. decembar 1918, što je ubrzo zatim učinila i slovenačka Narodna vlada pozdravnim telegramom regentu Aleksandru.30 Svoj pristanak na ovakav postupak u stvaranju prve zajed­ ničke jugoslovenske države dao je i A. Korošec,31 kome je povratak u zem­ lju bio omogućen tek 2. decembra 1918, tj. onda kada su svi važniji poslovi oko obrazovanja Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca bili završeni. Korošec je stigao u Beograd 4. decembra i bio je svečano dočekan kao »predsednik« delegacije koja je u ime Narodnog vijeća proglasila ujedinjenje. Svojim stavom prema događajima od 1. decembra vođa najjače slovenačke poli­ tičke stranke omogućio je sebi i svojoj stranci dalje učešće u borbi oko podele vlasti u novoj državi. Međutim, za istoriju jugoslovenskog ujedinje­ nja ostala je nesumnjiva činjenica da je pristanak vodeće političke snage u Sloveniji — Slovenske ljudske stranke — na način kako je stvorena za­ jednička država, bio iznuđen političkom igrom srpske buržoazije i njenog saveznika liberalne buržoazije iz ostalih jugoslovenskih zemalja. Njihov jednostrani akt u novembru 1918. postao je osnova nestabilnosti nove drža­ ve.̂ Ciljevi dalje borbe svih naprednih nacionalnih snaga u j ugoslo vensko j državi bili su sadržani u težnji da ovu organizuju na principima federalizma i ravnopravnosti naroda. U novembru 1918, kao i docnije, slovenački narod dao je u borbi za ostvarenje ovih ideala veliki doprinos. Njegove težnje za slobodnim i samostalnim razvitkom presudno su uticale na vodeće građan­ ske snage u Sloveniji da prihvate i zastupaju slovenački nacionalni pro­ gram, i ako su povremeno iz vlastitih klasnih interesa u borbi za vlast od­ stupale od proklamovanih i manifestovanih nacionalnih ciljeva. Klica federalizma, opštim raspoloženjem naroda u Sloveniji posejana u novembru 1918. bila je, zajedno sa sličnim težnjama u drugim j ugoslo venskim nacio­ nalnim sredinama, putokaz za budućnost jugoslovenskog zajedništva. Z u s a m m e n f a s s u n g DIE SLOWENEN IN DER POLITIK IN DER ZEIT ZWISCHEN DEN BEIDEN JUGOSLAWISCHEN STAATEN (29. OKT.—1. DEZ. 1918) Momčilo Zečević In der Zeit zwischen der Verlautbarung des Staates der Slowenen, Kroaten und Serben und der Königreich SHS im November 1918 befand sich die Idee bezüglich der jugoslawischen Vereinigung in der Schlußphase. Der Autor verweist auf die Haupterreignisse, und auf die Vereinigungspolitik, geführt von dem Na­ t i o n a l s t in Zagreb, Nationalrat in Ljubljana, Jugoslawischen Ausschluß im Exil, der serbischen Regierung und dem Hof, und von den anderen inneren und inter­ nationalen Subjekten. Die Vereinigung am 1. Dez. 1918 wurde ohne Rücksichtnahme der Bedingungen seitens der führenden slowenischen politischen Macht — der Slowenischen Volks­ partei durchgeführt. Ihr Einverständnis für die Methode und die Tat selbst wurde durch das politische Spiel der serbischen und liberalen Bourgeoisie in allen jugo­ slawischen Ländern erzwungen. Ihre einseitige Tat im November 1918 wurde zur Quelle neuer Auseinandersetzungen im neuen Staat. 30 Slovenec, 5. decembra 1918. 31 Korošec je već u Ljubljani na sednici Narodne vlade SHS, 2. decembra, istakao da je saglasan sa ujedinjenjem, da nije važno kako su tekli pregovori i kako je došlo do ujedinjenja, već da ie najvaž­ nije da je ono postignuto. (Slovenec, 3. decembra 1918). Da bi smirio nezadovoljne vođe SLS i slove- nacku javnost, Korošec je dalje isticao da je od srpske vlade, kao i od sila Antante, dobio garancije da ce slovenački teritorijalni zahtevi »biti u potpunosti zadovoljeni«. (AS NS Zapisnik 27 seje 2 de­ cembra 1918). Na sednici Središnjeg odbora NV SHS u Zagrebu Korošec je izjavio da je saglàsan sa odlukama Narodnog vijeća od 24. novembra, kao i da »potpuno odobrava sve što se desilo od kada je otišao iz zemlje, a posebno odobrava Adresu Narodnog vijeća regentu Aleksandru. Izjava prestolonasled­ nika zadovoljava ga u potpunosti«. Hrvatska rijeć, 4. decembra 1918; Slovenec, 5. decembra 1918- vid opširnije: M. Zećević, n. d. 209—211. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 • 1—2 • 93—99 93 I r m a č r e m o š n i k NALAZI PRVIH RANOSLAVENSKIH NASELJA U BOSNI I HERCEGOVINI Još do nedavno je postojalo u nauci mišljenje da su najranija naselja Slavena u našim krajevima bila privremena i od drveta i da nisu ostavila jačih tragova. Mi smo tada mogli samo pretpostavljati kakva je bila najra­ nija kultura Slavena po doseljenju u naše krajeve po nalazima u susjed­ nim zemljama i rijetkim slavenskim nalazima koji su pripadali već VIII i IX vijeku. Ostalo je dakle pitanje da li su i u naše krajeve Slaveni donijeli svoju najstariju kulturu, i gdje treba tražiti najstarije tragove Slavena kod nas. Pojedini arheološki tragovi upućivali su ipak na to da je i u našim kra­ jevima bilo tragova najstarije kulture Slavena. Još u doba Austrije otkrio je Radimski1 slavensko groblje sa paljevinama u Hodbini kod Mostara koje bi upućivalo na ovaj najstariji period. Radi politike Austrije, kojoj nije išla u prilog teza o jedinstvu Slavena, ovaj lokalitet nije istražen. Rijetka ar­ heološka iskopavanja vođena za vrijeme između dva rata nisu mogla uni­ jeti više svijetla u ovaj period. Tek povodom novih istraživanja vođenih posle oslobođenja, javljaju nam se češće poneki ostaci materijalne kulture Slavena na rimskim naseljima. Međutim tragovi nastambi se u rimskim ruševinama nigdje nisu sačuvali, jer je u BiH rimski kulturni sloj većinom vrlo plitko pod površinom (50 do 70cm), i vađenjem kamena za građenje ovaj sloj šuta je potpuno poremećen. Osim toga poneki oblici oboda kasno­ antičke keramike su vrlo bliski slavenskim, te je i danas, sa više iskustva ponekad teško izdvojiti slavenske nalaze, jer su se obično očuvali samo manji fragmenti keramike po kojima se nisu mogli rekonstruisati i oblici. Tako i uz predostrožnost prilikom otkrivanja rimskih objekata u kojima je nađeno i tragova slavenske keramike, nisu se mogli izdvojiti obrisi sla­ venskih nastambi. A uz to u rimskim ruševinama do sada nije nađena u BiH najstarija slavenska keramika VI i VII vijeka. Ostajala je prema tome hipoteza da nam se najstarije nastambe Sla­ vena VI i VII vijeka nisu sačuvale. Međutim koliko se treba čuvati hipoteza u arheologiji lijepo pokazuju novi nalazi. Skoro svako novo arheološko istraživanje donosi i nova iznenađenja, koja zemlja sakriva i koja se ne mogu predvidjeti. U tome i jeste zasluga arheoloških istraživanja, da nam ona otkrivaju nove istine i daju materijal za rekonstrukciju materijalne kulture koju nam ne mogu dočarati ni podaci iz izvora. Ona jasno poka­ zuju da ne postoje uvijek klišeji niti zakonitosti na koje se možemo osla­ njati prilikom istraživanja, život se manifestu j e u vrlo različitim oblicima, i česte su pojave koje se izdvajaju svojim neobičnim oblicima iz uobičajnih životnih šema. To nam osobito pokazuju i istraživanja u Jazbinama gdje za neke oblike kuća i radionica za preradu željezne rude ne nalazimo ana­ logija. Dakle i uz pomnjiva istraživanja na rimskim lokalitetima u toku skoro dvadeset godina ostajala nam je najstarija kultura Slavena nepoznata. U otkrivanju prvih tragova najstarijeg slavenskog naselja pomogao nam je slučaj, koji je i kod mnogih drugih naučnih otkrića odigrao presudnu ulogu. Ispitaj ući 1966. godine jedan rimski zaseok u Mušićima kod Višegra- 1 Radimsky W„ Das Bišćepolje bei Mostar, Wissenschaftliche Mitteilungen aus Bosnien und der Hercegovina II, 1894, str. 11—12, si. 9—10. 94 I.'ĆREMOSNIK: RANOSLAVENSKA NASELJA U BiH da2 i tragajući rovovima za ostacima rimskih objekata, naišla sam prvi put na ostatke slavenskih nastambi. Bile su to jame kružnog i ovalnog oblika ukopane u zemlju oko ruševina rimskih objekata. U njima je nađena do sada najstarija slavenska keramika kod nas, tzv. keramika razvijenog pra­ škog tipa, koja se pojavljuje poslije starijeg praškog tipa koji je finije strukture. Razvijeni praški tip ima grubu neprečišćenu strukturu sa pri­ mjesom sitnog šljunka i rečnog pijeska, debelih je zidova, rađen rukom i lošeg je pečenja. Ovaj razvijeniji praški tip javlja se u češkoj, u Rumu- niji kao Suceavi, u Rusiji na Dnjepru kao tip Korčak i svuda je datiran u šesti vijek.3 U dobu doseljenja Slavena u naše krajeve opširno je raspravljano na simposiumu u Mostaru 1968. godine. Na osnovu podnesenih referata je za­ ključeno da se današnje interpretacije izvora slažu sa nalazima i datira­ njem ovog prvog nađenog najstarijeg naselja kod nas u Mušićima. Tako prof Brišić4 smatra da Prokopi j e spominjući upad jedne, grupe Slavena polovinom VI vijeka preko Niša u »provinciju Dalmaciju« misli na rimsku provinciju Dalmaciju i to istočne oblasti Bosne. Naše najstarije otkriveno naselje u Mušićima, koje leži na pravcu puta od Niša u istočnu Bosnu, odgovara po datiranju nalaza u to doba. Ono i po malobrojnim na­ stambama odgovara prvim malim privremenim naseljima. Glavne međutim mase Slavena po najnovijim mišljenjima istraživača počele su se naseljavati tek u VII vijeku. Po prof. Barišiću je to bilo za cara Heraklija (614.—618. godine), a tog mišljenja su i prof. Grafenauer5 i Mir­ jana Ljubinković.6 U ovoj glavnoj seobi prof. Grafenauer ističe kao jedan od glavnih puteva put od Sirmiuma dolinom Drine i zatim dolinom Nere­ tve, što potvrđuju i slavenski nalazi koji se javljaju duž tog puta, kao u Bos. Raci, Dvorovima, Mušićima u dolini Drine, u Hodbini, Biogracima kod Mostara i Nerezima kod čapljine.7 Ovom masovnom naseljavanju Sla­ vena tokom VII vijeka pripada i naše drugo otkriveno naselje u Jazbinama8 (Batkovići kod Bijeljine) koje počinje polovinom VII vijeka. Toliko o izvorima za koje se mogu vezati i naša dva prva ispitana sla­ venska naselja. Osim keramičkih nalaza i tip najstarijih nastambi u Mušićima odgo­ vara istodobnim u Poljskoj i češkoj. To je naime tip kolibe, koja je uko­ pana dublje u zemlju, nema zidova nego je direktno pokrivena ili dvosliv- nim krovom ili konusnog oblika, a od snopova je granja čvrsto povezanog. Ovaj najstariji lokalitet u Mušićima nam je vrlo instruktivan i u po­ gledu daljeg razvoja tipova nastambi. Naime uz nastambe sa najstari­ jom keramikom nađene su na istom lokalitetu i nastambe sa kasnijom keramikom. Tako je nađena i nastamba četvrtastog tipa sa ognjištima i ja­ mom za otpatke uz nju, karakteristična za slavenske poluzemunice na te­ renu сезке, Rumuni j e i Podneprovlja. Ova četvrtasta poluzemunica ostaje nam za sada jedini dokaz, da se ovaj tip poluzemunice pojavljuje i na te­ ritoriji južno od Save. Kao treći tip nastambe javljaju se u Mušićima nadzemne nastambe koje su bile izgrađene na šutu rimskih zgrada, i u njima je nađena već ™,, 2 Cremošnik Irma, Istraživanja u Mušićima i 2abljaku, Glasnik Zemaljskog muzeja u Saraievu XXV, 1970, str. 45. 3 Mircea Matei, Die Slavischen Siedlungen von Suceava, Slavenska Archeologiia X, 1 1962 str 166 — I. Pleinerovâ, Zur relativen Chronologie der Keramik von Prager Typus auf Grund der Siedlungs­ grabungen Brezno bei Louny, Archeologické Rozhledy XX/5, 1968, str. 65 — D. Bialokowa Zur datierung der oberen Grenze des Prager Typus in der Slovakei, ibidem str. 624 — J. Zeman, ibidem str 186 4 Banšić Fanjo, Proces slovenske kolonizacije istočnog Balkana, Posebna izdanja XII Akademija nauka i umjetnosti BiH (Simposium 1968 u Mostaru), Sarajevo 1969, str. 17 5 Grafenauer Bogo, Proces doseljavanja Slavena na zapadni Balkan i u istočne Alpe, ibidem str. 51 * Ljubinković Mirjana, Ka problemu kontinuiteta Iliri Slaveni, ibidem str. 202. 7 vidi Cremošnik I., Die Chornologie der ältesten slavischen Funde in Bosnien und der Hercego­ vina, Archaeologia Iugoslavica XI, 1970, str. 100. 8 Cremoänik I., Ranoslavensko naselje Jazbine u Batkoviću kod Biieliine, Godišnjak akademije nauka i umjetnosti BIH XV, Sarajevo 1970. J ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 • 1—2 95 keramika rađena na vitlu, što pokazuje da je ovo naselje i duže trajalo. Od tragova ovih nastambi očuvao se samo u jednoj rimskoj zgradi mali dio suhozidnog temelja od reda velikih amorfnih kamenova uz koji je nađen trag crnog gara od izgorenog drveta i fragmenti lijepa sa otiscima pruća, koji nam svjedoče da je postojao zid od pruća oblipljenog lijepom. Kako nam je samo mali dio temeljnih kamenova očuvan ostaje nam i ovdje oblik nastambe neizvjestan kao i na već dosada spomenutim rimskim lokalite­ tima. Samo na Paniku nam se je do sada sačuvao sličan objekat,9 sa četvr­ taste osnove, a temelje su činila dva rimska zida, a na njih su naslonjena dva suhozida od velikih kamenova. Unutar ovako ograđenog prostora sa­ čuvao se debeo sloj gara od izgorenog drveta, gornje konstrukcije zida. Vje- rovatno su i ove primitivne nadzemne nastambe bile različitog oblika, već prema tome kako je to zahtjevalo smješta van j e u rimske ruševine. Zahvaljujući iskustvu stečenom prilikom istraživanja slavenskog na­ selja u Mušićima otkriveno je 1968. godine i drugo slavensko naselje u Batkoviću kod Bijel j ine. Ovdje su stanovnici kuća koje se redaju duž puta koji vodi u Oraščiće i na Savu, kopali pijesak za gradnju kuća. Tom pri­ likom su našli tragove grobova i obavijestili muzej u Tuzli, koji me je zamolio da pregledam lokalitet. Pregledavajući jame u pijesku uočila sam ponegdje tragove gara, a na zidovima nekih jama ocrtavao se neznatno tamnije obojen pijesak iz koga je virio poneki fragmenat keramike. Ispi­ tivanja ovih jama pokazala su da su to bili ostaci poluzemunica. Nađene su ponovo jame kružnog i elipsastog oblika, ali oko njih su sada nađeni i tragovi jamica od kočeva. Dakle to nisu više bile kolibe nego nastambe sa zidovima. Dalje ispitivanje trajalo je dugo, punih šest godina, ponešto i jer su sredstva bila ograninčena. Osim toga i klasični metod rada kod traganja za zemunicama probnim rovovima pokazao se kao skup i dugotrajan. Grupe poluzemunica su naime ležale raštrkane često vrlo udaljene jedna od druge, tako da se je morao ispitati rovovima veliki prostor. Na Jazbinama se naime tamno obojena površina od kulturnog sloja pojavila samo na mjestu gdje su objekti 20 do 30 ležali neposredno jedan do drugog i dosta plitko pod zemljom, tako da je oranjem oštećen gornji kulturni sloj zemunica. Kod ostalih objekata na površini se nisu mogli uočiti ni fragmenti kerami­ ke. Istraživanja su zato počela tek brže napredovati kad se je teren počeo ispitivati geološkom bušilicom, koja nije oštećavala njive, a i brže su se njome mogle ispitati veće površine. Na mjestma gdje je bušilica pokazivala tragove tamno obojene zemlje kulturnog sloja zemunica otvarale su se onda sonde. Tako je uspjelo ispitati oko 3 hektara njiva u Jazbinama, te se je dobila potpuna slika jednog naselja. Ispitivanja su pokazala da su ze­ munice bile smještene u manje grupe ili redove od po dvije do tri na­ stambe bez nekog jasnog rasporeda. Osim toga i van teritorije na kojoj su zemunice bile gušće poredane u jedno veće naselje u Jazbinama, nalazile su se još grupe od dva do tri objekta dosta udaljeno od naselja raštrkano na velikoj površini. Ova raštrkanost objekata nekada i na velikoj teritoriji veoma otežava ispitivanje ovih ranoslavenskih naselja, i iziskuje i veća sredstva. Osim toga su pojedini lokaliteti uslijed dubokog oranja potpuno uništeni, tako da se mora naći i izabrati i lokalitet, koji je podesan za istra­ živanja. To su iskustva koja daju dosadašnja istraživanja, i koja mogu pomoći u daljim istraživanjima ovih naselja. Tip naselja u Jazbinama se prema tome razlikuje od malog najstarijeg naselja u Mušićima. Veliki broj objekata (svega 50), kao i prostor koji na­ selje zauzima (oko tri hektara), pokazuju da ono spada u tip velikih nase- » Cremošnik I., Rimsko naselje na Paniku, Glasnik Zem. muzeja XXIX, Arheologija, 1976, str. 66, Tab. II, 4. 96 I- CREMOSNIK: RANOSLAVENSKA NASELJA U BiH lja koja se javljaju kod južnih Slavena i karakteristična su za njihov način života. Sličan plan raštrkanih grupica nastambi — zovu ih gnijezda, nalazimo i u Baneasi u Rumuniji i Đeđovi Lozia i Popina u Bugarskoj. Ka­ rakteristično je i to da naša naselja traje duže, od polovine VII do polovine IX vijeka. Grupe nastambi pri tome ne čine izdvojene grupe u hronolo- škom pogledu kao na pr. u Ukrajini, gdje na jednom lokalitetu postoje tri grupe naselja, koje pretstavljaju odvojene grupe i u hronološkom pogledu. Tako je grupa nastambi velikog slavenskog naselja na mjestu Lug. I iz 7 do 8 vijeka, na mjestu Lug II iz 8 vijeka, a na mjestu Makarov Ostrov iz 8 do 9 vijeka. Nasuprot tome na Jazbinama su raštrkani najstariji objekti činili središte oko kojeg su se okupljali kasniji objekti čineći veća gnijezda. Ponegdje su uz starije napuštene objekte gradili i niz novih tako da su nastale veće skupine kao skupina objekata 21 do 30, u kojoj nastambe nisu istodobne nego pripadaju određenom periodu. Ove skupine i gnijezda svakako su pripadali pojedinim porodicama te svjedoče o jakim unutarnjim vezama porodica još u doba VIII i IX vijeka, kada je prvobitna rodovska zajednica već u raspadanju. Koncentrisanje skupina i gnijezda na jednom ograničenom prostoru pokazuju povezanost ovih porodičnih skupina koja je očevidna i u drugim velikim naseljima kod južnih Slavena. U naselju u Jazbinama otkriveni su uz stambene objekte i radionice i peći za preradu željezne rude. Za pojedine od ovih zanatskih objekata ne nalazimo analogija i objašnjenja, jer su primitivni procesi taljenja željeza još nedovoljno ispitani. Stoga ćemo se prvenstveno pozabaviti tipovima kuća, koje pokazuju izvjestan tok razvoja. Najstarije nastambe su bez izu­ zetka ukopane u zemlju, neke dublje a neke pliće te spadaju u tip polu- zemunica. Zidovi ovih nastambi su bili načinjeni od dva reda dosta gusto poredanih kočeva koji su bili vezani pleterom oblijepljenim lijepom. Me­ đutim istodobno ,već u VII vijeku se javljaju i poluzemunice sa jednim re- redom manje gusto poredanih jačih kočeva bolje reći stubova. Dok su starije poluzemunince više oblika razvučenog kruga, te moramo pretpostaviti da je konusni krov držao centralni stub, čiji je trag očuvan samo u jednoj polu- zemunici, kasnije ukopane nastambe postaju pliće a stubovi oko njih jači, a oblik prelazi u nepravilnu razvučenu elipsu. Ovi veliki duguljasti objekti su vjerovatno imali krov na dvije vode koji se na oba uska kraja polukruž­ no završavao. Ovo povećanje stambenih objekata u kasnije doba kraja VIII i početka IX vijeka lijepo nam ilustruje poluzemunica XXVII. Prvotno je ona bila manja dublje ukopana ovalna jama, koja se kasnije na visini od 15—20 cm proširuje. Do te visine bila je jama tada već popunjena kultur­ nim slojem što pokazuje ognjište koje je uz dužu stranu zemunice djeli- mično ležalo na kulturnom sloju a djelimično na proširenom dijelu na zdra­ vici. Dio ognjišta od oko 8 cm debelog sloja pečenog lijepa koji je ležao na kulturnom sloju bio je izlomljen u komade radi nestabilnosti mekog kulturnog sloja na kome je ležao. Ovaj slučaj nam može poslužiti i kao objašnjenje što nam se je očuvalo malo ognjišta u poluzemunicama, jer su u zadnoj fazi ognjišta sigurno već ležale na debljem kulturnom sloju. Miš­ ljenja brojnih autora da su ognjišta karakteristična za stambene objekte, ne smije se uzeti kao apsolutna činjenica, jer su dalja ispitivanja pokazala da se isti tip ognjišta nalazi i u radionicama. Treća faza razvoja stambenih objekata, koja već u doba neolita slijedi ukopanim nastambama, su nadzemne nastambe čiji su zidovi takođe od niza stubova povezanih pleterom. Ovu vrstu stambenog objekta pretstavlja u Ja­ zbinama objekat 10—18, koji tokom vremena pokazuje pomijeranje, poprav­ ke i nadgradnje. Prvobitni objekat bio je kružnog oblika sa dva reda stu­ bova oko velikog ognjišta, oko metar promjera, dakle većeg promjera od ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 97 ognjišta od 50—60 cm promjera koja se javljaju i oko poluzemunica. Oko ognjišta nađeno je mnoštvo ljuštura puževa. Kako objekat leži nekako u centru grupa poluzemunica i velikih je dimenzija možemo ga smatrati objektom u kome su se okupljale porodice bilo na vijećanja ili možda i vjerske obrede. I ovaj objekat pretstavlja izuzetnu pojavu i za nju ne nalazimo analogije kod Slavena. Postoje rijetki primjeri manjih kružnih zgrada kao u naselju Lug I i T jasmine u Ukrajini, za koje se isto pretpo­ stavlja da su bile kultne zgrade. Uz ovaj objekat kao i u grupi poluzemunica 21 do 30 očuvali su nam se tragovi pravolinijski poredanih stubo va većih promjera koji bi mogli poticati od velikih nadzemnih zgrada četvrtaste osnove neke kasnije nad­ gradnje. Sačuvalo se međutim suviše malo tragova, da bi mogli rekonstru- isati osnovu, a i njihov raspored je nejasan. Ovaj prelaz iz ukopanih objekata u nadzemne zgrade nije nam ise sa­ čuvao jasno u Jazbinama. Naprotiv nešto udaljeno od ovog naselja saču­ vala nam se je grupa poluzemunica u kojima je nađena keramika koja se može datirati u XI tìo XII vijek, što svjedoči da se je ovaj oblik na­ stambi ovdje duže zadržao. Malo probno kopanje u dva kilometra sjever­ nije ležečem lokalitetu Oraščići, takođe uz potok Bistrik, otkrilo je opet dve elipsaste poluzemunice sa keramikom XIII do XIV vijeka. U nedavno ispitanoj zanatskoj četvrti u Ostojićevu i zanatski objekti su elipsastih i krivolinijskih oblika. Prema tome ovaj tip objekata dominira u dolini Bi­ strika. Nalazi u Mušićima, što smo već naglasili, pokazuju da je na našoj teri­ toriji bilo i drugih oblika nastambi. Zašto su upravo u dolini Bistrika tako jako zastupljene elipsaste nastambe mogu tek ispitivanja i u drugim pre­ djelima pokazati. Napomenuli smo već da analogije za najstarije oblike nastambi — ko­ libe, nalazimo i kod drugih slavenskih plemena. Nalazimo ih na ranim gra­ dištima i naseljima VI i VII vijeka u Poljskoj, u Somotskoj gori (češkoj), na naseljima srednjeg gradišnog doba u Prešovu (Slovačka) i gradištima Gerodsko i Babka u Ukrajini.10 Međutim poluzemunice sa tragovima kolja i stubova unaokolo nalazimo do sada zastupljene samo u Saltovo-majac- kim naseljima do sada ispitanim i to u Karnauhovskom i Sarkelu. Tipičan je njihov ovalni oblik kao i otvorena ognjišta, dok se u kućama Slavena nalaze većinom peći. Saltovo-majacka kultura do sada nije dovoljno ispi­ tana, ona nije jedinstvena i ne pripada jednoj etničkoj grupi. Nalazi su raznorodni kao i tipovi naselja. Stoga nisu dovoljno poznati ni nosioci te kulture, ali se među njima spominju Alani, Bugari, Turci i druga nomad­ ska plemena. Stoga nije začuđujuće da u Bugarskoj nalazimo isto objekte ovalnog oblika. U Bugarskoj ih zovu jurtama, kod kojih su zastupljene lak­ še privremene konstrukcije i jurte stabilnije i trajnije konstrukcije koje smatraju nastambama. Našim poluzemunicama najbližu analogiju pret­ stavlja poluzemunica nađena u Blaskovu kod koje oko jame isto nalazimo gusti red kolja. U Devnji je čak nađen model jedne jurte od kamena. Ona pokazuje kružnu nastambu, a zid je pokriven konusnim krovom, dakle kon­ strukcija kakvu pretpostavljamo i za naše manje objekte. Ovaj tip na­ stambe jurte bugarski arheolozi pripisuju Prabugarima, pošto se u ovim objektima nalazi keramika 8. i 9. vijeka zvana prabugarska i na njoj se vide uticaji saltovo-majacke kulture. Kako je doba 8. i 9. vijeka doba razvoja bugarske države kao i cveta saltovo-majacke kulture, izvjestan broj bugar­ skih kao i sovjetskih naučnika smatra da su te elemente donijeli Prabu- gari. i» Cremošnik I., Ranoslavensko naselje Jazbine u Batkoviću, str. 285 do 290. 98 I. CREMOŠNIK: RANOSLAVENSKA NASEUA U BiH Međutim naše poluzemunice i ovalne jame potiču već od polovine 6. vijeka i nastavljaju se u Jazbinama u VII vijeku, prema tome su ranije nego jurte u Bugarskoj. Osim toga u našim poluzemunicama nije nađen ni jedan fragmenat prabugarske keramike nego svuda čisto slavenska: Oči­ to je prema tome da oblici naših ovalnih nastambi nisu nastali pod utica- jem prabugarske kulture, niti su ti oblici samo za nju karakteristični. Već i prilikom ispitivanja poluzemunica ovalnih i kružnih oblika koji se pojav­ ljuju na prehistorijskim lokalitetima ustanovljeno je da se ovi tipovi ne mogu pripisati određenim etničkim grupama ili određenim teritorij ama. Ovi oblici nisu vezani ni za pojedine oblasti ni plemena, nego se javljaju na raznim mjestima uvjetovane sličnim načinom života i geografsko-eko­ nomskim uslovima. Na sličnom stupnju socijalno ekonomskog razvoja mo­ gle su postojati slične potrebe svakidašnjeg života, koje onda uslovljavaju i sličnosti u oblicima zgrada. Za slične ovalne objekte koji se javljaju po­ negdje i u srednjem vijeku primijećeno je da je postojala neka veza između oblika ovih objekata i njihove upotrebe, a koja nam ostaje nejasna uslijed nepoznavanja primitivne tehnike produkcije. Pojave ovalne konstrukcije nastambi kod Slavena oko potoka Bistrika i u Mušićima pokazuju da su ove oblike donijeli već prilikom seobe u ove krajeve. Poznato je da isu Slaveni već u 6. i 7. vijeku imali kontakt sa ala- no-bugarskim plemenima u oblasti južnog Podneprovlja i da su od njih primili poneke uticaj e. Nije isključeno da i grupa Slavena sa Bistrika po­ tiče iz ovih krajeva ili je prilikom seobe došla u dodir sa ovim nomadskim plemenima, i od njih preuzela lakše i brže iz vođi j ive ovalne konstrukcije, prikladnije za nestalni život prilikom njihove seobe. Kod slavenskih naselja oko Bistrika začuđuje činjenica da su se ovi ipak dosta primitivni oblici održali sve do u XII i XIV vijek kada se zanat­ stvo već odvaja kao posebna grana i pojavljuje se i novac u opticaju. Da li to treba pripisati njegovanju tradicije ili privrednim faktorima,'kao bav­ ljenjem prerade željezne rude ostaje za sada neizvjesno. Ni analiza nalaza u Jazbinama, koji su pretežno keramički, ne mogu da pridonesu rješenju ovog problema. Uticaji koji se manifestuju na ke­ ramici upućuju na zaključak da naša grupa Slavena potiče od istočnih Slavena i to Sklavina a ne.Anta, što pokazuju oblici najstarije keramike. U daljoj etapi u 8. vijeku na keramici je vidan uticaj kulture Luka Raiko- vecka iz Ukrajine. Uticaj ove kulture zahvata češku, Rumuniju i Bugar­ sku. Uz to je na ove predjele i vidan uticaj ornamenata saltovo-majacke keramike. Za tipove kasnijih razvijenih oboda keramike u Jazbinama nala­ zimo takođe analogije u češkoj, Rumuniji, Bugarskoj i Ukrajini. Prema tome i naši nalazi potvrđuju činjenicu, već često i ranije podvučenu, da Slaveni u doba VI do IX vijeka imaju uglavnom jednoobraznu kulturu uz pojedine pojave lokalnih osobenosti. Među ove lokalne osobenosti spada i tip nastambi kod grupe Slavena sa Bistrika, a posebno nadzemne kružne zgrade i neki oblici radionica za preradu željezne rude. Tip međutim naselja je karakterističan i za ostale Južne Slavene a i nalazi keramike, predmeta domaće upotrebe i nakita nalaze svoje analogije i kod ostalih slavenskih grupa. Sudeći po primjerima u susednoj Rumuniji naseljavanje Jazbina i okol­ nih predjela nije se obavljalo u jednom borbenom naletu nego mirno u više mahova, kao u većini predjela udaljenih od graničnih oblasti Vizantije, gdje su se vodile borbe. Miroljubiv karakter naseljavanja pokazuju i rijetki nalazi oružja u Jazbinama. I tok društvenog razvoja odgovara onom kod ostalih slavenskih ple­ mena. Slaveni su donijeli sa sobom rodovsko uređenje koje se tek po nase- ljenju u VIII vijeku počinje raspadati i prerastati u teritorijalnu zajedni- ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 • 1—2 9 9 cu, seosku općinu, stupanj koji prethodi formiranju klasnog društva. Ovaj stupanj na kome se ne pojavljuju još klasne razlike lijepo se ogleda na jednoobraznom materijalu u nastambama Jazbina, zatim na postojanju tr­ govine zamjenom jer još nema nalaza novaca, i po zanatstvu, koje je još na stupnju domaće radinosti. U privrednom pogledu ovo u početku zem­ ljoradničku stočarsko naselje vremenom prerasta u naselje koje se bavi i preradom željezne rude, a proizvodi su još namijenjeni potrebama šire porodice. U zemunicama se tada pojavljaju i prvi ukrasni predmeti vjero- vatno dobijeni zamjenom za željezne predmete. To su uglavnom zaključci koji se mogu izvesti na osnovu analize iz Jazbina i Mušćia. Z u s a m m e n f a s s u n g DIE FUNDE DER FRÜHSLAVISCHEN SIEDLUNGEN IN BOSNIEN UND HERCEGOVINA Irma Čremošnik Die in Jugoslavien ersten Funde der frühslavischen Siedlungen in Mušici (Višegrad) und Jazbine (Bijeljina) aus dem VI. bis VII. Jahrh. und VII. bis IX. Jahrh. zeigen, dass die materielle Kultur dieser Siedlungen der ältesten slavischen Kultur in der Tschehoslovakei, Rumänien und Ukraine gleicht. Die Datierungen unserer Funde stimmen auch mit den Angaben der historischen Quellen überein. Während die ältere Siedlung in Musici eine kurzlebige Siedlung ist, ist die Sied­ lung in Jazbine ein über einen großen Zeitraum besiedelter Ort, der den süd- slavischen grossen Ansiedlungen (z. B. Popina in Bulgarien) entspricht. Die alteren keramischen Funde gehören dem fortschrittlichen Prager Typus und dem Kor- čak-Žitomir Typus an, für die jüngeren finden sich Analogien in der Tscheho­ slovakei, Rumänien und Ukraine. Nur die Typen der Grubenhäuser zeigen eine ganz lokale ovale Form, die vom VII. bis VIII. Jahrhunder t überall u m den Fluss Bistrik verbreitet ist. Diese Grubenhäuser sind älter als die analogen sogenannten »altbulgarischen« des VIII. bis IX. Jahrh. in Bulgarien und sind wahrscheinlich schon während der Wanderung dieser Gruppe von Slaven auf den Balkan unter dem Einfluss der Nomadenvölker entstanden. Ob man die lange Lebensdauer dieser Grubenhäuser in Jazbine und der Umgebung den sehr gepflegten Tradi­ tionen zusprechen soll, oder diese Formen auch durch die spätere Beschäftigung der Bewohner mit der Eisenproduktion bedingt sind, bleibt, bislang ungewiss. SLOVENSKI ZNANSTVENI INŠTITUT — Slowenisches wissenschaftliches Institut A-9020 Celovec/Klagenfurt, Bahnhofstrasse 38/11, tel. (4222) 85 243 je v svoji seriji »Disertacije in razprave — Dissertationen und Abhand­ lungen« doslej izdal naslednja dela: 1. Vida Obid: Die slowenische Literatur in Kärnten seit 1945. — 1979 2. Fran Zwitter: Die Kärntner Frage. — 1979 3. Avguštin Malle: Die slowenische Presse in Kärnten 1848—1900. — 1979 4. Mirko Messner: Prežihov Voranc und die Bauern. — 1980 5. Janko Pleterski: Elemente und Charakter der plebiszitären Entschei­ dung 1920 in Kärnten. — 1980 6. Rudolf Vovk: Popis koroških utrakvističnih šol do leta 1918 — Be­ standsaufnahme der Kärntner utraquistischen Schulen bis 1918. — 1980 100 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 Centar za povijesne znanosti Sveučilišta u Zagrebu Odjel za hrvatsku povijest, 41000 Zagreb, Krčka 1 omogoča članom slovenskih zgodovinskih društev nakup svojih izdaj po polovični ceni. Na razpolago so naslednje knjige: H. MATKOVIĆ, S. Pribičević i Samostalna demokratska stran­ ka do šestoj anuarske diktature R. LOVRENČIČ, Geneza politike »novog kursa« Lj. BOBAN, S. Pribičević u opoziciji M. GROSS, Povijest pravaške ideologije I. ČIZMIĆ, Jugoslavenski iseljenički pokret i stvaranje jugo­ slavenske države T. RAUKAR, Zadar u XV stoljeću J. LUČIĆ, Obrti i usluge u starom Dubrovniku do početka 14. stoljeća J. ADAMČEK, Agrarni odnosi u Hrvatskoj od sredine XV do kraja XVIII stoljeća S. ANTO'LJAK, Pacta ili concordia od 1102. godine Š. PERIČIĆ, Dalmacija uoči pada Mletačke Republike N. STANČIĆ, Hrvatska nacionalna ideologija preporodnog po­ kreta u Dalmaciji — Mihovil Pavlinović i njegov krug J. ŠIDAK, Studije iz hrvatske povijesti 19. stoljeća J. ŠIDAK, Studije iz hrvatske povijesti za revolucije 1848/49 B. KRIZMAN, Korespondencija Stjepana Radića, I i II B. STULLI, Prijedlozi i projekti željezničkih pruga u Hrvat­ skoj, I i II j . ADAMČEK i I. KAMPUŠ, Popisi i obračuni poreza u Hrvat­ skoj u XV i XVI stoljeću R. W. Seton-Watson i Jugoslaveni — korespondencija od 1906 do 1941, I i II Kroz povijest Gradišćanskih Hrvata D. PAVLIČEVIĆ, Narodni pokret 1883. u Hrvatskoj M. BRANDT, Srednjovjekovno doba povijesnog razvitka M. GROSS i drugi, Društveni razvoj u Hrvatskoj od 16. do po­ četka 20. stoljeća 350 ^ n Navedene cene že upoštevajo 50 % popust. Pri naročilu obvezno nave­ dite poleg svojega točnega naslova in naslova zaposlitve tudi to, v ka­ terem zgodovinskem društvu ste včlanjeni. Na naročilnici označite tudi ali želite knjigo plačati pc povzetju ali pa s splošno položnico po pre­ jemu knjig in računa. 70 din 70 din 70 din 70 din 70 din 100 din 150 din 600 din 200 din 180 din 200 din 70 din 200 din 150 din 150 din 150 din 200 din 30 din 225 din 650 din ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 • 1—2 . 101—119 101 J o ž e M l i n a r i c POSEST VETRINJSKEGA SAMOSTANA NA KRANJSKEM (OD LETA 1147 DO XVII. STOLETJA) Vetrinjska cistercijanska opatija, ustanovljena v letu 1142 od grofa Bernarda Spanheimskega in poseljena po menihih iz lotarinškega samo­ stana Villars (Villerium Metense), matice v letu 1234 ustanovljenega samo­ stana v Kostanjevici na Dolenjskem, je s svojimi posestmi na Koroškem, štajerskem in Kranjskem odigrala pomembno vlogo v gospodarskem živ­ ljenju, s svojim delovanjem na področju kulture, pri čemer pomislimo le na njenega opata Janeza (1312—1345), prvega koroškega in največjega zgodovinarja njegove dobe, pa je prispevala pomemben delež h kulturi in civilizaciji tedanje Evrope. Dejavnost cistercijanov je bila močno usmerjena tudi v gospodarstvo, saj je kmetovanje bilo ena izmed najvažnejših nalog reda, in tako je sprva ne preveč močno dotiran samostan postal s podaritvami zemlje in naku­ pom posesti kmalu zelo važen gospodarski činitelj ter konec 12. stoletja in v 13. stoletju najbogatejši samostan v celovški okolici. Osnovna dota­ cija je bila vsekakor na Koroškem: v Rožu, na Ljubelju, v okolici Satt- nitza, zahodno in severno od Vrbskega jezera, po zgornjem Koroškem in pri št. Vidu ob Glini. S pametno gospodarsko politiko so opatje zlasti v ob­ dobju med 1201 in 1246 arondirali svojo zemljo, od vsega začetka obstoja samostana pa skušali zanj pridobiti privilegije tako s cerkvene strani ka­ kor tudi od deželnih knezov.1 Zunaj dežele Koroške, v kateri je velik del zemlje vetrinjskega samostana ležal na slovenskih tleh, si je ustanova pri­ dobila posest tudi na štajerskem in Kranjskem.2 Tudi prva posest samostana na štajerskem, pridobljena v letih med 1143 in 1147, izhaja od njenega ustanovitelja grofa Bernarda in njegove žene Kunigunde. Tedaj pridobljeno zemljo na Dravskem polju je samostan v letu 1237 zamenjal s salzburško nadškofijo za desetine ter po vsej ver­ jetnosti po letu 1363 s ptujskimi gospodi, lastniki Pohorskega dvora, za zemljo pri Hočah.3 Samostan si je z načrtno gospodarsko politiko prido­ bival na štajerskem posest v mestu Mariboru, v njegovi okolici pa pred­ vsem vinograde na območju od Kamnice na zahodu do Malečnika na vzho­ du, ter je z darovi, nakupi in zamenjavami večal obseg svoje zemlje pri Hočah. Vetrinj je iz svoje posesti na desnem bregu Drave izoblikoval urad Hoče, kamor sta sodili urbarialni naselji Spodnje in Zgornje Hoče z gorsko- pravnimi zemljišči v neposredni bližini, na levem bregu Drave pa urad Maribor, ki je obsegal zemljo in stavbe v mestu in številna gorskopravna zemljišča severno od njega. Tako je v letu 1488 k mariborskemu uradu sodilo 24 služnostnih hiš in 10 sogornikov, k hočkemu pa 21 podložniških družin in 55 sogornikov. Samostan je to posest v približno enakem obsegu obdržal vse do svoje ukinitve v letu 1786: Središče vetrinjske posesti na štajerskem pa je bil t. i. vetrinjski dvor pri Ulrikovih vratih na vzhodni 1 W. Krallert, Beiträge zur Geschichte des Zisterzienserklosters Viktring. Carinthia 123, 1933, Str. 93—110 in 126, 1936, Str. 5—14; . л „ . . „ , , „ . M. Röscher, Geschichte der Cistercienserabtei Viktring in Kaernten m der Zeit von 1142—1534. Diss. Univ. Wien 1953 (tipkopis v koroškem deželnem arhivu v Celovcu (= KLa). 2 Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku V ( = Gradivo V), Ljubljana 1928, str. XXX. W Krallert, o. c , 123, 1933, str. 99 si. in 126, 1936, str . 1—12. 3 J. Zahn, Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark I, Graz 1875, št. 237, str. 244—245: Gradivo IV, št. 183, str. 109. A. Jaksch, Monumenta historica ducatus Cannthiae IV/1 ( = MDC), Klagenfurt 1906, št. 1530, str. 6—9; MDC IV/1, št. 2141, str. 243; Prim. H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. München 1962, str. 22. 102 J- MLINARIC: POSEST VETRINJSKEGA SAMOSTANA strani mesta Maribora, ki si ga je samostan pridobil že okoli leta 1220 ter ga kot gospodarsko in upravno središče imel prav tako vse do leta 1786.4 Gospodarsko prosperiteto so Vetrinju zagotavljali številni privilegiji v zvezi z njegovo posestjo na štajerskem in najvažnejši med njimi je bil vsekakor prostost mitnine za pridelke in blago za lastne potrebe, ki so jih menihi prevažali iz štajerske na Koroško. Tako samostan ni plačeval mitnine na Bistrici pri Viltušu (pridobljeno pred 1210), na Muti (1270), pri Mariboru (1277), Dravogradu (1278), Velikovcu (1290), Slovenski Bistrici (1438) in v Vuzenici (1439).5 Na Kranjskem si je vetrinjski samostan pridobil posest v bližini Kra­ nja, predvsem na območju ob Kokri, ter v Tuhinjski dolini: na prvem kra­ ju že na začetku svojega obstoja (v letu 1147), na drugem pa v času istr­ skega mejnega grofa Henrika IV. (1204—1228). Pretežni del samostanske zemlje je potekal od gospodov Andeških, katerim je teritorialno podlago za njihovo moč na Kranjskem in v Istri položil grof Bertold II. z dediščino, ki jo je po svojem očetu mejnem grofu Poponu (umrl okoli 1100) prejela njegova žena Zofija. Glavni postojanki Andeških, katerih eden — Bertold, je od 1218 do 1251 sedel na oglejski škofijski stolici, sta pri nas bila Slo­ venj Gradec in Kamnik, čigar prebivalci se v letu 1229 imenujejo »cives«. Andeški so v želji, da pospešijo razvoj svojih meščanskih naselbin in v njih razvoj obrti in trgovine, skušali speljati promet iz Koroške in štajerske skozi Kranjsko v Istro in njena primorska mesta. S tega vidika je tudi razumljiva podelitev posesti vetrinjskemu samostanu v Tuhinjski dolini in ustanovitev špitala, ki naj bi služil obstoječim potrebam prometa ob poti iz Savinjske doline na Gorenjsko in ki naj bi ga obenem zadržal na motniško-tuhinjski črti in ga odvračal od stare rimske poti, ki je vodila preko Trojan in črnega grabna.6 Prometna pot skozi Tuhinjsko dolino bi seveda na Kranjskem v prvi vrsti koristila Kamniku. Samostan je svojo posest tako pri Preddvoru kakor tudi pri špitaliču, ki je v svoji osnovi bila dotacija Andeških, sčasoma večal z nakupi in da­ rovi, stremel po arondaciji zemlje ter si želel otresti se od obeh dvorov oddaljene zemlje. Obe gospodarski enoti sta sprva bili, t. i. grangiji, kar so v gospodarstvu kot novost vpeljali cistercijanci: dvora z zemljo, ki so jo menihi obdelovali sami in s svojimi hlapci. Središče je bil gospodarski dvor s stanovanjem bratov laikov, ki so zemljo obdelovali pod vodstvom upra­ vitelja gospodarstva (grangarius), ki je gospodaril po navodilih samostan­ skega celerarija. Grangije sprva sicer niso smele od matičnega samostana biti oddaljene več kakor dan hoda, kasneje pa se tega pravila niso več držali in tako je Vetrinj mogel imeti obe grangiji na Kranjskem.7 Preddvor se ob svoji prvi omembi imenuje dvor (čurtis), prvič pa se navaja kot gran­ gia leta 1156, medtem ko se pri špitaliču sprva omenja hospic z določeno dotacijo zemlje, šele v letu 1252 pa se navaja tod samostanska grangia. Po pravkar navedenem letu se obe gospodarski enoti omenjata kot dvor (hof), s 15. stoletjem pa kot urad (ambt, officium). Za grangije vemo, da so razpadle na podložniške kmetije, in to se je seveda zgodilo tudi v pri­ meru Preddvora in špitaliča, ki je pozneje imel izredno malo dominikalne zemlje.8 špitaliču pa je bila namenjena še posebna naloga, namreč skrb za popotnike in popravilo mostov in poti, za kar so bili delno uporabljeni dohodki tega dvora. Kasneje so obe gospodarski enoti proti letnemu plačilu ..,• 4.Ur£arji 1488 (sign. 3/16), 1497 (sign. 3/24), 1502 (sign. 3/23) in 1524 (sign. 8/1) v Kla. Tipkopis: J. Mlmanč, Posest vetnnjske opatije na štajerskem (ok. 1145—1786). „ »Z ^ r a d i Y ? „ V ' , š t i 5 8 i s t r . - 4 . M D C , y „ ^ š t - 5 1 ' 4 t r ? . ? T 3 0 - J-Mlinaric, Gradivo za zgodovino Maribora II, Maribor 1976, št. 40; kopna listine 1286, maj 28., Phberk v KLa; Gradivo 11/71: prepis listine v ve­ trinjski kopialni knjigi I (1542), št. 465 (= Vkk) v KLa. » Gradivo V, str. XLI—XLIII. ' L. J. Lekai, Geschichte und Wirken der Weissen Mönche. Köln 1958, str. 232 si 8 Glej/ str. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 - 1981 • 1-2 103 upravljali laiki: v letih 1428—1437 loški meščan Oto9, v drugi polovici 16. stoletja pa bogati meščan iz Kranja Gašper Neff.10 Velike samostanske za­ dolžitve, zlasti zaradi posojil deželnemu knezu od srede 16. stoletja naprej, so imele za posledico, da je samostan dajal obe enoti v zakup, se pogosteje pa v zastavo. Splošen gospodarski upad samostana na začetku 17. stoletja je le-tega tudi prisilil, da je obe posesti odprodal.11 ' Vetrinjski samostan je bil s svojo kranjsko posestjo povezan s potjo, ki je vodila preko Drave pri Humberku in čez Ljubelj. Zato ni nič čudnega, da si je samostan pridobil tako most pri Humberku kakor tudi postojanko nà Ljubelju, kar pa je seveda bilo tudi v interesu posvetne gosposke kakor tudi oglejskega patriarha kot gospoda na Kranjskem, saj je na ta način bilo poskrbljeno za vzdrževanje poti in za oskrbo potnikov. Prvi podatek o tem, da si je Vetrinj pridobil posest na Ljubelju, je iz leta 1207. Iz listine je razvidno, da je cerkev sv. Lenarta z vsem pripadajočim samostanu po­ delil istrski mejni grof Henrik, ki je to posest moral vzeti v zaščito pred Hurhberškimi.12 1239. leta je to daritev potrdil Henrikov brat patriarh Ber- told (1218—1251)13, ki je samostanu podelil tudi patronatsko pravico nad cerkvijo, vendar s pogojem, da se v njej bere vsaj enkrat tedensko maša. Določil pa je tudi še druge dolžnosti: eden samostanskih bratov je dolžan pogosto prebivati pri tej cerkvi in nuditi vsak čas »potujočim revežem in tujcem« ogenj, slamo in gorko sobo ter iz samostanskih dohodkov poprav­ ljati pota in mostove na gori Ljubelju. Samostanu je tudi dovolil, da si na Ljubelju napravi novine, da bo mogel vzdrževati drobnico.14 Most čez Dravo pod građom Humberkom je samostanu v letih* med 1220 in 1224 podelil Svi- ker Humberški z željo, »naj imajo prehod čezenj vsi, tako bogati kakor revni, tujci kakor domačini, ne da bi se za to od koga karkoli terjalo«.15 Za popravilo mostu pa je Sviker izročil samostanu posest na Koroškem.16 Most je samostan imel vse do sredine 16. stoletja, ko ga je skupaj š po­ sestmi za njegovo vzdrževanje izgubil, že v letu 1527 je koroški deželni gla­ var Vid Weltzer zagrozil opatu Polidorju, da bo samostanu odvzel most s pripadajočo posestjo, ker ni hotel postaviti novega, potem ko je prejš- nega odnesla voda, in ker je delal ljudem pri prehodu težave.17 P r e d d v o r Prva posestna pridobitev vetrinjskega samostana na Kranjskem da­ tira v leto 1147, ko je vetrinjski menih Engelbert na prigovarjanje opata Eberharda samostanu podelil posest pri Preddvoru, s čimer je položil te­ melj bodočemu dvoru (exordium fundationis curtis, que dicitur Niwen- houen).18 V tem času je tik Preddvora (iuxta eundem locum Niwenhouen) stala že živinorejska pristava (curtis stabularla), na ravnici z obsegom treh > L. J. Lekai, o. c , str. 32. , . . . . 1428: »Ott von Lanczach, ambtmann zu den Heffein« in »Ott von Lantschach, burger zu LaacK« (P. Blaznik, Srednjeveški urbarji za Slovenijo, IV. zvezek, Ljubljana 1963, str. 239 m 255). 1437: »Otti ambtman zw Hòflein« (Vkk, št. 200, fol. 127» v KLa). io Glej str » Samostan Kostanjevica je v letu 1566 dal 2.200 goldinarjev posojila (J. Mlinaric Topografija po- sesti kostanjeviške opatije 1234—1786. Maribor 1972, str. 25), kartuzija Pleterje pa leta 1566 1000 goldinar- jev (orig. pap. listina 1568, Pleterje v Arhivu SRS v Ljubljani). .. . . . . „ u Prvič se Ljubelj omenja 1169 (M. Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije, Ljubljana 1975, str. 327 (= Topografija). Stična je imela do 1. 1399 župnijo v Tržiču pod Ljubeljem, to jo je zame­ njala za dobrniško faro, v letu 1268 pa je prejela »ad introitum montis Lubel« desetino (M. J. Grebene, Gospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 1135. Stična 1973, str. 35, 206). is Gradivo V, št. 719. . • • . . ,-A .™~* 14 ». . . frequenter debeat ecclesiam demorari in exhibitione ignis, stramims et stupe caliaae trans- euntibus pauperibus et peregrinis omni tempore hospicii beneficium impen suras . ..-« 15 ». . . ut omnibus tam pauepribus quam divitibus tam alie nis quam indigents liber pateat trans- situs nee aliquid ab aliquo propter hoc exigatur«. . . . . . " Gradivo V, št. 330, str. 173-174 in MDC IV/1, St. 1809, str. 109-110. To daritev je potrdil koroški vojvoda Bernard med 1220—1224 (MDC IV/1, št. 1810, str. 110—111). 17 M. Roscher, o. c , str. 237. ,_ •_ j u _ _^ _.„ v—;„ '« Gradivo IV, št. 235, str. 131 in Fr. Schumi, Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Kram. I. Laibach 1882/3 ( = UBKr), št. 113, str. 108. 104 J- MLINARIC: POSEST VETRINJSKEGA SAMOSTANA polj, kar je samostanu skupaj s šestimi kmetijami izročil vitez Majnhard Schabab iz Kokre, ministerial Bertolda Andeškega, za kar je od samostana prejel posest na Koroškem, a se ji je kasneje odpovedal.19 Medtem ko je samostan pristavo že prejel, pa si je dvor za prebivanje bratov menihov moral šele pozidati, in to v Preddvoru poleg češnjevega gaja. Isti Majnhard je Vetrinju podelil v Preddvoru še štiri kmetije, tako da torej od njega iz­ haja večji del posesti pri Preddvoru. To posest je v letih med 1147 in 1154 na prošnjo Majnharda samostanu potrdil Bertold Andeški ter ji določil meje: od sedmih studencev tik Kokre (a septem fontibus iuxta Chocher) do Brega (usque Rain), od potoka Suhe (a quodam rivulo, qui Zucha di- citur) do Brega ter odtod do vrha Zaplate nad Preddvorom (usque in ver- ticem montis, qui Zaplat appellatur) .20 Gre torej za razmeroma majhno, vendar strjeno območje na desnem bregu Kokre. To svojo daritev je Majn­ hard iz Kokre dal v letu 1154 ponovno potrditi po Bertoldu in Ortwunu iz Sore.21 V istem letu se je posest pri Preddvoru (ampliata est curtis Niwen- houen) povečala za sedem kmetij in tri polja, kar si je Vetrinj pridobil od Ortenburžana Majnharda II., ki je zemljo deloma podaril deloma pa prodal za deset mark, s čimer je izpričan prvi nakup posesti pri Preddvoru.22 Reči smemo, da si je Vetrinj vso posest na ožjem območju Preddvora pri­ dobil do leta 1154. V pravkar navedenem letu si je samostan od Orten­ buržana Majnharda II. pridobil tri kmetije na Bregu (aput Rain), južno od Preddvora, ter si je tod v letu 1207 povečal posest za šest hub: tri je kupil od andeškega ministeriala Gerloha iz Kamnika in enako število od viteza Wilvinga, podložnika Gebharda iz Kokre.23 Od srede 12. do srede 13. stoletja je pridobitev zemlje usmerjena na območje severno in severozahodno od Preddvora. Leta 1156 je grofica He- dvika, mati Bertolda Bogenskega, samostanu darovala devet kmetij z vsem pripadajočim na ozemlju med potokom Kamnjekom (a quodam rivulo, qui Stainbach dicitur) ter Sv. Lovrencem na Planini (usque ad sanctum Lau- rentium super Montem) ter od Bašeljske Bele (de quodam rivulo, qui sub Uasche defluit) in do gorskih vrhov (usque in cacumen et summitatem montis). K temu je še posebej pridjala hrib v kraju Bašlju, ki bi bil pri­ meren za pozidavo gradu in na katerem je le-ta nekoč že stal (collem castro aptum, in quo et quondam fuit castellum in loco, qui Uasche nun- cupatur).24 V istem letu je samostan z Alber onom z Gutenberga pri Tržiču zamenjal pet kmetij pri Vipavi (aput Wippach), ki mu jih je podelila malo pred tem grofica Hedvika Bogenska, za vas Mače skupaj s tamkajšnjo pla­ nino (Chacenberg, alpem paschualem).25 Na začetku naslednjega stoletja, v letih med 1205 in 1208, je Matilda, mati andeških ministerialov Teodorika z Gutenberga in Henrika, prodala Vetrinju svojo posest na Babnem vrtu (predium in Babenwort) .26 V letih med 1202 in 1211 si je Vetrinj pridobil od mejnega grofa Henrika kmetijo pri Tupaličah (apud Tupalich), če­ vljarja Janeza in njegove otroke ter osem nesvobodnikov iz istega sorod­ stva, s čimer se je samostanska posest razširila na območje vzhodno od Kokre.27 Posest je bila last klerika Humberta, ki je pozneje od opata za­ hteval izplačilo treh mark, mu jo sicer izročil, vendar si je na njej obdržal hasnovalno pravico do svoje smrti. Pred letom 1221 je Vetrinju podelil N. iz Goric dve kmetiji, zaradi katerih je nastal spor med samostanom in do- 19 Gradivo IV, št. 246, str. 138, UBKr, št. 113, str. 110. M Gradivo IV, št. 247, str. 138—139 in UBKr I, št. 113, str. 110. 21 Gradivo IV, št. 335, str. 176 in UBKr I, št. 113, str. 110. 22 Gradivo IV, št. 336, str. 176 in UBKr I, št. 113, str. 110—111. 23 Gradivo IV, št. 324, str. 171 in UBKr II, št. 113, str. 111. ,„,, . Gradivo IV, št. 338, str. 177. Fr. Kos datira listino med 1154 in 1156, iz prepisa listine (v Vkk št 392) je razvidno, da je listina bila izdana v letu 1156. a Gradivo IV, št. 336, str. 187—188 in IV, št. 339, str. 178. 26 Gradivo V, št. 96, str. 60. 27 Gradivo št. 276, str. 148—149 in MDC IV/1, št. 1740, str. 86—87 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 - 1—2 105 brotnikovim vnukom Valter jem, vendar je bil odločen v korist menihov.28 Pred letom 1254 je samostan povečal svojo posest v Povijah (bona in Poula), vendar mu je skoraj ušla h rok, saj jo je v letu 1254 imel Konrad Gallo, ki je tedaj obljubil, da jo bo pridobil nazaj, saj jo je bil izročil v za­ stavo.29 Tudi v letu 1256 pridobljena posest na Možjanci (in monte Mo- siansperg) je trajno ostala v rokah samostana. Samostanu sta jo izročila Henrik Halleški in njegova žena pod pogojem, da ju samostane! sprejmejo v bratovščinsko zvezo in poskrbijo za njun pokop. Na posesti sta si tudi obdržala dosmrtno pravico hasnovanja z izjemo činža 1500 hlebov sira30, ki so bili tudi še kasneje značilna dajatev za tamkajšnje podložnike. Na za­ četku 14. stoletja si je samostan pridobil še nekaj posesti na območju samega Preddvora: 1318. leta je Ditmar stari Greifenfelser iz Podkrnosa na Koroškem podelil tri kmetije, mlin in travnik v kraju »Gleynach« (bey Newenburch)31, vendar je konec 15. stoletja ta zemlja bila pusta in tudi kasneje ni bila več poseljena.32 Za samostan je bila ugodna prodaja kmetije pri Preddvoru (cze Niuwenhouen) v letu 1308. Tedaj je Rudolf Humberški, župnik v kraju Trebinje (Treffen) na Koroškem od samostana kupil na­ vedeno kmetijo, vendar je določil, da po. njegovi smrti pripade le-ta zopet samostanu.33 V drugi polovici 13. stoletja se je samostan znebil najbolj od­ daljene posesti oziroma take, ki je po svojem obsegu bila majhna. 1270. leta je zato opat Egidij zamenjal z Engelbertom iz Zaloga pri Novem mestu in s Friderikom, sinom Hermana iz Tulza na Koroškem, svojih deset kmetij okoli Kranja (in Carniola) : in to 4 kmetije pri Voklem (in villa Hulwen), 2 kmetiji na Visokem (in Weizzeche) ter po eno hubo v Lužah (in Lovsach), pri Tupaličah (in Topelich), pri Dupljah (in Derplach) ter na Pristavi pri Tržiču (in Malscip) .34 Samostan je že v prvem obdobju svojega obstoja prejemal tudi za svojo posest na Kranjskem številne privilegije tako od papeža kakor tudi od gospodov Kranjske oziroma deželnih knezov, kar mu je zagotavljalo nje­ govo nemoteno prosperiteto. Za Vetrinj je tudi bilo pomembno, da je že v letu 1154 prejel od patriarha Bertolda pravico do desetine na dvoru (uni- versam decimam grangie eorum) in od vseh kmetij na ozemlju patriarhata ali ki bi si jih na tem ozemlju v bodoče še pridobili.35 Papež Inocenc III. (1198—1216) je v listini iz leta 1202, s katero je samostan in njegove po­ sesti vzel v svojo zaščito, še posebej potrdil vse tisto, »kar mu je dal pa­ triarh Peregrin na Preddvoru« (in Niwinhouen), pri čemer sta mišljeni cerkvi v Preddvoru in v Tupaličah.36 Isti papež je v istem letu samostan vzel ponovno v »varstvo sv. Petra«, pri čemer sta posebej navedeni samo­ stanska posest na štajerskem ter grangija v Preddvoru (grangia in Ni- wenhouen). Iz te listine naj navedemo na kratko le nekaj določil. Papež prepoveduje jemati sleherno desetino od posestev, ki jih menihi obdelujejo s svojimi rokami ter na svoje stroške, pri čemer našteva obdelano in ne­ obdelano zemljo, vrtove, sadovnjake, ribnike in krmo. Prepoveduje tudi brez dovoljenja kapitlja ali vsaj njegove večine prodajati samostansko posest ter podelitev le-te v fevd. Ker samostanu želi miru, prepoveduje, da bi kdo znotraj njegovih ograjenih prostorov (infra clausura locorum) ali na pristavah (seu grangiarum) ropal in kradel, požigal in prelival kri, brez " Gradivo V, št. 348, str. 180—181. »> MDC I V I , št. 2557, str. 451. » UBKr II, št. 230, str. 183—185. 31 Orig. perg. 1.1318, avgust 20. v KLa (MDC VIII, št. 435, str. 130). » Urbarja 1488 in 1524. « Orig. perg. 1.1308, sept. 1. v KLA (MDC VII, št. 488, str. 184). » Orig. perg. 1. 1270, avgust 7. v KLa (MDC V, št. 36, 19—20); 1273, sept. 5. (MDC V, št. 134, str. 91—92): število hub na Koroškem 10, na Kranjskem 9 (1 na Visokem). Listino iz 1273 je H. Wiessner (MDC V, št. 43, str. 23—24) pomotoma še enkrat objavil na osnovi Vvk, št. 138, a pod datumom 3. sept. 1270. " Gradivo IV, št. 323, str. 170—171. 106 J- MLINARIC: POSEST VETRINJSKEGA SAMOSTANA vzroka ljudi prijemal, jih ubijal ali jim delal silo.37 V letu 1252. je Ulrik Spanheimski, kasnejši vojvoda koroški, kot gospod na Kranjskem ižvzel vsa vetrinjska posestva na Kranjskem izpod svoje sodne oblasti, pridržal si je le pravico krvnega sodstva. Ta privilegij se v listini navaja izrecno tudi za gfangiji v Preddvoru in špitaliču (grangie... in Niwenhouen videlicet et in Pochsruke in Karniola).30 Vetrinju je podoben privilegij, vendar za vsa nje­ gova posestva, podelil v letu 1341 vojvoda Albreht39, ki ga je nato v letu 1360. potrdil vojvoda Rudolf IV.40 Z listino iz leta 1444 pa je kralj Fride­ rik IV. samostanu potrdil vse njegove pravice, ki so mu jih podelili kraljevi predniki ter je kršilcem zagrozil s kaznijo 50 mark globe.41 ' . •. Da se je Preddvor že v 12. stoletju razvil v pomembno središče na ob­ močju severovzhodno od Kranja, kaže vrsta ljudi, poimenovanih po tem kraju, kakor tudi po bližnjem Bregu, in ki sodelujejo kot priče pri raznih pravnih dejanjih, že v listini iz leta 1147 nastopa med pričami klerik Ulrik (UvolricUiS clericus de Niwenhouen), v letu 1217 Martin (Martinus de Nu- wenhouén), 1238 Rajnnard s sinom Vigandom z Vurberka (Reinhardus de Neunhouen), v letu 1248 pa Hilprand (Hilprandus de Neynnenhoven). Leta 1217 se omenjata tudi Bernard z Brega pri Preddvoru (Berenhardus de Rain) in Ditmar (Ditmarus de Rain).42 Območje Preddvora in njegovih posesti je bilo v cerkvenem pogledu spočetka na ozemlju prafare v Kranju (župnik omenjen prvič 1251), iz katere se je proti koncu srednjega veka izločila župnija s sedežem v Pred­ dvoru, ki je svoj obseg povečala zlasti v 16. stoletju, ko so si preddvorski vikarji prisvojili večino ozemlja kranjske prafare, ki ji je ob koncu ome­ njenega stoletja ostala le še neposredna okolica mesta.43 Cerkev v Pred­ dvoru (ecclesiam quandam aput Niwenhouen) je s tremi njenimi kmeti­ jami, s kmetom Kasnetom (Chasnüt) in njegovimi otroki in z drugim, cer­ kvi pripadajočim, skupaj s Preddvoru pripadajočo cerkvijo v Tupaličah (ecclesiam aput Tupalich ad predictam ecclesiam pertinentem) z deseti­ nami in drugim v letu 1154 Vetrinju podelil oglejski patriarh Peregrin.44 Ta podelitev je kasneje nujno morala voditi do sporov med Vetrinjem in kranjskim župnikom oziroma med njim in duhovniki v Preddvoru ali ka­ sneje s tamkajšnjimi vikarji. Tako se je zaradi preddvorske cerkve, ki se v letu 1217 prvič imenuje Petrova (altare sancti Petri in grangia / eorum que N/uwenhouen nuncupatur)4 5 razvnel spor že pred letom 1226. Tedaj je vetrinjski opat določil za svojega prokuratorja v pravdi, ki je bila zaradi cerkve (super capella de Newenhoff) in njenih desetin pred oglejskim pa­ triarhom, svojega samostanskega celerarija Henrika.46 Pred patriarhom Bertoldom sta se 1226. leta glede cerkve in desetin sporazumela kranjski župnik magister Peter in zastopnik opata takole. Samostan mora župniku pustiti desetine, zato pa sme imeti preddvorsko cerkev, če bi pa pri cerkvi bil nastavljen svetni duhovnik, tedaj mora le-ta obljubiti Petru in njego­ vim naslednikom, da si ne bo prisvajal njegove jurisdikcije: 'cerkvena opravila da bo smel opravljati le za samostanske ljudi (homines claustri), za druge pa jih bo smel le s pristankom župnika. Glede dohodkov pa sta se obe strani sporazumeli tako, da si dohodke ob proščenjih delita obe 16 Gradivo V, št. 17, str. 12—13 in MDC IV/1, št. 1527, str. 4. « Gradivo V, št. 20, str. 13—15 in MDC IV/1, št. 1530, str. 6—9. " MDC IV/1, št. 2506, str. 414. . " . P 4 1 ' oktober 24., Dunaj (Vkk, št. 210, fol. 140»—141» kot insert v listini 1360, marec 12. St Vid ob Glini). 4 0 Glej opombo 39. 4 1 1444, december 26, š t . Vid ob Glini (Vkk, št. 210e, fol. 142'-143r v KLa) T C D T £ r a * d i v , ° „ I V ' Š 4 ? Ž 5 * s t r ' 1 3 1 ; M D C I V / 1 . št. 1740; str. 87. Gradivo V, št. 694, str. 332; J. Zahn, CDAF 1, rRA 31, št. 152, str. 148. 4 3 J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. ! 4 4 Gradivo IV, št. 323, str. 170—171; UBKr I, št. 111, str. II .53. . . . . . 107—108. 4 5 MDC IV/1, št. 1740, str. 86-87; Gradivo V, št. 276, str. 149. 46 Gradivo V, št. 449, str. 224 in MDC IV/1, št. 1905, str. 156. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 - 1—2 107 v enaki meri, medtem ko pripade tretjina dohodkov od pogrebov in volil župniku v Kranju, ostalo pa samostanu.47 Za drugo polovico 15. stoletja je tudi izpričan spor, ki ga je z Vetrinjem imela zaradi pravic in dohodkov ob proščenju družina Schrott, lastnica gradu Turen pod Novim gradom. Spor, ki je bil med opatom Gerhardom in Friderikom Schrottom, je bil zglajen v korist Vetrinja pred letom 1464.48 ' Kakor drugi samostani, tako je imel tudi vetrinjski v srednjem veku vrsto sporov s sosednjimi zemljiškimi gosposkami: npr. z lastniki Novega gradu in Turna pri Preddvoru in velesovskim samostanom, ter dolg in žol- čen spor s šenčursko sosesko. V letu 1302 je vojvoda Viljem ukazal svojemu glavarju na Kranjskem Ivanu iz Mirne, da ščiti vetrinjske podložnike pred samovoljo gradiščana na Novem gradu, ki od njih zahteva dajatev za opravljanje odvetništva, ki mu ne gre, in ki gre le vsakokratnemu glavarju v deželi.49 V letu 1485 pa izjavlja oskrbnik na Podkrnosu (Gurnitz) na Ko­ roškem Krištof v sporu med opatom Janezom in Friderikom iz Kamnika, oskrbnikom na Novem gradu, zaradi gozda in paše ter drugih koristi v do­ lini za gradom in v smeri proti Sv. Jakobu (severno od Potoč), da so te pravice, ko je bil še oskrbnik Novega gradu, šle le samostanskim podlož­ nikom.50 Pred letom 1360 je Vetrinj bil v pravdi tudi z nunami iz Veleso- vega, kar je razvidno iz listine iz leta 1360, v kateri vojvoda Rudolf IV. nunam ukazuje, da se drže razsodbe, ki jo je izrekel Rudolf Liechtenstein iz Muraua.51 Predmet spora sicer ni naveden, bil pa je brez dvoma gospo­ darske narave. Na začetku 15. stoletja se je pričela dolga pravda med samostanom in šenčursko sosesko, ki so ji pripadali podložnik! Velesovega in Bistre, zaradi meja, paše in sekanja gozda ob mejah vseh treh samostanov, šenčurska soseska je namreč dokazovala svoje stare pravice do pašnikov in gozdov v okolici Povelj, Vetrinj pa je svojo pravico dokazoval zlasti z: listino Ber- tolda Meranskega iz leta 1154.52 1402. leta je deželni upravitelj na Kranj­ skem Jakob Mawshaymer razsodil spor v korist Vetrinja, ki je predložil poleg že omenjenega pisma še dve pismi vojvode Viljema, medtem ko je občina imela le pismo vojvode Ernesta, s katerim je skušala dokazovati svoje pravice. Ob ogledu terena pri Povijah, ki so se ga poleg deželnega upravitelja in opata udeležili poleg drugih imenitnikov tudi župnik Mar­ tin iz Kranja in oskrbniki, niso se ga pa udeležili šenčurčani, se je ugo­ tovilo, da leži gozd, o katerem govori šenčurska soseska, v okviru meja, ki jih je samostanu v letu 1156 določil že omenjeni Bertold.53 S tem pa spor še ni bil odstranjen, saj je prišlo v letu 1437 do nove tožbe in razprave, ki sta jo na ukaz vojvode Friderika spočetka vodila kranjski deželni upra­ vitelj Oton Radovljiški in vicedom Martin črnomaljski, nato pa njuni trije namestniki. Ob tej priložnosti sta bili prečitani pismi vojvode Viljema z ukazom na deželnega glavarja in upravitelja, da se šenčursko občino pusti pri starih pravicah glede njene gmajne, in pismo vojvode Leopolda na deželnega upravitelja Majnharta, ki je določalo, da ima navedena so­ seska pravico voziti preko mostu pri Predosljah do Bele in čadovelj ter v tamkajšnje gozdove, kjer sme sekati les in pasti živino, kot je to že od nekdaj njena pravica. Listina določa nato kraje, kjer šenčurski občini gredo zgornje pravice; določa pa tudi, naj soseska pusti samostanske podložnike pri njihovih pravicah znotraj samostanskih meja in naj jim ne dela škode « Gradivo V, št. 450, str. 224—225; MDC IV/1, št. 1906, str. 156. « »wegen des khirchtags sannd Peter zum Hofflein bey der Konker in Carmburger pfarr« (Vkk, st. 382, fol. 258 v KLa). « Listina 1302, junij 10. (Vkk, št. 380, fol. 256 v KLa). » 1485 (Vkk, št. 421. fol. 282'-264»). « 1360, marec 10., St. Vid ob Glini (Vkk, št. 396, fol. 267»). « Gradivo IV, št. 338, str. 177. » 1402, julij 29. (Vkk, št. 392, fol. 263*-264v). 108 J- MLINARIC: POSEST VETRINJSKEGA SAMOSTANA na njihovih poljih in travnikih. Za prestopnike je bila določena tudi globa 64 funtov, katerih polovica gre deželnemu glavarju, druga polovica pa go- spoščini, ki bi bila prizadeta.54 Samostan je v prvi polovici 15. stoletja imel še en spor z že omenjenim Friderikom Schrottom, gospodom Turna, namreč zaradi ribolovnih in dru­ gih pravic v Kokri. 1426. leta je deželni glavar Ulrik po ukazu vojvode Friderika obravnaval spor, ki ga je na osnovi tehtne j ših dokazov in listin Vetrinja odločil v njegovo korist.55 čez deset let se je spor ponovno razvnel, tokrat prav tako zaradi ribolova v Kokri, in to zaradi ribolovnih pravic od vasi Brega do sedmih studencev (sibenprunn). Z listino z dne 26. avgu­ sta 1436 se je Friderik tej svoji domnevni pravici odpovedal.56 Listina ce­ sarja Friderika III. iz leta 1467 na deželnega glavarja žigo Sebriacha, s ka­ tero mu ukazuje, da poskrbi, da nihče samostanskim ljudem na Kranjskem ne bo delal sile in prizadeval škode, vsekakor kaže na pritožbo samostana zoper tuje posege v njegove pravice in v pravice njegovih podložnikov.57 Prve podatke o dominikalijah Preddvora imamo iz 17. stoletja, vpogled v urbarialno zemljo in dajatve podložnikov, v desetino in v nekatere druge podatke pa nam nudijo urbarji iz 1488, 1497, 1515 in 1524. Dvor je obsegal dve stavbi s pristavo (gospodarska poslopja) in z grajskim pomirjem v obsegu četrt milje. Orna zemlja je vsa bila tik dvora in jo je bilo moč »ob- seči s pogledom iz graščine«; pašniki za okoli sto glav živine pa so bili na planini Zaplata nad Preddvorom (Vsäpläte). Lesa je bilo dovolj le za kur­ javo, skodle je npr. bilo treba kupovati. Preddvoru so šle ribolovne pravice v potoku Belici, ki je bil bogat na postrvih, v dolžini pol milje, v potoku »in Edlen« pa v dolžini dveh milj. Ker je dvor imel le pravico do nižjega sodstva, je bilo tiste, ki so zagrešili prestopek težjega značaja (malefiz- person) treba izročiti deželskemu sodišču v Kranju na kraju imenovanem »Napolänemb polly«.58 STANJE URBARIALNE POSESTI V LETU 1488 Preddvor (Höffling) Breg (am Rain) Hrib (Görtschach) Nova vas (Newndorff ) Mače (Katzndorff) Bašelj (Baschel) »Lasko« Število podlož­ nikov 12 8 5 7 6 10 2 Babni vrt (Wabenwurdt) 6 »in Kasten« Povije (am Pawl) 1 6 Možjanca (amMoysusperg) 6 »Gleinach« 69 število gosp. enot 12 8 5 8 6 10 2 6 1 6 6 1 71 Hube 11 8 5 7 6 10 2 6 1 6 6 68 Puste hübe 1 1 Homci 1 1 2 Mlini 1 1 3 5 Za Preddvor so značilna urbarialna naselja z razmeroma majhnim šte­ vilom podložnikov, pri čemer tvorita izjemi le naselji Preddvor in Bašelj. Podložnik! hasnujejo z izjemo treh cele kmetije, le en podložnik hasnuje manjšo gospodarsko enoto, domec, dva pa vsak še po pusto kmetijo ali 54 1437, junij 22. (Vkk, št. 200, fol. 127»—129'). Prim. J. Zontar, o. c str 25 55 1426, december 1., Ljubljana (Vkk, št. 210 d, fol. 141v—1420 56 1436, avgust 26. (Vkk, št. 210 b, fol. 142r). « 1467, september 2. (Vkk, št. 419, fol. 281»—282r). s» Fond Vetrinj, fase. XXIF613, fol. 16 v KLa. Samo s fascikli navedeni dokumenti se nanašajo na fond Vetrinj. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 109 domec. Mlini ne predstavljajo samostojnih gospodarskih enot, temveč so­ dijo h kmetijam, stali pa so: 3 ob Belici (Bašelj) in po eden ob Bistrici (Hrib) ter Kokri (Breg). Za Možjanco so značilne dajatve v siru (ches dinst), ki nam jih izpričuje že listina iz leta 1256 in ki so značilne za vi­ šinske kmetije (sirnice). Vsi podložniki z izjemo tistih na Možjanci dajejo svoj činž v denarju, in to v skupni vrednosti 32 goldinarjev in 9 šilingov na leto. Podložniki so bili zavezani tudi desetini, tako v obliki denarja kot v naturalijah, značilno za dvor pa je, da se je od njega dajalo po 14 gol­ dinarjev na leto, vendar nam urbarji ne navajajo, komu je ta znesek šel.59 Dvor je prejemal letno po 24 goldinarjev od vikarja v Kovorju (vicarlus perpetuus in Zewr) ter še po dva funta popra. Zanimiva dajatev Pred­ dvoru, ko je vendar kovorska župnija sv. Janeza Krstnika bila že leta 1333 inkorporirana kostanj e viškemu samostanu!60 Podložniki so za oskrbnika dajali letno po 20 mer ovsa, 20 piščet in 120 jajc ter 12 ovac z jagnjeti, kar se je dajalo ob Jurjevem (24. aprila).61 Pravico odvetništva je imel deželni knez, saj so dajatve s tega naslova šle deželnemu glavarju na Kranjskem, in to 40 šilingov in enako število piščet ter enako število mer ovsa. Tej dajatvi so bili zavezani vsi podložniki z izjemo tistih na Možjanci, znašala pa je na podložnika po šiling, pišče in mero ovsa.62 Od druge polovice 15. stoletja je gospodarstvo Vetrinja pričelo naza­ dovati, kar moremo zabeležiti tudi pri drugih samostanih tistega časa. Neprestani turški vpadi, ki so se vrstili skoraj leto za letom (zlasti 1471, 1473, 1475, 1478, 1480, 1483 in 1491) so prizadeli tudi samostanske posesti na Gorenjskem, saj so Turki pustošili ob Kokri ali Savi navzgor. Podložniki so sicer poskušali rešiti si svoje življenje za obzidji taborov, kakršnega so zgradili tudi vetrinjski podložniki okoli cerkve v Preddvoru, vendar so nji­ hove kmetije šle večkrat po zlu, tako da lahko v tem času zabeležimo na tem območju številne puste kmetije."3 Domnevati smemo, da je v tistem času opustelo tudi vetrinjsko urbarialno naselje »Gleinach« pri Preddvoru, ki je v letu 1318 obsegalo tri kmetije.64 Posledica gospodarskega nazado­ vanja samostana je vsekakor vzrok za dajanje Preddvora v zakup ali pa v zastavo in zabeležiti moramo, da je samostan v 16. stoletju komaj kako leto svojo posest na Kranjskem upravljal sam. V gospodarsko stisko so Vetrinj sredi 16. stoletja spravile terjatve deželnega kneza, ki je zahteval posojila za boj proti Turkom, kar je imelo za posledico, da si je samostan moral sposojati denar in je bil prisiljen zateči se k zastavam, ker ga ni mogel vrniti.65 Brezupen gospodarski položaj samostana je le-tega na za­ četku 17. stoletja prisilil, da je vso svojo posest na Kranjskem odprodal. V letu 1495 sta Preddvor imela v zastavi ali v zakupu brata Ivan in Jurij Spiess in tedaj sta se z listino odpovedala vsem pravicam do urada in krčme v Preddvoru in v špitaliču.66 Po smrti Andreja Spiessa, ki je imel urad dosmrtno, sta ga po smrti Franca Montagnane dobila v zastavo nje­ gova sinova Polidor in Franc.67 V letu 1540 je opat Sebasti j an zastavil svojo desetino pri Preddvoru gospodu Novega grada Ivanu Jožefu pl. Egkhu, ki mu je čez leto dni zastavil ves urad za 2000 goldinarjev. Opat je denar potreboval za plačilo posojila deželnemu knezu in je zato seveda z lahkoto prejel njegovo privolitev za to prodajo. Samostan si je ob zastavi obdržal 59 ». . . item ibidem vorm hoff decimae 14 florenorum« (urbar 1488). w 25. marca 1333 je češki kralj Henrik podelil kostanjeviškemu samostanu »ecclesiam beati Joannis in Kewer« (insert v listini z dne 25. junija 1478) (Fond kostanjeviškega samostana: Sam A II, fase. 2 v Arhivu SRS). Po urbarju 1547 (Sam A II, fase. 7) daje »vicarius in Keir« kost. samostanu letno po 2 dukata. 61 Ovce z mladiči ima zabeležen vetr. urbar iz leta 1497. a Po urbarju iz leta 1497 (vogtei). " J. Zontar, o. c., str. 42. 64 Glej opombo 31. a Enako se je dogajalo vsem tedanjim samostanom. (Prim. J. Mlinaric, Topografija . . ., str. 27 si.). « 1495, junij 24. (Vkk, št. 395, fol. 267). « XXII/613, fol. 32. H O J. MLINARIC: POSEST VETRINJSKEGA SAMOSTANA pravico odkupa, Egkh s svojimi dediči pa je od opata izsilil obljubo pred­ kupne pravice zanj in za njegove dediče.68 Zastavnikovo slabo ravnanje s podložniki je povzročilo njihovo pritožbo pri cesarju, ki so ga prosili, naj pri samostanu doseže, da jih bo rešil iz zastave, za kar so sami izročili 200 goldinarjev.69 čeprav je Egkh podelil na začetku zastave posesti Vetrinj u v njegovo »dobro« 200 goldinarjev, se je opat kljub temu odločil,' da mu posest odvzame.70 Ker pa samostan ni premogel denarja, je sprva prosil Krištofa Seenussa iz Beljaka za 2000 goldinarjev posojila, 1563 pa je istemu in njegovemu bratu Ivanu, oskrbniku v Beljaku, zastavil za 1800 goldinar­ jev brezobrestnega posojila svoj urad pri Ribnici (Reifnitz) pri Celovcu." 24. aprila 1573 je opat Adam obe posesti na Kranjskem oddal v zakup ba­ ronu Ivanu Khiesslu s Fužin, a mu je Preddvor sprva v letu 1578 odpovedal; kasneje pa mu je zakup podaljšal do 24. aprila 1579. Svojo odpoved zakupa utemeljuje opat s tem, da je Khiessl pustil zemljo in poslopja posesti pro­ padati in ker je imel malomarne in lakomne oskrbnike, ki so se okoriščali s samostanskim premoženjem.72 ' >' V zadnjih dveh desetletjih 16. stoletja in na začetku naslednjega je vëtrinjska posest Preddvor povezana z družino Montagnana, tako z znanim Polidorjem, »lovcem na opatije«, kakor ga imenuje stiski kronist p. Pavel Pucelj73, z njegovim bratom Jurijem, ki je bil v osemdesetih letih vetrinjski oskrbnik v Preddvoru, ter z družino kranjskega mestnega sodnika Jurija Harrerja, čigar sin Sebastijan je bil poročen s Polidorjevo sestro Felicito.7,1 1581. leta je opat Adam podelil svojemu oskrbniku Juriju v zakup po ku­ pnem pravu hubo z mlinom na Hribu, v letu 1589 pa opat Filip pod ena­ kimi pogoji vrsto posesti v Preddvoru in tik njega.75 1596. leta je isti opat zamenjal s Sebastijanom Harrerjem 5 kmetij v vasi Hrib.76 V sporočilu de­ želi* Kranjski zdrie 14. decembra istega leta je razvidno, da je kmetije zamenjal pravzaprav Polidor, pri čemer je seveda ta zamenjava za samo­ stan bila neugodna.77 Polidor ju, ki je bil poznan po svojem pohlepu po časteh in denarju, saj je bil v letih 1579 do 1581, torej v času, ko je bil novomeški prost (1570—1604), administrator admontske-opatije, je uspelo, da mu je opat Jurij v letu 1601 zastavil posest Preddvor. Posest je bila z deželnokhežjim 'privoljenjem zastavljena za 2500 goldinarjev, vendar s pogojem, da jo samostan kasneje reši iz zastave.78 Ker so samostanski dolgovi narasli v letu 1607 že na 20.000 goldinarjev, je samostan sklenil odprodati svojo posest na Kranjskem: V ta namen je 16. aprila 1608 prejel dovoljenje reda, 16. septembra istega leta pa dovoljenje deželnega kneza. 1. oktobra 1608 sta vetrinjski opat Jurij in reinski opat Matija, ki je bil tedaj redovni vizltator, posest za 8000 goldinarjev prodala Polidor j evi sestri Feliciti Harrer in 1. januarja je prodaja bila najavljena deželi Kranjski.79 čeprav je posest Preddvor prišla v tuje roke z deželnoknežjim in redovnim privoljenjem ter je bila prodana »in stetllichen unwiderruflichen verkauf«, je opat Viljem v sedemdesetih in osemdesetih letih 17. stoletja dokazoval, da je bil Preddvor prodan protizakonito in da bi ga bilo treba vrniti cister- cijanskemu redu in njegovemu članu vetrinjski opatiji. Zato naj še na 6» 1540, november 19. (XXIII/615, fol. 11); 1541, januar 22., Vetrinj (XXII/609, fol. 17 in XXIH/614, fol. 1). » 1551, april 24. (XXII/615, fol. 14). 7 0 1546, maj — (XXII/613, fol. 28) in 1551, april 24. (XXII/609, fol. 27). 7 1 1563, april 24. (XXIII/614, fol. 5—7). " 1573, april 24. (XXII/613, fol. 32); 1578 (XXII/612, fol. 33). , 7 3 M. Mikuž, Vrsta stiskih opatov, Ljubljana 1941, str. 58. 7 4 Prim. J. žontar, o. c , str. 164—165. 7 5 1581, junij 15. (XXIII/615, fol. 16) in 1589, januar 14., Vetrinj (XXIII/615, fol. 20). 7 6 1596, december 14., Vetrinj (XXII/609, fol. 39). 7 7 Ibidem. 7« J. Wichner, Geschichte des Benediktiner-Stiftes Admont IV, Graz 1880, str. 211. 1601, ianuar 14.. Ljubljana (XXII/609, fol. 43). 7 9 1607, februar 6., Gradec (XXII/609, fol. 45); 1608, april 16. (XXII/613, fol. 43); 1608, september 16., Gradec (XXII/613, fol. 96); 1609, januar 1. (XXII/609, fol. 47). ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 111 kratko sledimo nadaljnji usodi Preddvora, zlasti še zaradi tega, ker nam dokumenti za leta od 1683 do 1685 izkazujejo nemire med nekdanjimi ve­ trini skimi podložniki, ki jih je opat Viljem pridobil na svojo stran in jih v njihovih zahtevah tudi podpiral. Okoli leta 1616 je Felicita Harrer Preddvor prodala Nikolaju baronu Egkhu, vendar sta se tej prodaji protivila oskrbnika Sebasti j ana Harr er j a pi. Adelspichla Ivan Coronin in Jakob Proy.80 Nekako v tem času pa se je za Preddvor potegoval stiski samostan, ki ga je v letu 1616 tudi kupil, po­ tem ko se mu je »odpovedal« Egkh in ko sta na to pristala Harrerjeva oskrbnika. V letu 1644 je opat Janez za 18.783 goldinarjev, 38 krajcarjev in 2 denarja Preddvor prodal Konradu Ruessu baronu Ruessenstainu, ven­ dar s pogojem, da prijme za to dovoljenje reda in deželnega kneza.81 Kon­ rad je leta 1649 posest prodal svojemu zetu Juriju Jankoviču, po katerem sta jo podedovala njegova sinova Wolf Konrad in Franc Andrej.8* 1652 je Preddvor prišel v roke Barbare Kacijaner, baronice, rojene Križanič (Kri- schanitsch), ki je Juriju Jankoviču »prepustila« posest Trebinj (Trefen) na Koroškem, preddvorsko posest pa je »vzela na račun«. Ker pa Barbara zaradi svoje visoke starosti Preddvora ni mogla več upravljati, ga je v letu 1670 zastavila Janezu. Krstniku Benagli.-Iz-dokumentov je kljub večkrat nasprotujočim se izjavam razvidno, da so lastniki Preddvora bili ves čas Jankoviči, saj.se je v letu 1685 Wolf Konrad odpovedal vsem pravicam do svoje lastnine Preddvora.83 Ko je v sedemdesetih letih pričel vetrinjski opat Viljem akcijo za po­ novno pridobitev Preddvora, je v to zadevo posegel ne samo red, temveč tudi deželni knez, in sprožila se je dolga pravda med Vetrinjem in Stično, ki je po besedah opata Viljema »protizakonito« redu odtujila Preddvor. Res, posest je bila prodana brez deželnoknežjega in redovnega dovoljenja, vendar kot lastnina Stične in ne Vetrinja, čigar opat j e so neprestano po­ udarjali, da je Preddvor še vedno last Vetrinja. Za Stično vemo, da si je v letih po prodaji Preddvora na vso moč trudila, da si pridobi ustrezni dovoljenji za prodajo že odprodane posesti, vendar ji to ni uspelo.84 že v letu 1671 je cesar naročil svojemu gradiščanu baronu Rosenbergu, da Vetrinju pomaga v njegovem prizadevanju, da si pridobi nekdanjo posest nazaj.85 Vetrinjski opat je z leti vedno bolj žolčno napadel stiškega opata Ludvika, se obračal na deželnega kneza, na red in na svojega vizitatorja, reinskega opata. Njegova zahteva je bila: Stična je dolžna pridobiti Pred­ dvor, nato pa ga izročiti Vetrinju, saj je po besedah opata Viljema posest bila podarjena »v čast božjo in v zveličanje duš, torej v pobožen namen« (pro honore dei et pro salute animarum adeoque pro causa pia).86 čeprav red še leta 1689 ni bil v posesti Preddvora, je zanimiv dokument iz 1685. leta, s katerim se Wolf Konrad Jankovič odpoveduje vsem pravicam do Preddvora, in to po njegovih besedah zato, ker ne želi samemu sebi in svo­ jim prednikom slabo, ker si namreč tisti, ki ima posest duhovnih ustanov brez ustreznega dovoljenja, nakoplje kazen izobčenja.87 Zanimiv je tudi dokument stiškega opata Ludvika z dne 10. julija 1685, s katerim se od­ poveduje vsem pravicam Stične do Preddvora v korist Vetrinja.88 31. marca 1686 se je Viljem obrnil na generalni kapitelj s prošnjo razveljavitve pro- «» 1616, januar 12., Ljubljana (XXII/613, fol. 43); 1616, marec 10. (XXII/609, fol. 51); s. d. (XXII/609, fol. 24). « s. d. (XXII/609, fol. 24). 8 2 Ibidem. « 1652, marec 11., Ljubljaan (XXII/609, fol. 59). 8 4 1670, december 15., Ljubljana (XXII/610, fol. 68). н 1671, april 19.,, Dunaj (XXII/610, fol. 76). и Dokumenti v XXIII/614, fol. 8—104. 8 ' 1685, april 10. (XXII/610, fol. 117). 8 8 1685, julij 10. (XXII/613, fol. 68). 112 J. MLINARIC: POSEST VETRINJSKEGA SAMOSTANA daje Preddvora iz leta 1644.89 Generalni kapitelj je nato 13. maja istega leta ukazal reinskemu opatu, da poskrbi, da bo posest vrnjena redu, isto­ časno pa je bila prodaja iz leta 1644 proglašena za neveljavno.90 Spor med Vetrinjem in Stično pa je tekel naprej, vendar se je v letu 1689 moral nekolikanj poleči, saj je prva ustanova prosila drugo za posojilo za pri­ dobitev Preddvora, kar pa je druga odklonila z utemeljitvijo, da nima de­ narja.91 21. maja 1689 je vetrinjski opat prosil reinskega za podelitev opol- nomočja za pridobitev preddvorske posesti, ki pa je nato še nadalje ostala v tujih rokah.92 V letih 1683 do 1685, torej v času, ko je Preddvor imel v zastavi Janez Krstnik Benaglia, nam dokumenti poročajo o kmečki nezadovoljnosti in nemirih, v katere je bil posredno vpleten tudi vetrinjski opat, nekdanji gospod preddvorskih podložnikov. To je bil torej čas, ko poznamo nekaj kmečkih nemirov na območju sosednjih gospoščin. Tako je v letu 1675 pri­ šlo do nemirov v gospoščinah Križ, Kamnik, Mengeš in na Brdu pri Pod- peči, ki pa se niso razmahnili v upor.93 V letih od 1684 do 1688 pa poznamo spor med smledniško gospoščino in njenimi podložniki, ki so se upirali prekomerni tlaki, saj so jo morali opravljati skoraj vsak dan. Potem ko so kmetje svojo pritožbo in pravdo izgubili, se je gibanje nadaljevalo do leta 1687, ko je njihov glavni uporniški voditelj bil obglavljen, na gospo­ ščino pa so poslali 200 krajišnikov, ki so gibanje do kraja zadušili.94 O prvih pritožbah podložnikov Preddvora zoper Benaglio izvemo iz dokumentov že za prvo polovico leta 1683. 27. marca tega leta je vetrinjski opat Viljem naslovil pritožbo na notranjeavstrijsko vlado zoper Benaglio in iz nje je razvidno, da podložniki s svojim novim gospodarjem, ki jih je stiskal, niso bili zadovoljni. Opat želi pomoči pri svojem prizadevanju, da si ponovno pridobi svojo nekdanjo posest in prosi, naj bi se podložnike zaslišalo.95 O upornih kmetih je med drugim izvedel tudi stiski opat, saj piše v pismu z dne 10. junija 1684 vetrinjskemu opatu, da kmetje odpovedujejo Benagli pokorščino. 29. septembra 1684 se je opat Viljem ponovno obrnil na vlado glede preddvorskih podložnikov. Iz pisma je razvidno, da so bili težki spori med Benaglio in njegovimi podložniki, kar je povzročilo nemire, tako da so dva podložnika zaprli v ječo v Ljubljani (in den thurn gestöcket wor­ den), dva je imel zaprta Benaglio, ostale, ki so jih prijeli, pa so kasneje izpustili. Po opatovih besedah so podložniki v ječi le zato, ker nočejo iz­ ročiti pisem, s katerimi jim je Vetrinj izročil kmetije v zakup po kupnem pravu, pisem, ki so po njegovih besedah last Vetrinja in podložnikov in nikakor ne Benaglie, ki ima posest v zastavi, torej ni legitimen lastnik Preddvora. Benaglia hoče tudi pod kaznijo sto dukatov izsiliti izročitev omenjenih in še »drugih pisem«. Opat prosi, naj vlada pri deželi Kranjski doseže, da Benaglia ne bo še nadalje tlačil podložnikov, da se bo vzdržal vsake nasilnosti nad njimi in da ne bo več terjal dokumentov.96 Dežela je od Benaglie zahtevala pojasnilo glede zaprtih podložnikov kakor tudi tistih, ki jih je mislil le-ta še poslati v ljubljanski zapor. Benaglia v svojem odgovoru navaja, da je to njegovo ravnanje posledica trdovratnosti in upornosti kmetov, ki jih podpira vetrinjski opat, ki ni lastnik Preddvora m 1686, maj 13. in marec 31. (XXII/613,131 in 148). 5 0 Ibidem. 91 1689, marec 10. (A. Graf, Rein und Sittich. Cisterzienser-Chronik XXXXIX, 1937 in XL, 1938, št. 840). O sporu med Stično in Vetrinjem v zadevi Preddvora glej tudi številke: 691, 692, 693, 756, 759, 760, 767, 768, 774, 781, 784, 794, 836, 840. « Ibidem, št. 841. 9 3 B. Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem. Ljubljana 1962, str. 311. * Ibidem, str. 311—312. « XXIII/614, fol. 8—103. » XXIII/614, fol. 60—103. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 113 in potemtakem nima pri tem nobene besede.97 16. septembra 1684 je deželni glavar naslovil pismo na vlado in v njem sporoča sledeče. Preddvorski podložniki so bili zaslišani že za časa prejšnjega deželnega glavarja Wolf a Engelberta in pod prejšnjo lastnico Barbaro Kacijaner, »ker se niso po­ kazali samo uporne in nepokorne, temveč so se tudi dejansko uprli« (nit allein widersezlich vnd vngehorsamb erzaigt, sondern auch würkhlichen entpäret vnd auf gestanden). Zato jih je bilo treba z vojaško eksekucijo spraviti k potrebni pokorščini. Preddvorski podložniki (höffleinische vnnd- terthonnen), ki so po besedah glavarja »tudi že sicer nagnjeni k upornosti« (dise zur empörung ohne das genaigt), so se večkrat sestajali podnevi in ponoči, zbirali denar in nekatere ljudi pošiljali k vetrinjskemu opatu« z do- določenimi pismi« (gewisse schrifften). Glavar je ukrepal zato, ker bi ti »skrivni shodi« mogli podžgati sosednje podložnike. Tiste, ki so se udele­ žili več sestankov (conventicoli!) in tiste, ki so hodili na Koroško v Vetrinj, je dal poklicati v Ljubljano in jih vtakniti v ječo. Ko ßo ti prosili, naj jih izpusti, jim je to obljubil pod pogojem, če bodo v njegovi pisarni izročene vse pritožbe, poslane na opata, in »drugi spisi«. Glavar je menil, da bodo podložniki njegovi žeiji ustregli, vendar ostajajo raje v ječi ter »vztrajajo v svoji trdovratnosti«, kakor da bi spise izročili. Priporoča tudi, naj se do­ seže, da bodo spisi, poslani na, opata, izročeni glavarstvu in da je na vsak način treba preprečiti, da bi se zaporniki po »svojih pajdaših« še nadalje obračali na vetrinjskega opata. Nevarnost je namreč, da bi se tem upor­ nim kmetom pridružili še drugi, ki bi jih lahko podžgali »k nevarnemu in za deželo nadvse škodljivemu uporu« (zu einer gefährlich vnd dem lanndt höchst schädlichen auffstandt). To je po besedah glavarja potrebno pre­ prečiti še zlasti »v teh nevarnih vojnih časih«.98 Pred 21. novembrom 1684 pišejo zaprti podložniki na glavarja, da so že dvanajsti teden priprti in da se bliža zima in jim grozi, da bodo zmrznili. Obljubljajo s prisego pokor­ ščino svojemu zemljiškemu gospodu ter zagotavljajo, da se odslej ne bodo pritoževali na opata, temveč le naravnost na deželnega glavarja in da se bodo odslej vzdržali slehernega hujskanja drugih podložnikov zoper zem­ ljiško gosposko (alle aufwiglung andnerer. . . wider sye grunndtsobrigkheit vnnss genzlichen enthalten wollen).96 21.novembra 1684 je glavar podložni­ kom pismeno obljubil, da jih bo izpustil, če bodo prisegli na to, kar so obljubili.100 Kako je bilo nadalje z uporniki, zaprtimi v Ljubljani, ne vemo, pač pa je iz pisma opata Viljema na vlado razvidno, da je Benaglia imel nekaj podložnikov zaprtih še v letu 1685.101 š p i t a l i č ( K o z j i h r b e t ) Druga gospodarska enota vetrinjskega samostana na Kranjskem s sre­ diščem pri Kozjem hrbtu (špitalič) v Tuhinjski dolini, prav tako ustanova Andeških, s hospicem sv. Antona, ki je imel nalogo skrbeti za dobro popot­ nikov na poti iz Savinjske doline na Kranjsko in za popravila poti, je prišla v njegovo last v letih med 1204 in 1228.102 Prvi podatek o tej posesti nam nudi listina meranskega vojvode Otona VII. iz leta 1229, s katero potrdi »meje in dar hospica sv. Antona na Kozjem hrbtu« (terminos et dotem hospitali sancti Antonii in Pokkesruke), kar je temu hospicu podelil nje­ gov rajnki brat, istrski mejni grof Henrik IV. (1204—1228). Meja posesti pa je začrtana takole: mimo češnjic do vrha gore, ki se razteza do brega Bele (iuxta Kersteten in verti/ce/ montis que extenditur usque ad ripam, que 57 Ibidem. «» Ibidem. » XXIII/614, fol. 87. и° XXIII/614, fol. 88. »M XXII/613, fol. 104. ш Torej y času Henrika (1204—1228). 114 J- MLINARIC: POSEST VETRINJSKEGA SAMOSTANA dicitur Uelach) na eni strani, na drugi pa gre proti bregu, ki teče ob vasi Trojane (versus ripam que fluit in latere /v/ille Troye), in od tam se raz­ teza do planin pri gornjegrajskem samostanu (ad alpes versus claustrum Oburenburgense). Hospic je prejel tudi desetine na tem območju (decima- tionen dotis eiusdem domus), štiri desetinske kmetije v češnjicah (in Ker- steten) ter dve tretjini od vinogradov, ki so bodisi Otonovi ali pa last prebivalcev Kamnika (cives). Vojvoda jehospicu zagotovil mir pred sodniki, uradniki in pred pravicami lovcev. 103. To je torej osnovna dotacija usta­ nove, ki se kasneje ni kaj prida povečala in' ki je na vzhodu mejila na posest gornjegrajskega samostana, ki sta mu v letu 1306 dva kamniška meščana prodala tri kmetije pri Okrogu (in okrog prope hospitale sancti Antoni!)103a, na zahodu pa po letu 1329, ko je češki kralj Henrik podelil kostanjeviškemu samostanu nekaj posesti v češnjicah in Cirkušah, na dru­ go ustanovo istega reda.104 Gotovo je posest tedaj bila še na mnogih krajih neizkrčena in zanjo so bile značilne številne samotne kmetije, kakor nam to izkazuje urbar iz leta 1488. Medtem ko je iz zgornje listine razvidno, da je ustanova hospica s po-' sestmi dar Henrika IV., pa nam listini iz let 1251 in 1262 o osebi darovalca govorita drugače. V prvi listini navaja prost Berengar, kanonik oglejske cerkve, da je slišal iz ust tedaj že pokojnega patriarha Bertolda (1218— 1251), da je ta vetrinjskemu samostanu podelil »hospitale sancti Antonil in Bokesruke« z zemljo, »da bi bratje vetrinjskega samostana prizadevno skrbeli v tem hospicu za ubožne popotnike (ut pauperibus transeuntibus in dieto hospitali per fratres prescript! cenobii sollicite provideatur) ,105 Po izjavi patriarha Gregorja v listini iz leta 1262 naj bi po sporočilu vetrinj­ skega opata patriarh Volfker njegovemu samostanu podelil kraj Antro v Furlaniji pri Čedadu, ki naj bi za povračilo škode podelil samostanu »hospitale in Pokkesrugge« s pripadajočim (skupaj s temporalijami in spi- ritualijami). Listina navaja, da je Bertold za odškodnino dal samostanu tudi nekatere pravice na Ljubelju, o čemer resda priča listina patriarha Bertolda iz leta 1239, vendar v njej ni govora o odškodnini.100 Tu gre vse­ kakor za pomoto, kajti v listini z dne 26. januarja 1243 potrjuje Bertold »terminos et dotem hospitalis (sancti Antoni!... in /Pokes/rukhe) «, kar izrecno navaja kot dar bratov Henrika in Otona. V dokumentu je tudi inserirana listina vojvode Otona iz leta 1229.107 V 1229. letu podeljena posest predstavi]a osnovno dotacijo ustanove, ki se je pred letom 1251 povečala za deset kmetij, ki jih je daroval patriarh Bertold. Kamniški župnik Konrad si je namreč lastil določene pravice do hospica, in da bi Vetrinj imel svoj mir, mu je patriarh izročil deset kmetij, ki naj bi po župnikovi smrti prešle v roke hospica. Friderik se je uklonil patriarhu in se odpovedal vsem pravicam, ki naj bi jih imel do hospica (iuri cesslt, quod in hospitali habebat). Zaradi teh kmetij je še za časa Friderikovega življenja prišlo do spora med njim in samostanom, ki je bil v letu 1258 zglajen tako, da se je dosmrtna pravica do navedene posesti priznala navedenemu župniku.108 Za 1261. leto imamo zabeleženo novo pri­ dobitev posesti. Tedaj je Gebhard žovneški podelil »ad hospitale sancti Anthonii in Puxruk« gornino »in monte Guenzing«, ki jo je brat Janez ku­ pil od Leona Zaherja.109 . . . i" 1229 (Gradivo V, št. 507, str. 252—253 in MDC IV/I, št. 1960, str. 173—174). 103« orig. pere, listini 1306, februar 2. (št. 1685 a) in 1306, februar 8. (št. 1685 b) v SLa. •« Listine 1329, september 18., Innsbruck; 1332, december 22. in 1333, marec 25., Tirol v Arhivu SRS v Ljubljani. i»' MDC IV/1, št. 2461, str. 396—397. „„„ „ , "» MDC IV/1, št. 2789, str. 585—586. Prim. MDC IV/1, št. 2184, str. 270—271. ™ MDC IV/1, št. 2257, str. 301. «» MDC IV/1, št. 2693, str. 534—535 in št. 2694, str. 535—536. . im MDC IV/1, št. 2749, str. 564. A. Jaksch in Fr. Schumi (UBKr II, št. 285, str. 221) puščata identifi­ kacijo ob strani. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 115 Hospicu na Kozjem hrbtu sta poleg Andeških bila naklonjena tudi voj­ voda Friderik II. in Ulrik ILL, ki sta bila med drugim tudi gospođa na Kranjskem. V letu 1242 je Friderik naklonil »hospitali sancti Anthonii in Bochisrokke« posebno milost, da namreč nobeden njegovih sodnikov in uradnikov ni smel nadlegovati hospica (dietam domum) na njegovih pose­ stih in ne njegovih podložnikov, da ni smel od njih terjati nobene davščine ter opravljati sodstva, izvzemši krvnega.110 Ta privilegij je v letu 1252 hospi­ cu ponovno potrdil kasnejši koroški vojvoda Ulrik III.111, ki je v letu 1255 s privoljenjem svoje žene Neže in sina Henrika potrdil ustanovi vso njeno posest in pravice, dane cd njegovih prednikov (hospitale in Poxrukhe cum omnibus suis pertintiisj. S samostanom je tudi zamenjal svojo kmetijo v hribih ob izviru Bele (in montibus situm, ubi rivulus, qui dicitur Vellach, originem recipt fluxus sui) za samostansko kmetijo v Podbukovju pri Va­ čah (in Buch in confinio Libeke).112 Ta zamenjava je, glede na to, da je kmetija ležala' na območju hospica, bila zanj kaj ugodna. 1257.. leta je isti Ulrik ponovno potrdil ustanovo hospica (fundacionem hospitalis sancti An­ thonii in Pukesruke) ter mu vrnil desetino, ki mu jo je odvzel, in potrdil določila vojvode Friderika iz leta 1242.113 V letih med 1263 in 1268 je bil tudi končan spor med opatijo Stično in Vetrinjem, ki ga je leta 1265 obravnaval generalni kapitelj cistercijan- cev114, zaradi neke podaritve hospicu (super donatione facta in quodam hospitali nomine Pokkesrukke sanetique Anthonii in Carniola) in desetin na Ljubelju (quibusdam deeimis novalium montis Livbel).115 V letu 1307 pa se vicedom na Kranjskem Henrik Gralant odpoveduje vsem pravicam do dvorov v špitaliču in v Novem gradu (die hoffe zwo Poxrugkh«,. zwo Newnburg).116 Medtem ko je bil Preddvor spočetka samostanska grangia (prvič tako omenjen 1156), imamo pa pri špitaliču dvoje: grangijo in hospic za popot­ nike. Hospic sv. Antona se navaja v letih od 1229 do 1251, šele leta 1252 ima­ mo v dokumentih prvič in zadnjič špitalič naveden kòt cistercijanski go- spodarski dvor (grangijo), kasneje se ves čas do leta 1306 navaja tod hospic, v letu 1307 dvor (hoff), nato pa v letih 1329, 1332 in 1333 zopet hospic (hospitale beati Antonii in Bukzrukk)."' Računati moramo, da je enako kot pri Preddvoru tudi samostanska grangia pri špitaliču sčasoma razpadla na podložniške kmetije. Omenimo naj tudi, da se v dokumentih 16. stol. ho­ spic nikjer več ne omenja. Prvi vpogled v urbarialno zemljo z dajatvami podložnikov, tlako in desetino nam daje najstarejši ohranjeni urbar iz leta 1488. že dejstvo, da nam urbar navaja le štiri urbarialna naselja s tremi kmetijami in da na­ vaja sedemkrat po dve kmetiji in celo desetkrat po eno kmetijo, nam jasno kaže, da gre pri večini gospodarskih enot za samotne kmetije zlasti pod šipkom in špilkom (956m), na območju Bele (500—900m) in pri Kozjem hrbtu pod šavnicami (1276 m) in Rebrnico (1181 m). Precej vstran, zahodno od tega območja, pa sta bili dve samostanski kmetiji pri šmartnem v Tuhi­ nju. "• MDC IV/1, št. 2235, str. 296. 111 MDC IV/I, št. 2506, s t t . 414. »2 MDC IV/1, št. 2607, str. 479-480. »» MDC IV/1, št. 2674, str. 504—505. 1 1 4 Prim. J. M. Grebene, o. c., str. 207. "5 MDC IV/1, št. 2792, str. 589. "« MDC VII, št. 442, str. 169. 1 1 7 MDC IV/1, št. 2506, str. 44; Listina 1306, februar 2. v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu; MDC IV/1, št. 442, str. 169. Leta 1346, marca 24. se navaja Konrad s Kozjega hrbta (her Chuenrat von dem Poksruk), bivši žup­ nik v Hodišah na Koroškem (listina št. A 332 v KLa). Naj omenim, da se dokument iz leta 1428 (objava: J. Gruden, Cerkvene razmere med Slovenci v XV. stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije, Ljubljana 1908, str. 126) (prim, tudi Topografijo, str. 204 in J. Zahn v Beiträge IX, str. 96), ki. navaja »in hospitali ss. Martini et Antonii i n . . . Lamdesnig« gotovo ne nanaša na vetrinjski hospic (Spitalic), ampak na kak meščanski špital (primerjaj: v špitalu: »multi pauperes ac infirmi varus et diversis aegritudinibus laborantes d e g u n t . . .«). 116 J. MLINARIC: POSEST VETRINJSKEGA SAMOSTANA URAD PRI KOZJEM HRBTU /DAS AMBT AM PUXRUGK STANJE UKBARIALNE POSESTI V LETU 1488 Kozji hrbet (Puochsruck) Preval (im Satei) Reber (in der Lewtten) Bela (and der Velach) Slopi (an Slopp) »Passegk« Nadlisnik (Nadlisnigk) »Wolfseben« Dolina (im Klaintall) »am Puchl« »Lam« Vodlan (am wasser) Mala Ravan (Klain eben) Lipovec (an Lipautz) Pustotnik (Ainadt) Sela (Zell) Kisovšek / ? / (Thissautz) Strmec (Stärmitz) Bukovšek (zu Puech) Šmartno (zu sand Mertten) Jastroblje (Gasterdorff) Število število podlož- gosp. nikov enot 2 3 1 1 3 3 2 2 1 1 1 1 3 3 1 1 2 2 1 1 2 2 2 2 3 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 2 2 3 3 36 38 Hube 2 1 3 2 1 1 3 1 2 1 2 2 3 2 1 1 1 1 1 2 3 36 Puste _ ц „ : hübe m l l n l 1 1 2 2 2 Slopi, Nadlisnik, Vodlan in Mala Ravan so zaselki, ki sodijo v okvir kra­ ja Bela.118 Preval, ki ga M. Kos postavlja k špitaliču, je morda na prevalu119, med Motniško in Zadrečko dolino pod šavnicami.120 Jastroblje in Dolina ter Strmec so zaselki, ki sodijo k špitaliču.121 Kraj »am wasser« bo po vsej ver­ jetnosti ob Belščici. Ob cesti pod Kozjakom je še danes kmetija Bukovšek, visoko pod šipkom sta samotni kmetiji Kisovšek in Podlipovšek, pod špil- kom pa je samotna kmetija Pustotnik.122 Kraj Sela leže tudi na omenjenem območju pod šipkom.123 Vsak podložnik ima redno po eno kmetijo, le po eden na Kozjem hrbtu in pri Strmcu hasnuje še po eno pustoto kot dodatno zemljišče, dva pod­ ložnika v Jastrobljah pa imata tudi vsak po en mlin, ki sta po vsej verjet­ nosti stala ob Motnišnici. Omenimo naj tudi, da imajo le redki vetrinjski podložniki pri špitaliču za razliko od preddvorskih v tem času priimek, kar je značilno za samotne kmetije. Podložniki dajejo za hasnovanje svojih kmetij redno denarno dajatev, izjemo predstavlja dajatev v žitu in denarju, pri čemer se daje od hübe po mero mešanega žita, štiri in pol mere ovsa ter dve do tri mere pšenice. Vsi podložniki so dajali skupaj še 28 ovac in enako število jagnjet, od katerih je oskrbnik prejemal letno po ovco z mladičem. Desetina je znašala letno poprečno po 20 ogrskih dukatov. Dajatev za odvetništvo, ki je šla deželnemu glavarju v Ljubljani, je zna­ šala letno po 48 škafov ovsa, 24 piščet, vsak podložnik pa je moral za tiste­ ga, ki je to dajatev vozil v Ljubljano, prispevati po tri denarje. Podložniki so bili razen tega dolžni plačevati t. i. naselitveni novčič, ki je pripadal oskrbniku, ki pa je zato moral vsako leto na Miklavževo svoje podložnike pogostiti »z dobrim obrokom z jedačo in pijačo«. Kadar je v špitalič prišel 118 R. Savnik, Krajevni leksikon Slovenije II, Ljubljana 1971, str. 174. »» Topografija, str. 482. i» Krajevni leksikon II, str. 174. "i Iibdem, str. 197. 122 Ibidem. Lipovec: danes dva kmeta, katerih eden se imenuje Lipovec, drugi pa Lipovšek (Topo­ grafija, str. 325). 123 Topografija, str. S38. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 • 1—2 117 opat ali njegov samostanski oskrbnik iz Vetrinj a, in to je bilo enkrat na leto, tedaj je bil vsak podložnik dolžan oddati po 3 denarje. Vsaka podlož- niška hiša je tudi opravljala po sedem dni tlake na leto, kar kaže na izred­ no majhen obseg dominikalne zemlje, oskrbnik pa je bil dolžan podložniku nuditi po štirikrat na dan hrano, kar je nenavadno veliko. Oskrbnik je bil opatu dolžan do preklica plačati letno po 65 črnih denarjev.124 Tudi za samostansko gospodarsko enoto v špitaliču je enako kot za eno­ to pri Preddvoru za 16. stoletje in začetek naslednjega stoletja značilno, da so jo opat j e zaradi izrednega slabega gospodarskega položaja samostana oddajali v zastavo ali v zakup. Končno pa je bil špitalič v istem letu, na­ mreč 1608, odprodan prav tako kakor Preddvor. V letu 1543 je Vetrinj moral deželnemu knezu za boj proti Turkom dati posojilo, vendar denarja ni imel, pa je zato zastavil dva svoja urada na Koroškem, vendar s pogojem pravice odkupa.125 1546 je samostan zastavljeno posest želel odkupiti, pa je za 2000 goldinarjev zastavil Sajfridu Raspu, oskrbniku na Smledniku, svoj urad pri špitaliču, za kar pa je deželnoknežje privoljenje prejel šele dve leti kasneje, in to s pogojem, da ga kasneje zopet pridobi nazaj.126. V letu 1565 je opat Bernard špitalič podelil za letnih 104 goldinarjev v zakup svo­ jemu oskrbniku Gašperju Nef fu, bogatemu trgovcu iz Kranja in tamkajš­ njemu sodniku v letih 1557 do 1565, znanemu sodelavcu kranjskih prote­ stantov.127 čeprav je Bernard Nef fu izročil posest do njegove smrti, jo je njegov naslednik opat Adam pod enakimi pogoji 24. aprila 1573. leta izročil baronu Ivanu Khiesslu s Fužin, kateremu je z drugo pogodbo izročil v zakup tudi Preddvor.128 Zakup pa naj bi veljal do Neffove smrti in še štiri leta po njej.129 V tem času je želel Vetrinj kranjsko posest zaradi svojih velikih dolgov odprodati in v ta namen je opat imel že razgovore z raznimi ple­ miči in meščani.130 Po smrti Gašperja Nef fa je prišlo med opatom Adamom in Gašperjevim sinom Wolfgangom do tožbe in procesa. Leta 1577 je Wolf­ gang zahteval od opata izplačilo stroškov, ki jih je njegov pokojni oče imel v zvezi s tožbo zoper sosesko v Tupaličah (1552—1562) in v Zgornji Beli (1555—1568). Tudi opat je imel do Gašperjevega dediča zahtevke, in tako je prišlo v letu 1578 med obema stranema do poravnave, in opat je bil Nef- fu dolžan še 214 goldinarjev.311 8. novembra 1578 je opat Adam Khiesslu od­ povedal zakup z utemeljitvijo, da so štiri leta od Gašper j eve smrti, kakor je to v pogodbi bilo določeno, že mimo, razen tega pa naj bi Khiessl pustil enako, kakor v primeru Preddvora, posest in poslopja propadati. Baron je nato imel vetrinjsko posest na Kranjskem še do 24. aprila 1579.132 24. aprila 1584 je opat Filip izročil za letnih 100 goldinarjev špitalič v dosmrtni zakup ljubljanskemu kanoniku in kamniškemu župniku Matiji Marcini. Med običajnimi pogoji je bil tudi ta, da je ta dolžan duhovniku, ki hodi v špitalič maševat, dati hrano in pijačo, kakor je to že od nekdaj navada. Zaradi trajnih sporov med obema stranema je želel opat napraviti novo pogodbo, vendar je Matija ni hotel podpisati, in tako je v letu 1589 tožil opata pri deželi. Spor je bil odločen v korist Matije, ki mu je opat moral v šestih letih izplačati 600 goldinarjev in mu obljubiti kovorsko žup­ nijo, če bi v teh letih tamkajšnji vikar umrl.133 24. aprila 1590 je opat Filip i" Urbarji 1488, 1497, 1515, 1524 v KLa. ' * 1546, sepember 26., Vetrinj (XXII/612, fol. 35). 1 2 6 Ibidem. . . „ , m J. žontar, o. c , str. 166; 1565, april 24. (XXII/612, fol. 53). •a Ibidem in 1573 (XXII/609, fol. 29). >» Razvidno iz XXII/612, fol. 53. '» XXII/612, fol. 54 si. »i XXII/612, fol. 20 si. "2 Pismo z dne 8. novembra 1578, Vetrinj (XXII/612, fol. 63). . "з 1584, april 24., Vetrinj (XXII/612, fol. 67). Med pogoji zakupa je tudi navedeno, da se duhovnu ne sme »mit disputiern oder spötlichen worten nichts widerwärtigs zuefüegen«, kar je vsekakor v zvezi s položajem katoliške duhovščine za časa protestantizma! 1596, maj 13. Vetrinj (XXII/612, fol. 75). 118 J- MLINARIC: POSEST VETRINJSKEGA SAMOSTANA izročil posest v zakup za 20 let Petru Hrovatu (Chrabath), in to po nasvetu ljubljanskega škofa, stiškega opata in dežele Kranjske, da bi si Vetrinj na .ta način opomogel.134 Medtem pa so samostanski dolgovi narasli že na 20.000 goldinarjev in samostan je imel v letu 1608 zastavljene posesti na Koro­ škem. Ker si samostan z nizko zakupnino (18 let po 80 in 2 leti po 100 gol­ dinarjev) ni mogel veliko pomagati, je 1608 špitalič zastavil kamniškemu meščanu Ivanu Thalerju (Thaller, Thaler, Taller), kar je povzročilo spor med prejšnjim zakupnikom in Vetrinjem, vendar je med obema stranema po dolgi tožbi v letih od 1609 do 1611 prišlo do poravnave.135 že na razpravi 16. avgusta 1610 je kostanjeviški opat skupaj z drugimi odločil, da je opat dolžan Petru zaradi prezgodnje odpovedi zakupa poravnati škodo v višini 600 goldinarjev.136 V letu 1608 se je Vetrinj trudil, da si pridobi deželnoknež- ji in redovni konsens za odprodajo svoje posesti na Kranjskem, kar mu je tudi uspelo. In tako je bila v istem letu kakor posest pri Preddvoru odpro- dana tudi zemlja pri špitaliču.137 6. junija 1608 je stiski opat Jakob kot vizitator reinskega opata Matije sporočil vetrinjskim podložnikom špitaliča, da je posest prodana Ivanu Thalerju.138 17. februarja 1609. leta pa je Vetrinj svojo prodajo najavil pri deželi Kranjski.139 . čeprav je posest bila prodana z dovoljenjem tako deželnega kneza ka­ kor tudi reda, so si opatje več desetletij 17. stoletja trudili, da bi ponovno prišli do prodanega. Tako se je opat Viljem 3. avgusta 1648 obrnil na cesar­ ja s prošnjo, da bi mu pomagal pri njegovem prizadevanju za ponovno pridobitev špitaliča.140 Opatova prizadevanja so se nadaljevala tudi v se­ demdesetih letih. 19. aprila 1671 je cesar naročil svojemu gradiščanu baronu Rosenbergu, naj opata v prizadevanjih za ponovno pridobitev posesti na Kranjskem podpre.141 In tako je v naslednjih letih med opatom Viljemom in kostanj eviškim opatom Janezom tekla korespondenca zaradi špitaliča.142 Viljem je v svojih pismih trdil, da je špitalič bil prodan »proti večnemu odkupu« in »seruato jure proprietatis et redemptionis«, kar pa seveda ne drži.143 V letu 1682 imenuje. dokument posest špitalič ali Neuthal (güetl Spittällitsch oder wie es der zeit genant werdet Neuthall) .X44 1685. leta, ko naj bi špitalič imel Krištof Hohenwarth, je opat prosil cesarja Leopolda I., naj bi mu dal dovoljenje za ponoven nakup imenja, in se je v tej zadevi obračal na pravne izvedence.145 Opat Viljem svojega prizadevanja ni opustil tudi še v letih 1688 in 1689, vendar očitno brez uspeha, saj je bil špitalič prodan z ustreznima dovoljenjema in brez vsake pravne omejitve.146 ' " 1590, april 24., Vetrinj (XXH/612, fol. 71). "» 1608 (XXII/613, fol. 52). >* (1609) (XXÏI/612, fol. 27) in 1611, januar 11. (XXII/612, fol. 83). ш Glej opombo št. 79. "» ХХИ/609, fol. 16. »» XXII/612, fol. 81 "» XXII/613, fol. 103. »• XXII/610, fol. 76. i« Npr. 1681, julij 11., Ljubljana (XXII/613, fol. 60 si.) 1 , 3 Pismo opata Viljema na Ivana Ludvika Hohenwartha z dne 6. okt. 1681 (XXII/610, fol. 77). '« 1682 (XXII/613, fol. 9). '« 1685, julij 10. (XXII/613, fol. 76). "• XXII/613, fol. 80 si. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 119 Z u s a m m e n f a s s u n g BESITZUNGEN DES KLOSTERS VON VIKTRING IN KRAIN VON 1147 BIS ZUM 17. JAHRHUNDERT Jože Mlinaric Die Abtei von Viktring wurde im J a h r 1142 vom Grafen Bernhard von Span­ heim gegründet. In sie zogen Mönche aus dem Lothringer Kloster Villars. Sie war auch die Stammabtei des im J a h r 1234 gegründeten Klosters Kostanjevica in Unterkrain. Durch ihre Besitzungen in Kärnten, der Steiermark und Krain spielte sie eine wichtige Rolle im wirtschaftlichen Leben, aber auch durch ihre Tätigkeit auf kulturellem Gebiet leistete sie einen wichtigen Beitrag zur Kultur u n d zur Zivilisation des damaligen Europas. Dabei brauchen wir nur an ihren Abt Johan­ nes (1312—1345), den ersten Kärntner Historiker und den größten Historiker der damaligen Zeit zu denken. In Krain erfwarb sich Viktring Grund und Boden vor allem an der Kokra, und zwar schon von Anfang seines Bestehens an (im J a h r 1147). Während der Herrschaft des istrischen Markgrafen Heinrich IV (1204—1228) erwarb er sich neuen Besitz im Tal von Tuhinj e in der Nähe von Špitalič. Der Hauptteil des erworbenen Bodens stammte von den Markgrafen von Andechs und lag am Wege, der aus dem Tal der Savinja nach Krain bzw. von Krain nach Kärnten führte. Die beiden wirtschaftlichen Einheiten haten anfangs den Charakter einer Grangia, die gerade die Zisterzienser als Neuheit eingeführt hatten: das war ein Hof mit Land, das die Mönche allein oder zusammen mit den Hofknechten bebauten. Pred­ dvor wird seit seiner ersten Erwähnung (im J a h r 1147) als »Hof« (curtis) ange­ führt, bis es im Jahr 1202 das erste Mal als Grangia erscheint, während bei Spitalic zuerst das Hospiz St. Anton (am Boksruck) erwähnt wird, im J a h r 1252 aber die Einheit als Grangia erscheint. Seit jenem J a h r werden die beiden wirtschaftlichen Einheiten in Urkunden als »Hofe« (hof) erwähnt, seit dem 15. Jahrhunder t aber als Ämter (ambt, officium) des Klosters von Viktring, Die beiden Grangia von Viktring in Krain zerfielen mit der Zeit, ebenso wie alle anderen Klostergrangiae, in einzelne Untertanenbauernhöfe. Die ersten Angaben über den Grund und Boden der beiden Einheiten solwie über deren Einkünfte liefert uns erst das Urbar aus dem Jahr 1488, das für Preddvor 71 wirtschaftliche Einheiten mit 69 Untertanen, ausweist. Es handelt sich demnach u m Einheiten mit geringer wirtschaftlicher Kapazität. Špitalič aber fiel anfangs noch eine besondere Aufgabe zu, nämlich die Sorge u m Reisende solwie u m die Reparatur von Brücken und Wegen, die von der Steiermark nach Krain führten, wofür es einen Teil seiner Einkünfte In der zweiten Hälfte des 15. Jahrhunderts beginnt die wirtschaftliche Macht des Klosters von Viktring infolge zahlreicher Türkeneinfälle und wegen der allge­ meinen wirtschaftlichen Krise zu schwinden. Das Kloster sah sich gezwungen, seinen Landbesitz zu verpfänden und zu verpachten, bis es sich im J a h r 1608 ent- schloß, die beiden wirtschaftlichen Einheiten in Krain zu verkaufen. In der zwei­ ten Hälfte jenes Jahrhundert s bemühte sich der vernünftige Abt Wilhelm sehr darum, die Krainer Güter für das Kloster zurückzugewinnen, doch ohne Erfolg. Abschließend soll noch erwähnt werden, daß die Urkunden des Kärntner Landes­ archivs in Klagenfurt für die J a h r e 1683 und 1684 von Unruhen unter den Unter­ tanen von Preddvor sprechen, also in einer Zeit, aus der uns auch Bauernunruhen auf einigen benachbarten herrschaftlichen Besitzungen sind. 120 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 Institut za historiju radničkog pokreta Hrvatske, YU-41000 Zagreb, Opatička 10, izdaja od leta 1969 dalje ČASOPIS ZA SUVREMENU POVIJEST Časopis v tematsko zaokroženih številkah obravnava izbrana poglavja iz novejše hrvaške in jugoslovanske zgodovine ter je že nekaj let naj­ bolj uveljavljena in najbolj redno izhajajoča jugoslovanska revija za sodobno zgodovino. Za slovenske bralce sta med zadnjimi številkami še posebej zanimivi 1/1975 in 1/1977, ki objavljata razprave, dokumente in bibliografiji o za­ hodni oziroma severni jugoslovanski meji, o odnosih Jugoslavije ž Ita­ lijo oziroma Avstrijo ter o položaju naših manjšin v teh dveh državah. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 • 1—2 . 121—141 121 F r a n c š e b j a n i č ŠOLNIK IN DOMOLJUB ADAM FARKAŠ (1730—1786) Uvodni zapis Ko sem pred dobrimi dvanajstimi leti v novoodkritih pismih Mihaela Bakoša njegovemu bratislavskemu zaščitniku Mihaelu Institorisu Mošov- skemu prvič naletel na ime »poštnega posredovalca« Adama Farkaša, sem v svoje raziskovalne načrte vključil tudi zbiranje dokumentacijskega gra­ diva o njegovi življenjski poti. Ta moja odločitev je1 temeljila na domnevi, da bi njegova osebnost lahko bila vplivno povezana z nekaterimi silnicami protestantskega gibanja na slovenskem vzhodu. Po večkratnih raziskavah v knjižničnih in arhivskih ustanovah ter ro­ kopisnih zbirkah v šopronu, Nemes Csóu, Budimpešti, v Bratislavi in Jeni, mi je uspelo zbrati toliko dokumentacijskega gradiva, da je moja domneva postala neizpodbitna resničnost. To gradivo predstavlja Adama Farkaša kot izjemno osebnost med prekmurskimi luteranskimi izobraženci 18. sto­ letja. Bil je srečnež, ki se je v obdobju razplamtele protiref ormaci j ske vihre (bržkone zavoljo rodbinskega plemiškega porekla) kot otrok znašel v šo­ pronu, tej privilegirani nemško-madžarski meščanski oazi pred cesarskim Dunajem in se tu temeljito izšolal. S svojo talentiranostjo si je potem kot edini prekmurski protestantski študent sredi 18. stoletja izboril univerzitet­ no izpopolnjevanje v pedagoških, filozofskih in teoloških vedah v Jeni na Saškem. In ko se je kmalu za tem vrnil v zavod, kjer se je šolal, kot pomoč­ nik rektorja, da bi le-tu dosegel tudi rektorsko čast, je bilo to resda pri­ znanje mnogo obetajočemu mlademu Prekmurcu, a hkrati tudi vzpodbud­ no znamenje trdoživemu slovenskemu človeku, ki je nekje med Muro in Rabo ter v izseljeništvu na šomodjskem ostal zvest Lutrovemu nauku. Ta­ kega položaja dotlej še ni bil deležen noben prekmurski Slovenec. Nič nenavadnega ni, če si ob tem redkem napredovanju iz vrst zane­ marljivo malo upoštevanega slovenskega občestva na Ogrskem zastavimo vprašanje: kolikšne in kakšne so bile vezi, ki so se spletle med Farkašem in Lutrovimi privrženci v Prekmurju? Najprej moramo vedeti, da je Farkaš kot zavzet pedagog svoje pieti- stično ali (poenostavljeno rečeno) modernejše pojmovano luteranstvo v jo- žefinskem obdobju dopolnil s prosvetljenskimi sestavinami in je zategadelj šopronski luteranski licej postal prizorišče tolerantnosti in večjezičnosti. Kot pedagog-metodik si je kljub slovenskemu poreklu priboril sloves in avtoriteto v vseh deželah takratne Ogrske. Na vplivnem rektorskem polo­ žaju mu zategadelj ni bilo težko sprotno seznanjanje s kritičnim položa­ jem prekmurskega protestantskega gibanja, s problematiko in poslanstvom »artikularnega« Nemes Csóa in prav tako ne moralno oporništvo Bakošu, ki je gotovo tudi po njegovi zaslugi posrečeno dopolnil Kuzmičevo delo in v pozitivni smeri začel obnovo slovenskega luteranskega življenja. Poleg izgrajevanja vezi s slovaškimi luterani kot naravnim zaveznikom v hudih časih za prekmurske verske somišljenike in jezikovne sorodnike pa je bil Farkaš predvsem neposredni vzgojitelj in usmerjevalec tistih ka­ drov, ki so po letu 1782 nastopali kot pastorji in učitelji med slovenskimi luterani v Prekmurju in na šomodjskem; naj omenimo samo Blaža Ber- keja, Štefana Bačiča, Jožefa Gergarja in dejavnega — Štefana Sijarta. Pri- 122 F. SEBJANIC: ŠOLNIK IN DOMOLJUB ADAM FARKAS (1730—1786) prava le-teh in ostalih kadrov za obnovitveno delo po Kuzmičevih in Bako- ševih stopinjah je neminljiva zasluga moža, ki si je v tujem okolju umno in pogumno prizadeval kar najbolj pomagati svojim zapostavljenim in oma- lovaževanim rojakom. Ker v slovenski publicistiki Farkaševa osebnost in delo, nekaj zavoljo klerikalno-političnih naziranj in nekaj zavoljo provincialno-primitivnih vrednotenj, nista naletela na zasluženo odmevnost, se mi zdi prav, če se po dvestopetdesetletnici rojstva z dolžno spoštljivostjo pomudimo ob nje­ govi ustvarjalni podobi, predvsem pa ob njegovi domoljubnosti in zvestobi rodni grudi. In to tem prej, ker je taka njegova naravnanost zaobsežena tudi v njegovi zapisani poslednji volji. če ime Farkaša ni zbledelo v dijaških albumih, upajmo, da ne bo izbri­ sano niti iz zgodovinskih kronik vzhodnoslovenskega protestantskega giba­ nja! ' > • ' Izobraževalna pot v obrambo protestantizma Notranje-politična dogajanja na Ogrskem v prvih desetletjih 18. sto­ letja potrjujejo dejstvo, da se je v tej mnogonacionalni deželi, ki je vklju­ čevala tudi slovensko ozemlje med Muro in Rabo, stopnjeval politični in gospodarski pritisk habsburškega dvora. V tesni povezanosti z vladarsko hišo je nastopala tudi oficialna katoliška cerkev. Njena agresivna pro- tiref ormaci j ska dejavnost je bila močno zaznavna tudi v gospodarsko za­ ostalem in fevdalnemu režimu izpostavljenem Prekmurju, kjer so številčno močnemu in kljubovalnemu protestantskemu življu bili leta'1732 z vojaško silo oteti zadnji bogoslužni objekti (v neposredni soseščini borbeno nastro­ jenih in prav tako pokorjenih madžarskih kalvinistov) -1 Ob že dokaj uve­ ljavljeni laizaciji cerkvenih poslov se je zategadelj maloštevilni svobodnja­ ški 'Sloj skupaj s tlačanskim protestantskim življem usmeril k najbližjim »artikularnim« naselbinam — predvsem k Nemes Csóu2 — da bi tako našel moralno oporo za svojo privrženost novi veri in pa kakršnokoli možnost izobraževanja za svoje sinove v meščanskih protestantskih središčih. Tež- njai po izobraževanju in doseganje le-tega potemtakem naj ne bi bila pri­ vilegij posameznikov, marveč predvsem dolgoročneje zasnovana usmeritev k obrambi idejnih temeljev luterantstva in s tem povezane strategije opis­ menjevanja in prosvetljevanja širšega kroga somišljenikov.3 Hkratno pa je bila to tudi pot za utrditev in uveljavitev materinske slovenske besede. Slovenski dijaki na šopronskem liceju do sredine 18. stoletja Talentirani prekmurski protestantski šolarji so v prvi polovici 18. sto­ letja (po pridobitvi temeljnega znanja) nadaljevali šolanje v šopronu in Bratislavi, posamič in redko pa tudi v drugih zapadnoogrskih in slovaških mestih. šopron je bil za protestantske dijake vmesna ali pa tudi končna po­ staja drugostopenjskega oziroma neke vrste višješolskega izobraževanja, živahno trgovsko in obrtniško središče s premožnim nemškim meščanstvom je privabljalo tudi šolarje iz oddaljenih narodnostnih podeželskih krajev (Slovaške, Transilvanije itd.), predvsem zavoljo možnosti učenja nemškega (pozneje pa tudi madžarskega) jezika, šopronski luteranski licej je bil tako po številu učencev, kakor tudi po sestavi profesorskega zbora med pomemb­ nimi protestantskimi učno-vzgojnimi zavodi na Ogrskem in kot takemu so plemiško-meščanski dobrodelniki z dotacijami ter dijaškimi štipendijskimi 1 Protireformacijska vojaška akcija je leta 1732 zajela 3 luteranske župnije v severovzhodnem Prek­ murju ter več kalvinskih krajev v ôrsegu (na Ogrskem). 1 Nemes Cs6 je vaško naselje v bližini Kószega, ki je do današnjih dni ohranilo dokumente slo­ venske prisotnosti v obdobju protireformacije. 3 šebjanič Franc, Protestantsko gibanje panonskih Slovencev, M. Sobota 1977, 35—42 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 123 ustanovami do konca 17. stoletja dalje, stalno zagotavljali, gmotne temelje obstoja.4 Zanimivo je omeniti tudi dejstvo, da je licej sko vodstvo uspelo prebro­ diti najrazličnejše krizne situacije (obdobje prepovedi in omejitev po szat- mârskem miru 1711, razsajanje kužne epidemije, zrahljane odnose in vero- izpovedno polemiko z vodilnim mestnim pastorjem itd.) in mimo veljavnih predpisov vzpostaviti zaključni študij z nekaterimi prepovedanimi predmeti fakultetnega značaja. Glede na to, da so trije rektorji šopronskega liceja v prvi polovici 18. stoletja zaključili svoje študije na nemških protestant­ skih univerzah z večjo ali manjšo pietistično usmeritvijo, je razumljiva vplivnost tovrstnih idej na celotni učno-vzgojni proces, še posebej pa udo- mitev Francke j eve realistične pedagoške naravnanosti v programskih za­ snovah licej skega profesorskega zbora.5 čeprav sta iz sredine 18. stoletja bili med obema zadnjima vojnama ohranjeni zgolj dve razredni matični knjigi šopronskega liceja (za šesti razred od leta 1738 in za peti od leta 1762 dalje),6 lahko na podlagi nekate­ rih življenjepisov in drugih dokumentov ugotovimo, da so se ob koncu 17. ter v prvih treh desetletjih 18. stletja v tem zavodu šolali naslednji slo­ venski dijaki iz Prekmurja: Avgust Peter Lutarič iz Ivanovec, Štefan Sedo- nja od Sv. Benedikta, Blaž Keresturi in Nikolaj Gergar iz Križevec, Adam Berke iz Lončarovec, Štefan Kučan iz .Mihalovec, Blaž Horvat iz Fokovec ter po letu 1730 tudi Štefan Kuzmič; glede na študij slovenskih dijakov na nemških univerzah in glede na večje število službujočih prekmurskih luteranskih učiteljev in predikantov v prvih obdobjih 18. stoletja je upravi­ čeno moč sklepati, da je bilo njih število še večje. ' ' Osnovno in srednješolsko obdobje kakor tudi preostali del svoje ustvar­ jalne življenjske poti je s tem učnovzgojnim zavodom prav tako povezal eden redkih slovenskih prosvetljenih pedagogov in metodikov 18. stoletja — učeni licejski rektor Adam Farkaš. Licejsko in univerzitetno študijsko obdobje Adama Farkaša Vsi znani življenjepisni zapisi o Adamu Farkašu soglašajo v tem, da se je rodil leta 1730 na Suhem vreju, ki predstavlja danes zaselek Tešanovec v Prekmurju in obsega tudi Farkašev breg. Bržkone je bil njegov oče Štefan plemiškega porekla, kot to razodevata kontrolna popisa plemiškega življa iz leta 1717 in 1726/27.7 Po vsej verjetnosti pa je kljub zvenečemu predništvu v Farkaševem slučaju šlo samo za drobnolastniškega in v tem obdobju že obubožanega gospodarja, kajti sicer se njegov sin Adam v ob­ dobju svojega poznejšega šolanja ne bi znašel na listi internatskih podpi- rancev. Za razliko od nekaterih luteranskih otrok, ki so osnovnošolsko izobra­ ževanje začenjali v domačem okolju ali v bližini rojstnega kraja, je bilo Adamu Farkašu leta 1738 omogočeno obiskovanje začetnega razreda v šo- pronskem protestantskem liceju. Po uspešno končani osnovni šoli zasledimo na tem učilišču v letih 1745—1748 talentiranega dijaka Adama Farkaša kot štipendista, opredeljenega za učiteljski poklic.8 Licejski in drugi kronisti pišejo o tem, da je v zaključnem letniku bil Farkašev profesor takratni rektor Daniel Hajnóczy,9 ki mu je razen teološkega učenja, filozofije in kla- 4 Do leta 1750 je bilo v šopronski luteranski ' skupnosti vzpostavljenih 17 različnih štipendijskih ustanov. 5 Payr Sândor, Negyedfélszazados fóiskola Sopronban, Sopron 1907, 21—24 6 Sopronski licej je po znanih zapisih leta 1741 obiskovalo blizu 300 gojencev, od tega dobra polo­ vica osnovnošolcev. . . . ,„,„ ,, „ ' Schneider Miklós, Vas vârmegye 1717. évi nemességvizsgâlata, Szombathely 1939, 11—24. 8 Računske knjige štipendistov za obdobje 1730—1750, arhiv evang. cerkvene občine v Sopronu. » Daniel Hajnóczy (1690—1747) je postal rektor leta 1740; je avtor vrste hvalospevov in verskih bese­ dil v latinščini; Németh Samuel, A soprani evangélikus liceum torténetének egy szâzada (1681—1781), rokopisna zbirka gimnazije Daniela Berzsenyija v Sopronu, 24—25. 124 F. SEBJANIČ: ŠOLNIK IN DOMOLJUB ADAM FARKAŠ (1730—1786) sičnlh jezikov »mimo« predpisov posredoval tudi gradivo s področja soča­ snih političnih ved. ' "«*Ikf ''ШлшМ^^-: \ШЛУ Šopron ob začetku Farkaševega šolanja Mladi Farkaš je v času svojega šopronskega šolanja v skladu s takratno izobraževalno prakso izjemno dobro obvladal klasične jezike ter si pridobil za svoj bodoči poklic nadpovprečno znanje iz filozofije in njej sorodnih ved. Poglabljanje v učno gradivo mu je omogočala tudi luteranska cerkve­ na biblioteka z znatnim knjižnim skladom. Ogledalo pridobljenega jezikov­ nega znanja in miselne naravnanosti v zaključnem dijaškem obdobju predstavlja njegova latinska verzifikacija z naslovom »Pesem o poteptani kreposti«,10 ki je ohranjena s podobnimi dijaškimi pesnitvami iz šopron­ skega liceja v deželnem evangeličanskem arhivu v Budimpešti. Kakorkoli je v tej gostobesedni in dolgovezni Farkaševi žalostinki za krepostjo tu in tam zaznati prosvetljenske klice nove dobe, je bistvena nje­ na prevladujoča značilnost, zanesenjaško dosledna obramba poglobljene po- božnosti kot ene največjih življenjskih vrlin. S tega gledišča je zanimiva predvsem tale njegova ugotovitev v zaključnem delu pesnitve: »Kdor hoče biti pobožen, ga takoj razglasijo za pietista.«11 To pa je dejansko dobro znana obrambna pietistična krilatica tedanje dobe, v kateri se je na Ogr­ skem oziroma Slovaškem eno krilo protestantske cerkvene hierarhije na čelu z Danielom Krmanom (1663—1740) žilavo borilo proti temu znatno raz­ širjenemu naziranju, ki se je pojavilo na dveh nemških luteranskih univer­ zah. Glede neposrednega vzorništva Farkaševi latinski verzifikaciji velja opozoriti na latinsko leporečje in pesnikovanje njegovega profesorja Da­ niela Hajnóczyja, ki je kot priznan latinist svojega časa bil celo častni član jenskega latinskega združenja.12 Uspešno zaključeno šolanje na šopronskem evangeličanskem liceju je (ob vsestranski podpori šolskega vodstva) ukaželjnemu Farkašu leta 1751 odprlo pot do univerzitetnega študija na znameniti jenski univerzi. Enain­ dvajsetletni Farkaš ni bil prvi slovenski luteranski mladinec, ki mu je uspe­ lo priti v Jeno, je pa bil med onimi redkimi študenti, ki se niso zapisali pastorskemu poklicu. n У izX'r.n"£u: »Carmen de virtute praesae«. " V originalu: »Qui volet esse pius, fit pietista statini«. 12 Lat. »Societas latina«. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—Ž 125 • а а р д ? f twg^t» ISEß^-^^y^l^^mMdt с^л/н* t»Jj~~ rini" <4*л»«« «*^k V? •*M*4#* Jv tmuMJà /Udi igt™ &*$-**р"*- OMU»/** H/njtfMfOu/rrum- wXweft ,4itìviùrr»mi iKÈrvmii. Aw. , и *^»*» м «jjfa&r,^. o&.iü«^m » «„pattoi *»***£., . • « » • * , . » ; * ™ ^ ^ Cédai nàd^ U**M'&IAJLT»*,,*} 'V/acA**, у&,&*, ^мЛг̂ д V03L /97^е*&^,/*аицш*,*п44»мл>оњ/[- *'осЈ*»л,.«~*-. Z.... J Z < -v . sv *U4nait JOISIHI S t u b ]\Tosîotj-Ma stran častilne pesmi v šopronu, hkratno pa so začele pešati tudi Farkaševe življenjske moči. Ob tem ter ob dognanju, da je treba liceju zagotoviti času primerno vsebi­ no in za to delo mobilizirati vitalnejšo osebnost, je 1. novembra 1785, dosle­ den samemu sebi, prostovoljno odstopil z rektorskega položaja. Kot je raz­ vidno iz kronograma na naslovni strani godovne pesmi za Adama Farkaša iz tega obdobja, so se učenci najvišjega razreda z bolečino v srcu poslavljali od njega. Med drugim so mu v latinski pesmi tudi takole pomodrovali: Med pogrebom namreč in odloženo službo Muza ne more najti nobene razlike.49 1 V izvirniku: Attamen exeqias inter munusque repostum nullum discriminem cernere Musa potest. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 135 Nedolgo po predaji rektorstva in seznanitvi z novim učnim načrtom liceja je 12. februarja 1786 umrl. Njegovi učenci so počastili njegov spomin z natiskom žalne pesmi v la­ tinščini in nemščini.50 V običajnem leporečju sedemnajstih kitic nemške pesmi je moč prebrati karakteristična poimenovanja (»pros veti j eni duh«, »blag, zvest učitelj«, »očetovski...« itd.), ki se skladajo s poznejšimi spo­ minskimi zapisi njegovih nekdanjih učencev. T . V - : • : • Né . '..• »«« ' : • i ШШ& FARKÄS. i Posmrtna pesem licejskih dijakov Ko so 13. februarja 1786, en dan po Farkaševi smrti, odprli njegovo lastnoročno, v nemščini spisano oporoko iz leta 1781,51 je v tej »poslednji volji« bilo kaj lahko razpoznati njegovo temeljno življenjsko opredeljenost, ki ji je želel ostati zvest tudi po svoji smrti. V oporoki je človeško preprosto in jasno izpovedal, da prihranjeno denarno imetje dodeljuje svojcem, lute­ ranskim ustanovam in posredno ukaželjnim slovenskim luteranskim mla­ dincem ter »ubogemu slovenskemu ljudstvu«. V šesti točki testamenta do­ loča : »... poleg prej dodeljenega zapuščam predhodno omenjeni madžarski evange­ ličanski cerkvi v Nemes Csóu 100 goldinarjev, ki naj jih le-tej točno in pravilno v gotovini poravna odbornik Janez Farkaš iz Panovec, k temu je dodati še tristo goldinarjev, torej skupno štiristo goldinarjev, in sicer s tem posebnim namenom in zato, da bi predpostavljeni prej omenjene cerkvene občine, k i bodo najdobro- hotneje prevzeli vestno vodenje teh štiristo goldinarjev, z letnimi obrestmi od tega *> Naslov latinske pesmi glasi: Honor publicus onomastico diei V. C. D. Adami Farkas, nemški pa: Um Grabe des Wohledlgeborenen und Wohlgelehrten Herrn Rector Farkas. „ , _ , . . si Celotni testament, ki sta ga kot priči sopodpisala Andreas Torkos m Carl Erhard Artner, obsega enajst točk; oporočna listina (Dieses ist mein Adami Farkas . . . letzter Wille), arhiv županije Gyôr-So- pron v Sopronu. 136 F. SEBJANIC: ŠOLNIK IN DOMOLJUB ADAM FARKAŠ (1730-1786) denarja po možnosti priskočili na pomoč in dobro storili takoimenovanim sloven­ j i ™ , ? 1 a ! n ^ m - ' k l S e t a m s o î a : ) 0 ' P r a v t a k o P a tudi ubogim slovenskim ljudem, ki pripadajo tej isti evangeličanski cerkvi, č e bi pa sčasoma ti takoimenovani slovên- sfci ljudje le dosegli premilostno dovoljenje, da bi si vzpostavili, zgradili in prido- bili lastno cerkev in solo, potem se naj od teh štiristo goldinarjev odšteje tristo goldinarjev m uporabi za vzpostavitev in zgraditev ali vzdrževanje le-teh « Zaključna stran Farkaševe oporoke e>r Aft tXTruP-tU-nrxZZ r 'tÂrf ilkrf*-, V dveh naslednjih točkah (v deveti in deseti) omenja Farkaš za svo­ jim krvnim sorodstvom ponovno »uboge slovenske ljudi«« kot prednostne uporabnike svojega internatskega volila ter štipendijske ustanove pri kon- ventu šopronske cerkvene občine. V skladu s svojo pedagoško dejavnostjo in splošno izobražensko pozi­ cijo v družbi glede premičnin v oporoki posebej navaja zgolj svojo knjiž­ nico in rokopisno gradivo, ki ga je zapustil nemescsójskemu pridigarju nemške cerkvene občine in poprejšnjemu licejskemu profesorju — sodelav­ cu Johannu Gottfriedu Asbothu.53 „ , M „ 5 , ! J r ^ n i 0 i n e - m ä k 0 besedilo tega dela oporoke glasi: . . . erstgedachter Evangel. Ungarischer Kirche zu Nemes Cso legire ausser erste wähnten em hundert Gulden, Welche ihr Herr Jurasse? Johann Farkas zu Pananocz unfehlbar baar und richtig erlegen soll, annoch Dreyhundert Gulden folglich ta allem Vierhundert Gulden, un zwar insonderheit in der Absicht und zu dem Ende, dami" von'̂ den iährlfche™ Interessen davon denen daselbst studierenden sogenannten Windischen Jünglingen wie auch denen sich V n r S ' ^ Y f , " ^ ^ r ^ c h e h a l t e n d e " ebenfalls. Windischen armen g L e u t t o von den Herrn Vorstehern erstgedachter Gemeinde, als welche die gewissenhafte Administration dieser Vierhundert Gu den gütigst übernehmen werden nach Möglichkeit unter die Arme gegriffer und G u t S L t h a n w S d e n soll. Sollten aber diese sogenannten Windischen Leuthe mit der zeit die aUergnadigste Erlaubnfs erhalten eine eigene Kirche und Schule für sich zu errichten, zu bauen und zu haben so sol1 v o n d i l s e n Vier Y ^ t e Ä S l d a f Ü F a b g e r e i C h e t U n d 2 U r E r r i c h t ™ g ™ d Erbauung o ^ e r U n t e r h a l m V a e r s d b e ^ а п ^ 5 3 J . G . Asboth je bil prav gotovo ožji sorodnik Elizabete Asboth, ki je dolga leta gospodinjila Ada­ mu Farkaäu v Sopronu in katere potomstvu je le-ta določil obresti od glaraicelOO gollinarjev ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 137 Gladom oporoke je bil upravi j alee Farkaševe ustanove konvent šo- pronske luteranske skupnosti. Le-ta pa predvsem od začetka 19. stoletja dalje ni »vedno zares vestno in tako upravljal, da bi s tem bila izpolnjena in dosežena... poslednja volja ter dober in pošten namen« kot je to želel ustanovitelj Farkaš. štipendijski sklad Adama Farkaša, ki je bil poleg njegovega potomstva namenjen »takim, ki si bodo prizadevali služiti pravični stvari ubogega, zapuščenega, takoimenovanega slovenskega ljudstva na cerkvenem, šol­ skem in političnem področju« je praktično obstojal pri šopronskem cer­ kvenem vodstvu do konca prve svetovne vojne. Po uradni objavi šo- pronskë evangeličanske cerkvene občine so denarna sredstva te ustanove koncem leta 1901 znašala 4.019 kron in jo je na lestvici aristokratskih ter meščanskih podporniških mehanizmov zategadelj moč uvrstiti med po­ membnejše štipendije luteranske skupnosti v zapadni Ogrski.54 Iz arhivskega gradiva cerkvene občine v Nemes Csóu in prav tako iz regionalnih ter osrednjih evangeličanskih dokumentacij ni moč ugotoviti črpanja sredstev iz Farkaševega oporočnega volila za šolanje slovenskih otrok v tem artikularnem kraju.55 V obdobju po objavi tolerančnega paten­ ta je prav tako neznana usoda tistega dela sredstev, ki bi naj v skladu s Farkaševo oporoko bil izrecno namenjen »posedovanju, graditvi ali vzdr­ ževanju« cerkvenih objektov in šol vzhodnoslovenskega luteranskega živ­ lja. Med prvimi znanimi podatki o dodeljevanju štipendij iz Farkaševega volila pri šopronskem konventu velja omeniti -zaznambo v blagajniškem zapisniku iz leta 1795, po kateri je izmed petih koristnikov zagotovo le eden Slovenec (Berke). Tudi na sinodi ogrske luteranske cerkve leta 1800 v kraju Vadosfa se v zvezi z obravnavo Farkaševega štipendijskega sklada omenja zgolj ime Karla Kučana, ki po vsej verjetnosti pripada neposrednemu so­ rodstvenemu krogu. Ni dvoma, da so v teku več kot enega stoletja po Far- kaševi smrti prejemali denarna sredstva iz njegove štipendijske ustanove posamezni slovenske luteranski dijaki oziroma študentje, očitno pa je ven­ darle, da so bili v manjšini in da je bila tako plemenita ter domoljubna naravnana Farkaševa »poslednja volja« zavestno izigrana. Vrednotenje Farkaševe osebnosti in dejavnosti V pedagoški in protestantski publicistiki Avstro-Ogrske, ki je v 19. sto­ letju pogostokrat obravnavala razvojna pota in regionalno ter v določeni meri tudi mednarodno vlogo šopronskega luteranskega liceja, prav tako pa tudi dejavnost vodilnih osebnosti tega učno-vzgojnega zavoda, je podo­ ba Adama Farkaša našla zgolj reglstratorski odmev. V svojih »Spominih« se je bežno pomudil ob neoporočenosti njegove osebnosti evang. škof Jânos Kis (1770—1846),5e ki je bil v času njegovega rektorstva sprejet v licej. V nemški in madžarski izdaji kratke »Zgodovine šopronskega evang. glav­ nega učilišča« iz leta 1857, ko so v šopronu proslavljali 300-letnico llcejsKe- ga obstoja, je Matyäs Müllner (1818—1902) prav tako površno označil Far­ kaševo rektorstvo. Samò leto dni pozneje (1858) je luteranski duhovnik in publicist Lajos Haan (1818—1891)57 v svoji latinski predstavitvi študentov iz ogrskih pokrajin na jenski univerzi Farkašu odrekel uvrstitev v »vzviše- ni« krog osebnosti, priznal pa mu je marljivost in dobrodelništvo šopron- skemu učilišču. Leta 1892 je v češkem življenjepisnem delu o J. Ribayu pisec Ferdinand Menčik navedel predmete, ki jih je Farkaš Ribayu predaval и A soproni ag. hitv. evang. egyhazkozsëg kezelésére bizott alapitvanyok es alapok kimutatâsa. So­ pran 1902, 31. „ c . ... , „ . . 5 5 Po uveljavitvi tolerančnega patenta leta 1782 je Nemes Csó izgubil svoj nedkanji izjemni polozai in med učenci luteranske šole je v zadnjem desetletju zaslediti le redkega slovenskega šolarja. 5 6 Kis Jânos, Emlékezéseim, Sopron 1845—46, 3—30. 57 Haan Ludovico, Jena hungarica, Gyulae 1858, 67. 138 F. SEBJANIC: ŠOLNIK IN DOMOLJUB ADAM FARKAS (1730-1786) v najvišjem razredu; kot zanimivost te publikacije velja omeniti objavo Ribayevega neostvarjenega načrta o ustanovitvi slovansko-češkega inšti­ tuta ali združenja med Slovani na Ogrskem,58 v katerem je, bržkone po Far- kaševem posredništvu, naveden tudi prekmurski slovenski jezik. Arhivski zapisi o Adamu Farkašu so številnejši in nekateri tudi obsež­ nejši. Njegov učenec in poznejši življenjepisni kronist Gyòrgy Hrabovszky (1762—1825) je v svoji »Gymnasiologiji« iz leta 1816 za svojega »zelo dra- gega in milostno dobrega« učitelja zbral temeljne podatke in zapisal tudi naslove Farkašu posvečenih tiskanih dijaških verzifikacij.59 V zanimivem * * ! ^ Г • ' ^ ^ tf'dam JaatAMJ /б # # .VC*?"* /a% ßectara Џрг AtetocJ Ü> /capesß S&iaük \ t î Aäbet Гал '#°#M.K~**.y~ '• . , ' 3 . ЈСШШГ*. 'yuw-U.~. /jS---/7JS7f:+.;••'• ~ - . - i ' . . . . . T * . ' „ r , ' v ? i - Xm-jóitvèoJ .M Cvkćeđm, aïaïa* ЉЈњ ј ^ fiìvotatt vìa dt хбримеа Jt &ïtat<&iq. «Y* : x ^ t " ^ ' ^ Jrtfo trtùf calt cïôidaut'qtî errtuàt \ dates/ Jâtàhwtmm;, p/cnw ($idùuù Опетм \ J t delo za samo Ljubljano. Želim opozoriti tudi na nujno timsko proučevanje povojnega razvoja sociali­ stične družbe. Opažamo tendenco po poenostavljenem ocenjevanju te dobe kot dobe birokratskega socializma, ko se mnoge slabosti generaliziraj» in ocenjujejo kot politična linija. Generacija, kateri pripadam, je najprej rušila staro, se mlada, vojaško neizobražena znašla iz oči v oči pred moderno opremljeno armado štirih okupatorjev, doživela strahovit teror in potem morala graditi socializem, se učiti, delati, graditi, trasirati lastno pot razvoja socialističnih odnosov. To so velike stvari in napori za eno generacijo in zato mislim, da je k proučevanju te dobe treba pristopiti zavzeto, z vsem spoštovanjem, da je treba ocenjevati delo v takrat­ nih pogojih razrušene domovine, strani in vplivov stalinske teorije graditve države oziroma socialistične družbe. Zlepa ne bomo pravično ovrednotili genialnega te­ oretičnega prispevka naših vodilnih tovarišev — Tita, Kardelja, Kidriča in drugih, ne samo za razvoj Jugoslavije, ampak za razvoj in krepitev socializma v svetu. Skratka, dovolite, da to priznanje sprejmem kot priznanje zgodovinarjev vsem tem prizadevanjem v pomoči zgodovinski znanosti in kot priznanje odborom akti­ vistov OF, odborom SKOJ in revolucionarnega mladinskega gibanja, odborom vo­ jaških enot, Centralne tehnike, VOS, vsemu temu, kar se je v zadnjih letih poleg objavljanja individualnih spominov organiziralo za ohranitev pričevanj. Želim le, da bi zgodovinska znanost čimprej t o ovrednotila in izdala v obliki znanstvene sinteze čimbolj popolno zgodovino delavskega gibanja, NOB in povojne graditve socializma. Hvala. JOŽE ŠORN — ŠESTDESETLETNIK Jože Šorn se je rodil 3, marca 1921 v Ljubljani v devetčlanski železničarski družini. Študij zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani je končal 23. januarja 1948, disertacijo z naslovom Premogovništvo na Slovenskem do> sredine 19. stoletja je obranil 3. marca 1962 (prav na svoj rojstni dan) ter bil še isti mesec promo­ viran za doktorja zgodovinskih znanosti. Delal je najprej dobrih 16 let v ljubljan­ skem mestnem arhivu (od 1. januarja 1948 do 31. maja 1964), nato pa od 1. junija 1964 naprej v Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja. Iz teh skopih življenjepisnih podatkov sledi, da je dr. Jože Šorn 3..marca 1981 dopolnil šestdeset let svojega življenja. To pa je že mejnik, ob katerem se moramo ustaviti, zlasti pa je to dolžan Zgodovinski časopis kot glasilo Zgodovinskega dru­ štva za Slovenijo, saj sta tako časopis kot društvo s Šornom tesno povezana. Šor- novo društveno delo se je začelo s Kroniko. Kakor vemo, je peto zborovanje slo­ venskih zgodovinarjev v Novi Gorici 9. oktobra 1948 v resoluciji naročilo^ Zgodo­ vinskemu društvu za Slovenijo, »naj v zvezi z MLO Ljubljana poskrbi za izda­ janje časopisa za zgodovino urbanskih in industrijskih naselij«. Priprave niso bile lahke in so trajale več let; medtem so se tudi bistrili in usklajali sprva različni koncepti. Rešitev je dozorela leta 1952. Tedaj je odbor 13. novembra na predlog Franja Basa ustanovil novo sekcijo za lokalno zgodovino, njeno vodstvo pa je bilo dano Jožetu Šornu. Decembra je bila že pripravljena prva številka novega »časo­ pisa za slovensko krajevno zgodovino«, ki se je s svojim imenom Kronika naslonil na predvojno Kroniko slovenskih mest. V novem letu 1953 je ta prva številka izšla. Glavna naloga sekcije za lokalno zgodovino je bila skrb za Kroniko, v tem delu in skrbi pa je bil Šornov delež zelo velik. 17. decembra 1960 je bil Šorn kot zastopnik Kronike izvoljen tudi v odbor Zgodovinskega društva za Slovenijo; v njem je tudi. še danes. 26. junija 1975 je bila na predlog dr. Jožeta Šorna ustanov­ ljena v okviru društva še sekcija za gospodarsko zgodovino in si je izbrala njega za predsednika. Zgodovinskemu časopisu je Šorn zvest sodelavec že nad polovico svojega življenja (od 1950), petnajst let (od decembra 1966) je član uredniškega odbora; od maja 1967 do oktobra 1972 je bil tudi tehnični urednik. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 147 Toda pustimo naštevanje funkcij in delovnih nalog, pa spregovorimo rajši o najvažnejšem, o Šornovem znanstvenem delu, posvečenem novejši slovenski go­ spodarski zgodovini, to je, predvsem času od začetka 18. stoletja do leta 1941. S to zgodovino so se pred Šornom sorazmerno malo ukvarjali. V razpravi o problemih in nalogah slovenskega zgodovinopisja, ki je z njo pred 34 leti začel svoje izhajanje naš Zgodovinski časopis, je bila po pravici uvrščena gospodarska zgodovina zad­ njih stoletij med nerešena ali skoraj nedotaknjena vprašanja.1 Seveda s tem ni rečeno, da ni bilo dotlej na tem področju prav nič narejenega. Nekatera zgodo­ vinska dela, tako recimo Malova Zgodovina slovenskega naroda ali Josipa Žontarja Zgodovina mesta Kranja so imele mnogo podatkov o gospodarskem razvoju. P r o T učena je bila problematika nekaterih obdobij. Podane so bile razvojne slike posa­ meznih panog ali krajev. Napisane so bile marsikatere zgodovine posameznih pod­ jetij in biografije podjetnikov. Pisci takih del so bili v veliki meri nezgodovinarji, kakor recimo Rudolf Andrej ka, da omenimo samo njegovo ime. Izpod peresa slo­ venskih šolanih zgodovinarjev sta izšli predvsem dve pomembni gospodarsko zgo­ dovinski knjigi, prva v nemščini na Dunaju, druga v francoščini v Parizu: Ivan Slokar je tik pred prvo svetovno vojno napisal še danes dragoceno zgodovino avstrijske industrije v prvi. polovici 19. stoletja,2 Melitta Pivec-Steletova pa leta 1930 knjigo o gospodarskem življenju Ilirskih provinc,3 delo, ki je pri nas verjetno še mnogo premalo cenjeno. Ivan Slokar je po prvi svetovni vojni opustil zgodo­ vinsko znanstveno delo in se je k njemu vrnil šele čez štirideset let, Pivec-Stele­ tova pa se z gospodarsko zgodovino razen za čas francoske oblasti v svojem raz­ iskovanju ni več ukvarjala. Tako je Jože Šorn prvi zgodovinar, ki je raziskovanju novejše slovenske gospodarske zgodovine posvetil vso svojo znanstveno! dejavnost. Svoj prvi znanstveni članek Donesek h kmečkim uporom v letih 1705 in 1713, ki je bil objavljen leta 1950 v Zgodovinskem časopisu, je'začel Šorn z ugotovitvijo, da sistematično pregleduje naše starejše arhive z namenom, da dobi »čim jasnejšo sliko o splošnem gospodarskem položaju na Kranjskem v prvi polovici 18. stoletja«. Tako delo, razširjeno na poznejša obdobja in na vse slovensko ozemlje, je vztrajno nadaljeval. Nobene težave in ovire, ki j ih ni bilo malo, ga niso potlačile. Vodilo ga ni samo veselje, ampak prava ljubezen do raziskovanja, do zamudnega brskanja po fasciklih, ki pa te o pravem času nagradi z odkritji, ko nenadoma oživi slika, zložena iz tisočerih kamenčkov, in t i razsvetli čas in podatke. Šorn je rastel pred­ vsem sam iz sebe, iz svoje neugnane volje, svojih pogledov na zgodovino, svojih izkušenj in spoznanj, svoje vedno širše razgledanosti in vedno temeljitejšega zna­ nja. Ves čas mu je bilo zoprno kompiliranje po l iteraturi in izrekanje sodb in mnenj brez opore v virih. Domala vsa svoja dela je napisal na podlagi temeljitega študija arhivskih in tiskanih virov. Sistematično je pregledoval zlasti naše in avstrijske arhive. Njegove razprave so zato tudi vselej prinesle množico novih podatkov, dopolnjevale in spreminjale so dotedanjo sliko. Prav kot najboljši po­ znavalec gradiva za gospodarsko zgodovino od začetka 18. stoletja naprej Šorn ne sledi različnim starejšim, čeprav z velikimi avtoritetami podprtim ugotovitvam in periodizacijam, ampak postavlja na podlagi lastnih raziskav svoje, utemeljene in bogato podprte z viri. Dr. Šorn gospodarskih konceptov časov, ki j ih opisuje, ne razlaga abstraktno, ampak jih postavlja med konkretne ljudi v času in prostoru, nam prepričljivo pokaže, kaj so hoteli, na kakšne težave so naleteli, kakšen je bil odpor in kakšen je bil nazadnje rezultat. Njegov način pisanja je dostikrat svoje­ vrsten, na poseben način neposreden in živahen. Šornovo bogato bibliografijo objavljajo Prispevki za zgodovino delavskega gi­ banja, tu pa naj se omejimo samo na nekatere ugotovitve. Pri raziskovanju gospo­ darske zgodovine se š o r n ni nikdar ozko omejeval. Glede časa je začel z novim vekom, podrobneje pa obravnava dobo od osemnajstega stoletja do 1941. Prostorsko dostikrat poleg slovenskega obravnava jugoslovanski razvoj. Gospodarskega raz­ voja na Slovenskem ni nikdar jemal izolirano, ampak vselej v ozki povezanosti s prostorom, ki so mu naše dežele pripadale, kajkrat pa tudi še širše. Izven go­ spodarske zgodovine je napisal Šorn nekaj zanimivih člankov z novimi podatki, saj je pri raziskovanju gospodarske preteklosti našel tudi dosti drugega pomemb­ nega gradiva. V gospodarski zgodovini je opisoval posamezna podjetja, gospodar­ sko preteklost posameznih krajev, napisal več življenjepisov gospodarstvenikov, sistematično se je loteval razvoja posameznih panog, veliko pozornost je posvečal gospodarski politiki države, pa (zaradi vrednotenja virov) oblastni organizaciji zbiranja poročil o gospodarski dejavnosti. Zlasti v zadnjem času piše širše, sinte­ tične preglede posameznih obdobij naše gospodarske zgodovine. Posebno vrednost 1 Bogo Grafenauer: Problemi in naloge slovenskega zgodovinopisja v našem času. Zgodovinski časo­ pis 1, 1947, str. 21, 22. 2 Geschichte der österreichischen Industrie und ihrer Förderung unter Kaiser Franz I, Wien 1914. 3 La vie économique des Provinces Illyriennes (1809—1813) suivie d'une bibliographie critique, Paris 1930. 148 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 predstavljajo njegove ocene, ki večinoma popravljajo podatke, dopolnjujejo oce­ njevana dela z lastnimi izsledki in novimi podatki, opozarjajo na druge, neznane vire. Med opisi posameznih podjetij naj tu samo opozorimo na najbolj obsežnega, na knjigo Razvoj papirnice Vevče (1956), pa na opis ljubljanske suknarne iz 13. stoletja (Zgodovinski časopis 1952/3, 1955) in na nedavni opis železarne na Dvoru (zbornik Železarna na Dvoru pri Žužemberku, Novo mesto 1980). Precej del je po­ svetil železarstvu: daljši Pregled našega železarstva za stoletje od okoli 1760 do okoli 1860 (Zgodovinski časopis 1978), krajši Oris zgodovine železarstva na Sloven­ skem (Zgodovinski časopis 1977), Naše zgodovinopisje o rudarstvu in fužinarstvu na Slovenskem (Zgodovinski časopis 1971), Vzpon in zaton spodnještajerskega fu- žinarstva (Kronika 1962), da drugih ne navajamo. Premogovništvu je posvetil svo­ jo disertacijo, ki je izšla deloma v Zgodovinskem časopisu 1964, deloma v P r i ­ spevkih za zgodovino delavskega gibanja 1968. Zelo podrobno je obdelal zgodovino papirništva, tako da smo dobili izpod njegovega peresa »ves razvoj od'majhnega protestantskega mlina do zadnjega kartela papirniške stroke« v razpravah v Zgo­ dovinskem časopisu 1954 in 1958/9 pa še v raznih drugih člankih. Zanimal ga je tudi razvoj prometa. Naj navedemo samo razprave iz zadnjega časa: Modernizacija cestnega in vodnega omrežja v času od leta 1713 do 1830 (zbornik Mednarodni kul­ turnozgodovinski simpozij Modinci 1977, Maribor 1977), Zanimivosti z naših cest v 18. stoletju (Kronika 1979), Obnavljanje zaloške ceste v letih 1782—1784 (Kro­ nika 1978). Izredno kvalitetni so Šornovi široki pregledi. Razprava Od klasičnih tekstilnih manufaktur k mehaničnim tekstilnim tovarnam (Zgodovinski časopis 1979), ki obravnava čas od začetka 18. stoletja do 1860, nikakor ne govori samo o tem, kar nakazuje naslov, ampak je dosti širši: govori o kameralistih in njihovih gospodar­ skih konceptih, o tem, kako so hoteli zaposliti »pohajkovalce in delomrzneže c<, kako so zanje ustanavljali ubožnice, sirotišnice, vzgojevalnice, prisilne delavnice, ki so bile napol zapori in kruti zavodi za prevzgojo discipline, napol predilske šole. Za spoznavanje nastajanja naše industrije je ta razprava izredno pomembna. Teht­ na je razprava Kmečka in obrtniška proizvodnja ter založništvo v drugi polovici 18. stoletja (Zgodovinski časopis 1978), zlasti pa še z njo povezana obsežna študija Obrtništvo v slovenskem prostoru v sedemnajstletju 1758—1775 (Časopis za zgo­ dovino in narodopisje 1979). Ta je napisana na osnovi bogatega, toda tudi precej pomanjkljivega in zato za obdelavo kompliciranega gradiva v arhivu dvorne ko­ more na Dunaju. Pomembna je zaradi ugotovitev in zaradi metode. Zelo plastično popisuje, kako so sestavljali začetne statistične sezname in popise, v čem so bili dvomi in težave popisovalcev, kako različno so na človeka, ki se je ukvarjal z obrt­ niškim delom, gledali fevdalci, meščani, kmetje in država, vsak s svojega zornega kota in vsak s svojim vrednotenjem. Vse t o nam pokaže, kaj lahko od teh statistik 18. stoletja pričakujemo in česa od njih ne moremo dobiti. Na podlagi zbranih podatkov, ki jih prikazuje v tabelah in besedilu, ugotavlja, da je bilo v tem času na slovenskem prostoru s Trstom vred 6.700—9.000 profesionistov-obrtnikov, kar pomeni 0,8—1,1 % prebivalstva, da je bila tedaj Gorenjska najbogatejši del sloven­ skega prostora. Iz najnovejših del o problematiki okrog konca prve svetovne vojne naj opo­ zorimo na referat o vplivih vojne na gospodarski položaj prebivalstva na Sloven­ skem, ki ga je imel na 20. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Ljubljani 1980 in je znatno razširjen objavljen v tem zvezku Zgodovinskega časopisa, pa na raz­ pravo o trgovskih zvezah med Slovenijo in republiko Avstrijo od novembra 1918 do novembra 1919 (zbornik Kärnten — Volksabstimmung 1920, Wien 1981). Za Zgodovino Slovencev, k i jo je leta 1979 izdala Cankarjeva založba, je dr. Šorn na­ pisal kratek, a zanimiv in na glavne probleme osredotočen pregled Slovensko go­ spodarstvo med obema vojnama. Ob svoji šestdesetletnici gleda lahko dr. Jože Šorn z zadovoljstvom na to, kar je doslej opravil, in na svoj doprinos slovenskemu zgodovinopisju, mi slovenski zgodovinarji pa smo lahko ponosni nanj in na njegovo delo. Želimo si, da bi nam še veliko napisal. V a s i l i j M e l i k ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1 — 2 . 149—156 149 In memoriam DR. MIROSLAV PAHOR (1922—1981) Vrste slovenskih zgodovinarjev je za­ pustil, ne nepričakovano, vendar mnogo pre­ zgodaj, dr. Miroslav Pahor, višji znanstveni sodelavec in dolgoletni ravnatelj Pomorske­ ga muzeja »Sergej Mašera« v Piranu. V dol­ gem boju s težko boleznijo' je omagal 25. aprila letos, še ne 59 let star. Usoda je bila močnejša od njegove volje do življenja in želje, da bi uresničil vse svoje strokovne in znanstvene zamisli. Izteklo se je življenje človeku, ki je skoraj vse delovne sposobno­ sti posvetil kulturnemu dvigu in preučeva­ nju zgodovine Slovenskega Primorja, še po­ sebej pa Pirana, v katerem je poganjal tem močnejše korenine, čim globlje je prodiral v njegovo preteklost. Z njim smo izgubili enega izmed najbolj delavnih kulturnih de­ lavcev obalnega področja in Pirana, delavca, ki mu je bilo delo načelo življenja. Rodil se je kot kmečki sin 5. novembra 1922 v Novelu pri Temnici blizu Kosta­ njevice na Krasu, kamor se je do smrti rad vračal. Osnovno šolo je obiskoval v Temnici in v Komnu. Na gimnazijo je mogel šele z dveletno zamudo; šolanje so mu omogočili narodno zavedni in napredno misleči strici. Po šolanju v Gorici, Sieni in Bologni je maturiral maja 1943. leta v Gorici. Kraševec po rodu je že v mladosti doživljal vse tegobe fašističnega režima in težka mladost je klesala njegov značaj v t rdo osebnost, zasidrano v slovenstvu in vneto za družbeno in vsa­ kršno pravičnost. V narodno zavednem in za krivice občutljivem okolju se je k m a ­ lu tudi sam vključil v protifašistično gibanje in v tajno narodnostno organizacijo TIGR. Že avgusta 1942. leta je postal v Gorici aktivist mladinske organizacije Osvo­ bodilne fronte. Delal je kot propagandni referent mladinske organizacije Gorica, nato pa kot mladinski referent in propagandist rajonskega odbora OF Gorica. Po prihodu nemškega okupatorja v Gorico je ves čas deloval v ilegali; v začetku m a r ­ ca leta 1944 pa je odšel v partizane. Tri mesece je bil v Kosovelovi brigadi, nato pa je zaradi invalidnosti delal na terenu. Konec vojne je pričakal kot referent ljudske prosvete okraja Gorica. Po osvoboditvi, potem ko je za nekaj časa opravljal razne funkcije pri obnovi domovine (bil je med drugim tudi upravnik dijaškega doma v Celju), ga je želja po znanju pripeljala na študij zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani (1946). Kljub delu v študentski organizaciji in udeležbi na vseh takratnih študentskih delovnih akcijah je v zanj značilni zagnanosti diplomiral v rednem roku (1950), opravil še bibliotekarski tečaj in po krajših zaposlitvah se je v začetku leta 1951 začela njegova dejavnost na obalnem področju, v Kopru in Piranu, kateremu je poslej vse do svoje prezgodnje smrti posvetil vse sile, sposobnosti in znanje. Usmerjal jo je zlasti v t r i smeri: v strokovno organizacijsko, v znanstveno na pod­ ročju zgodovine in etnologije in v splošno družbeno in kulturno. Poklicnemu, strokovnemu delu se je posvetil z vso zavzetostjo, nazorsko n a ­ predno usmerjenega in v življenju preizkušenega intelektualca in je vanj vlagal vedno bogatejše znanje in organizacijske sposobnosti. V Kopru je pö krajši zapo­ slitvi pri Radiu Koper prevzel vodstvo novoustanovljene študijske knjižnice in ji v nekaj letih položil temelje in jo organizacijsko utrdil. Na teh osnovah je knjiž­ nica uspešno delala tudi po njegovem odhodu in prerasla v danes izredno pomemb­ no kul turno ustanovo obalnega področja. V Piranu, kamor je prišel leta 1954, je začel zopet z obnovo v povojnih neurejenih razmerah zanemarjenih in celo uni­ čenih kulturnih ustanov: knjižnice, arhiva, spomeniške službe in mestnega muzeja. Graditi je bilo treba pravzaprav vse na novo. Z mnogo vloženega t ruda je pod njegovim vodstvom vsa ta dejavnost zopet oživela in postopoma je ob njegovem 150 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 sodelovanju vsaka prerasla v samostojno ustanovo. Sam se je v celoti posvetil muzeju, ki ga je iz lokalnega, mestnega muzeja z dolgoletnim zbiranjem gradiva po vsej Sloveniji in tudi na tujem, z restavriranjem razstavnih predmetov in z u r e ­ janjem zbirk — prepričan v pravilnost pomorske koncepcije v slovenski sredini — in s premagovanjem najrazličnejših ovir, a tudi nerazumevanja, spreminjal v P o ­ morski muzej »Sergeja »Mašera« (1967), specializirano muzejsko ustanovo repu­ bliškega in še širšega družbenega pomena. Muzej si je v končni organizacijski obliki zamislil kot centralno ustanovo z dislociranimi oddelki za solarstvo, ribi­ štvo in povojno slovensko brodarstvo. Z osrednjo razstavo o razvoju pomorstva naj bi tako muzej zajel celotno pomorsko dejavnost na naših tleh in slovenskega človeka v njej od začetkov pomorstva do sedanje stvarnosti. Pr i teh zasnovah je dobival podporo zlasti pri delovnih organizacijah obalnega pasu. Do smrti mu je uspelo do kraja uresničiti le dislocirani oddelek povojnega slovenskega brodarstva. Ob podpori Splošne plovbe in s sodelovanjem dela slovenskih občin je v Porto­ rožu na zelo izviren način ustvaril muzejsko zbirko o razvoju Splošne plovbe in povojnega pomorstva sploh. Za muzejsko delo in postavitev pomorskega muzeja Slovenije, ki sodi med najvidnejše tovrstne ustanove v državi in je znan tudi v zamejstvu, je dobil Pahor leta 1974 kot priznanje Valvasorjevo nagrado, s katero so s e m u slovenski muzealci oddolžili za opravljeno delo. Hkrat i s postavljanjem muzeja je skrbel za nujno potrebne kadre in za strokovno rast ustanove. V zvezi s strokovno in kadrovsko rastjo muzeja in s pomorsko koncepcijo v strokovnem delu_ se je neprestano spoprijemal s še vedno močno zasidrano celinsko usmerje­ nostjo v slovenski zavesti celo v obalnem področju. Pogosto nerazumljen je z izo­ strenim posluhom reagiral na mnoge probleme obalnega pasu in dal pri t em šte­ vilne pobude in zavzeto sodeloval pri raznih takih akcijah. Prepričan v pravilnost svojega delovanja in zavedajoč se, da je ena izmed vzpodbud za širjenje pomorske usmerjenosti tudi dobro poznavanje zgodovinskega razvoia Slovenske Istre, njenih mest in pomorstva ter nato popularizacije tega znania, se je že zgodaj po diplomi začel usmerjati v proučevanje vse te proble­ matike in je vanjo vložil — ob strokovnem delu — v tridesetih letih mnogo t r d e ­ ga in vztrajnega dela. ž e leta 1951 je začel objavljati nrve tovrstne prispevke v tedanji Istrski tednik in nato Slovenski Jadran. Leta 1953 je uredil Zgodovinski zbornik STO in v njem objavil tudi več razprav, ocen in poročil. Nato srečujemo leto za letom rezultate njegovega znanstvenega dela vse do smrti (in po njej. ker je v tisku še več njegovih razprav). Objavljal je v raznih lokalnih časopisih in reviiah t e r zbornikih (Primorski dnevnik, Obala. Pomorstvo, Informator, slasilo delovne skupnosti Splošne plovbe, kjer je pravzaprav urejal zgodovinsko rubriko, Naša pomorska preteklost, Soomeniški vodnik oz. Spomeniško varstvo. Naši raz­ gledi. Goriški letnik, Slovenski pomorski zbornik. Slovensko morje in zaledie). ki so nastaiali tudi na njegovo pobudo ali pa jih je soureial. Prav tako pa je bil, lahko rečemo, več ali manj stalni sodelavec tudi republiških glasil slovenskih zgo­ dovinarjev: Zgodovinskega časopisa (zadnja razprava Maribor — mesto pomor­ ščakov, letnik 33. 1979) in zlasti Kronike, v kateri je njegovih raznrav za kar zajetno knjigo (zadnii prispevek Fevdalna nosest na piranskem ozemlju do 13. stoletia. letnik 29. 1981); v zadnjem času pa je začel obnavljati tudi v mariborskem Časopisu za zgodovino in narodopisje (razprava Vloga furmanstva pri rekrutiranju prostovolinega kadra avstrijske mornarice s posebnim ozirom na Štajersko, letnik n. v. 14. 1978). Na osnovi, svojih rezultatov znanstvenega dela je leta 1956 rjromo- viral z obsežno raznravo o socialnih boiih v občini Piran, ki je eno izmed njegovih nainomembnejših del, postal leta 1971 znanstveni in nato leta 1978 višji znanstveni sodelavec. . Na zgodovinskem področju ie Pahor znanstveno delo usmerjal predvsem na dvoie področii. Po eni strani ga je pritegovala rjreteklost obalnega pasu in še pose- bei mest od Pirana do Trsta. Časovno je zajel dobo od zgodnjega s»-edm'eea veka do konca fevdalizma v slovenskih deželah; v posameznih razpravah pa je segel celo vse do nainoveišega časa. V vsebinskem, problemskem pogledu ie posebno zanimanie pokazal za vprašania mestne unrave. oblastnih in unravnih organov v mestih, mestnih statutov, pravnega položaia tujcev v teh mestih, dalje za druž­ bene razmere, socialne boie. istrsko nodeželje in za posamezne veie gosnodarstva. Ob nroučevaniu zgodovine mestnih komun v Slovenski Istri ie naiveč nisal o P i ­ ranu Lahko rečemo, da ie bil med slovenskimi zgodovinarji edini, ki se ie siste­ matično posvečal rjiranski zgodovini. Kratek zgodovinski nregled Pirana (22 stra­ ni), ki ga ie nanisal za_ delo M. P a h o r — T. Mikeln, Piran. Portorož 1972. je nastal sicer iz praktičnih (turističnih namenov), je na rjrvi sintetični pregled zgodovine mesta v slovenski historiografiii. Njegovo najobsežneiše delo iz zgodovine Pirana pa ie že omeniena disertacija, ki ie izšla t>od naslovom Socialni boji v občini Piran od XV.—XVIII. stoletia, Ljubljana 1972, str. 288. Besedilo knjige presega vse, kar je ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 • 1—2 151 bilo doslej ' napisanega v družbenem in deloma tudi gospodarskem razvoju mesta v obravnavanem času. Vsebinsko in časovno izhodišče socialnih bojev tistega časa je bila zapora Velikega sveta okoli leta 1300, s katero je politična oblast v komuni prešla zgolj na člane patricijskih družin. Jedro monografije je posvečeno boju po- pularov za pravice proti plemiški oligarhiji, boju, ki mu gre posebno mesto v zgo­ dovini Pirana. Delo je zajelo dobršen del doslej še neobdelane zgodovine mesta'. Z vrsto razprav je posegel tudi v zgodovino Kopra, dalje Izole, o kateri imamo zavoljo pomanjkanja virov zelo skromno historiografijo, in tudi Trsta in Milja. Kot zunanji sodelavec akademijskega inštituta M. Kosa pri SAZU je v okviru načrtnega izdajanja virov za slovensko zgodovino pripravljal kritično izdajo vseh piranskih statutov. Delo je skoraj končal, napisati bi moral samo še edicijski uvod in preurediti besedilo samih statutov; to bodo sedaj opravili v omenjenem inštitutu. Po drugi plati se je Pahor vse bolj usmerjal tudi v proučevanje slovenskega pomorstva novejše dobe vse do druge svetovne vojne. S strokovnimi in poljudno informativnimi prispevki in članki je posegel tudi v njegov sodobni razvoj. Tudi tu je bilo njegovo zanimanjö zelo široko, proučeval je delovanje in vlogo važnej­ ših slovenskih pomorcev (npr. M. C. Koch, A.Haus, B. Saje, I. Beran, A. Dolenc, J. Cerny, K. Žonta [Schonta], A. Praprotnik), strokovne kadre slovenskega izvora v posameznih panogah, zgodovino pomorskega šolstva in šolanje slovenskih po­ morščakov, dalje je sistematično raziskoval v trgovsko in vojno mornarico habs­ burške monarhije vključeni kader iz slovenskih dežel, pri čemer je močno črpal podatke iz dunajskih arhivov, kamor je v zadnjih nekaj letih redno zahajal, pa slovensko ladjarstvo v letih 1841 do 1941, iz česar je že dal več ali manj sintetično besedilo. V posameznih, predvsem strokovnih člankih, je obravnaval tudi važne_ dogodke iz boja naših pomorcev v času NOB. Rezultati vsega tega proučevanja so' tolikšnega pomena, kot si ga poprej nismo mogli zamisliti. Vsekakor v veliki meri potrjujejo upravičenost poudarjanja pomorske usmerjenosti slovenskega ljudstva v preteklih stoletjih. V zvezi s to problematiko in s proučevanjem nekaterih panog piranskega gospodarstva je posegel Pahor tudi na področje etnoloških raziskav. Pri tem je obravnavani problematiki, predvsem glede na časovno obdobje, ki ga raziskave zaobjamejo, in po uporabljenih metodah postal predstavnik novih smeri v sloven­ ski etnologiji. Čeprav etnologije ni študiral, je imel do nje veliko afiniteto in zlasti izreden čut za metode etnološkega proučevanja. To je pokazal že v knjigi Stare piranske soline, Ljubljana 1963, ki jo je napisal s tudi že pokojno etnolo­ ginjo in dolgoletno arhivarko v piranskem arhivu T. Poberajevo, a je zanjo pogla­ vitno delo opravil sam. V njej dajeta poleg zgodovinskega pregleda solinarstva v Piranu zlasti rezultate terenskih etnoloških raziskav. Ob opisu solin z njihovo, pripravo za izkoriščanje in vzdrževanje je poudarek predvsem na tehniki prido­ bivanja soli in njenega transporta, kar je podrobno opisano, in na opisu dela in življenja solinarjev, njihovo materialno in duhovno kulturo. Knjiga je plod kom­ binacije etnoloških raziskav in proučevanja zgodovinskih virov in predstavlja nekako zaokroženo celoto s starejšo l i teraturo o piranskih solinah, ki se teh pro­ blemov ni dotikala. Arhivske študije o solinarstvu je Pahor še do zadnjega nada­ ljeval in je prišel v zadnjem letu življenja z najdbo beneških katastrskih map piranskih solin iz konca 16. in druge polovice 17. stoletja do novih važnih podatkov o obsegu, o lastništvu, dohodkih itd. solin in solinarjev. Žal so ostale te študije nedokončane. Vrsto let, zlasti še v zadnjem desetletju, je s terenskim raziskovanjem in etno­ loško metodo zelo intenzivno sledil tradicijam o povezavah slovenskega zaledja, še posebej podeželja z morjem in njegovemu vključevanju v pomorstvo. Rezultati tega dela so nepričakovano bogati in izredno zanimivi zlasti glede oskrbovanja lađjedelniške proizvodnje v Trstu s surovinami (lesom, jambori, vrvmi, smolo itd.), glede vključevanja slovenskih ljudi v pomorsko dejavnost in glede vplivov vsega tega na mišljenje in kulturo preprostega slovenskega kmečkega človeka v času pred približno sto leti. Posamezne razprave, objavljene v zadnjih letih, da­ jejo neposredno podobo o vsem tem. Posebej je govoril o tem na druei okrogli mizi jugoslovanskih ekonomskih zgodovinarjev v Ljubljani leta 1977. Nekako sin­ tezo tega proučevanja, ki jo je z velikim navdušenjem in s pravo kraško vztraj­ nostjo pripravil za tisk pod naslovom »Jamborna pot«, avtor, žal. ni dočakal; izšla bo verjetno konec letošniega leta. O tej problematiki je v Pahorjevi zapuščini ostalo še več nedokončanih rokopisov in precej neizrabljenega gradiva, kar bi ka­ zalo dokončati in gradivo izrabiti. Z njegovo smrtjo je, žal, zaostalo tudi skupinsko delo na zelo široko zasnovani zgodovini Pirana, o kateri so že nastajala prva osnovna besedila. Težko je sedaj reči, če bo kmalu prišlo do uresničenja tega načrta, ki bi bil sicer lahko končan v nekaj letih. 152 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 Prosvetno delo aktivista NOB in neposredno po osvoboditvi je v njem pustilo tako močne sledove, da se mu tudi pozneje ni mogel odreči. Povezanost z rodnim Jirasom, kamor se je vsako leto ponovno vračal, da bi si nabral novih moči, je osnovni motiv za nastanek zbirke pravljic s Krasa, ki jih je objavljal v dveh letnikih lista za mladino Galeb. Dolga leta je poučeval svoj predmet tudi na itali­ janski gimnaziji v Piranu. Kljub napornemu strokovnemu in znanstvenemu delu ^ О Р Р Х Л ' * 1 najrazličnejše funkcije v okviru strokovnih društev in v družbeno­ političnih ter samoupravnih organih v lokalnem in na republiškem nivoju, še posebej na področju kulture, šolstva in prosvete ter muzealstva. Povsod je uve­ ljavljal napredna stališča in vztrajal na njih domišljeno in uporno, pogostokrat tudi zelo vehementno, celo za ceno priljubljenosti in ostrih kritik in nasprotovanj, kar pa je tem laže prenašal, čim bolj je praksa vsakdanjega življenja potrjevala njegove poglede. Vrzel, ki je nastala z njegovo prezgodnjo smrtjo v kulturni sredini Pirana in v vrstah proučevalcev zgodovine tega mesta in Slovenske Istre, bo ostala še dolgo nezapolnjena. Ostali bodo njegovi znanstveni in strokovni rezultati, živela bo ustanova, ki jo je ustvaril in neprestano dograjeval. Z vsem tem pa bo ostal trajen spomin nanj pri vseh, ki so z njim delali, ga poznali in cenili v Piranu, prav tako pa pri slovenskih zgodovinarjih in muzealcih. F e r d o G e s t r i n BIBLIOGRAFIJA DR. MIROSLAVA PAHORJA 1951 1. Kako so se Benečani leta 1283 p o ­ lastili Pirana. — Istrski tednik 1951, št. 26. 2. Milje, Trst in Benetke. Odlomek iz zgodovine naših krajev — Istrski tednik 1951, št. 29. 3. Beneško-tržaška vojna v 60 in 70 letih XTV. stoletja. — Istrski ted­ nik 1951, št. 32—35. 1952 4. O tržaškem dialektu in »italijan- stvu« Trsta. — Slovenski Jadran 1952, št. 29. 5. K zgodovinski razstavi »Slovenci ob Jadranu«. — Slovenci ob J a d r a ­ nu, zgodovinska razstava v Kopru 29. X.—29. XI. 1952, str. 5—16. 6. Naseljenost Slovencev v Istri. — Slovenci ob Jadranu, zgodovinska razstava v Kopru 29. X.—29. XI. 1952, str. 20—26. 7. Slovenski jezik v javnem življenju in slovenska prosveta na Kopr­ skem do leta 1918. — Slovenci ob Jadranu, zgodovinska razstava v Kopru 29. X.—29. XI. 1952, str. 30 do 40. 8. Narodnoosvobodilni boj v Sloven­ ski Istri. — Slovenci ob Jadranu, zgodovinska razstava v Kopru 29. X.—29. XI. 1952, str. 47—62. 1953 9. Nekatere ugotovitve o Slovencih v koprskih statutih. — Istrski zgodo­ vinski zbornik 1953, 17—28. (Pod­ pis P. V. Vesel.) 10. Koprski upor leta 1348. Istrski zgo­ dovinski zbornik 1953, str. 29—€8. 11. Nekatera vprašanja primorske in slovensko istrske historiografije. — Istrski zgodovinski zbornik 1953, str. 147— 12. Nekatera vprašanja naših arhivov. — Istrski zgodovinski zbornik 1953, str. 153—163. (Podpis M. Markič.) 13. Slovenski poglavar v Kopru. — Slovenski J a d r a n 1953, št. 10, str. 6—7. 13. a Koprsko obzidje v preteklosti. — Slovenski Jadran 1953, št. 7, str. 6—7. 14. Slovenski nižji sodniki v koprski okolici. — Slovenski Jadran 1953, št. 12, str. 6. 15. Odnosi med Trstom in Benetkami v 17. stoletju — Slovenski Jadran 1953, št. 19, str. 6. 16. Ocena: Note bibliografiche a »La tragedia della Dalmazia, del Car- naro e della Venezia Giulia, 1918— 1945« di Rodolfo Romei, Bari. — Istrski zgodovinski zbornik 1953, str. 166—168. (Podpis P. C.) 17. Ocena: Atti e Memorie della Socie­ tà Istriana di archeologia e storia patria, n. s. 1, 2, 1949—1952. — Istr- ski zgodovinski zbornik 1953, str. 172—178 (Podpis P. C.) 18. Ocena: Carlo Carobulo, Sulle vie della gloria. Itinerari per la visita ai campi di battaglia dell'Isonzo, Gorica 1951. — Istrski zgodovinski zbornik 1953, str. 179—180. (Podpis Pamir.) 19. Ocena: Diego De Castro, Il proble- ma di Trieste Voi. I. Genesi e svi- luppi della questione giuliana in relazione agli avvenimenti interna- zionali 1943—1952), Bologna 1952. — Istrski zgodovinski zbornik 1953. str. 182—184. (Podpis M P.) 20. Ocena: Cusin Fabio, Venti secoli di Bora sul Carso e sul Golfo, Trst 1952. — Istrski zgodovinski zbornik 1953, str. 184—186. (Podpis M. P.) ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 153 21. Ocena: Angelo De Benvenuti, Sto­ ria di Zara (V izdaji: Biblioteca di scienze moderne) I—II, Milano 1952—1953. — Istrski zgodovinski zbornik 1953, str. 187—188. (Podpis Horoslav Pamir.) 22. Ocena: Pagine Istriane. N. s. št. 12. Trst 1953. — Istrski zgodovinski zbornik 1953, str. 188—189. (Podpis Horoslav Pamir.) 23. Dokumenti. — Istrski zgodovinski zbornik 1953, str. 191—297. 1957 24. Solna pogodba med Piranom in Be­ netkami iz leta 1616. — Kronika 1957, str. 14—20. 25. Statuti Izole, Kopra in Pirana ter istrski zakoni o šolarjih, solarnah in tihotapcih. — Kronika 1957, str. 123—134. 26. Priprave za Slovenski pomorski muzej. — Kronika 1957, str. 158 do 160. 27. Notranjski muzej v Postojni slavi desetletnico obstoja. — Primorski dnevnik 1957, št. 286. 28. Deset let Notranjskega muzeja. — Ljubljanski dnevnik 1957, št. 290. 1958 29. Nastanek apelacijskega sodišča v Kopru. — Kronika 1958, str. 73—79. 30. Oblastni in upravni organi Pirana v dobi beneške republike. — Kro­ nika 1958, str. 109—130. 31. Slovenski pomorski muzej v Pira­ nu. — Primorski dnevnik 1958, št. 5. 32. Janez Krstnik Gojna, piranski p r o ­ testant XVI. stoletja. — Primorski dnevnik 1958, št. 112 in 113. (Podpis Pavle Martine.) 33. Še en list iz zgodovine Istre v XVI. stoletju. Protestant Nikolaj Goj­ na, vodja piranskih množic. — Primorski dnevnik 1958, št. 124. (Podpis Pavle Martine.) 1959 34. Koprska nota in milj ski protokol iz leta 1849 v neobjavljenem spisu Antonija de Colle. — Kronika 1959, št. 66—73. 35. Pravni status tujcev v uredbah pi­ ranskih statutov. — Kronika 1959, str. 130—137. 36. Slikar Lev Vilhar v koprski Mali galeriji. — Primorski dnevnik 1959, št. 260. 1960 37. O zgodovinskem in arhitektonskem razvoju Tartinijevega trga v Pira­ nu. — Kronika 1960, str. 2 W36. Skupaj z B. Kovičevo. 38. Zopet nekaj o starem Piranu, toda to pot nekoliko drugače. K vpra­ šanju odgovornega in neodgovor­ nega pisanja zgodovinskih član­ kov. — Primorski dnevnik 1960, št. 200. 1962 39. Pomorski oddelek v Mestnem m u ­ zeju v Piranu. — Slovenski po­ morski zbornik 1962, str. 87—92. 40. Trdo železo se mu pokori. Podob- nikar (Martin) razstavil v Piranu. — Primorski dnevnik 1962, št. 148. (Podpis Pavle Martine.) 41. Herman Pečarič odkriva Istro. — Primorski dnevnik 1962, št. 165. 42. Intarzije v Mestnem muzeju v P i­ ranu. — Primorski dnevnik 1962, št. 178. 43. Ocena: Slovenski pomorski zbor­ nik. — Pomorstvo 1962, str. 371. 1963 44. Predpisi o obrtnikih, prostih po­ klicih in trgovcih v statutih mesta Trsta. — Kronika 1963, str. 27—37. 45. Dva dokumenta iz Pirana. Prispe­ vek k zgodovini Slovencev na morju. — Pomorstvo 1963, str. 111 —114. 45 a. Stare piranske soline. — Ljublja­ na 1963, str. 175. Skupaj s T. Poberajevo. 1964 46. Mornariška pešadija IX. korpusa. — Informator Splošne plovbe 1964, str. 4—5. 47. V Piranskem muzeju razstavlja Gabriel Kolbič iz Maribora. — Primorski dnevnik 1964, št. 172. (Podpis Pavle Martine.) 48. Razstava Poldeta Oblaka v Piranu. — Primorski dnevnik 1964, št. 243. (Podpis Pavle Martine.) 49. A. Kovač in Z. Manojlovič v P i ran­ skem muzeju. — Primorski dnev­ nik 1964. • 1966 50. Koprska nota iz leta 1849 ali pr­ vi poskus namerne italianizacije Istre. — Zgodovinski časopis 1965 —66, str. 277—296. 1967 51. Morje in Slovenci (Zgodovinski podatki). — Zbornik 20 let Pomor­ ske šole Piran, 1967, str. 17—31. 52. Dolžnost (Črtice iz življenja Ser- geja Mašera). — Naši borci, glasi­ lo ZZB Piran, 1967, str. 20—24. Skupaj z N. Zadnek. 53. Pomen Splošne plovbe v pomor­ stvu za Piran, Slovenijo in J u ­ goslavijo. — Informator Splošne plovbe 1967, str. 9—10. Priredil s T. Tijanom. 154 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 54. Major Baldomir Saje. — Informa­ tor Splošne plovbe 1967, str. 14—16. 55. Zadnji dnevi rušilca Zagreb. — In­ formator Splošne plovbe 1967, str. 16—20. 56. Trgovska ladja »Senga« prva dvig­ ne partizansko zastavo. Informator Splošne plovbe 1967, str. 22. (Pod­ pis PaM.) 57. Veliki admiral Anton Haus v p r ­ vi svetovni vojni. — Informator Splošne plovbe 1967, str. 24—25. 58. Piran in trgovina s soljo. — Infor­ mator Splošne plovbe 1967, str. 26—27. 59. 150 let od začetka gradnje sve­ tilnika v Savudriji. — Informator Splošne plovbe 1967, str. 29. 60. Cursibus navigantium nocturnis dirigandis. — Informator Splošne plovbe 1967, str. 29. 61. »Rog« v viharju. — Informator Splošne plovbe 1967, str. 51—52. (Podpis PaM.). 62. Poročnik bojne ladje Igor Beran. — Informator Splošne plovbe 1967, str. 55. Skupaj z A. Grošelj. 62 a. Zgodba mornarja, ki je padel na kopnem. — Dolenjski list 1967, sept. 15. 1968 63. Pomen piranskega patriciata v mestni upravi od XIV. do XVIII. stoletja. — Kronika 1968, str. 83—90. 64. Slovenski inženirji in tehniki v t r ­ žaškem arsenalu (1863—1913). — Informator Splošne plovbe 1968, str. 16—18 in 21. 65. Mornarji slikarji v taboriščih in NOB (Razstava ob občinskem pra­ zniku). — Informator Splošne plovbe 1968, str. 19. 66. Slovenski mornarji v taboriščih in NOB (Razstava ob občinskem pra­ zniku). Primorski dnevnik 1968, št. 296. 67. Znamenita zastava. Ob petdesetlet­ nici nastanka Jugoslavije. — I n - Informator Splošne plovbe 1968. str. 20. 68. Slovenski pomorski zdravniki pri Avstrijskem Lloydu (1869 do 1895). — Informator Splošne plovbe 1968, str. 22—23. 69. Kontraadmiral Metod Ciril Koch. Informator Splošne plovbe 1968 str. 24—25. 70. černigoj in patentirani »jaz«. Ob umetnikovi jubilejni razstavi. — Primorski dnevnik 1968, št. 273 (Podpis P.) 1969 71. Sto let slovenskega ladjarstva. 1848 do 1941. — Piran 1969, str. 40. 72. Zgodovinska problematika naših pomorščakov med drugo svetovno vojno. — Informator Splošne plov­ be 1969, str. 19—23. (Podpis Miro županov.) 73. Slovensko pomorsko šolstvo po drugi svetovni vojni. — Informa­ tor Splošne plovbe 1969, str. 23—24. (Podpis Pavle Martine.) 74. Kadet Anton Dolenc z objektivom okoli sveta (1890—1891). — Infor­ mator Splošne plovbe 1969, št. 1/2, str,. 29—32, št. 3, str. 24—28. 75. Razstava o Splošni plovbi in nje­ nih ljudeh v pomorskem muzeju »Sergej Mašera«. — Informator Splošne plovbe 1969, št. 3, str. 28. (Podpis P. S.) 76. Pomorski muzej »Sergej Mašera« v Piranu. — Informator Splošne plovbe 1969, št. 3, str. 29—30. (Pod­ pis (M. R. P.) 77. Slikar Leo Vilhar slavil 70-letnico. — Primorski dnevnik 1969, št. 261. (Podpis mp.) 1970 78. Slovenski dijaki in študentje na pomorski šolah (1754—1941). — Zbornik 10 let Višje pomorske šo­ le Piran, str. 43—100. 79. Ponovno o zgodovinski problema­ tiki naših pomorščakov med dru­ go svetovno vojno. — Informator Splošne plovbe 1970, št. 2, str. 19 do 23. 80. Poročnik korvete Ive Osredkar. — Informator Splošne plovbe 1970, št. 3, str. 15—16. 81. Razstava »Naši mornarji v karika­ turi«. — Informator Splošne plov­ be 1970, št 3, str. 17. 82. Slovenski dijaki in študentje na PŠ v Trstu (1754—1914). Informator Splošne plovbe 1970, str. 15 in 18 do 19. 1971 83. Slovenska koncepcija pomorskega vojskovanja v drugi svetovni voj­ ni. — Obala 1971, št. 9, str. 1—9. 1972 84. Socialni boji v občini Piran od XV do XVIII. stoletja. — Ljubljana 1972, str. 288. 85. Pi ran — Portorož 1972, str. 64. (Tu­ di v nemškm in italijanskem pre­ vodu.) Skupaj z T. Mikelnom. 86. Solmarski skansen. Turističnim in kulturnim delavcem v razmislek — Obala 1972, št. 14, str. 19—24. 87. »Navigare necesse est«. SOS za srednjo pomorsko šolo. — Obala 1972, št. 15—16, str. 59—61. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 • 1—2 155 88. Samo morje je v e d e l o . . . (votivne podobe v cerkvi Marije Strunjan- ske in Pomorskem muzeju v Pira­ nu. — Informator Splošne plovbe 1972, str. 24—26. 89. Razvoj jugoslovanske vojne mor­ narice. Z razstave v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera«. — Infor­ mator Splošne plovbe 1972, št. 2, str. 24—25. 90. Hrepenenje se mi je zazrlo v dušo. Zapisal Marjan Tomšič. — Primor­ ske novice 1972, št. 50, str. 9. 90 a. Bomo sprejeli pozitivne ali nega­ tivne tradicije. — Obala 1972, str. 45—46. 1973 91. Constitutio Momiliani v letih 1521 do 1535. Kronika 1973, str. 88—96. 92. Naša pomorska preteklost. — In­ formator Splošne plovbe 1973, št. 1, str. 20—22. 93. Koroški Slovenci v vojnem pomor­ stvu. — Informator Splošne plovbe 1973, št. 2, str. 18—20. 94. Obisk v piranskem pomorskem m u ­ zeju (razgovor vodil Pavle Vrhov­ nik) . — Informator Splošne plovbe 1973, št. 2, str. 20—22. 1974 95. Statuti srednjeveške občine Izola iz leta 1360 v odnosu do tujcev. — Kronika 1974, str. 77—85. 96. Piran v obdobju dvojne oblasti (XII.—XIII. stoletje). — Kronika 1974, str. 161—169. 97. Mornariški odred Koper. — Infor­ mator Splošne plovbe 1974, št. 1/2, str. 38—39. 98. Ob 20. obletnici pomorskega muze­ ja Piran. — Informator Splošne plovbe 1974, št. 4, str. 20 1975 99. Dijaki slovenskih dežel v avstrij­ skih vojnopomorskih akademijah. — Zbornik 15 let VPŠ 1975, str. 71 do 130. 100. Statut občine Piran iz leta 1274. — Zgodovinski časopis 1975, str. 77 —88. Zusammenfassung. 101. Ladjedelništvo v preteklosti Pira­ na. — Informator Splošne plovbe 1975, št. 2/3, str. 33—37, št. 4, str. 25 —26. 1976 102. Organizacija oblasti v občini Izo­ la po listinah iz leta 1253 in 1260. — Kronika 1976, str. 158—165. 103. Kraška vas Povir, primer simbio­ ze med kopnim in morjem. — Go­ riški letnik 1976, str. 97—123. 104. Problemi naše pomorske zgodovi­ ne. — Naši razgledi 1976, str. 143. 105. Kontraadmiral Karl Žonta (Schon- ta) iz Celovca. — Informator Sploš­ ne plovbe 1976, št. 1/2, str. 30—32. 106. Kontraadmiral Alojz Praprotnik iz Bovca. — Informator Splošne plovbe 1976, št. 3, str. 24—25. 107. S furmani po oficirje. Slovenski pomorščaki. (Razgovor zapisala Jelka Šprogar.) — 7 D 1976, št. 44, str. 14—15. 1977 108. Senožeče — slovenska pomorska postojanka na kopnem. — Sloven­ sko morje in zaledje 1977, str. 22— 79. 109. Piran v ohranjeni zapisani besedi. Katalog k razstavi Pokrajinskega arhiva Koper. — Koper 1977, str. 80. Skupaj z V. Bezekovo in M. Furla- nom. 110. Senožeče in furmanstvo. — 7 vasi, glasilo kulturnega društva »Pepca Čehovin-Tatjana« 1977, str. 13—16. 111. Kontraadmiral Karel Schaf fer iz Sežane. — Informator Splošne plov­ be 1977, št. 1, str. 29—30. 112. Muzej »Sergej Mašera« v Piranu hrani dokaze slovenskega pomor­ stva. (Razgovor z M. Pahorjem je vodil L. Omladič). — Primorski dnevnik 1977, št. 240. 113.' Ocena: Atti e memorie della so­ cietà istriana di archeologia e sto- ria patria 1972—1976. — Slovensko morje in zaledje 1977, str. 205—211. 114. Ocena: Leis Antonio (Antonio Ali- si), Pirano. La sua chiesa. La sua storia. — Trst (s. d.) — Slovensko morje in zaledje, 1977, str. 211—215. 1978 115. Akrostihi v piranski knjigi s tatu- tov leta 1384. — Kronika 1978, str. 4—9. 116. Vloga furmanstva pri rekrut i ra- nju prostovoljnega kadra avstr i j - ske mornarice (s posebnim ozirom na Štajersko). — Časopis za zgo­ dovino in narodopisje 1978, str. 92—99. Summary. 117. Kontraadmiral Rihard Pogačnik iz Trsta. — Informator Splošne plov­ be 1978, št. 1/2, str. 37—39. 118. Slovenski podoficirski kader v av­ strijski vojni mornarici v razdobju od 1883 do 1903. — Informator Splošne plovbe 1978, št. 3, str. 28 do 29. 119. Piranski dukali. Katalog k razsta­ vi Pokrajinskega arhiva Koper. (Uvod napisal Miroslav Pahor.) — Koper 1978, str. 3—4. Tudi italijanski prevod: Lettere ducali a Pirano. Catalogo della mostra dell'archivo regionale di Capodistria. — Capodistria 1978. 156 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 120. Slovenski mornarji Avstrije v ob­ rambi Dalmacije in Istre 1849 do 1917. Katalog razstave. (Besedilo in ureditev kataloga Miroslav Pahor. — Piran-Koper 1978, str. 24. 121. Pomorstvo v luči znamk in ko­ vancev. Koliko- smo pomorski n a ­ rod? Ob razstavi v Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« v Piranu. — Naši razgledi 1978, str. 680. 122. Naš portret: Miroslav Pahor. P o ­ morska dežela — Slovenija. (Raz­ govor zapisal S. Sitar.) — Življe­ nje in tehnika 1978, št.* 10, str. 714 —724, št. 11, str. 792—801. 123. Slovensko zaledje v koprodukciji s primorskim ladjedelništvom. — Acta historicoeconomica Iugosla- viae 1978, str. 132—147. Summary. 1979 124. Vloga gorenjsko-koroške promet­ ne pahljače pri rekrutiranju po­ morskega kadra v preteklosti (1812 do 1918). — Kronika 1979, str. 30— 42. 125. Maribor — mesto pomorščakov. — Zgodovinski časopis 1979, str. 421 -434. Zusammenfassung. 126. Pomorski muzej »Sergej Mašera« (Spomini, dokumenti, razvojna koncepcija.) — Argo 1976—1978, str. 19—25. 127. L'organizzazione del potere nel comune di Isola secondo i docu­ menti del 1253 e del 1260. — Atti (del) Centro di ricerche storiche — Rovigno 1978—1979, str. 359—375. 128. Mestna knjižnica v Kopru — Njen nastanek in razvoj do leta 1954. — Zbornik Osrednja knjižnica Sreč­ ka Vilharja Koper, 1979, str. 53—75. 129. Muzejska zbirka Splošne plovbe ob 25. obletnici. — Informator sploš­ ne plovbe 1979, št. 1, str. 46—47. 130. Naši ustanovitelji. — Informator Splošne plovbe 1979, št. 2/3, str. 21 —26. Skupaj z Zoro Žagarjevo. 131. Četrt stoletja pomorskega muzeja. — Informator Splošne plovbe 1979, št. 2/3, str. 27—28. 132. Predstavljamo muzejsko zbirko Splošne plovbe. — Informator Splošne plovbe 1979, št. 2/3, str. 29. —30. 133. Slovenski cestni križ kot faktor rekonstruiranja pomorskega kadra v naših deželah (1812—1941). — Slovensko morje in zaledje 1979, str. 153—207. 1980 134. življenje in smrt komodorja Grunda iz Dobrne. — Novi tednik 1980, št. 26, 40, 43. Skupaj z J. Šu- mrado. 135. Drobci iz slovenske pomorske t ra­ dicije. — Večer 1980 (6.9.) 136. Pomorščakov dnevnik. Potovanje podčastnika' Martina. — Teleks 1980 (29. 2., 7. 3., 14. 3., 21. 3., 28. 3. in 4. 4.). 137. Cestni križ in morje. Ob izidu zbornika Slovensko morje in za­ ledje. Razgovor z Miroslavom Pa­ horjem zapisal Ivo Ivačič. — 7 D 1980, št. 14. 138. Kapitan Teodor Tijan. (Med nami v kolektivu.) — Informator Sploš­ ne plovbe 1980, št. 3/4, str. 15—16. 139. Našega Tita ni več. — Informator Splošne plovbe 1980, št. 1/2, str. 4—5. 140. S Titom na potovanjih miru. S kap. b. 1. Stanislavom Abramom sta se pogovarjala dr. Miroslav Pa­ hor in Alenka Grašič. — Informa­ tor Splošne plovbe 1980, št. 1/2, str. 6—7. 141. Admiral Maksimilijan Daubleb- sky von Sterneck iz Celovca. — Informator Splošne plovbe 1980, št. 1/2, str. 55—57, št. 3, str. 39—42. 1981 142. Fevdalna posest na piranskem ozemlju do konca 13. stoletja. — Kronika 1981, str. 1—8. 143. Po jamborni c e s t i . . . v mesto na peklu. Ljubljana 1981, str. 264. Sku­ paj z Ilonko Hajnalovo. 144. Gabrijel Gruber ali ladjedelstvo — navtika — navigacija. — Slo­ vensko morje in zaledje 1981, str. 9—40. 145. Pomorščaki s celjskega pokrajin­ skega območja — Celjski zbornik 1977/81, str. 233 si. 146. Slovenska pomorska tradicija. — Slovenski koledar 1982, str. 73—78. V bibliografiji, ki zajema 150 razprav, strokovnih člankov, ocen in samostoj­ nih knjig, nismo upoštevali avtorjeve zapise pripovedk, ki jih je objavljal pod naslovom: Kraške pripovedke. Moja nona pripoveduje. Nunca Županja — Galeb (Trst) 1962/3, od 3. 9, do 7. 10. 1962; 1963/4, od 1. 9. do 7. 10 1963 F e r d o G e s t r i n ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 157 DRUŠTVENO ŽIVLJENJE, KONGRESI IN SIMPOZIJI ZGODOVINSKO DRUŠTVO V PTUJU Zgodovinsko društvo v Ptuju s svojo dolgo in plodno predzgodovino v Muzej­ skem društvu je ponovno zaživelo po kratki cezuri, ko je bil 3. oktobra 1978 izredni občni zbor društva. Na tem občnem zboru je dr. Štefka Cobelj razgrnila pred ude­ ležence delovanje Muzejskega društva, njegovo vlogo v mestu Ptuju, njegov po­ men ne le za njegov čas, temveč tudi za našega in vlogo in pomen ponovno oživ­ ljenega Zgodovinskega društva v Ptuju. Tu posredujem njen prispevek: Ob petinosemdesetletnici Prav je, da je s tem občnim zborom prišlo do oživljenja delovanja Zgodovin­ skega društva, ki je naslednik Muzejskega društva, to pa slavi v letošnjem letu 85. obletnico ustanovitve. Ob prazniku občine Ptuj smo otvoritev etnološke zbirke v bivši žitnici na grajskem hribu posvetili 85. obletnici ustanovitve muzeja, ker je z ustanovitvijo Muzejskega društva začela v Ptuju leta 1893 delovati tudi prva muzejska zbirka. Moramo pa posebej poudariti, da je Simon Povoden že nekaj desetletij prej postavil osnovo organizirani muzejski razstavni dejavnosti z arhe­ ološkimi kamnitimi spomeniki iz antičnega Poetovia, ki jih je dal vzidati na se­ danjem Slovenskem trgu oziroma ob proštijski cerkvi. Prvi ljubiteljski, zbira- teljski, zavarovalni, topografski in znanstveni obrisi so bili torej že globoko za­ črtani v prvi polovici prejšnjega stoletja in so v naslednjih letih ugodno vplivali na to, da so se v Ptuju izoblikovala hotenja po ohranjevanju kulturnih dobrin v samem mestu. Ko je antični Poetovio postajal vedno bolj znan daleč po svetu, se je razširjalo tudi zanimanje za mestece ob Dravi in zahtevalo, da se njegovi zakladi iz preteklosti ne pošiljajo več v druga kulturna središča in v roke pri­ vatnih zbirateljev, ampak zbirajo, hranijo in prikazujejo na odrejenem prostoru v samem Ptuju. Praktična izvedba takih hotenj se je v tistih časih lahko uresni­ čevala le preko muzejskega društva in požrtvovalnosti njegovih članov. Ti so brez dvoma v tej začetni etapi svojo nalogo opravili nadvse resno, saj je iz ohra­ njenega arhivskega gradiva razvidno, da so na svojih sejah opravljali naloge, ki so se nanašale na arheološka izkopavanja, ohranitev gradiva (razstavljenega ze takoj v začetku delovanja društva v kletnih prostorih gimnazije v obliki lapida­ rija), pridobivanje sredstev, ki sta jih dajali dunajski arheološki, zavod in deželna vlada v Gradcu. Ni dvoma, da so člani društva z veliko zagnanostjo opravljali različne naloge; s pritegnitvijo prof. Ferka, ki je svojo zbirko arheološkega, etno­ loškega, prirodopisnega in kulturno-zgodovinskega gradiva iz Gomilice pri Lipnici preselil v Ptuj in jo podaril Ptuju* pa so opravičili obstoj društva. S to široko gesto je Ferk razširil tudi osnovo muzeja še na druge oddelke, ki so v razstavnem pogledu V prostorih gimnazije imeli že od leta 1898 stik s publiko,. Druga, nad vse važna etapa, v delovanju Muzejskega društva je bila pridobitev muzejske stavbe z organizirano muzejsko dejavnostjo. Najdbe obeh mitrejev in prezentacija na licu mesta je bil velik korak'naprej, toda prva svetovna vojna je prekrižala mnoge načrte. Ko je po vojni Viktor škrabar, ki je bil tajnik in duša Muzejskega društva, postal konservator za ptujski okraj, se je zelo trudil, da je društvo v prvih povojnih letih s posojili reševalo najakutnejše probleme. Leta 1927 je mestna občina na dražbi kupila bivšo vojašnico v nekdanjem dominikan­ skem samostanu, ki jo je dodelila Muzejskemu društvu za potrebe muzeja. Takrat so bili s pomočjo ljubljanskega spomeniškega urada urejeni poleg bivše cerkvene ladje tudi križni hodnik in refektorij. Tako je bilo celotno gradivo končno^ po 30 letih preseljeno in ob 35-letnici Muzejskega društva 5. novembra 1928 svečano odprto za publiko kot Ferkov mestni muzej. S pomočjo subvencije ministrstva prosvete v Beogradu in mariborske oblastne samouprave se je v letih 1929 in 1930 nadaljevalo restavriranje križnega hodnika (pri tem je prišlo do odkritja fresk), konzervatorsko urejene pa so bile tudi slike in štukaturne okrasitve v refektonju. Kmalu po letu 1930 se je začelo zanimanje za ustanovitev vinarskega muzeja, kar je bilo realizirano leta 1940 v prostorih obrambnega stolpa ob Dravi, kjer je sedaj razstavni paviljon Dušana Kvedra. Z začetkom vojne je bila najaktivnejša faza delovanja Muzejskega, društva drastično prekinjena. Zadnja seja društva je bila 21. marca 1941, prva po vojni pa 15. septembra 1945. 158 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 Nova ljudska oblast je v prvi fazi organiziranja muzeja v Ptuju imela močno oporo v članih Muzejskega) društva. Toda skrb za kulturne spomenike in muzeje de v povojnem času dobila širše oblike. Muzejsko društvo je bilo še prisotno pri usposobitvi zbirk v bivšem dominikanskem samostanu,, ki so začele razširjeno OeLovati l. maja 1946 z staroslovanskimi izkopaninami in srednjeveško umetnostjo lakratni predsednik tov, Stiplovšek je med drugim dejal: »Naši muzeji naj bodo Hramovi, kjer narod naš dokaze hrani...« Z aktiviranjem grajskega poslopja kot muzeja leta 1948 m z ustanovitvijo oddelka ljudske revolucije 1951 se je ob orga­ nizirani muzejski, knjižnični in arhivski dejavnosti Muzejsko društvo v prvih po­ vojnih letih polagoma preusmerjalo na pomoč muzeju, knjižnici in arhivu v sek- cijski dejavnosti, kar je dovedlo do preimenovanja društva na občnem zboru IS. oktobre 1956 v Zgodovinsko društvo. Pojasnilo poudarja, da je prvotno društvo z ustanovitvijo muzeja kot družbene ustanove izgubilo funkcijo upravljanja in vodenja zbirk. Odslej se> jfe delokrog Zgodovinskega društva programsko razširjal v raziskovanje zgodovine ptujskega okraja, študij splošnih vprašanj zgodovine slovenskega naroda, študij problemov zgodovine pouka in izobraževanja, pove­ zovanje vseh zgodovinarjev, pobudo za zbiranje in ohranitev muzejskega gradiva tesno sodelovanje z muzejom, knjižnico in arhivom. Ta vloga, sicer nekoliko zmanjšana v zadnjih letih, bo gotovo po današnjem konsolidiranju, z istim ustvar­ jalnim navdušenjem kot pred 85 leti postala zopet aktivna, saj je nadvse aktu­ alna. Pred nami je med drugim velika naloga ohraniti bodočim rodovom Ptuj in okolico, njegovo bogato duhovno in materialno kulturo, obnoviti staro mestno jedro, njegove kulturne spomenike, zbirati in obdelovati muzejsko in arhivsko gradivo. Štefka C ob eli Na prvem rednem občnem zboru, ki j e bü 13. 12. 1980 ob 13h v steklem dvorani v Ormožu, smo pregledali delo za nazaj in sprejeli plan aktivnosti za naprej, s po­ sebnim poudarkom, naj se delo Zgodovinskega društva pojavlja in odvija v širših strukturah, ne zgolj v sferah zadovoljevanja ljubiteljskih teženj. Prvi korak na­ vzven smo že naredili in sicer smo se odločili za občni zbor v Ormožu. Zgodo­ vinsko društvo v Ptuju ima 79 članov in pokriva občini Ptuj in Ormož. Obe občini pokrivajo iste kulturne institucije: Pokrajinski muzej Ptuj, Zgodovinski arhiv v Ptuju in mreža šol. _ V dveletnem obdobju je društvo - delovalo predvsem na izobraževalnem pod­ ročju s posebnim poudarkom na krajevni zgodovini in pomembnih jubilejih. Manj je društvu uspelo, da bi kakor koli tvorno delovalo pri najbolj perečih problemih varovanja kulturne dediščine n a našem področju od čisto materialnega varstva do zakonskih opredelitev. T ° u i č n i z b o r -"e P a z d r a v i l dr- Vasilij Melik, redni profesor za zgodovino na F F v Ljubljani. V pozdravu se je kot zgodovinar 19. stoletja dotaknil pomembnosti ravno teh krajev za zgodovino 19. stoletja, za prebujanje Slovencev, za vlogo vzhodnostajerskih Slovencev pri izvajanju programa Zedinjene Slovenije. Tova- risica Vida Topolovec je orisala gospodarski razvoj občine Ormož po letu 1945 Sprejeto in potrjeno je bilo poročilo o delu društva za obdobje 1978—1980, ki je med drugim navedlo, da je bil v letu 1978 izveden zelo uspel Potrčev večer, ki je bil posvečen 50. obletnici ilegalne partijske celice v železniških delavnicah v 'p tu ju in 15-letmci smrti dr. Jožeta Potrča. Sodelovanje Glasbene šole Ptuj , dijakov Cen­ tra srednjega usmerjenega izobraževanja, predstavnikov družbeno političnih orga­ nizacij, Radia, še živečih članov celice, svojcev dr;. Potrča in slavnostnega govor­ nika Ivana Bratka je večeru dalo pomembno težo. .. V - , l e t u 1 9 7 9 s i J e društvo zadalo precej nalog, vendar vseh ni moglo realizi­ rati, c ian i Zgodovinskega društva in učitelji zgodovine po šolah so pripravili in izvedli kviz med učenci osmih osnovnih šol na temo: 60 let ZKJ. V zvezi z arhe­ ološko problematiko na Ptuju je društvo organiziralo predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi. Planirana ekskurzija je odpadla, ravno tako predavanja iz krajevne zgodovine. Obe akciji smo izvedli v letu 1980, ko je bil izpeljan ciklus predavanj v CSUI. Dr. Sergej Vrišer je predaval o baročnem kiparju J. Straubu, ar. Jože Koropec o najstarejših hkratnih virih za zgodovino Slovencev in etnolo­ ginja Majda Čeh o Rodnem vrhu. Uspela je tudi ekskurzija po Prekmuriu Pet predavateljev jo je uspešno popestrilo. Takoj ob ponovnem ustanavljanju si je društvo zadalo nalogo, v doglednem času izdati Ptuj siki zbornik, vendar smo celo letošnjo jesen porabili za pripravo zbornika Skozi viharje v lepšo prihodnost. Zbornik je posvečen 40-letnici OF in bo predvidoma izšel februarja 1981L Zraven akcije Ptujskega zbornika ima dru- ?ï~° v . srednjeročnem planu tudi izdajo Vodnika po Ptuju, Vodnika po spomenikih 1NUJ3 in strokovno pomoč pri izdelavi tekstov za spomenike, obeležja, pomemb­ nejše stavbe v mestu Ptuju. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 • 1-2 159 Finanačno poročilo n a m kaže, da društvo dobiva sredstva iz članarine, do­ tacij KUS Ptu j in reklam. Predsednik samoupravne delavske kontrole je v po­ ročilu poudaril, da je društvoi racionalno razpolagalo s sredstvi. Podal je razreš- nico staremu odboru. Soglasno je bil sprejet sklep o potrditvi novega izvršnega odbora, članov SDK in predsednika, društva. > Načrt akcij za leto 1981 je bil nekoliko dopolnjen in) sicer bi naj bila prven­ stvena naloga društva v prihodnjem letu oživiti sodelovanje z vsemi, ki so od­ govorni za naše staro mesto, preko člankov v časopisu in s predavanji prikazo­ vati problematiko, povezovati potrebe, možnosti in interese, da se bodo našla tudi finančna sredstva za ohranjanje naše kulturne dediščine. K planu oziroma k P t u j ­ skemu zborniku je bil predlagan še ormoški del in bi tako predvidoma v letu 1983 izdali Ptujsko-ormoški zbornik. Občni z|bor so zaključili učenci osnovne šole Ormož, člani novinarskega krož­ ka, ki so povpraševali meščane, kakšen je bil Ormož nekdaj, kakšen je danes in kakšen bo jutri. Marjana Tomanič Jevremov je s predavanjem in barvnimi dia­ pozitivi predstavila arheološke preostanke in izkopavanja v Ormožu in okolici. Sledil je zelo prijeten neobvezni del, ki nam je odprl usta in grla. Hvala gosti­ teljem. K r i s t i n a š a m p e r l I. JUGOSLOVANSKO SREČANJE MLADIH ZGODOVINARJEV V NOVEM SADU, 23. IN 24. FEBRUARJA 1979 Na pobudo Tribine istoričara, kluba študentov zgodovine na Filozofski fakul­ teti v Novem Sadu, ki je bila tudi brezhibno organizirala to srečanje, so se sestali mladi zgodovinarji (študentje zgodovine) šestih jugoslovanskih filozofskih fakultet (Skopje, Novi Sad, Zagreb, Zadar, Sarajevo, Ljubljana), odsotni so bili študentje iz Beograda in Prištine. Kot zastopniki PZE za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani so se srečanja udeležili asistent Janez Peršič t e r študenta Damijan Guštin in Loj z Tršan. Srečanje je imelo dva tematska kroga. V prvem smo predstavili svoje referate na dogovorjeno temo »Vzhodno vprašanje in Jugoslovani.« Vsaka fakulteta je izde­ lala referat, ki je obsegal njeno pokrajino. Zaradi preohlapne opredelitve obsega in sloga referata pa je prišlo na posvetovanju do določenih razhajanj v zasnovi referatov — nekateri so bili obširne kompilacije iz l i terature in so obsegali širše obdobje, drugi pa so bili ožji, obsegali so le določene probleme ob souporabi virov. Ljubljančani smo predstavili referat »Stališče časnika ,Soča' do bosansko-herce- govškega upora 1875/78«, diplomsko delo Marcele Štokelj-Vidmar pod mentorstvom prof. dr. V. Melika. Skrajšanega in predelanega je podal Damijan Guštin. V debati so bili referati ocenjeni kot dokaj dobri, zaželjeno pa je bilo, da se na prihodnjih srečanjih raven referatov poenoti. Drugi tematski sklop je bil pogovor o proble­ mih in načinu študija na posameznih fakultetah. Namenjen je bil zlasti medseboj­ nemu Seznanjanju z dejstvi, kajti ugotovili smo, da študentje zelo malo poznajo razmere na ostalih jugoslovanskih fakultetah. V bodoče bi bilo potrebno začeti tudi sodelovanje med študenti posameznih fakultet, zlasti pri izmenjavi l iterature. Drugi dan so' si udeleženci ogledali znamenitosti Novega Sada in okolice. Za boljšo organizacijo in koordinacijo bodočih srečanj študentov zgodovine je bil usta­ novljen koordinacijski odbor, ki ga vodi Azra Jašarević iz Sarajeva, člani pa so zastopniki fakultet. Našo fakulteto predstavlja Lojz Tršan. Dogovorjeno je bilo, da bo organizator prihodnjega srečanja študentov zgodovinarjev Zagreb, srečanje pa naj bi postalo vsakoletno. D a m i j a n G u š t i n DELOVANJE CENTRA ZA PROUČEVANJE ZGODOVINE IMIGRACIJE V ZDA (Immigration History Research Center, University of Minnesota, Saint Paul, ZDA) Med številnimi ustanovami, ki posvečajo svojo dejavnost zgodovini imigracije v ZDA, je za Slovence gotovo najpomembnejši Immigration History Research Cen­ ter minnesotske univerze v Saint Paulu. Ukvarja se s proučevanjem zgodovine imigracije in z zbiranjem virov za njeno zgodovino za naslednje narode: Albance, Arabce, Armence, Bolgare, Beloruse, Hrvate, Čehe, Estonce, Fince, Grke, Madžare, Italijane, vzhodnoevropske Žide, Latvijce, Litvance, Makedonce, Poljake, Romune, 160 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 Ruse, Srbe, Slovake, Slovence in Ukrajince. V arhivih centra se nahajajo tiskani m netiskani viri. Arhivi danes razpolagajo s 25.000 monografijami in z več kot 600 časopisi naštetih etničnih skupin. Večino tiskanih virov so publicirale t iskarne etničnega časopisja v Severni Ameriki. Velik del časopisnega gradiva je posnet na mikrofilme, kar omogoča lažje skladiščenje, pregled in ohranitev gradiva. Cen­ ter razpolaga tudi z najmodernejšimi čitalci mikrofilmov, ki omogočajo za dokaj nizko ceno celo razmnoževanje mikrofilmov na papir formata A4. Ustanova razpolaga tudi z rokopisnimi in tipkopisnimi arhivskimi materiali, skupaj z okrog 400 kolekcijami v dolžini okrog 1000 tekočih metrov. Vključeni so tako materiali podpornih in političnih društev, cerkva in založniških družb kot tudi osebne zapuščine voditeljev posameznih etničnih skupin, delavskih vodij, pi­ sateljev in pesnikov, politikov, duhovnikov in novinarjev. Slovenska dokumentacijska serija je bogata in vsebuje precejšnje količine časopisnega in drugega tiskanega gradiva. Časopisno gradivo je precej popolno in posneto na mikrofilme. V ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici je sicer tudi precej časopisnega gradiva, ki pa zaradi dotrajanosti časopisnega papirja ni uporabno. V Immigration History Kesearch Center se nahajajo tudi tiskani viri o ameriških Slovencih, tako v obliki knjig, koledarjev, pamfletov itd. Dokumenta­ cijski viri za zgodovino ameriških Slovencev, kolikor se nahajajo drugod po ZDA, so tu že evidentirani. Slovensko serijo arhivskega materiala je uredila Mary Molek, žena pokojnega Ivana Moleka, urednika »Prosvete«. Slovensko arhivsko kolekcijo so pričeli zbirati leta 1963, ko so prenesli gradivo iz Slovenskega narodnega muze­ ja v Clevelandu v ta center. Arhivske kolekcije tovrstnega gradiva se stalno do­ polnjujejo in segajo nazaj do leta 1870. Za ameriške Slovence obstajajo arhivi: verjetno prvega ameriškega sloven­ skega profesionalnega glasbenika in voditelja pevskega društva v Detroitu, Johna Berlisga, arhivi časopisa »Glas naroda«, korespondence urednikov in seznami na­ ročnikov, dramatskega društva Ivan Cankar, Jugoslovanske socialistične zveze (1905—1952), nepopolni arhiv Jugoslovanskega republičanskega združenja (1918— 1928), del arhiva Kranjsko-slovenske katoliške jednote, deli arhivov Slovenske na­ rodne podporne jednote in Slovenske svobodomiselne podporne zveze (preostali arhivi se nahajajo v arhivu Zgodovinskega društva v Chicagu), arhiv Antona Ne- maniča (1911—1963), nekdanjega predsednika Kranjsko-slovenske katoliške j e 7 dnote, osebni arhiv Matije Fogorelca (1870—1957), potujočega trgovca, ki je ob­ iskoval slovenske naselbine širom ZDA in bil zbiralec gradiva za zgodovino sloven­ skih Američanov, zlasti o misijonskem delu slovenskega misijonarja J. F. Buha, registre rojstev, porok in smrti slovenskih cerkva v Clevelandu ter osebni arhiv Wenceslaua Sholarja, ki vsebuje zlasti pisma bratu v Sloveniji, v katerih opisuje življenje slovenskih imigrantov v ZDA v letih 1894—1937. Marsikaj zanimivega za zgodovino slovenske imigracije v ZDA se nahaja tudi v imigrantskih arhivih dru­ gih jugoslovanskih narodov v ZDA. Za dejavnost •posameznih vodilnih socialistov so zanimivi tudi arhivi drugih slovanskih imigrantskih etničnih skupin, zlasti Če­ hov in Poljakov. Center izdaja tudi sezname svojih zbirk. Do sedaj je izdal že sezname za jugoslovanske narode, Čehe in Slovake, Madžare, Estonce, Latvijce in Litvance, Poljake, Fince, Italijane, Romune in Ukrajince. Vodja centra, prof. dr. Rudolph Vecoli, je hkrat i profesor zgodovine imigracije evropskih narodov v ZDA ter avtor številnih publikacij, ki se ukvarjajo s to problematiko. M a t j a ž K l e m e n č i č ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 161 OCENE IN POROČILA Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana: Zgodovinski arhiv 1980. (Gradivo in razprave, 2). 381 strani. Popolnoma odveč je dokazovati, kakšnega pomena so za zgodovinsko vedo urejeni arhivi, zato so izdaje vodnikov po njihovih fondih vedno pomemben in razveseljiv dogodek. Zgodovinski arhiv Ljubljana si je z izdajo svojega vodnika sam podaril najlepše darilo za osemdesetletnico obstoja, ki jo je praznoval leta 1978. S tem je nadaljeval pohvale vredno tradicijo, saj je bil leta 1959 prvi arhiv v Sloveniji, ki je objavil pregled svojih fondov v publikaciji 60 let Mestnega arhiva Ljubljanskega (tako se je arhiv imenoval do preimenovanja v letu 1973). V uvodu publikacije so navedene tudi nekatere težave, ki so spremljale njeno nastajanje, obravnavano je tudi vprašanje, kako oblikovati gradivo, da bo hkrati dovolj informativen prikaz vsebine in oblike arhivalij, da ne boi po eni strani zgolj suho naštevanje fondov, po drugi pa, da se ne bi preveč razraslo v želji za čim- večjo popolnostjo. Odločili so se za kompromisno rešitev. Uvodnim mislim sledi izčrpen pregled zgodovine Mestnega oziroma Zgodovin­ skega arhiva Ljubljane v obdobju 1898—1978. Lepo je prikazana njegova rast od službe, ki jo je mesto ustanovila na kožo Antona Aškerca preko razvoja v pravo znanstveno ustanovo, v ustanovo, ki je iz ljubljanske prerasla v arhiv, ki zajema vso osrednjo Slovenijo. Iz pregleda se poučimo o varstvu arhivskega gradiva v po­ sameznih občinah, o arhivskih skladiščih, delavcih arhiva in njihovem strokovnem delu ter o njihovi organizaciji in samoupravljanju. Nadaljnja poglavja vsebujejo napotke za uporabo vodnika, zbirne podatke o ustvarjalcih gradiva ter napotke za uporabo arhivskega gradiva, torej same koristne informacije, ki jih bodo uporabniki uslug Arhiva zelo veseli. Jedro publikacije je seveda posvečeno pregledu arhivskih fondov, najprej mesta Ljubljane ter ljubljanskih občin, nato pa gradiva z območja občin Cerknica, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Litija, Logatec, Metlika, Novo mesto, Radovljica, Škofja Loka, Trebnje, Tržič in Vrhnika. Kot je lepo navedeno v napotkih za uporabo vodnika, je gradivo znotraj zgo­ raj omenjenih teritorialnih enot razdeljeno na naslednje enote: Državna uprava in samouprava (do leta 1945), Orožništvo in vojaštvo, Fašistične in nacionalsociali- stične organizacije, Enote in ustanove narodnoosvobodilnega boja, Organi druž­ benopolitičnih skupnosti, Družbenopolitične organizacije, Pravosodje, Zaposlovanje in socialno zavarovanje, Gospodarstvo, Družbene dejavnosti (zdravstvo, socialno- varstvo, šolstvo in izobraževanje, znanost, kultura in informacije), Osebna in pri­ vatna področja ter zbirke (politične stranke, strokovne organizacije, druge orga­ nizacije, društva, verske skupnosti, graščine, družine in osebe, zbirke, zbirni fondi ter depoziti). Pri vsakem posameznem fondu so navedeni podatki o količini gra­ diva, njegovih okvirnih letnicah, o obstoječih popisih, administrativnih ter arhivi- stičnih pripomočkih, izčrpno je prikazano gradivo samo. Vrednost vodnika pove­ čuje še abecedno kazalo fondov in zbirk. Če ob koncu strnemo vse povedano, moremo ugotoviti, da je Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana izredno koristna publikacija, ki bo olajšala mar­ sikatero zgodovinsko raziskavo. A n d r e j V o v k o Goriški letnik, 7. Nova Gorica: Goriški muzej, 1980, 308 strani. Sedma številka novogoriškega zbornika ima podobno kot nekatere pred njo težišče na zgodovinskih prispevkih. Kot novost se v tej številki pojavlja prispevek inozemskega avtorja. Novo in spodbudno je tudi, da je sofinanciranje sedme šte­ vilke prevzela Raziskovalna skupnost Slovenije, ki je tako prevzela del tako pe­ rečega finančnega bremena od ajdovske, novogoriške in sežanske kulturne skup­ nosti. Prispevkom Draga Svoljška o bronasti figurici iz Tolmina, študenta arheolo­ gije Jerneja Zavrtanika o novi arheološki najdbi v Solkanu in etnologinje Zmage Kumer o pevskem ter plesnem izročilu z Gore nad Vipavsko dolino sledi vrsta prispevkov, ki so jih avtorji prebrali na posvetovanju »Goriška srečanja« 9. in 10. novembra 1979 v Novi Gorici, ki sta ga pripravila Goriški muzej ter Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, posvečeno pa je bilo 60-letnici KPJ, 162 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 - 1981 . 1—2 35-letnici 2. in 3. pokrajinske konference KPS za Primorsko ter 35-letnici izvolitve PNOO. Drago Sedmak v svojem prispevku obravnava prvo socialistično glasilo na Goriškem (Nuova idea), ki je izhajalo v Gradišču ob Soči in v Gorici v letih 1902—1904. Izhajalo je v italijanščini, kljub temu pa so ga brali tudi slovenski de­ lavci, med uredniki pa sta bila tudi Anton Gorkič in France Milost. France Ro­ zman ugotavlja v svoji razpravi v glavnem na podlagi časopisnih virov in l itera­ ture stališče slovenske socialne demokracije do kmečkega vprašanja v času pred prvo svetovno vojno, nato pa naglasa posebno stališče goriških socialnih demo­ kratov, ki so se z zavzemanjem za kmete postavili na drugačne pozicije kot vod­ stvo stranke. Petar Strčič je raziskal odnose Josipa Broza Tita do Istre v času med svetovnima vojnama. Avtor navaja vire, ki jih je Tito uporabljal za spoznavanje istrske problematike, in stike, ki j ih je imel z nekaterimi Istrani. Prispevek za­ ključuje kratek pregled Titovih stališč do Istre neposredno pred napadom na J u ­ goslavijo lèta 1941. France Klopčič je proučeval nacionalno politiko slovenskih pri­ morskih komunistov pod vplivom nacionalnega programa K P J iz leta 1924 ter njen odmev v KPI V obdobju do 1930. Zlasti po zaslugi prizadevanj Vladimirja Marte- lanca je tudi KPI v nacionalnih zadevah sprejela novo usmeritev. Milica Kacin- Wohinz je razpravljala o stališčih italijanske in jugoslovanske komunistične par­ tije do slovenske in hrvaške manjšine v Julijski krajini, ki so jih poenotili v znani izjavi t reh partij iz leta 1934. Boris Mlakar je v okviru svojih raziskav o primor­ skem domobranstvu obravnaval njegovo propagando. Ta propaganda je bila v ob­ dobju pred kapitulacijo Italije na nizki ravni brez trdnega organizacijskega okvira. Po kapitulaciji Italije je skušala prerasti v obnovitev celotne slovenske kulture na Primorskem, kar pa ji zaradi privrženosti Primorcev NOB ni uspelo. Ostale daljše razprave niso v zvezi z »Goriškim srečanjem«. Slavica Plahuta obravnava narodnoosvobodilne tehnike na Vipavskem v obdobju 1941—1945 od nji­ hovih začetkov v prvem vojnem letu, preko prve prave tehnike leta 1942 do orga­ nizacije okrožne ciklostilne tehnike Javornik, ki je delovala do februarja 1945, ko so jo ukinili zaradi težkih razmer med sovražnikovo ofenzivo. Prispevka Tomaža Pavšiča in Slavice Kovač-Mlakar sta nadaljevanji iz prejšnje številke »Goriškega letnika«. Pavšič popisuje spomenike in spominske plošče v občinah Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Sežana in Tolmin, in sicer po> abecednem redu na njih izpi­ sanih imen. Tokratni prispevek obsega imena med K in R. Kovač-Mlakarjeva dodaja svojemu prispevku o skladatelju Vinku Vodopivcu bibliografijo njegovih del, ki obsega 1217 enot, domneva pa tudi, da poleg njih obstaja še kakih 300 del. Bibliografiji je dodano tudi kazalo. Upokojeni knjižničar iz Gorice Francesco Posa objavlja popis 56 inkunabul, ki j ih hranijo goriške knjižnice. Popis je bil nujen zaradi nanovo odkritih primerkov inkunabul. Rubrika zapiskov prinaša prispevke Andreja Ljubomira Lisca o dijakih za­ grebških šol s področja Primorske v obdobju 1776—1918, Pavla Medveščka o po­ zabljenih pustnih običajih med Sočo in Idrijo, Toneta Zorna o orožniških poročilih o dogajanju na jugoslovansko-italijanski demarkacijski črti leta 1921, Marka Vuka o posvetovanju predstavnikov slovenskih krajevnih zbornikov ter Branka Maru- šiča o »Goriških srečanjih 1979«. Rubrika Nekrologi prinaša spominske zapiske o petih umrlih sodelavcih, mnogo zanimivih ocen in poročil pa je tudi o revijah, ki j ih sicer ostali slovenski strokovni tisk ne spremlja. Goriški letnik tudi z zadnjo številko dokazuje, da sledi svoji začrtani poti in da se je uveljavil v slovenskem prostoru kot uspešna strokovno-znanstvena revija, ki presega svoj teritorialni okvir. A n d r e j V o v k o Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 2—4. Ljubljana: Slovenska ma­ tica, 192 + 191 + 266 strani. Slovenska matica je leta 1971 začela izdajati Zbornik za zgodovino naravo­ slovja in tehnike. S tem Zbornikom je poskušala zapolniti praznino, ki je kar pre­ dolgo vladala pri nas. Do sedaj so izšli štirje zvezki in tako že lahko rečemo, da dokaj uspešno izpolnjuje zadano nalogo. Zbornik vsebuje različne razprave iz zgo­ dovine naravoslovja in tehnike. Čeprav so pisane v dovolj razumljivem jeziku tudi za nestrokovnjake, pa je vendarle tako, da bi pravo kritično oceno lahko podal le strokovnjak ali strokovnjaki za posamezna področja. S tem podajam le splošen pregled snovi in problemov, ki jih posamezni zvezki obravnavajo. O prvem zvezku je Zgodovinski časopis že dokaj obširno poročal (27, 1973, str. 383—385). V drugem letniku, ki je izšel leta 1974, se nadaljuje razprava Zmaga Bufona o vlogi naravo­ slovja v slovenskem narodnem prebujenju. V njej so predstavljena sicer že znana dejstva, ki pa so zaradi avtorjevega pogleda na snov in pristopa do nje nekoliko drugače osvetljena, kakor smo navajeni, ža l je konec tega zanimivega obravna- ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 163 vanja preprečila Bufonova prezgodnja smrt. Lavo Čermelj predstavlja matematika Josipa Plemlja. France Adamič piše o razvoju genetike in žlahtnjenja rastlin in o posameznih predstavnikih slovenske narodnosti, ki so se uveljavili na tem pod­ ročju (npr. dr. Jesenko). Precej prostora je namenjenega astronomom in astrono­ miji. Zanimiva je razprava Vladimira Murka o starejših slovenskih astronomih; avtor časovno predstavi posamezne pomembne osebnosti s tega področja, ki so bile v svoji stroki znane med takratnim znanstvenim svetom Evrope. Drugo plat astro­ nomije nam predstavlja delo Milka Matičetova o zvezdnih imenih in o izročilu o zvezdah med Slovenci. Avtor navaja domača imena za posamezne zvezde in (po možnosti) tudi zgodbe, ki so z imenom povezane, ž a l je ljudskih imen vse manj, lokalizacija pa vse težja. Tretji zvezek Zbornika, ki je izšel 1975, je posvečen J. M. Žagarju, slovenskemu zdravniku in naravoslovcu iz 18. stoletja. O njegovem življenju in delu sta napi­ sala razpravo Drago Mušič in Janez Batis. V istem zvezku je tudi razprava Petra Borisova o razvoju Bleda v hidro in talasoterapevtsko zdravilišče, ki ga je orga­ niziral Rikli; ta je imel več sreče, predvsem pa več denarja kot Jurij Simonie s svojim zdraviliščem v Bistrici pri Limbušu, opisanem v prvem letniku Zbornika. Zanimiva je razprava Mariborski tekst napotkov za zdravljenje konj, ki jo je pr i­ pravil Velimir Zavrnik. Po mnenju dr. Milka Kosa je bil mariborski tekst napisan v 14. stol. Naslanja se na delo iz 13. stoletja, ki ga je napisal mojster Albrant, kovač, konjušnik in podkovski mojster na dvoru Friderika II v Neaplju. Njegov tekst, je bil pisan v nemščini in v takratnem obdobju zelo iskan, pa tudi podlaga za druge podobne napotke. Mariborski tekst je iz gotice prepisal v latinico Božo Otorepec, iz nemščine v slovenščino' pa ga je prevedel Dušan Ludvik. V njem se med seboj prepletajo vraže, zagovori in ljudska medicina. Lavo Čermelj poroča o bibliografijah Jurija Vege in Franca Močnika, ki ju je napisal prof. Jože Povšič, izšli pa sta pri SAZU. Med tretjim in četrtim zvezkom Zbornika za zgodovino naravoslovja in teh­ nologije je daljši časovni razmak, saj je četrti zvezek izšel leta 1979, podobno kot med prvim in drugim, kjer je t r i leta razmaka. Četrti zvezek nam prinaša raz­ pravo Janka Pučnika o Razvoju vremenoslovja na Slovenskem; avtor najprej pr i­ kazuje pregledno in na kratko razvoj opazovanja vremena od starih narodov Sredozemlja do Slovanov in Germanov, prelom v času renesanse in začetke mo­ derne meteorologije. Ob tem seveda ne pozablja na kmečka pravila, pregovore glede vremena, na vraže in preganjanje čarovnic v zvezi s tem. Zanimivo je, da so ljudje znane vremenske pregovore ohranili tudi, če so se preselili v novo okolje, kjer stara domača pravila niso prišla več v poštev. V razpravo je vključenih tudi več vremenskih pregovorov za vsak mesec posebej, Dolničarjeva Ljubljanska k r o ­ nika vremena za čas od 1660 do 1718, Valvasorjevi opisi vremena na Kranjskem ter Antona Muznika Klima Goriške iz 18. stoletja. Zajet je pregled mreže mete­ oroloških opazovalnic na Slovenskem od najstarejših do današnjih dni. Tu je zbra­ nih veliko podatkov, ki jih lahko marsikdo koristno uporabi. Razpravi je dodana še pregledna kronološka razporeditev podatkov o razvoju meteorologije v svetu in pri nas. V četrtem zvezku sta tudi dve razpravi o zeloi zanimivi pa tudi še ne dokončno pravično ocenjeni slovenski osebnosti, o Ivanu Žigi Popoviču. Iz zapu­ ščine Zmaga Bufona je objavljena razprava o Popoviču kot naravoslovcu in rodo­ ljubu. Dokazuje, da je do sedaj prevladovalo precej zmotno mnenje o Popoviču, kadar so razpravljali o njegovem rodoljubju. Bufon dokazuje, da je Popovič za­ vestno poudarjal svoje slovensko poreklo in da je bil nanj ponosen. Na področju naravoslovja je bil Popovič za tisti čas izredno izobražen in je svoja stališča tudi zagovarjal proti drugim sodobnim avtoritetam in dokazoval njihove zmote. Raz­ prava Karla Bajca obravnava Popoviča kot predhodnika oceanografije. V delu »Untersuchungen vom Meere . . . « je namreč Popovič strnil dotedanje znanje, po­ mote in teorije o morju, njegovem gibanju in posebnostih. Franjo Sevnik je v svoji razpravi žagarstvo na Slovenskem podal zgodovinski pregled razvoja žagarstva pri nas, tako razvoj tehnologije kot tudi položaj delavcev, ki so delali v tej gospodar­ ski panogi, ter razvoj in propad področij, kjer se je žagarstvo razvijalo. Jože Ma­ ček podaja v razpravi Izbruh in širjenje krompirjeve plesni na Kranjskem v 19. stoletju dogajanje ob izbruhu te bolezni. Nihče tedaj ni odkril pravega povzroči­ telja in tako tudi ni mogel dati dobrih navodil za uničenje bolezni, čeprav so to poskušali na različne načine. Ob stoletnici rojstva Frana Jesenka podaja France Adamič zgoščen pregled njegovega pomembnega dela, uspehov in načrtov. Marija Gosar objavlja življenjepis in bibliografijo Zmaga Bufona (1910—1973). E v a H o l z 164 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 Lexikon des Mittelalters, Erster Band, 5.—10. Lieferung, München und Zürich (Artemis Verlag) 1979—1980, str. 1026—2107. S temi šestimi zvezki leksikona, o katerem smo že poročali (1978, str. 166, 1979, str. 492), je pred nami zaključena prva knjiga izredno pomembnega priročnika za srednjeveško zgodovino. Izhajala je od oktobra leta 1977 do novembra leta 1980, torej tr i leta, kar je za tovrstno delo z nad 1050 stranmi dvokolonskega tiska (vsa­ ka kolona ima svojo paginacijo) vsekakor sorazmerno kratko obdobje. To kaže na izredno organizacijo izdajateljskega in redakcijskega dela in prizadevnost sodelu­ jočih strokovnjakov. Izdajanje in redakcijo usmerja poseben svet izdajateljev in svetovalcev leksikona, ki ga sestavlja, lahko rečemo, v glavnem stalno število okoli 90 strokovnjakov medievistov, s katerimi so pokrita v veliki meri v leksikonu zajeta strokovna področja. Pri prvi knjigi, ki je zajela gesla od Achen do Bettel- ordenskirchen pa je sodelovalo blizu 900 avtorjev iz večine evropskih držav, med njimi tudi iz Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, tudi iz Egipta, Izraela, Turčije, Kanade in ZDA. Iz Jugoslavije so pri tej knjigi sodelovali profesor na univerzi v Münstru J. Ferluga, strokovnjak za bizantinsko zgodovino in kulturo, ki je tudi član sveta izdajateljev in svetovalcev, profesor na univerzi v Münchnu J. Prelog in profesorji beograjske univerze S. Ćir- ković, Jovanka Kalić in L. Maksimovič. Široko zasnovano delo je v nekem smislu nedvomno posledica znova poveča­ nega zanimanja za srednjeveško zgodovino, še posebej za gospodarska in družbena dogajanja, za vsakdanje življenje in zlasti za kulturo in razvoj misli in mišljenja srednjeveškega človeka. Novi metodološki prijemi in metode proučevanja ter in­ terdisciplinarni pristop k snovi so dali v zadnjih par desetletjih pomembne rezul­ tate v vsebinskem pogledu, odprli pa so tudi pota v nove specializacije medievi- stike. Vse to pa je ustvarilo široke potrebe in seveda tudi pogoje za nastanek tovrstne publikacije. Ob izidu prve knjige se nam jasno kaže vsebinska, ozemeljska in časovna za­ snovanost leksikona. Ne da bi se avtorji zasnove leksikona spuščali v še vedno obstoječo problematiko periodizacije srednjega veka, so se — po mojem mnenju — pravilno odločili, da presežejo časovno razmejitev srednjega veka povsod tam, kjer i se zgodovinsko dogajanje idejno, vzročno in posledično veže na srednjeveško vse­ bino. Tako so izdajatelji smiselno in v skladu s svojo koncepcijo vključevali v leksikon gesla iz obdobja propadanja antike od okoli leta 300 dalje, to je od časa velike krize sužnjelastniške družbe, ko so se že začeli pojavljati elementi, prve osnove srednjeveškega obdobja. Gre tu torej za gesla iz dobe reform v rimski državi, dobe utrditve krščanstva v antiki pa tudi za dejavnost ljudi v tem okviru in njihovo miselnost, ki je nato vplivala še globoko v srednji vek (npr geslo Augustinus, kolone 1223/29). Prav tako pa so časovno segli še v začetke 16. sto­ letja in celo še dalj tam, kjer se geslo vsebinsko tako ali drugače veže na srednje­ veško dogajanje in miselnost (npr. geslo Agricola, katerega dela so miselno izha­ jala še iz srednjega veka). Tudi ozemeljsko se leksikon po svoji koncepciji ne omejuje zgolj na Evropo, se manj seveda na tako imenovano »latinsko« Evropo; vsebinsko je zajel vsa ozem­ lja, ki so mejila nanjo in od koder so prihajali impulzi za določene smeri njenega razvoja, oziroma, ki so sodila v krog njenih vplivnih sfer. Tako vključuje celotno ozemlje bizantinske države in še druge dele Prednje Azije, ki so spadali pod Per­ zijo, arabske imperije in nato pod osmansko carstvo (npr. geslo Astrahan, Bagdad Beirut), ozemlje Zlate horde (npr. geslo Batu, Baghče Saraj) in severnoafriški teritorij od Egipta do Maroka (npr. geslo Baibars, Berber). Ti časovni in teritorijalni okviri v veliki meri sodijo tudi v vsebinsko zasnovo leksikona. Sodeč po vsebini prve knjige, bi bila osnovna zamisel leksikona dati celotno podobo življenja srednjeveškega človeka v evropskem prostoru. Pri tem so se izdajatelji znašli pred osnovnim problemom, kako celoten spektrum zgodo­ vine in kulture oziroma civilizacije tega obdobja spraviti v relativno omejene okvire leksikalne publikacije. Ena pot za rešitev tega vprašanja je bila premišljena izbira tezisca vsebine leksikona. Izdajatelji so se zavestno odločili, da to ne bo na političnih dejstvih in dogajanjih niti ne na zgodovinskih osebnostih in rodbinah na posameznih krajih oziroma mestih, marveč na gospodarskih in zlasti družbenih pojavih, razvoju mišljenja, idejnih pojmih, srednjeveških institucijah vseh vrst in na kulturnih ter civilizacijskih oblikah izražanja in življenja. Na drugi strani so izdajatelj"i poskušali t o doseči tudi z izborom gesel znotraj vseh posameznih pod­ ročij srednjeveškega dogajanja, pri čemer so se izogibali zlasti snovi, ki so zani­ mive zgolj za največje specialiste. Povezovali so tudi posamezne plati kulture vsakdanjega življenja, materialnega razvoja, gospodarstva in družbe oziroma druž­ benih odnosov v širša tipološka, ozemeljska in časovna zbirna gesla, ki imajo zna­ čaj pravih sintetičnih monografij in so pri njihovem nastajanju sodelovali včasih ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 • 1—2 165 tudi številni avtorji. Poleg drugih že v prejšnjih zvezkih objavljenih takih gesel, ki sem nanje že opozoril, naj iz teh zvezkov omenim geslo Bauer, Bauerntum, ki obsega nad 40 kolon besedila (1563—1604) in zajema splošno problematiko od go­ spodarskega in družbenega položaja, družbenega razslojevanja, bremen in dolž­ nosti do kulture in religije oziroma verskega življenja, pravni položaj kmetov, njihovo vsakdanje življenje in končno razvoj po posameznih deželah in regijah. Podobni gesli sta npr. še Baukunst (1631—1665) in Benediktine,-innen (1869—1902). Prav tako so z dodelano tehniko', s poenotenjem in okrajšavami skrbno uporab­ ljali prostor ob tiskanju publikacije. Istemu cilju služi tudi način navajanja l ite­ rature ob posameznih geslih. Izogibajo se namreč naštevanju posameznih mono­ grafij in se omejujejo, če se le da, na priročnike in širše bibliografije, iz; katerih se morejo dobiti odgovarjajoča dela; vendar so posamezne navedbe l i terature zelo obširne. Mogoče je trditi, da bo leksikon zelo bogat po vsebini in po obravnavani p r o ­ blematiki. Med drugim bo zajel tudi vrsto gesel iz snovi, ki je bila predmet pro­ učevanj zadnjih par desetletij in j ih prejšnji leksikoni srednjega veka niso upo­ števali oziroma niso mogli upoštevati. Prav tako je treba poudariti vtis, da bodo vsa t r i obdobja srednjega veka —. zgodnji, visoki in pozni srednji vek — enako­ merno zajeti in obdelani brez izrazitega poudarka na enem izmed njih. V zgoraj navedenih šestih zvezkih leksikona je med obdelanimi gesli (od Apo­ theose do Bettelordenskirchen) precej več gesel, ki neposredno ali posredno obrav­ navajo tudi zgodovino jugoslovanskih dežel. Med njimi naj navedem predvsem na­ slednje: Avaren, Babenberger, Banat, banus, Bar, Barbara v. Cilli, Bašćanska ploča, Balša (Balšiči), Bamberg, Bauer, Bauerntum, Baumkircher, Belasica Schlacht, Bel­ grad. Ob teh geslih se je vsaj deloma zopet pokazalo, kako potrebno bi bilo večje sodelovanje jugoslovanskih znanstvenikov pri tej pomembni publikaciji. Vzemimo nekaj primerov. V geslu Avari so odnosi med Avari in Slovani prikazani slabo in deloma celo nepravilno in za Slovane negativno. Isto velja za Samovo plemensko zvezo in njeno vlogo, pa tudi za odnos Avarov do Karantanije. V geslu Baben­ berger o vlogi te dinastične rodbine v odnosu do ozemlja, poseljenega s Slovenci, ni sledu; ne omenja se tudi, da je njihove dežele po izumrtju začasno zasedel Otokar II. Češki, temveč se to dejstvo preskoči s sicer točno širše formulirano t rdi t­ vijo, da so po medvladju te dežele prešle na Habsburžane. V geslu Bamberg se na slovenskih tleh omenja posest bamberških škofov le na Koroškem s središči Beljak in Velikovec. V geslu Bar, ki ga je napisal strokovnjak za albansko- zgodovino P. Bartl iz Münchna, se Balšiči označujejo kot oblastniki severno albanske^ k n e ­ ževine, kar ni v nasprotju samo- z zgodovinsko resnico-, marveč tudi z označitvijo v geslu Balša, kjer se označujejo kot albansko-slovanska knežja rodbina. Posa­ mezna gesla, kot npr. Banat, banus in bašćanska ploča so vsebinsko točno in dobre posredovana. Nujne so pripombe tudi k besedilu gesel, ki so jih napisali domači avtorji. Pod oddelkom D gesla Bauer, Bauerntum z opisom podeželskih agrarnih slojev po deželah je v poglavju XIII t o snov za Jugovzhodno Evropo, za jugoslovanske dežele napisal S. Čirkovič. V besedilu na poldrugi koloni (1604/5) je dal lep p r e ­ gled stanja na ozemljih dalmatinskih mest, na ozemlju Dinarskega gorstva (ka­ tuni) in pa zlasti v Srbiji. Ni pa se dotaknil te problematike na ozemlju srednje­ veških hrvatskih dežel (Slavonija, Hrvatska) in prav tako ne v slovenskih deželah, čeprav bi jih bilo treba zajeti v vsebino gesla. Ob besedilu gesla za Beograd, ki ga je napisala sedaj nedvomno- najboljša poznavalka zgodovine tega mesta J. Kali- čeva, se vprašujem, zakaj se geslo glasi Belgrad (z oznako: serbokroatisch Beo­ grad), a pod geslom Beograd je postavljena kazalka Belgrad (ki se v srednjem veku res javlja v enem izmed imen tega mesta kot Belgrado de Schiavonia). Upra­ vičeno bi bilo pripomniti še to, da bi ob geslo o BalMčih ali o Andreju Baum­ kircher j u lahko pričakovali tudi geslo o hrvatskih Babonićih. Za zaključek je treba vendar še enkrat poudariti, da bo nastajajoči Lexikon des Mittelalters prvo delo v tovrstni literaturi, ki bo skušalo zajeti celovito po­ dobo razvoja evropskega srednjega veka; v geslovniku je zajetih blizu 80 znan­ stvenih področij. To bo priročnik, ki bo nujno potrebno delovno orodje vsakemu, ki se ukvarja s srednjeveškim obdobjem. Hkrat i pa bo t o delo, s katerim bo mo­ goče spoznati vso pomembnost tega obdobja za poznejši razvoj, pomembnost obdobja, ki so ga zavoljo nezadostnega poznavanja dolgo označevali kot »temni srednji vek« in se ta ocena reflektira še danes v mišljenju mnogih zavračevalcev zgodovinske tradicije, čeprav je ta — želeli ali ne — vključena v zavest modernega človeka. F e r d o G e s t r i n 166 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 i « i i , 1 i i „ i S 4 ? a 1 d n f i b e # s o v l ć ' P o s t a n a k radničke klase u Bosni i Hercegovini i njen razvoj do 1914. godine. Sarajevo 1980, 400 strani. c+ „ *E 0 t ! f -SMm , n , a s l o v p , S v e ' - s e n i J a s Hađžibegović v svojem obširnem delu P o - SS2.1 r a d m c k e k ? a s e . u P 0 3 1 1 1 i Hercegovini i njen razvoj do 1914. godine loteva problemov o formiranju m razvoju delavskega razreda v teh dveh pokrajinah do prve svetovne vojne. Monografija — predelana doktorska disertacija — je zanimiva in pomembna iz vec vidikov. V tem prikazu se bom ustavil samo pri dveh Prvi vidik je širšega pomena, splošnejši in velja v nekem smislu za vse jugo­ slovansko zgodovinopisje o delavskem razredu. V okviru jugoslovanskega zeodo- ^32|?Р^ ] ал , d e l ? . n a , m r e . š P ° S V ° Ü koncepciji predstavlja pomembno novost. Na podlagi doslej objavljenih virov in razmišljanj, zbranih v posameznih specialnih študijah, razpravah in knjigah, ter na podlagi obsežnega še neobjavljenega gra­ diva skuša I. Hađžibegović napraviti sintezo o nastanku in razvoju delavskega razreda v Bosni in Hercegovini od prvih začetkov pa do prve svetovne voine V bosenskohercegovskem zgodovinopisju monografija pomeni pomemben kvalita­ tiven prehod od preučevanja delavskega gibanja, ki je bilo, kar se tiče zgodovine delavstva, v zadnjih tridesetih letih v ospredju zgodovinskega raziskovanja, k de- tajlnejsemu raziskovanju problemov nastanka in razvoja delavskega razreda samega. To seveda ne pomeni, da pred to monografijo preučevanja delavskega razreda kot takega v Bosni in Hercegovini ni bilo. Vrsta del, ki se ukvarjajo z r a l - vojem tamkajšnjega delavskega gibanja v obravnavanem obdobju, vsebuje po- S - ~ * 0 ^ a m e m ( t u d l . neorganiziranem) delavskem razredu (primeriaj nor. Vitomir Korač: Povjest radničkog pokreta u Hrvatskoj i Slavoniji, kniiea III. Zagreb 1933; i o e ^ i m J ^ a r - | C ! 3 S u n đ l k a L m , p o ' k r e t u B o s n i i Hercegovini do 1919. godine, Sarajevo 19Ö5 i t d ) . Podobne podatke prinašajo tuđi nekatera dela. ki se sicer ne ukvariajo z delavskim gibanjem oziroma z delavskim razredom (primerjaj npr. Kemal H r e - ija: industri ja Bosne i Hercegovine do kraja prvog svetskog rata, Sarajevo 1961; f w n ^ \ ^ ч ] ^ ^ 1 3 1 ! ^ 1 ' 0 1 1 o f Bosnia-Hercegovina 1878—1918, Seattle (Wa­ shington) 1963 itd.). Podatki o nastanku in razvoju bosenskohercegovskega delav­ skega razreda so _v zgoraj navedenih delih, pa tudi še v drugih, precej skromni in splošni. Avtorji se ne poglabljajo podrobno v analizo porekla, v s t rukturo in ™ Г u-u р,о 1 оЛ а. ]. dejavskega razreda in le skromno se lotevajo vprašanj o tistih pomembnih okoliščinah, ki so bistveno vplivale na nastanek, podobo in razvoj bosenskohercegovskega delavskega razreda pred nastankom stare jugoslovanske arzave Teh vprašanj, posebno pa vprašanja o položaju delavstva v teh dveh po­ krajinah se za obravnavano obdobje pred I. Hadžibegovićem še najnatančneie lo­ tevajo studije, napisane o razvoju nekaterih panog proizvodnje (npr. vrsta študij tfranislava Begovica o izkoriščanju gozdov in predelavi lesa v Bosni in Herce­ govini), m ria Nedim Šarac, Položaj radničke klase u Bosni i Hercegovini nod austro-usarskom okupacijom 1878—1914, Beograd 1951. V ospredju zanimanja I. Hadžibegoviča je v obravnavani monografia torej delavski razred Bosne in Hercegovine kot tak in vsi tisti dejavniki, ki so vplivali na nastanek, podobo m razvoi tega razreda od njegovih začetkov pa do prve svetovne vojne. Avtorju te odlične monografiie pa ne gre za prikaz celotne zgo­ dovine takratnega delavskega razreda v teh dveh pokrajinah. Sam avtor v uvodu n a ,Y a i a ' , d a ] . e «ostalo iz monografije »praćenje praktičnih političkih akcija rad­ nicke klase i razvoj njene ideologije.« Izostali so torej odgovori na nekatera vpra- sarna, ki spdiio v okvir raziskovanj delavskega gibanja. Naj omenim, da so bila o ten vnrasamih v zadnjem času napisana nekatera specialna dela (primerjaj npr dela Ibramma Karabegoviča). ' Preden se lotim podrobnejše predstavitve posameznih poglavij, naj opozorim se na tisti vidik monografije, ki je pomemben za nas Slovence. I. Hađžibegović pri obravnavi bosenskohercegovskega delavskega razreda, ki se je formiral iz doma­ čega prebivalstva, piše tudi o tujih delavcih, ki so že za časa turške vladavine v veliko večji m e n pa' seveda za časa avstroogrske unrave prihajali na delo v ti dve pokrajini. Ti tuji delavci — gre v znatnem številu za kvalificirano, pogosto sezonsko delovno silo iz raznih krajev habsburške monarhije pa tudi iz drugih dežel — so imeli pomemben vpliv pri formiranju bosenskohercegovskega delav­ skega razreda tako v strokovnem kot tudi v političnem pogledu. Med te delavce so sodih tudi Slovenci. Ker o slovenskih delavcih, ki so do prve svetovne voine delali ah sezonsko hodili na delo v Bosno in Hercegovino, še nimamo posebne razprave bom raztresene tozadevne podatke, ki jih I. Hađžibegović prinaša v svoji monografiji, skušal zbrati, jih pri kratki predstavitvi posameznih poglavij pred­ staviti in jih na nekaterih mestih tudi dopolniti. Zbrano gradivo o obravnavanem predmetu je I. Hađžibegović v monografiji razporedil po tematsko-kronološkem nrincinu v pet poglavij. V prvem poglavju se avtor loteva začetkov formiranja delavskega razreda v zadnjih desetletjih tur- ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 167 ške oblasti v teh dveh pokrajinah. Poglavje je razdeljenol v dve večji enoti. V prvi avtor obravnava gospodarske razmere v Bosni in Hercegovini v zadnjem obdobju turške vladavine, ko so centralne turške oblasti z vrsto ukrepov, npr. z ukinjanjem nekaterih fevdalnih institucij kot janičarskega reda (1826), timarskega sistema (v BiH 1851), cehovske organizacije (1851) itd., skušale modernizirati drža­ vo. Ti ukrepi SO' do neke mere spodbudili tudi nastanek skromne industrije v Bosni in Hercegovini in s tem nastanek prvih zametkov delavskega razreda. Reforme so omogočile tudi povečano zanimanje tujega kapitala za vlaganje v Bosno in Herce­ govino. Pri analizi gospodarskih razmer, prve industrije in vlaganj tujega kapitala v ti dve deželi I. Hadžibegović po Hamdiji Kreševljakoviču (H. Kreševljaković: Sa­ rajevo za vrijeme aùstro-ugarske uprave 1878—1918, Sarajevo 1969) navaja tudi Slovenca A. Gerdouča, ki je 1.1870, torej osem let pred avstroogrsko okupacijo, od­ prl v Kovaćićih pri Sarajevu pivovarno. Ker se v obravnavanem delu I. Hadžibe­ gović ne ukvarja z nadaljno usodo te pivovarne, povzemam po že omenjenem delu H. Kreševljakovića še nekaj podatkov o tej »slovenski« pivovarni. A. Gerdouč je bil prvi, ki je v Bosni in Hercegovini uspel s proizvodnjo piva. Že pred njim sta sicer obstajala dva poskusa ustanovitve pivovarne, ki pa sta bila zaradi odpora prebival­ stva neuspešna. Pivovarna spretnega Gerdouča pa se je lepo razvijala. S proizvod­ njo je nadaljevala tudi po avstroogrski okupaciji. Leta 1890 jo je: Gerdouč prodal Čehu Viktorju Knežku. Že tri leta za tem je pivovarna prešla v roke Dioničarskega društva, ki je v Sarajevu združevalo tri pivovarne. Njihova skupna zmogljivost je bila 300.000 hI piva letno. Drugi del prvega poglavja je I. Hadžibegović namenil pregledu socialne struk­ ture bosenskohercegovskega prebivalstva v zadnjih desetletjih turške oblasti. Razumljivo je, da je največ prostora posvečenega nastajajočemu delavskemu raz­ redu in so zato druge skupine prebivalstva prikazane le na kratko. Pr i prikazu delavstva je poseben razdelek namenjen tujim delavcem, ki so se v »turški« Bosni in Hercegovini povečini zaposlovali le sezonsko oziroma za opravljanje večjih strokovnih del pri izgradnji železnice, v gradbeništvu in podobno. V okviru tega prikaza tujih delavcev I. Hadžibegović navaja tudi nekaj podatkov o slovenskih delavcih. Tako po Branislavu Begoviću (Branislav Begović: Strani kapital u šum­ skoj privredi Bosne i Hercegovine za vrijeme otomanske vladavine, Sarajevo 1960) navaja, da so bili Slovenci pri izkoriščanju bosenskih hrastovih gozdov in pri proizvodnji hrastovih dog poleg Hrvatov iz Gorskega Kotarja in Kastavščine n a j ­ številčnejši tuji delavci, šlo je predvsem za ljudi iz okolice Ilirske Bistrice, iz k r a ­ jev Podgorje, Rašica, Starad, Vodice, Novokračina, Trepčane, Kutuževo; Jelšane (v monografiji napačno Jelšani — op. M. G.) in Zabiče. V jeseni so y te kraje h o ­ dili agenti posameznih podjetnikov, povečini trgovcev, ki so imeli s pogodbo v zakupu izkoriščanje gozdov in pridobivali delovno silo za delo v teh gozdovih. Delovne pogodbe se niso sklepale s posamezniki, temveč s t. i. delavskimi druži­ nami, ki so šteli od 8 do 12 delavcev. Agenti so tem delavskim družinam preskrbeli potne listine in vizo za Turčijo ter dajali predujem za prehrano.družin teh delav­ cev v mesecih od začetka novembra do konca aprila, ko so bili očetje in sinovi na delu v Bosni in Hercegovini. Te delavske družine so bile strogo organizirane. Na čelu družine je bil ponavadi naibolj izkušen delavec, ki je zastopal njene interese in tudi sicer vodil družino od sklapljanja pogodbe pa do konca del v bo­ senskih gozdovih. Koliko slovenskih gozdnih delavcev oziroma koliko takih delav­ skih družin je delalo v turški Bosni in Hercegovini v sezoni, se ne da točno reči. Obstajajo le sporadični podatki. I. Hadžibegović navaja po Begoviću, da je Ambroz Vranyczäny iz Karlovca 1.1853 zaprosil turške oblasti za dovoljenje, da lahko vsako jesen privede v bosenske gozdove 100 delavcev iz Kranjske. Ta prošnja je bila ugodno rešena. L. 1857 je Ambroz Vranyczäny zaposloval že 150 gozdnih delavcev iz Kranjske, ki so zanj delali na planinah Prosari, Kozari in Motajici. V poznejših letih se je to število še povečalo, vendar ni preseglo 180 ljudi. Znani so tudi po­ datki o dveh podjetnikih iz Slavonskega Broda, nekega Jovana Popovića in d'Elia, ki sta 1. 1855 angažirala za delo na planini Vučjak 70—80 gozdnih delavcev iz K r a n j ­ ske. Tudi podjetniki iz same Bosne in Hercegovine so zaposlovali kranjske gozdne delavce. Đorđe Josipović in Risto Radulović iz Sarajeva sta tako skupaj z dru­ žabniki iz Požege in Slavonskega Broda 1.1865 angažirala za delo na planini Motanjici 200 gozdnih delavcev iz Kranjske. Takih bujuruldij, kot so se imenovala ta dovoljenja, I. Hadibegović navaja še več, vendar govorijo bodisi o delavcih iz Gorskega Kotarja bodisi iz njih ni razvidno, od kod so v njih _ omenjeni delavci. Slovenci niso delali v turški Bosni in Hercegovini samo pri sečnji in predelavi lesa, katerega povečana eksploatacija je bila md drugim pogojena tudi z izgradnjo* ste­ klarske industrije na slovenskih tleh, ampak tudi na nekaterih drugih področjih proizvodnje. Po B. Begoviću I. Hadžibegović omenja nekega Franca Vertočnika, ki je 1. 1874 s skupino še petih delavcev delal pri gradnji žage na reki Zunjavi in za tiste čase prejemal visoko plačilo 2,5 forinta dnevno. V virih ?e n a f ^ j s omenja 1 6 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1-2 n f Štajerskem к П р п Н ^ - П ° П ^ ^ i z p ^ h n b e r g a (Cerkovnjak pri Lenartu?) Prvo n o c i n i JP"^J? 1 . «zonsko na delo v Bihać k tamkajšnjemu peku. stva v^Bosnîfn H L . L Ä 1 1 ^ 6 ! 2 o b r a v n a v o socialnega položaja mladega delav- rt^lrf« A ? I ^ Ì ? Hercegovim. V glavnem gre za obravnavo višine mezd posameznih vnav tPh ÏÏ.A111 Z a ° b r a v n a v o cen posameznih artiklov in storitev Pri obra- v turškim А н Г п А 0 3 S O n e k a t e r e cene in višina nekaterih mezd podane Tema dve^fv a1u\am a a t e r e P a V a v s t r i > s k e m ' n e d a b i ™o P° d an° razmerje med и Drugo poglavje obravnava družbenoekonomski razvoj Bosne in Hercegovine za casa avstroogrske uprave do prve svetovne vojne. Kot prvo poglavje se tudi to dveh n o f e i ^ î n 1 ™ 1 - ^ d e l j e P.°S V e č,e n o b r a v n a ^ ekonomskega3 razvoja teh naTa ?azvo Prf t l m m J -1Ш m T e n t o m ' Ч ? ° v obravnavanem obdobju vplivali " V ' H " Z y , % * £ . t e m đ e l u imam dve pripombi. Prva se nanaša na prikaz denarnih (M Markova S a n k a ^ t e r C e g T n i . m e d Ш8-1914. Po podatkih Maka Markoviča ^ Ј ^ 3 . J - B a S k a r s t v o v B o s m l n Hercegovini, Bosna in Hercegovina kao pri- v n ^ n ^ T J e ' - S a ; a 3 e V ° 1 9 P I-Hađžibegović razdeli vse denarne zavode v obra- ™ 1* J? Р ° к г а " п а ћ ^ Posebno razpredelnico, ki naj bi veljala za 1. 1913 V nje i m e s e n e t Z Ä «zđdj-eni v pet skupin, v hrVatske, srbske, muslimanske u^rščeL č ^ f / A P e S t a l ? + S k e - Л 1 Л е . т o s t a n e nejasno, v katero od teh skupin jè ^ ™ ' ^ 1 P l 0 h upoštevana, filiala Ljubljanske kreditne banke v Sarajevu. m S t 1 » ,S?°rei? t u d l . d a t u m ustanovitve te filiale. Kreševljaković (o. c. str. 1792 lw£?llf* n J e n e "Stanovitve 1909. V Gestrin-Melikovi Slovenski zgodovini vana 1 1910 najdemo podatek, da je bila filiala omenjene banke v Sarajeva osno- t r ^ o v ^ k i h ^ n ^ ^ t o ^ - i " 1 1 Ìe. F? r . o d i l a o b statističnem pregledu industrijskih, gitala Podjetij in ustanov na koncu prvega dela drugega po- »mn-n! I l 8 3 - p r e g I e d a i n i z , Poznejših izvajanj je razvidno, da je Bosna in Herce- ftriio ™™-Д» %аУ51т?°&5ке "Prave imela v določenem obdobju skromno indu- Х ? 1 ' P o l e g tovarne celuloze v Drvarju je delovala tudi tovarna papirja У. ?. e m c i-.Y t e m . s m i s lu bi bilo potrebno dopolniti razpravo Jožeta Šorna o indu- £ ? К е т v ^«slovanskih tleh (Zč 1958/59, str. 151-241) in ta podatek vnesti na zemljevid ki naj bi prikazoval tovarne papirja v Avstro-Oogrski do 1 1918 c . 0 и г и р d.el. drugega poglavja je namenjen pregledu razvoja strukture prebival­ stva v Bosni in Hercegovini v obravnavanem obdobju. Gre za statističen in sicer- VSJZ *?Z ^seljevanja, priseljevanja, naravnega prirasta, socialne, narodnostne in verske strukture tako avtohtonega kot priseljenega prebivalstva. Pri tem I Hadži- da£kov° m i m o g r e d e ° m e nja kolonijo slovenskih kmetov, o kateri imam nekaj po­ lž objavljenih rezultatov štetja za Bosno in Hercegovino iz 1.1910 (Rezultati popisa ziteljstva u Bosni i Hercegovini od 10. oktobra 1910, Sarajevo 1912) je raz­ vidno, da gre pri koloniji slovenskih kolonistov za manjšo naselbino z imenom Ralutinac pri Prnjavoru Kraj leži na področju, kjer so se naseljevali tudi kolo­ nisti iz drugih predelov Avstro-Ogrske in tudi iz tujine. Ker naselbina ni omenjena 7on!ZV a h , p o p - l s a ^A 1 ? 9 . 5 ' sklepam, da je nastala nekje med tem letom in letom i9Ub, ko se končuje obdobje zunanje kolonizacije v Bosni in Hercegovini Po zad­ njem avstroogrskem popisu iz 1.1910 je vasica Ralutinac štela vsega 79 prebivalcev Poleg Slovencev je v njej živelo še 7. prebivalcev srbske narodnosti, če štejemo pravoslavno vero in srbohrvatski jezik za zadosten dokaz pripadnosti Srbom. Ti slovenski kolonisti oz. njihovi potomci so v precejšnji meri ohranili slovensko na­ rodno zavest vsaj do konca druge svetovne vojne. To nam med drugim dokazuje tudi popis Slovencev v Bosni in Hercegovini iz 1. 1946 (hrani ga Istorijski arhiv !Ü iQaQnР аГ31Јп7л 7 ? а р , Ш С ^ J ? 1 ^ 8 ^ 3 M u b a > k i Je deloval pod različnimi imeni od 1897 oz. 1919 do 1951, pod C-32-1), ki navaja na področju Banjaluke 252?? sloveri- venskih kmetov m članov njihovih družin. .... .Tretje poglavje je namenjeno analizi porekla (tuji, domači), strukture (kva­ lificirani, nekvalificirani/moški, ženske, otroci/ pravoslavni, katoliki, muslimani) in števila delavcev v posameznih proizvodnih panogah v Bosni in Hercegovini med leti 1878 m 1914. Tudi tu se bom ustavil samo ob podatkih, ki jih I. Hadžibe- govic pri pregledu tujega delavstva navaja o slovenskih delavcih. Ti so imeli pri strokovnem m političnem formiranju domačega delavstva poleg delavcev iz hrva­ ških dežel zaradi jezikovne bližine še poseben pomen. To se lepo vidi npr pri pre­ gledu delavstva v tobačni industriji, ki se je najprej razvila v Sarajevu. Po arhiv­ skem gradivu L Hadžibegović navaja, da je Duhanska režija že 1.1882 prav zaradi jezikovne blizine zaprosila in dobila delavke iz ljubljanske tobačne tovarne, da bi izučile domače delavke pri proizvodnji cigaret. Podobno je bilo na področju metalurgije in rudarstva, za katerega se je deželna vlada oz. Avstro-Ogrska še posebej zanimala. Že kmalu po okupaciji sta skupno finančno ministrstvo in de- ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 - 1—2 169 želna vlada za Bosno in Hercegovino iskala izkušene rudarske strokovnjake in delavce za odkrivanje rud in premoga ter za organizacijo del pri izkoriščanju rudnega bogastva novopridobljenih pokrajin. Pri tem naj omenim, da je deželna vlada za Bosno in Hercegovino v dopisu skupnemu finančnemu ministrstvu sep­ tembra 1879 izrecno navedla, da so ji potrebni rudarski delavci, ki poznajo vsaj en slovanski jezik. Naloga teh tujih rudarskih delavcev je med drugim bila, da usposobijo domače ljudi za rudarski poklic. Pobude prej omenjenih forumov so odmevale tudi na slovenskih tleh. Omenim naj pripravljenost rudnika iz Idrije, da pošlje v Bosno in Hercegovino del svojih usposobljenih rudarskih delavcev. Podobno pripravljenost je izrazilo tudi dunajsko Združenje za premogovniško in­ dustrijo, ki je bilo pripravljeno odstopiti del rudarskih delavcev iz Hrastnika. I. Hadžibegović navaja, da je bilo že sredi novembra 1879 v Bosni in Hercegovini 22 rudarjev iz Idrije, ki so prvi v Bosni in Hercegovini ustanovili svojo Bratimsko blagajno. Pri pregledeu delavstva v Metalurgiji in rudarstvu v poznejših obdobjih avstroogrske uprave v teh dveh deželah se I. Hadžibegović omeji le na kategoriji tuji oz. domači delavci, ne da bi pri tem analiziral nacionalno strukturo tujih delavcev. Bolj bogati glede tega so v monografiji podatki o nekaterih skupinah slovenskih gozdnih delavcev, ki so vrsto let sezonsko hodili na delo v bosenske gozdove. Gre za t. i. hrvatarje. I. Hadžibegović deli gozdne delavce v tri skupine. V prvo skupino so zajeti gozdni delavci, ki so delali pri proizvodnji francoskih dog. Pri proizvodnji tega artikla so sodelovali kot že v zadnjih letih turške oblasti tudi slovenski gozdni delavci iz okolice Ilirske Bistrice in iz Slovenskega Primorja. I. Hadžibegović sicer ne navaja podrobnejših podatkov o njihovem številu, pove pa nekaj več o struk­ turi delavskih družin, ki so iz turškega obdobja prešle tudi v obravnavano obdobje. V drugo skupino avtor monografije uvršča gozdne delavce, ki so delali v t. i. podjetjih gozdnega režijskega poslovanja (poduzeća šumskog režijskog poslova­ nja). Gre za podjetja, ki so delala v okviru posameznih (petih) gozdnih uprav. Razdeljena so bila v dve skupini. V prvo skupino sodijo podjetja, ki so se ukvarjala s proizvodno tehničnega lesa za železnice (pragi), rudnike (podporni les), tele­ grafsko službo (telegrafski drogovi), in druga podjetja v vladni upravi. V drugo skupino pa I. Hadžibegović uvršča obrate, ki so se pečali s proizvodnjo^ lesnega oglja. Velik delež so imeli slovenski gozdni delavci prav med oglarji. Že ko se je deželna vlada pripravljala k organizaciji proizvodnje lesnega oglja v lastni režiji, se je obrnila na Kranjsko industrijsko družbo v Ljubljani, ki je v Bosno poslala dva svoja kvalificirana oglarja. Pr i proizvodnji oglja so se pozneje zaposlovale v obravnavanih deželah številne ogljarske družine iz slovenskih dežel, Tirolske in Italije. Število teh je nihalo od gozdne uprave do gozdne uprave in od obdobia do obdobja. Kar se slovenskih oglarjev tiče, navaja I. Hadžibegović po arhivskem gradivu, da je bilo 1. 1899 na področju gozdne uprave Srednje (zajemalo je pod­ ročje okrog Sarajeva) zaposlenih 210 tujih oglarjev (moških, žensk in otrok), od katerih jih je bilo 154 iz Kranjske. Na področju gozdne uprave v Varešu je bilo sedem let pozneje zaposlenih 17 tujih oglarjev, od tega 11 iz okolice Čateža (v mo­ nografiji napačno Čateš — op. M. G.) na Kranjskem. L. 1912 pa je bilo v zimskem obdobju na področju gozdne uprave Han Kompanija (Vitez) zaposlenih pri vladnih gozdnih podjetjih 61 tujih delavcev. Med njimi je bilo 26 gozdnih delavcev iz Šta­ jerske, 22 iz Kranjske in 7 iz Primorja. Tudi v tretji skupini gozdnih delavcev, v katero I. Hadžibegović uvršča de­ lavce, ki so delali pri najrazličnejših privatnih firmah, je bilo zaposlenih veliko slovenskih gozdnih delavcev. Poleg Italijanov in Rusinov so bili prav Slovenci na j­ številnejši. Žal pa iz podatkov, ki jih navaja I. Hadžibegović, ne morem določiti niti približnega števila le-teh. Seveda pa so Slovenci delali tudi v drugih panogah proizvodnje v okupirani Bosni in Hercegovini. Omeniti je potrebno predvsem slovenske delavce v gradbeništvu. Pri četrtem poglavju monografije, ki prinaša podrobno razčlenitev socialnega položaja domačih in tujih delavcev ter analizo stavkovnih gibanj, se ne bom po­ drobneje ustavljal. Zanimivi in številni podatki, ki jih I. Hadžibegović prinaša tudi o socialnem položaju slovenskih delavcev v obravnavanih pokrajinah, so namreč pogosto veljavni tudi za druge tuje delavce v isti proizvodni veji. Nekaj več besed še o zadnjem poglavju, ki se ukvarja s političnim profilom delavskega razreda v obravnavanem obdobju v Bosni in Hercegovini. Prvi del tega poglavja je namenjen pregledu delavskega gibanja do nastaka delavskih orga­ nizacij, drugi del pa je namenjen pregledu vseh delavskih organizacij s kakršnim­ koli socialnim in siceršnim programom. Pri t em se I. Hadžibegović omeji predvsem na organizacijsko stran teh organizacij, na število in s trukturo njihovih članov, na statute itd., ne da bi se podrobneje ukvarjal z razvojem različnih ideologij zno­ traj teh organizacij. Nas seveda najbolj zanima, kako in v katere delavske orga­ nizacije so se vključevali slovenski delavci. Nasplošno lahko ugotovim, da so se 170 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1-2 fivolnS ^ aÌ i aso Ì VH?pV^"C?V a l Ì Povsem v strokovne zveze posameznih pro- ^B^š^B1^^^^-^^^ asa fi£ nizacHah Glavna rfll^l C 6 V ' u,^ r p a ] e l s t e g a l e t a b i l ° vključenih v orga­ nili ?,,ж „ilf лM deîav.skJe.,zve?e Pnbližno 300 slovenskih delavcev. Med njimi so- S a î Ivan Krfn 1 П S^\Ìn a - k t i v i s t L Najaktivnejša med njimi sta b i f f i l o znTmemtPhS^fh li0J%A1°^ Zupančič. Prvi je bil zelo aktiven pri organizaciji "™ е ш / h , m a J s k l h . strajkov, drugi pa pri organizaciji in delu Glavne delavske Ж ј v z a & s ^ Ä i ^ * Г Г j e b U p r e d s e d n i k . pozneje pa dolgo časa najprej v začasnem, pozneje pa v stalnem upravnem odboru te zveze. «l«™ Hadzibegovic zaključuj e svojo odlično monografijo s sklepom v srbohrva- M a r t i n G r um ш Л Л ^ г а п ! " G r i 1 1 , M e d d v e m a svetovoma. Ljubljana: Mladinska knjiga, „~wZ a : i e t n a к^Џа Predstavlja avtobiografijo znanega slovenskega izselienca dol- fr Ä r d n l S a t naprednega slovenskega clevelandskega listf »Enakopravnost« Ä S voditelja ameriških Slovencev, Vatroslava Grilla, v 'obdobju od £1- Ö Ä v ^ ° tlkr,e-d P r v ° s v e t o v n o vojno do njegove vrnitve v Ljub- ljano leta 1962. Knjiga je razdeljena na tri dele. Prvi del ie avtobiosrafiia v nra ^ Г ^ Л b e S e d e ' ï™? d e l sestavlJaJo pomembnejši a Ä S f f i t ó Ô s k e e Ä Ä ™ a t V ^ r J - V Ì aVThd n a Pomembnejše Američane sloven? м 5L£ - Г б ђ 1 d e l sestavljajo priloge, članki izpod peresa drugih avtorjev t e r ; S г a e k g l e Z f L K љ a J d ^ k a m e n f e , • k m O Z- a Ì k ,U V Z g 0 d 0 v i n i ameriških sfovencev ter pregled kulturnih, delno pa tudi političnih prireditev Slovencev v Clevelandn in v okolic, v letih 1919-1952. Avtor sicer ni šolan zgodovinar, vendal preds avlia P-l\dt n ] e g 0 V e k n ; i i g e t e h t e n Prispevek k zbiranju gradiva za zgodorino ame riskih Slovencev, še posebej pa tistih iz Clevelanda in rrjegovl širše okolice Slovencev f e 0 b A V i V p r e d ì . a g a аУ*?г sledečo periodizacijo zgodovine ameriških 1830 dalie- n S l slovenskih misijonarjev, ki ga začenja škof Baraga od leta DodDornih L m Ä • Т ° н Cne-!f naseljevanja Slovencev v ZDA in rasti njihovih ???P P Л , J ^ m , Ш к ^ П и Г ш , п organizacij, ki se začenja okrog leta 1880 in kon- PrebivastvaTzDA ToČLČ ^ / f ^ o V , 6 Г^ pr iseljev!nje neangleäkega ™^Ì , Y л ' -3' .9 D d o b -1 e o d leta 1924 dalje e čas ustalitve ameriških Slo- 71Z\L T V 1 d.om™™ « razcveta njihove kulture ter traja do leta 1955; 4 Ob­ dobje sodobnosti od leta 1955 dalje, ko. so se pričeli nasledniki ameriških Slovencev ^koreSne1"" g e n e r a c l j e d v i g a t i v v r h o v e ameriške družbe in se zanimati z J svo^ t . „Razif.k°valcu politične zgodovine ameriških Slovencev vzbuja pomisleke da nikovnkf 1^C, 1 J t arn erU P 0 Š t e V^ P?"Ve, i n d r u g e s v e t o v n e v °J n e k°t Pomembnih mej­nikov, ki so vplivali na zgodovinski razvoj in gibanja ameriških Slovencev. T i „ t S Tm V .p r v ih.P°g l avjih knjige prikazuje življenje v domači vasi in v njegòve^dru^e'v'zn'f L L g ì r . a Z 1 J a ^ П а т r a z l o ž i ' k a k o >e p r i š l° do iaeSvI njegove družine v ZDA leta 1913, pripoveduje pa nam tudi o svojih nrvih »zelen- cevskih« korakih po ZDA. Nato opiše spomine na delovanje clevelandskih Slo­ vencev v času prve svetovne vojne, ko so tako kot drugod po ZDATudi v Cleve landu de ovale tri struje političnih voditeljev ameriških Slovtncev-To so bili7 proavstnjsko usmerjeni klerikalci, ki so se zbirali okrog tednika Sloge (urednik Jaka pebevc) prokraljevsko (za Karađorđeviće) orientiram Slovenci kf so se zb^ rah okrog tamkajšnje podružnice Slovenske zveze, in republikansko nastrojeni ki so se zbirai v podružnici Slovenskega republičanskefa zdrufenja (k S ' e r a f n S V H n S k e f / ^ ' ^ a n s k e g a združenja). Avtor opiše shode Ж т е Т п Љ strul 1 в Y. k a t e r ! h I e * " * sam sodeloval na strani republikancev. V naslednjm poglavjih opise življenje svoje družine v Clevelandu med obema vojnama. Njegov oris je pomemben za zgodovino slovenskega izseljenstva v ZDA, saj si lahko na njegovi podlagi ustvarimo podobo o ekonomskih in socialnih razmerah v katerih !P nrllli а т е г « И Slovenci. Oriše nam tudi svoje delo pri .Ena tovnol t i« k g je prešel vse faze dela. od stavca do urednika, kar je postal leta 1920. »Enakoprav- n i J iP J S " ^ T e j r ? ! V S | 2° e t , a 1 9 5 7 ' k o >e Ponehala izhajati Leta ì - п Л - 1 i P n*a Cleveland Law School, kjer je tudi diplomiral. Kmalu nato je S r a la mestnega svetnika na listi republikanske stranke. To pa zato, da bi pokazal, kako ameriška demokratska stranka od Slovencev sicer zelo rada jemlje ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 171 glasove, zlasti še v 23. volilnem okrožju Clevelanda, vendar j im zato ni priprav­ ljena ničesar dati. Po Grillu je prav to omogočilo politični vzpon F. J. Lauscheta. Med drobci, ki jih Grill niza kot gradivo za zgodovino ameriškega slovenstva, našteva po kronološkem redu ustanovitve tudi slovenske podporne organizacije. To so bile nekakšne zavarovalniške družbe, ki so nudile članom socialno in po­ kojninsko varstvo. Grill piše: »V Calumetu je bilo že leta 1882 ustanovljeno prvo slovensko podporno društvo sv. Jožefa, iz katerega je čez nekaj let nastala Sloven- sko-hrvatska zveza, životarila je nad štirideset let, potem pa se je združila s Hrvatsko bratsko zajednico v Pittsburghu. Poleg omenjenih so ob mojem pr i­ hodu (1913, op. M. K.) v Ameriko obstajale še naslednje skupine: Kranjsko sloven­ ska katoliška jednota (KSKJ), ustanovljena leta 1894, s sedežem v Jolietu, Illinois; Jugoslovanska katoliška jednota (JSKJ), ustanovljena leta 1898, s sedežem v Elyu, Minnesotta; Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ), ustanovljena leta 1904, s sedežem v Chicagu, Illinois; Zapadna slovanska zveza (ZSZ), ustanovljena leta 1908, s sedežem v Denverju, Colorado; Slovenska svobodomiselna podporna zveza (SSPZ), ustanovljena tudi leta 1908, s sedežem v Chicagu, Illinois; Slovenska dobrodelna zveza (SDZ), ustanovljena leta 1910, s sedežem v Clevelandu, Ohio, in Jugoslovanska podporna zveza Sloga (JPZ Sloga), ustanovljena leta 1915, s se­ dežem v Milwaukeeju, Wisconsin. Slovenska svobodomiselna podporna zveza se je leta 1941 združila s Slovensko narodno podporno jednoto. Tri izmed obstoječih organizacij so spremenile svoje ime: Jugoslovanska katoliška jednota se je pre­ imenovala v Ameriško bratsko zvezo leta 1940, medtem ko je Kranjsko slovenska katoliška jednota šele leta 1962 postala Ameriška slovenska katoliška jednota; Slovenska dobrodelna' zveza pa se je preimenovala v Ameriško dobrodelno zvezo. Slednja posluje samo v državi Ohio, medtem ko SPZ Sloga posluje samo v državi Wisconsin. Zapadna slovanska zveza, sicer majhna, a krepka organizacija, ima veliko večino svojega članstva v državi Colorado, nekaj malega pa tudi v Cleve­ landu.« Vsaka od teh podpornih organizacij je imela svoje glasilo, ali pa je objav­ ljala svoja poročila v kakem drugem časopisu. Enakopravnost je postala glasilo SSPZ, in to ostala do združitve te organizacije s SNPJ leta 1941. Grill je bil glavni predsednik SSPZ od leta 1928 do 1936, nato pa je bil glavni urednik lista »Napre­ dek«, ki je postal glasilo SSPZ, in to ostal do združitve s SNPJ konec leta 1941. Temu dodaja Grill še seznam števila članstva posameznih slovenskih podpornih organizacij, ki so po uradnih ameriških podatkih leta 1974 štele 169.020 članov, med katerimi je bilo po podatkih posameznih podpornih organizacij okrog 30 % neslovenskih članov. Ta podatek se približno ujema z uradnimi podatki o številu prebivalstva s slovenskim maternim jezikom v ZDA. Leta 1970 so v ZDA našteli 82.000 prebivalcev s slovenskim maternim jezikom, le v prvi in drugi generaciji. V nadaljevanju n a m avtor predistavi Louisa Adamiča in svoje spomine nanj. Njegovo pozornost je vzbudil že s prevodi iz slovenske književnosti, ki j ih je ne­ podpisane objavljal v raznih naprednih ameriških l iterarnih revijah, še zlasti v The American Mercury. Njegovi knjigi »The Laughing in the Jungle« in »Natives Return« sta postali ameriški uspešnici. Adamič je bil, kot smo izvedeli iz te knji­ ge, imenovan v času druge svetovne vojne od podpredsednika ZDA Henrya A. Wallacea za posebnega svetovalca State Departmenta. Svoje poglavje o Adamiču zaključuje Grill z besedami: »Z Adamičem mei je družila ena misel: tudi jaz setm kot Američan želel, da se Slovenci na ustvarjalen način in smotrno vključimo v Ameriko, a po drugi strani sem kot Slovenec želel, da Slovenci ohranimo^ svojo identiteto, da ostanemo do kraja zvesti sami sebi. Adamičeva najznačilnejša po­ teza je bila širokogrudnost do vsega in vsakogar. Zavisti ni poznal.« Grill primerja Jugoslovansko republičansko združenje, ki je delovalo med 1. svetovno vojno in Slovensko ameriški narodni svet ter Združeni odbor južno- slovanskih Amerikancev, ki sta delovala med drugo svetovno vojno. Opozarja nas na to, da se je misel o jugoslovanski republiki rodila v Ameriki. Ideje »Čikaške izjave« med prvo svetovno vojno in ideje, za katere so se bojevali v Slovenskem ameriškem narodnem svetu in Združenem odboru južnoslovanskih Američanov med drugo svetovno vojno, so po mojem mnenju do precejšnje mere identične V obeh obdobjih so se v teh organizacijah bojevali isti ljudje. Tako enega obdobja od drugega ni mogoče ločevati, saj predstavlja dejavnost SANS in ZOJSA med in po drugi svetovni vojni logično nadaljevanje dejavnosti Jugoslovanskega republi- čanskega združenja med in po prvi svetovni vojni. Grill nam na kratko opiše delovanje SANS in ZOJSA s posebnim ozirom na vlogo L. Adamiča ter na struje v okviru gibanja. Posebno poglavje je namenil političnemu portretu F. J. Lau­ scheta, ki gâ označuje kot zvezdo, ki je ugasnila. V času med drugo svetovno vojno (1942—1944) je bil župan mesta Clevelanda, nato guverner države Ohio (1944—1946 in 1948—1956) ter zvezni senator ZDA v letih 1956—1968. Lausche je bil doma s Kočevskega, mati mu je bila Slovenka, oče pa »Kočevar« (Kočevski Nemec). Lausche je bil po svoji politični usmeritvi konservativec. O tem piše Gni l : »Na- 172 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 - 1—2 H ^ n i f ° r ? a n i 2 a c i j ä po imenu Americans for Democratic Action - (Američani za demokratično delo) - je leta 1961 ocenila Lauschetove »zasluge« v s e n a t u " P r i - l l u d f V ^ T e ^ J ? N Ì l 0 7 ° ° d S t 0 t k o V n ^ 0 - g a dela v n a s p r o ^ u T interesi i udi, ki j ih je zastopal. Naj za primer povem, da so delo naprednega demokrat- ï o e n^ S e i e a t 0 r t i a m 1 Z H 0 h l f S t e P ^ M - Y o u n g a ocenüi kot Ш - o d s t o t n f za A v o . n o m i n i n n r Ä a fta.blla ? b a senatorja iz iste države in domnevno celo iste Г ™ T,, °Predeljenasti s e vec, senator Young je bil potomec stare ameriške dru- ? 1 Г P , a Ju b l 1 I e P S J k o r a k a o d ^udi' k i s o š l i v Ameriko šele včeraj s t rebuhom za kruhom.« . . . Tudi njegova dejavnost na področju gospodarstva in socialnega varstva kaže na njegovo konservativnost. P ; л „ . n + a m ^ n a d a l j e v a n i u Pojasni svoje delo v službi pomočnika javnega to­ n i m n Ä S v e l a n d in kako je prišlo do tega, da kot naprednjak v svoji službi £ L m ^ g f n a P r e d o v a t 1 - . Dotika se zanimivih in zelo občutljivih vprašanj odnosov med posameznimi strujami ameriških Slovencev, ki jih bo seveda potrebno še raz- M a t j a ž K l e m e n č i č 4QR i ^ l S } e Г- УИ^°^.Г' B o j z a E v r ° P ° - Maribor, Obzorja 1979, 1. in 2. del, 496 + 517 strani (Zbirka Ljudje in vojna). Obsežno in temeljito delo bivšega vojnega dopisnika Avstralca Chesterja Wil- monta, napisano na podlagi temeljitega proučevanja virov, ni običajno zgodovinsko delo o drugi svetovni vojni. Avtor sam v uvodu svojega dela pojasnjuje, da je v njem skušal raziskati »ne samo to, kako so Hitlerja zrušili, temveč tudi, zakaj je Malm izšel kot zmagovalec, kako je prišlo do tega, da je Rusija zamenjala Nem­ čijo kot vodilno silo na celini in kako je Stalinu uspelo dobiti od Roosevelta in Cnurchila, kar mu ni uspelo dobiti od Hitlerja«. , = h J f l a u n i r a z l o g z a j a k , Povojni razvoj je po avtorjevem mnenju nesposobnost zahodnih zaveznikov, da bi leta 1944 popolnoma izkoristili svojo zmago v Norman­ diji in morda ze v tem letu končali vojno proti Nemcem. Avtor posega v znano debato zahodnih vojaških strokovnjakov o dilemi - napad na nemško ozemlje na-siroki (zagovornik Eisnehower) ali ozki fronti (teza Montgomeryja) in se v commonwealthovskem duhu nagiba k slednji, čeprav ji argumenti kot so po­ nesrečeni arnhemski poskus ter ardenska nemška ofenziva na slabo hranjenem delu anglo-ameriske fronte niso ravno v prid m n n t ^ i r i h 6 ^ kratko prelistamo obsežno delo, omenimo še nekaj značilnih Wil- Ж - w P ° u d a r k o v . V primerjav! s propagandistično obarvano tezo mnogih sov­ jetskih strokovnjakov, da je SZ dobila II. svetovno vojno v Evropi praktično sama avtor realneje ocenj^u e dogodke in naglasa pomen povezanega delovanj" p r X - fasisticne koalicije. Njegov tok misli je tale: Hitler se ni mogel izogniti staremu nemškemu strahu, boju na dveh frontah. Ko mu leta 1940 ni uspelo S al zgrda S J Ä l z vTe'de b i l P r i f j e n n a p a s t i Sovjetsko zvezo P Ker je hotel Rdečo armado potolči, preden bi se mogle anglo-ameriške sile izkrcati na evropski celini (ob tem poseže tudi v znano dilemo izkrcanja v zahodni Evropi ali na BalkanuT Ï • ioL C a S O V r l 1 s t l s k i izčrpal svojo vojsko. Avtor naglasa, da napad ртеко Kanala S Ä H ? e Ü i i ^ b Ì U S P e 1 ' % S e N e m c i V s v ° j e m zaledju ne bi borih s Sovjeti n r a T > da hi Zl] UCT Z z n a c l . l m n l namigom na povojne razmere v Evropi, ko pravi, »da bi Anglosaksoncem, ce bi kak drug napadalec prišel do Kanala ob po- EvvLl^T ™ £T V Z h 0 d n i f r 0 n t i ' k a j S l a b 0 k a z a l ° ' d a b i z invazijo osvCbodüi Evropo razen ce bi tvegali grozno ceno zase in za zahodno civilizacijo« n a „ „ J e ^ ° S1- -T e j t o l . d e l ( > ' ki bi ga mogli nekoliko hudomušno označiti za izbra­ na poglavja vojasko-pohtične zgodovine II. svetovne vojne na evropskih tleh V m- n o ^ J r Z n a s l o v o m Povratek ugotavlja, da je angleška nepopust l j ivost in vo^a po nadaljevanju vojne s silami Osi pomenila leta 1940 preobrat v vojni ter da sta se nemški poraz m s tem osvoboditev Evrope začela pri Dunkerque Precej nI kratko orise bitko za Anglijo in napad na Sovjetsko zvezo. V e é p o ^ r n o s t t p o s v e t ! vprašanju druge fronte, navaja vse načrtovane operacije za invaziio v Vahodnò" Evropo pred letom 1944, obravnava pa že omenjeno dilemo zahodnih s t r a t e g a o invaziji na Balkan, priljubljeni zamisli Churchilla, ki jI^vide] v n j e j možnost odtegniti to področje sovjetskemu vplivu in na njem okrepiti britanskega z e zadnji del poglavja Povratek je posvečen pripravam za invaziiS v Nor­ mandijo, ki j , je namenjen drugi del knjige. Opis invazije ter operaci ki so ii sledile in so pripeljale do velike ameriško-angleške zmage pri Falaisu ter do za­ vzetja Pariza, je izredno precizen in temeljit, prav monografski Tretjemu delu Pot proti Berlinu, katerega težišče je prav tako na orjeraciiah na evropskem zahodu, dajejo ton že omenjena dilema o »široli« aH " o z k i f f r o n ï spori med angleškimi ter ameriškimi vojaškimi in političnimi vrhovi, sovjetska ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 173 prizadevanja za prevlado nad vzhodno Evropo in prav tako že naglašena nespo­ sobnost Angloameričanov, da b i »dotolkli« na zahodu »grogirane« Nemce in že leta 1944 končali vojno ali pa vsaj zasedli čimveč ozemlja. Podrobno je prikazan nagli prodor skozi Nizozemsko k Renu, ki je doživel svoj neuspeh v Arnhemu, še bolj natančno pa Hitlerjeva hazarderska protiofenziva v Ardenih, ki je kljub začetnim uspehom precej pospešila totalni zlom nemške armade. Avtor posveča precej pozornosti tudi zaključnim vojaškim operacijam v Evropi, pretežen del spet tistim na zahodni fronti in jih spretno povezuje s političnim dogajanjem v tistem času, posebno s konferenco na Jalti, ki jo označuje kot Stalinovo največjo zmago. Stalinu je po avtorjevih besedah uspelo pripraviti zahodne zaveznike do tega, da so vodili svoje zaključne vojaške operacije na tak način, da niso ogrožale sovjetskih interesov. Kot primer za to navaja prodor zahodnih zaveznikov k Berlinu in Pragi, ki naj bi ga zaustavili predvsem zaradi obzirnosti do Sovjetske zveze. Ta je mogla potem v primeru osvoboditve Prage izkoristiti vse politične prednosti tega svojega dejanja. Politične manevre za krvavimi kulisami vojskovanja je Wilmont skrčil v zgoščen pregled tudi v sklepu svoje knjige, ki ji je dodal še izčrpen pregled uporabljenih virov ter nekaj shem angloameriških in nemških poveljstev. Vrednost njegovega dela povečujejo še številni zelo natančni zemljevidi in skice vojaških operacij in razporeditev sil. Čeprav ne gre za posebno novo delo, saj je izvirnik izšel že leta 1951, je ne­ dvomno prav, da smo> ga po srbohrvaškem dobili tudi v slovenskem prevodu. Kljub zahodnemu pogledu na dogodke, ki se mu pozna tudi nadih hladne vojne v času njegovega nastanka, pomeni nedvomno zanimiv in originalen pristop k vojaško- politični zgodovini II. svetovne vojne. A n d r e j V o v k o R u d o l f H r i b e r n i k - S v a r u n , Dolomiti v NOB. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1974, 705 strani. (Knjižnica NOV in POS 31/1.) Knjiga Rudolfa Hribernika-Svaruna, Dolomiti v NOB, sodi nedvomno med najboljše, kar jih je izšlo pri Partizanski knjigi v Knjižnici NOV in POS. Teme­ ljito in zraven nazorno in preprosto je obdelal področje, ki spada med najpomemb­ nejša v slovenskem narodnoosvobodilnem boju. Pomembnost namena se v tem pr i­ meru navadno presoja po dejstvu, da je vzhodni del tega ozemlja bil nekaj časa sedež vrhovnih organov slovenskega osvobodilnega gibanja, glavnega štaba, cen­ tralnega komiteja KPS in izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Toda ne smemo pozabiti, da je to ozemlje bilo v križišču partizanskih ozemelj, to je križišče part i­ zanskih silnic, ki so prihajale iz Gorenjske in se zlivale na Gorenjsko in podobno ha Primorsko na eni strani, na drugi pa Dolenjsko in Notranjsko. Dolomiti so bili geografsko središče vsega partizanskega sklopa. Njihov pomen je bil toliko večji, ker je bilo razmeroma skromno po velikosti, toda važno zaradi bližine Ljubljane, namreč otok osvobojenega ozemlja, ki je bil pomemben že tudi pred prihodom osrednjih osvobodilnih organov. Avtor je v uvodu zelo lepo razložil, da se jedro partizanskih. Dolomitov ni ujemalo z geografskimi Dolomiti, ker je jedro osvobo­ jenega ozemlja bilo pravzaprav v Polhograjskem predgorju. Za knjigo je pomembno, da ji je napisal uvod Edvard Kardelj. Uvod pomeni dragocen prispevek k poznavanju celotnega narodnoosvobodilnega boja. Celotno gmoto svojega pripovedovanja je Hribernik razdelil v nekaj temeljnih sestavin. Ker obdeluje vojno dobo Dolomitov, je svoji razpravi dal predvojni poli­ tični in socialni temelj, na katerem so se potem razvili vojni Dolomiti. V navedeni del spada tudi okupacija Slovenije in začetki njene rasti. Potem pa sledi politični temelj in razvoj Osvobodilne fronte po organizacijskih rajonih na dolomitskem ozemlju Vič, Dravlje, Horjul, Vrhnika in Logatec. S tem orisom je ustvaril temelj, na katerem je zrasla moč Osvobodilne fronte in potem vojaške enote dolomitskega ozemlja. S tem je prikazal, da partizanske enote morejo rasti le tam : kjer je teren že primerno politično pripravljen in organiziran. Ob političnih temeljih Osvobo­ dilne fronte je prikazal tudi negativni pol razvoja, namreč nasprotnike osvobodil­ nega gibanja ali kratko kontrarevolucionarne organizacije, ki za Dolomite idejno niso bile nekaj svojega, temveč del celotne slovenske kontrarevolucije, ki je gra­ dila predvsem na zlorabljanju vere, dejansko pa na obrambi in strahu za svoje gmotne interese. Nato sledi prava podoba partizanskih Dolomitov od prvih pojavov v dolomitskem Ključu, ko se je med spomladansko vstajo v Dolomitih 1942 izka­ zala posebno dobrovska Narodna zaščita in dosegla 7. maja 1942 sijajne uspehe v Gaberju oziroma med Žirovnikom in Hrastenicami, do ustanovitve prvega Do­ lomitskega odreda v začetku julija 1942. V teh poglavjih, ki se povezujejo z boji Dolomitskega odreda in zavzemajo več kot polovico vsega avtorjevega besedila, je avtor pokazal, kako močno obvladuje celotno materijo vsega dogajanja v Dolo- 1 7 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 i^ll^3? J ?e d o t a k * e PruSe grupe odredov v Dolomitih, ki je z boji na Verdu L ^ Ä 1 V D o J o m i l i h Postavila dolomitske partizane v hude preizkuš- јЦе- Nato sledi oris samostojnih dogodkov Dolomitskega odreda, pojav bele garde č u d o t i t ^ n t T * 6 8 * n a s ü J a > , h u d e boje z njimi in z Itali jani. 'Nato sledi prikaz Ä n f f ^ ^ o j e n e g a ozemlja v Dolomitih z vsemi elementi organizacije za- ; t T o ' P a t r t l z a n ? k o . . s f . n i t e t o , delavnicami in tiskarnami, kurirskimi in radijskimi z a T o T ß / f n T t ï A J- o d r e d n i h e n o t a h - z Jesenskimi boji v Dolomitih, boj ™ Ä ^ Jr î ? •1 . 1 9 % k j e r a v t o r n e z a P a d e Propagandnemu naštevanju žrtev med belogardisti, kakor j ih je navajal Slovenski poročevalec, boje v Prošci 13. okto­ bra in na Korenem 26. oktobra 1942 ter boj na Ključu 18. decembra, ko so dolomit- ^ ™ ч ^ d o z l v e h z n o v a h u d e Preizkušnje. Čudovito vzorna je bila mobilizacija dolomitskih partizanov oziroma odhod v Šercerjevo brigado. Zelo naravno prika­ zuje avtor Dolomitsko izjavo, iz katere je šele razvidno, da pri enotnosti Osvobo­ dilne Ironte, o kateri se večkrat govori v tej zvezi, pomeni pravzaprav enotnost vojske, kjer postanejo zahteve po enotnosti nekaj samo ob sebi razumljivega. Zelo kritično obdeluje avtor uspehe in neuspehe bojev januarja in februarja 1943 v Do­ lomitih, k o s o vsi trpeli zaradi povečanega pritiska bele garde. Nič manj nazorno ni podana kriza Dolomitov v marcu in aprilu 1943, kar je naposled povzročilo iz­ selitev vrhovnih organov osvobodilnega gibanja iz Dolomitov na Rog in končno umik zadnjih partizanov iz Dolomitov, ki so potem postali področje belogardistič- negci nćiSllj 3. Sele po kapitulaciji Italije je nastopil čas, ko so obnovili delovanje partizan­ skih, e n o t n a dolomitskem področju. Po odločbi glavnega štaba so po ustnem na­ logu X y i I I . divizije obnovili nov odred (15. septembra 1943), ki je zopet prevzel naziv Dolomitski odred, ki je bil podrejen operativnemu štabu za zahodno Slove­ nijo^ ki je razen Primorske, Gorenjske ter Koroške obsegal tudi Dolomite. To je bil drugi Dolomitski odred, katerega komandant je postal Rudolf Hribernik-Sva- run, stari in izkušeni borec iz časov prvega Dolomitskega odreda. Jedro novega — drugega Dolomitskega odreda je postalo 100 do 150 starih partizanov. Novi odred je nastal iz spoznanja, da ni dobro pustiti Dolomitov brez partizanskih enot. Ozem­ lje je bilo povezano z osvobojenim ozemljem na Primorskem (po kapitulaciji I ta­ lije!). Tezisce novega odreda ni bilo v vzhodnem delu Dolomitov oziroma bolj proti jugozahodu. Začetno število 150 borcev je z mobilizacijo novih borcev naraslo sko­ raj za 100 % v enem mesecu. V primeri s partizansko mobilizacijo je padel ugled belogardistov, ki so jih ljudje zaradi vdinjanja Nemcem imenovali kar »švabo- branci«. Drugi Dolomitski odred ni imel dolgega življenja, živel je približno dober mesec, ko so ga ukinili, čeprav je njegovo moštvo naraslo že na blizu 600 ljudi, razdeljenih v 4 bataljone. Moštvo sredi oktobra 1943 razpuščenega odreda so po­ razdelili po enotah triglavske divizije. Dolomiti so bili znova izgubljeni za part i­ zane. Postali so plen bele garde in plavogardistov. Nastopile so okoliščine, ki so bile za terenski politični kader zelo neugodne, število belogardističnih postojank je hitro naraslo. Tudi »črno roko« omenja avtor, vendar bi o njej lahko povedal še kaj več. Nadrejeni organi so kmalu spoznali, da je bila odločitev o ukinitvi drugega Dolomitskega odreda zgrešena in so t o napako popravili ter znova ustanovili nov Dolomitski odred, sedaj tretji. Ustanovljen je bil z odredbo štaba IX. korpusa z dn^ 23. januarja 1944 in iz moštva dotedanje komande idrijskega vojnega področja in njegovih enot. Operativno področje je obsegalo v glavnem Dolomite, okolico Črne­ ga vrha nad Idrijo, Hrušico, Vojsko in prostor med Gorenjsko Trebušo in Idrijo Njegovo težišče se je znova pomaknilo bolj proti jugozahodu in zahodu. Avtor pravi, da ni znano kdaj je bil odred dejansko sestavljen, verjetno se je zgodilo to sele zadnje dm januarja ali prve dni februarja. Za komandanta je bil postavljen Franc Pajntar-Močnik. Huda nadloga za novi odred so bili Dolomiti, v kater ih je bilo 28 čisto domobranskih postojank, ki so štele nad 4000 mož. Ti domobranci so v Dolomitih uvedli pravo strahovlado. Terenski kader OF se je v takih okoliščinah moral boriti z neizmernimi težavami. Toda propadel ni, čeprav je moral znova v podzemlje. Domobranci so jih lovili, j ih izročali Nemcem za internacijo ali pa so jih kar sami streljali. Ker je odred imel dobre minerce, so njegovi partizani na­ pravili veliko diverzantskih akcij na progi Postojna—Ljubljana, proti belogardi­ stom v Dolomitih pa so sodelovali v kombiniranih akcijah z enotami IX. korpusa. Npr. proti Rovtam, Godoviču in Hotedrščici. Največje akcije v tem območju so delale divizijske enote VII. korpusa ali IX. Npr. akcija na Stampetov most in na­ pad na Črni vrh (1. septembra 1944). Tretji Dolomitski odred je deloval v težjih pogojih kakor prva dva. Njegovo področje so bili sicer Dolomiti, toda njegova propaganda je tja težko prodirala Področje svojega delovanja je odred zato često menjal. Toda položaja si s tem ni izboljšal, večkrat je bil dodeljen za nekaj časa 30. ali 31. diviziji. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 I75 Za tretji Dolomitski odred je bilo značilno, da ni deloval tako samostojno kakor njegova predhodnika, ampak je bil vključen v operativno delovanje, zlasti XXXI. divizije ali drugih enot IX. korpusa, ki so izvajale svoje akcije na robu ali pa v samih Dolomitih. V zadnjem poglavju prikazuje Hribernik zadnje akcije IX. korpusa proti Do­ lomitom in končno osvoboditev ob pomoči enot 4. armije in VII. korpusa. Takrat je prišlo do splošnega razsula precej močnih belogardističnih formacij, ker pri večini ljudi niso imeli več podpore. Avtor na koncu odkrito pove, da je bila raz­ pustitev drugega Dolomitskega odreda nepotrebna in brez koristi, ker so t o izko­ ristili domobranci, da so se mirno vrnili v svoje nekdanje postojanke, prek njih pa so se vselili v postojanke tudi Nemci. Dolomiti so bili tako brez varstva, sovraž­ niki so v njih delali, kar so hoteli. Hribernikovo delo je krepko zasidrano v prostoru, ki ga obdeluje. Ne glede na večji ali manjši teren, ki ga je zajel zelo široko, saj seže celo v prikaz osvo­ bodilnega gibanja v Borovnici, ki leži zelo daleč od Dolomitov. Toda ne glede na to je svoj koncept krepko zagrabil in ga dokaj jasno tudi izpeljal. Reči moramo, da je v celoti zelo nazoren in vse dele je primerno in uspešno povezal. Narodnoosvobodilni boj slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov ni imel v načrtu samo osvoboditve, temveč tudi spremembo družbenih odnosov na naši zemlji, toda konkretno ne na prvem mestu, temveč tako, da je osvobodilno gibanje želelo zgraditi novi svet na razvalinah starega, tako da delavski razred izvojuje osvobodilno vojno proti okupatorjem. Domovinska vojna je bila torej temelj in okvir za vse procese družbenega značaja, domovinska vojna pa je nastala zaradi okupacije. Tudi pisec ni mogel mimo takega razvoja in mora vse njegove silnice prikazati v logični povezavi. Italijanskih ciljev ni mogel sicer prikazati posebno jasno, ken jih Italijani sami niso kazali tako odkrito kakor Nemci, osredotočiti se je moral bolj na metode, pri katerih pa tudi Italijani niso bili nejasni. Zato je tudi pisec bil v teh stvareh nazorne j ši in italijansko nasilje kazal odprto. V tem oziru je moral biti jasnejši tudi glede bele garde, katere hlapčevstvo je nazorno prikazal na pristojnem mestu. V zvezi z navedenimi silami je značilen avtorjev odnos do virov, na katerih je napisal epopejo o Dolomitih. Avtor je uporabljal sodobne partizanske in itali­ janske akte, delno zapiske nekaterih partizanov, delno pa tudi drugih enot in do­ godkov, ki se jih avtor dotika v svoji knjigi. Podobo, ki si jo je na ta način ustvaril na temelju navedenih vrst virov, je marsikje bistveno dopolnil z ustreznimi viri, ki j ih je sam nabral ali pa zaslišal za jasnejšo sliko obravnavane teme. Zelo skromno pomoč mu je mogla nuditi tiskana dokumentacija in literatura, ker je pač v resnici skromna. Zdi se, da je še tisto kar je je, ni bil povsem zadovoljen, ker v knjigi o njej ne najdemo citatov. Zelo poučno je, kako je Hribernik posamezne vire uporabljal in ocenjeval. Razume se, da je najvišje cenil partizanske dokumente, posebno tiste, ki so pona­ tisnjeni v Zborniku dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslo­ vanskih narodov, VI. del. Toda tam niso ponatisnjeni samo partizanski dokumenti, temveč tudi prevedeni okupatorski dokumenti, medtem ko dokumentov slovenske kontrarevolucije ni. Teh direktno ni uporabljal. Podatke o kontrarevoluciji je v glavnem povzel, po Frančku Sajetu, po njegovi knjigi o belogardizmu (celo z na­ pakami). Toda citiral ga je samo sumarno, posameznih citatov pa ne navaja. Za velik del svoje knjige je uporabljal memoarske podatke številnih soborcev in t e ­ renskih delavcev, ki jih je v uvodnem poglavju tudi navedel. Mnoge je za marsi­ katera dejstva še posebej zaslišal. V celoti je delež memoarskih podatkov zelo velik, zlasti pri opisu terenskega dela, tako da bravcu kar udarja v oči. Nikakor ne mislim, da je uporabljanje memoarskih podatkov slabo, ali da se mu je mogoče izogniti. Zgodovinarji NOB so segali, segajo in bodo segali tudi po virih te vrste. Za spoznavanje časa, o katerem ni dovolj sodobnih zapisov in poročil, bo uporabljanje memoarskih virov vedno aktualno. Vprašanje je samo, koliko objektivno veljavnih dejstev je mogoče iz njih izluščiti. Kajti uporabljavci memoarskega gradiva moramo vedeti, da memoarsko gradivo ni vedno zanesljivo oziroma je njegova zanesljivost zelo različna. Kadar jih uporabljajo, morajo vedno misliti na predhodno konfrontacijo memoarskih podatkov z viri, O' katerih vedo ali vsaj mislijo, da so zanesljivejši in ustreznejši po zanesljivosti. Zelo važno je, da je avtor znal presoditi objektivnost memoarskih podatkov. Rekel sem že, da je avtor pregledal mnogo gradiva za svoje delo in zaslišal mnogo ljudi. To je storil že pri prikazovanju borbenega dogajanja partizanov, še bolj pa pri orisu terenskega dela, raznih vej dejavnosti partizanskih organov na osvobojenem ozemlju in pri belo- gardistični dejavnosti, ki je Sajetova knjiga ne zajema. Mnogo stvari je avtor osvetlil iz lastnih spominov, to je spominov na lastno opazovanje dogodkov in pro­ cesa NOB v Dolomitih sploh, zlasti pa spopadov z belo gardo. Reči moramo, da je 176 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 avtor znal uporabljati memoarske vire v pravi meri, v podrobnosti, če se mu ni zdelo potrebno, se m spuščal oziroma je take podatke celo nanizal pod črto. Pri tiskanih virih je zelo vidno opaziti, da avtor partizanske podatke o bor­ beni dejavnosti dolomitskih partizanov zelo visoko ceni, da pa zraven okupatorske ne tako, ali jih celo podcenjuje. Ali je to prav? Na strani 144 je napisal v zvezi z boji dobrovske zaščite pod Hrastenicami: »Iz italijanskih poročil je namreč raz­ vidno, da so imeli Italijani v bojih na Ključu in v Gaberju 118 izgub, od tega 36 mrtvih m_ pogrešanih. Med mrtvimi je bil tudi 1 podpolkovnik«. Sumarno štetje je v določenem smislu nejasno in tudi negotovo. To moremo opaziti iz original­ nega italijanskega dokumenta iz poveljstva XI. korpusa, ki je rezultate bojev str­ nilo v statistiki, da je bilo mrtvih 33, ranjenih (pravzaprav težje ranjenih) 68 lažje ranjenih 14 in 3 pogrešani (avtorjeva knjiga, stran 143). Ta statistika je na­ tančnejša, čeprav se v celotnem stanju vseh raznovrstnih izgub ujema. Pove pa vendarle, da je mrtvih bilo 33, pogrešanih 3, od katerih se je lahko še kdo vrnil ali pa se sele kasneje izkaže, da so mrtvi? Kaj pa, če so dezertirali? Ni nemogoče Od ranjenih 68 je lahko marsikdo še podlegel, lahko pa ozdravil in se pozneje vrnil v redne vrste vojske. Način avtorjevega navajanja izgub nekako vsiljuje visoko število mrtvih, še večje kakor jih je sploh bilo. S tem je pokazal nerazu­ mevanje do okupatorskega vira, čeprav je natančnejši od podatkov, kakor jih pri­ naša avtor. Tudi italijanskim virom je treba bolj zaupati! Še bolj subjektiven je bil avtor na strani 190, kjer govori o bojih na Toškem čelu in pri Dobrovi: »Ta dan,« pravi, »so imeli Italijani, sodeč po naših poročilih, okoli 40 mrtvih in ranjenih vojakov. Prva četa in enota Narodne zaščite sta se uspeh umakniti se k Hruševemu, pri čemer so imeli 2 mrtva in 2 ranjena part i­ zana m več pogrešanih članov NZ! Pri tem poročilu udarjata dve dejstvi močno v oči. Pri partizanskih žrtvah avtor ni bil pavšalen kakor pri navajanju italijanskih žrtev pri Hrastenicah 7. maja. Drugo dejstvo pa je, da je italijanske žrtve presojal »sodeč po naših poročilih«, torej subjektivno hote, kakšna je bila pa stvarna r e ­ snica, pa avtor ne pove. Različna mera pri navajanju žrtev je v obeh primerih zelo jasna in objektivno nevzdržna. Navedel sem samo dva primera, ki sta diametralno nasprotna za avtorjevo navajanje žrtev. Lahko bi jih pa še več. Pr imera n a m kažeta, kako težko je včasih biti pravičen na obe strani. Seveda se s tem vrednost knjige nikakor ne zmanjša, ker je v njej toliko bogastva objektivnih podatkov, da izziva naše občudovanje, toliko je v njej vsestransko osvetljenega. Poklicnega zgodovinarja motijo v Hribernikovi knjigi nekatere drobne na­ pake, predvsem jezikovnega značaja, ki so pa po mojem bolj sad lektorjeve nena­ tančnosti, čeprav gredo nekatere lahko tudi na račun zbirateljev gradiva, pravza­ prav pomočnikov pri zbiranju gradiva. Tako avtor pogosto rabi za nekatere kraje napačne oblike, npr. v Dobrovi (str. 224), v Brezovici (str. 195, 233, 235, 321, 340 itd.), v Rakeku (str. 482, 602), ko je včasih tudi pravilno napisal na Dobrovi (str. 233), na Brezovici (str. 125 in 320) in na Rakeku (str. 424). Hiša, v kateri je bilo veliko sej, ni bila Kolnačeva (str. 55), temveč pravilno Kelnačeva, pri Kelnačevih (str. 254). Solun-Harpaja na str. 99 bi moralo biti Solum-Harpaja. Dobrovski kaplan ni bil Franc Muzetič, temveč Franc Mozetič. Pomočnik dr. Obračunča-Cedrika ni bil Lojze Bunde-Rok, temveč Lojze Gunde. Napačna raba je tudi: »Bunker je odkril Zalov sin, ki je dobro poznal do­ mačo, hosto«, str. 302, mora biti pravilno Zelov sin, ker je ч. Gaberju pri Zelovih, ne pr i Zalovih. Na strani 124 piše Hribernik: »7. februarja je v neki hiši na Hri- berjevem padel komandant bataljona Miloš Zidanšek-Zdravko«, Zidanšek ni padel 7. februarja, temveč 6. (Glej Alfred Grobler-Mire: Kdaj je padel Miloš Zidanšek, Borec 1980, št. 4, str. 231 in 232.) Preoptimistično je avtor napisal, da so v Prek- murju bili do pomladi 1942. leta že dani politični pogoji, da se narodnoosvobodilno gibanje okrepi tudi v tem delu Slovenije, str. 129. Ti pogoji so dozoreli šele 1944. leta. Ni točno, da so se v Dolomite selili Edvard Kardelj, Boris Kidrič in drugi v prvi polovici leta 1942 (glej str. 251). Ta selitev je bila šele v pozni jeseni druge polovice leta 1942. (Glej Kocbekove spomine ali Fajfarjeve.) Koroški plebiscit ni bil 20. oktobra 1920, kakor piše avtor na str. 595, temveč je bil 10. oktobra 1920. Na strani 282 piše avtor, da je Slovenski poročevalec v Dolomitih urejal France škerl. To ni točno, ker je začel urejati Slovenski poročevalec julija 1943, torej v Rogu. Žurnalistično šepa raba predmeta v nikalnici. Npr. »Ne bo mogoče pri­ pravljati kuhano hrano«, str. 258, pač pa je pravilno kuhane hrane. Podobno na strani 139 »Ljudje so z zaskrbljenostjo pričakovali izid neenakega boja«, pravilno mora biti izida neenakega boja. Prav tako na str. 452 »Ni uspelo potisniti dolomit­ ske partizanske enote v defenzivo«. Pravilno mora biti dolomitskih partizanskih enot. Podobno je treba besedo duh, kadar gre za osebno kvalifikacijo, sklanjati kot naziv živih bitij. Npr. Ta možak je mladim partizanom zelo dvignil bojni duh (str. 465). Pravilno mora biti bojnega duha. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 • 1—2 1?7 Ako se ob koncu gornjih izvajanj še enkrat ozremo na vse pripombe in vpra­ šanja, ki se posamezniku morejo porajati ob Hribernikovi knjigi o »Dolomitih v NOB«, moramo vendarle reči, da je Hribernikova knjiga resnično pomembno delo, ki bo v množim partizanske l iterature ohranila svojo vrednost kot dostojen spomenik vseh Dolomitčanov, njihovega boja za narodno in socialno osvoboditev slovenskega naroda na tistem koncu slovenske zemlje, ki mu je v več kritičnih trenutkih grozila največja nevarnost uničenja, ne samo s strani okupatorjev, t e m ­ več tudi vojske bele garde. To pa se ni zgodilo. In dejstva tega, razvoja izpričuje Hribernikova knjiga o »Dolomitih v NOB«. F r a n c e Š k e r l D u š a n B i l a n d ž i ć , Zgodovina Socialistične federativne republike Jugo­ slavije. Glavni procesi. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980, 463 strani. Prof. dr. Dušan Bilandžić je znan raziskovalec novejše zgodovine Jugoslavije in je objavil že vrsto del na t o tematiko. Naj tu omenim samo knjigi: »Ideje i praksa društvenog razvoja Jugoslavije 1945—1973« (Beograd 1973) in »Društveni razvoj socialističke Jugoslavije« (Zagreb 1975 in 1976). Avtor v uvodnem poglavju Zgodovine SFRJ obravnava zlom Kraljevine Jugoslavije s posebnim poudarkom na družbenoekonomski krizi kapitalistične Jugoslavije, zlomu hegemonistično- centralističnega političnega sistema Kraljevine Jugoslavije ter podaja razvoj ideje K P J o socialistični revoluciji v Jugoslaviji od leta 1919 do 1941. Nato obravnava sodobno zgodovino Jugoslavije v šestih delih po kronološkem zaporedju: 1. Izgrad­ nja demokratične federativne Jugoslavije. 2. Oblikovanje državnocentralističnega sistema in začetek njegove krize (1945—1950). 3. Veliki preobrat (1948—1953). 4. Dvojnost družbene ureditve (1954—1964). 5. Kritika državnega centralizma, razvoj samoupravljanja in novih nacionalnih odnosov. 6. Razvijanje sistema samouprav­ ljanja na zasnovi združenega dela (1971/72—1977/78). V prvem delu nas avtor seznam z razredno-socialnimi in političnimi silami po razpadu Jugoslavije, s postavljanjem političnih temeljev za izgradnjo federa­ tivne Jugoslavije v vstaji leta 1941, z ustanovitvijo federacije na drugem zaseda­ nju AVNOJ v Jajcu, z borbo za mednarodno priznanje nove Jugoslavije in zlomom kontrarevolucije ter zaključi z razmišljanjem o naravi družbenih procesov in od­ nosov v razvoju osvobodilne vojne in socialistične revolucije v letih 1941—1945. V drugem delu obravnava Bilandžić zgodovinske okoliščine, v katerih se je iz­ oblikoval državnocentralistični sistem v Jugoslaviji, gospodarski položaj in obnovo dežele, začetek industrializacije t e r skicira centralistični sistem upravljanja. V tem delu obravnava še začetek krize državnocentralističnega sistema v Jugoslaviji (deformacije v proizvodnji, menjavi in delitvi; zlom agrarne politike; začetek mednacionalnih sporov, ki jih neizogibno poraja velikodržavni centralizem ter nastanek sloja birokracije. V tret jem delu govori o prelomnem obdobju v sodobni zgodovini Jugoslavije — o sporu z informbirojem in obrambi jugoslovanske ne­ odvisnosti; o programskih izhodiščih in prvih korakih pri graditvi samoupravnega socializma; o obračunu z liberalističnimi tendencami v ZKJ leta 1954 in začasnem zastoju v procesu deetatizacije ter zaključi z razglabljanjem o velikem preobratu v letih 1948—1953. Četrti del prikazuje mednarodni položaj in probleme nove zu­ nanje politike Jugoslavije po sporu s Sovjetsko zvezo, Titovo pobudo in akcijo za nastanek svetovnega gibanja neuvrščenosti in obnovitev procesa deetatizacije ter krizo monolitizma ZKJ (odnos do blagovne proizvodnje in odnos do nacionalnega vprašanja — dve žarišči sporov v organih federacije in CK Z K J ) . V petem delu nas avtor seznani z mednarodnimi okoliščinami notranjega raz­ voja Jugoslavije od konca petdesetih do srede sedemdesetih let, s Titovimi napori za enotnost ZKJ z razvojem samoupravljanja in z utrjevanjem mednacionalnih odnosov, z gospodarsko reformo leta 1965, z reformo državne varnosti leta 1966 (primer Ranković), z reorganizacijo ZKJ, z mednacionalnimi odnosi — ključnim političnim problemom Jugoslavije proti koncu šestdesetih let, s »cestno afero« v Sloveniji leta 1969, s političnim bojem ZK Hrvatske proti unitarizmu leta 1970 ter z vsebino reforme federacije leta 1971. V zadnjem — šestem delu prikazuje pisec bistvene kazalce družbenega razvoja Jugoslavije v začetku sedemdesetih let (eko­ nomski razvoj, povečanje življenjskega standarda in preobrazbo socialne struk­ ture prebivalstva), razpotje v družbenem razvoju proti koncu šestdesetih let (tež­ nje h kapitalskemu odnosu in krepitvi moči tehnostrukture), politično krizo m njen razplet 1971—1972 (razvoj političnih dogodkov na Hrvaškem in v Srbiji leta 1971 ter 21. sejo predsedstva ZKJ — rešitev politične krize) ter zaključuje s poli­ tično in ustavnopravno obdelavo zasnove združenega dela na 10. kongresu ZKJ in v ustavi iz leta 1974. 178 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 Bilandziceva knjiga Zgodovina Socialistične federativne republike Jugoslavije je zgodovinska, ekonomska, sociološka in politološka analiza glavnih procesov družbenega razvoja sodobne Jugoslavije. Delo torej ni strogo zgodovinsko, kar tudi ne more biti, saj avtor pravilno ugotavlja v predgovoru, da raziskovalcem še niso dostopni pomembni v i n za to obdobje, pa tudi generacije, ki so ustvarjale našo najnovejšo zgodovino, so še živi akterji družbenega življenja, kar ni brez vpliva kadar dajemo ocene in sodbe o minulih dogodkih bližnje preteklosti, posamezni procesi pa tudi še niso sklenjeni. Kljub temu pa je Bilandžićevo delo soliden pre­ gled glavnih procesov družbenega, gospodarskega in političnega razvoja sodobne Jugoslavije. Delo je bogato opremljeno s fotografskim materialom in je zanimivo za širok krog bralcev, se posebej pa bo koristilo srednješolskim učiteljem za predmet samo­ upravljanje s temelji marksizma kot tudi pri obravnavi novejše zgodovine Jugo- A v g u s t L e š n i k D e n n i s o n R u s i n o w , The Yugoslav Experiment 1948—1974. London: C. Hurst Company, 1977, XVIII + 410 strani. Posebnost jugoslovanske poti v socializem vzbuja v inozemstvu veliko zani­ manje in občudovanje, česar se dostikrat premalo zavedamo. Tako je nastala tudi ta politična zgodovina izpod peresa univerzitetnega učitelja Rusinowa. Avtor je 12 let zbiral gradivo v Jugoslaviji in Avstriji ter napisal dve knjigi o razvoju tega dela Evrope v preteklih petih desetletjih. Rokopis, ki se nanaša na Jugoslavijo, so prebrali Stephen Clissold, Hugh Seton-Watson in Marcus Wheeler, izdal pa Royal Institute of International Affairs v Londonu. Knjiga The Yugoslav Experiment 1948—1974 ima kratek uvod (str. X I I I — XVIII), kjer je v nekaj potezah prikazan zgodovinski razvoj jugoslovanskih na­ rodov. Sledi 9 poglavij teksta, v katerem Dennison Rusinow pregledno opisuje 25 let povojnega razvoja jugoslovanske notranje in zunanje politike. Akcenti so na letih 1948 (resolucija Informbiroja), 1965—1966 (gospodarska reforma in Ranko- vičev odhod), 1971 (hrvatski nacionalizem) ter 1974 (nova ustava z. delegatskim sistemom). Vmes se prepletajo analize plenumov in kongresov K P J oziroma ZKJ, volitev in prikazi ustav oziroma ustavnih sprememb. Avtor skuša plastično in z nekaterimi manj znanimi detajli opisati določen politični ali gospodarski t r e ­ nutek in tudi nakazati razvojne trende. Izbor uporabljene l i terature (str. 396-^00) zajema tudi sledeče avtorje: Louis Adamič, Phyllis Auty, Vladimir Bakarić, Dušan Bilandžić, Dušan Breznik, Stephen Clissold, Petar Damjanović, William F. Deakin, Vladimir Dedijer, Edvard Kardelj, Paul Lendvai, Jovan Marjanović, Jožo Tomasevich, Svetozar Vukmanović. Pri virih niso zajeti le časniki in časopisi (Borba, Politika, Vjesnik, Ekonomska politika, Gledišta, Komunist, Nedeljne informativne novine — NIN, Socijalizam, Službeni list, Yugoslav Survey i. dr.), ampak tudi stenografski zapisniki kongresov ZKJ (str. 395). Ponekod so omenjeni še ustni viri (str. VIII—IX, str. 253, 271 in 279). Seveda vrsta arhivskih dokumentov še ni bila dostopna. Tekst spremljajo številne opombe (str. 349—394). Geografska skica jugoslovanskega ozemlja (str. XX—XXI) bi morala biti jasnejša; dodatna skica pa naj bi prikazala »geopolitični položaj« države. Register imen oseb, krajev in pojmov (str. 401—410) zaključuje knjigo. Avtor ima tekoč slog in pozna materijo, ko obravnava poglavitne družbene procese in odnose ter tendence v razvoju povojne Jugoslavije. Rusinow se drži kronološkega reda in opozarja na protislovja jugoslovanskega razvoja, ki so po njegovem mnenju v neprilagojenosti političnega sistema (in s tem samoupravljanja kot oblike organizacije družbe) družbenoekonomskemu sistemu; v kombinaciji tržnega in planskega mehanizma ter v gospodarskem neravnovesju med posamez­ nimi regijami in podjetji, kar je včasih povzročalo nemajhne težave. Prav tako naj bi se ekonomski problemi dotikali tudi nacionalne problematike. Rusinow podrobneje opisuje nekatere značilne mehanizme jugoslovanske eko­ nomske politike v teh obdobjih, pa tudi razhajanja med takoimenovanimi konser­ vativnimi in liberalnimi koncepti v vrstah politikov in ekonomistov (str. 128 si.). Avtor govori o donavskem konceptu (federacija naj bi igrala večjo vlogo in gra­ dila velike projekte — sistem Djerdap, prekop Donava—Tisa—Donava, proga Beo­ grad—Bar itd.) ter o jadranskem konceptu (intenzivnejša izgradnja rečnega in pomorskega transporta, str. 133—134). Rusinow objavlja sorazmerno malo tehničnih podatkov, o ekonomskem razvoju, pač pa ga zanima reševanje teh problemov in kako se je to odražalo v jugoslovanski vsakdanji praksi. Poudarja tudi gospodar­ sko reformo 1965. leta (devalvacijo dinarja, diferencirano zviševanje cen v posa­ meznih sektorjih, zmanjšano proračunsko porabo, zvišano nezaposlenost, padanje ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 179 življenjskega standarda, ekonomsko emigracijo, odpore zoper reformo, str. 172— 180), ter opisuje gospodarsko ozadje pojavov nacionalizma n a Hrvatskem v 70-tih letih (str. 271—273) itd. Avtor sproti dopolnjuje podobo razvoja Jugoslavije v letih 1948—1974 z opiso­ vanjem njene notranje in zunanje politike z nekaterimi oscilacijami: primer Milo­ vana Djilasa, uvedba samoupravljanja in težave ob tem, Rankovičev odhod, štu­ dentsko gibanje in njegove zahteve, pojavi nacionalizma, diskusija o bodočem k o ­ lektivnem vodstvu države, o vlogi in značaju ZKJ; jugoslovanska politika proti vzhodu in zahodu, njena navzočnost v takoimenovanem tretjem svetu. Nakazana je vedno večja kompleksnost jugoslovanske družbe, v kater i se pojavljajo raz­ lični interesi in nujnost sporazumevanja med republikami ter obema avtonom­ nima pokrajinama. V zaključku (str. 343—347) Eusinow visoko ocenjuje delo ZKJ in Tita ter iz­ raža svoje spoštovanje do specifične jugoslovanske poti v socializem. Skuša resu- mirati politične dileme vodenja gospodarsko relativno manj razvite t e r mnogo- nacionalne države. Težave, ki so specifične pri pisanju sodobne zgodovine, so tudi tukaj opazne in tako procesov, ki še tečejo^ ni bilo mogoče dokončno ovrednotiti oziroma oce­ niti. Avtor je imel nekoliko neobičajen pristop pri obravnavanju novejšega razvoja Jugoslavije; na koncu je poudaril, da so mnoge njegove razlage in sklepanja le začasna. S pritegnitvijo arhivskih virov bodo odpadle prenekatere dileme. M a r j e t a c a m p a Diplomatie zwischen Parteiproporz und Weltpolitik: Briefe, Dokumente und Memoranden aus dem Nachlass Walter Wodaks 1945—1950. Herausgegeben und eingeleitet von Reinhold Wagnleiter. Salzburg: W. Neugebauer, 1980, 1012 strani. Eden najpomembnejših problemov, ki se postavljajo pred raziskovalca sodobne zgodovine ali točneje pred raziskovalca časa po drugi svetovni vojni, je problem virov. Na eni strani se dogaja, da je virov preveč, na drugi strani pa, še češče, da so nedostopni. Zato mora biti za vsakega zgodovinarja—raziskovalca sodobne zgo­ dovine objava knjige virov pomemben dogodek. Takemu dogodku smo priča ob izidu knjige »Diplomatie zwischen Parteiproporz und Weltpolitik«, ki ni pomemb­ na samo za avstrijsko zgodovinopisje, temveč ima širši, lahko bi celo reku, evrop­ ski pomen. Izšla je kot tretji zvezek v seriji »Quellen zur Geschichte des 19. und 20. Jahrhunderts«, ki jo ureja Fritz Fellner. Knjiga dokumentov znanega politika in diplomata Walter j a Wodaka ni ëdino delo, ki obravnava njegovo zapuščino. Že leta 1976 je namreč Norbert Leser izdal korespondenco Walter j a Wodaka s Karlom Renner jem (Briefwechsel Karel Renner — Walter Wodak) v publikaciji Walter Wodak: Diplomatie zwischen Ost und West, Graz, Wien, Köln 1976. Pričujoča knjiga pa obsega 1011 dokumentov iz za­ puščine Walterja Wodaka, ki obravnavajo čas njegovega delovanja v Londonu v razdobju 1945—1950. Največji del tu objavljenih dokumentov je iz njegove oseb­ ne zapuščine, del pa tudi iz londonskega Public Record Officea. , Wodak sodi med najpomembnejše avstrijske politike, ki so po vojni urejevali zamotani položaj Avstrije. To je z uspehom opravljal prav v AngUji, kjer je bil ves čas vojne v emigraciji. Priključil se je tistemu delu emigracije, ki se je ime­ noval socialistični in ki ga je v Londonu predstavljala organizacija »London Büro der österreichischen Sozialisten« pod vodstvom Oscarja Pollaka in s sodelovanjem vrste vidnih socialističnih emigrantov, med njimi naj omenim le Karla Czernetza. Izdajatelj in urednik Wodakove zapuščine Reinhold Wagnleiter sicer trdi, da je bil Wodak eksponent tiste skupine znotraj socialdemokratske stranke, ki se je zavzemala za svobodno, demokratično, republikansko in neodvisno Avstrijo (str. 9), vendar je vprašljivo, če bi taka trditev prenesla znanstveno analizo, ž e v nasled­ njem stavku se deloma sam demantira, ko zatrjuje, da je Wodak. v novembru 1942 napisal za »London Büro« memorandum, v katerem se je odločil za osnovanje soci­ alistične demokratične republike Avstrije v evropski socialistični federaciji. Torej ni več govora o neodvisni Avstriji, kakor se tudi praktično vsa avstrijska sociali­ stična emigracija v Angliji, vse do moskovske deklaracije novembra 1943, po n e ­ katerih podatkih pa celo dalj (Zeitspiegel No. 37, 28. 4. 1945), ni zavzemala za ob­ novitev samostojne Avstrije, temveč za obnovitev Avstrije v okviru demokratične Nemčije ali pa v okvirih demokratične Evrope. Pa tudi oborožen boj za obnovitev Avstrije ni bil Wodaku in njegovi skupini preveč pri srcu, saj so na primer angle­ ške oblasti že nekaj mesecev po ustanovitvi zaprle radijski oddajnik, ki ga je vodil, ker ni hotel objavljati pozivov avstrijskemu prebivalstvu k aktivnemu odporu zoper nacistično oblast (12. novembra 1941). 180 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 Res pa je, kar velikokrat poudarja izdajatelj, da se je Wodak odločno distan­ ciral od komunizma (vsaj od leta 1938 dalje), kakor je tudi res, da se je na ljudsko- frontovskih pozicijah ustanovljena emigrantska avstrijska organizacija v Angliji ki je bila pod vplivom komunistov — FAM (Free Austrian Movement — sestav­ ljena iz enajstih emigrantskih organizacij, po usmerjenosti razporejenih od krščan­ skih socialistov do komunistov), edina odločno zavzemala za obnovitev neodvisne Avstrije, kot samostojne države, ob neposrednem oboroženem boju avstrijskega prebivalstva samega. Vprašanje tozadevnih sporov med emigrantskimi organiza­ cijami v Angliji sicer urednik načenja, vendar ga pušča nedorečenega, čeprav je to eno ključnih vprašanj, avstrijskega emigrantskega gibanja, kateremu je pripadal tudi Walter Wodak. Walter Wodak pa sodi tudi med tiste avstrijske politike, ki so bili najtesneje povezani z jugoslovansko problematiko. Ne samo, da je bil nekaj let poročen z jugoslovansko državljanko Eriko Wollak, temveč je vse njegovo politično delo­ vanje v emigraciji in po njej prepleteno z vprašanjem odnosa do Jugoslavije, meja in do manjšinskega vprašanja. Neposredni, uradni stik s to problematiko je Wodak vzpostavil leta 1946, ko je bil imenovan za socialnega in tiskovnega atašeja avstrij­ ske ambasade v Londonu. Poleg uradnih stikov pa je na nasvet vicekanclerja Adol­ fa Scharia imel tudi vrsto neuradnih stikov s predstavniki jugoslovanske diplo­ macije v Londonu, da bi kolikor mogoče izboljšal takrat močno obremenjene avstrijsko-jugoslovanske odnose. Zaradi poznavanja jugoslovanskega vprašanja in dobrih stikov z jugoslovanskimi diplomati je bil 15. julija 1953 imenovan za avstrij­ skega veleposlanika v Beogradu. Na tem mestu si ni samo prizadeval urediti sporna vprašanja glede meja in manjšin, temveč je poskušal urediti tudi odnose med K P J in SPÖ. Ne eno ne drugo mu ni kaj posebej uspelo, saj poznamo takratno uradno avstrijsko politiko, ki je bila v teh vprašanjih diagonalno nasprotna jugoslovanski. Tudi po končani službi v Beogradu je Wodak še nadalje ostal v »bližini« jugoslo­ vanskega vprašanja. Pri obisku takratnega avstrijskega zunanjega ministra dr. Bruna Kreiskega v Jugoslaviji, marca 1960, je prevzel vlogo političnega sveto­ valca, posebej pa je bila njegova vloga pomembna pri pogovorih o izpolnitvi spo­ razuma o restituciji kulturnih dobrin in arhivov med Jugoslavijo in Avstrijo'. Bil je eden tistih, ki niso ravno prispevali k razrešitvi tega vprašanja, saj je stal na zavračajočih pozicijah avstrijske politike, zgodovinopisja in arhivistike (leta 1960). Nekaj let kasneje, leta 1964, je bil imenovan za veleposlanika v Moskvi, junija 1970 pa za generalnega sekretarja avstrijskega zunanjega ministrstva. Umrl je 25. fe­ bruarja 1974 na Dunaju. Poleg pomena, ki ga ima Wodakova zapuščina za avstrijsko zgodovino, mo­ ramo zato posebej poudariti njen pomen za jugoslovansko oziroma slovensko zgo­ dovino, zlasti za tisti del, ki zadeva vprašanja meje med sosedama, državno po­ godbo in vprašanje koroških Slovencev. Seveda bo šele uporaba in analiza v knjigi vsebovanih dokumentov pokazala na njihovo pravo vrednost. Najobsežnejši del objavljenih dokumentov je korespondenca Walterja Wo- daka s takratnim socialističnim vicekanclerjem dr. Adolfom Schärfom. Prvo pismo datira v 21. december 1945. Po pomenu pa bi naslednje sklope dokumentov raz­ vrstil takole: 1. Številni memorandumi v zvezi s pogajanji za Pogodbo o neodvisni in demokratični Avstriji, 2. Korespondenca s pomembnimi socialističnimi politiki kot so Bruno Pittermann, Julius Deutsch, Franz Popp, Oscar Pollak in drugi, 3. Dokumenti, ki se dotikajo njegovih stikov s predstavniki angleške laburistične stranke. Za specialista pa tudi za raziskovalca življenja in dela Friedriche Adlerja bodo pomembna tudi pisma, ki jih je Wodak pisal Adlerju v Zürich in je nanje tudi dobival odgovore. Objavljena dokumentacija sega od decembra 1945 do oktobra 1950 in je v knjigi navedena po kronološkem zaporedju. Zadnji dokument je bil sicer napisan v letu 1952, vendar vsebuje sintezo problematike pogajanj o državni pogodbi, ta pa je bila napisana na osnovi dokumentov, ki j ih je Wodak prinesel iz Londona. Če bi lahko na kratko opredelili nekatere dokumente po pomembnosti za slovensko ozi­ roma za jugoslovansko zgodovinopisje, bi lahko rekli nekako takole. V množici bolj ali manj osebnih pisem sodi med najpomembnejše dokumente tisti pod šte­ vilko 1011. V n jem'na jdemo prej omenjeni sumarni pregled dogajanj na poga­ janjih za avstrijsko državno pogodbo v letih 1945—1950. Posebno zanimiv bo na­ dalje dokument pod številko 992, ki osvetljuje stike Walterja Wodaka s predstav­ niki jugoslovanskega veleposlaništva v Londonu v času od 1948 do 1950. Za njegov osebni odnos do avstrijske državne pogodbe in za odnos dobršnega dela avstrijske diplomacije do pogajanj o avstrijski državni pogodbi v njeni najzgodnejši fazi (1945—1947) bo gotovo treba analizirati in upoštevati oba memoranduma Walterja Wodaka o tej problematiki iz leta 1947, v knjigi navedena pod zaporednima šte­ vilkama 453 in 454. Oba dokumenta je upošteval že G. Stourzh v knjigi »Kleine Geschichte des österreichischen Staatsvertrages«. Nisem naštel vseh dokumentov, ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 181 pomembnih za jugoslovansko in avstrijsko zgodovinopisje, sicer pa menim, da je velik del gradiva v knjigi predvsem zato, da je zadoščeno zgodovinski natančnosti in težnji po popolnosti. Sklepno bi ob kratki oceni objavljenega gradiva lahko pritrdili uredniku Wo- dakove zapuščine. Gradivo je pomembno tudi kot vir za odnos britanske vlade do pogajanj ó avstrijski državni pogodbi v prvih petih letih po koncu vojne, še posebej ob upoštevanju dejstva, da uradni viri za ves ta čas še niso dosegljivi (po nekaterih podatkih so britanski viri dosegljivi do konca leta 1947). Gradivo se dotika tudi avstrijske notranje politike, zlasti odnosa ÖVP : SPÖ, denacifikacije in neonacizma v Avstriji. Tudi raziskovalci teh dogajanj bodo lahko s pridom upo­ rabili objavljeno korespondenco, čeprav ne bodo z njo bistveno spremenili že znane slike. Urednik knjige Reinhold Wagnleiter je opravil veliko delo. Spremna beseda, uvod, označitev vrednosti Wodakove zapuščine, življenjepis avtorja korespondence, osebni register in seznam okrajšav gotovo ni delo, ki bi se dalo opraviti h i t r a Wagnleiter pa je to delo opravil tudi dobro. Vsi omenjeni dodatki h knjigi virov v mnogočem prispevajo k celovitosti publikacije in morebitnega nepoučenega bralca uspešno uvajajo v tematiko. Skupaj z znanstvenim aparatom, ki je prisoten pri dodatkih in pri korespondenci, je knjiga skoraj vzorno urejena. Skoraj pravim zato, ker vendarle manjka pomemben del, ki bi publikacijo uvrstil med res u p o ­ rabljive knjige. Manjka namreč stvarni register. Brez njega je uporabnost knjige bistveno zmanjšana. Bralec mora najmanj prelistati 1012 strani dolgo knjigo, da bi lahko vsaj približno vedel, kje naj išče željeno tematiko. Sestavljanje stvarnega kazala je sicer mukotrpno in dolgotrajno delo, toda ob že opravljenem delu bi se gotovo izplačalo storiti še ta korak. , , D u š a n N e č a k N a d j a M a g a n j a , Trieste 1945—1949, Nascita del movimento politico auto­ nomo sloveno. Trieste-Trst: Krožek za družbena vprašanja »Virgil Šček«, 1980, 267 strani. Pojav posebnih političnih grupacij, ki so se pri Slovencih v Italiji pojavile v začetku leta 1947 in tako končale do takrat enotno nastopanje v okviru Osvobo­ dilne fronte, je bil nedvomno pomemben mejnik v povojni zgodovini naše skup­ nosti v tej sosednji državi. Nekoliko kasneje je prišlo do podobne »ločitve duhov« tudi med slovensko manjšino v Avstriji. Razvoja dogodkov te vrste na Tržaškem se je v svoji diplomski nalogi na tržaški filozofski fakulteti lotila Nadja Maganja. Svoje delo je-obranila novembra 1979. Leta 1980 je njeno raziskavo, ki je bila napisana v italijanščini, objavil Krožek za družbena vprašanja »Virgil Šček«. Njegov predsednik dr. Rafko Dolhar, sicer politik Slovenske skupnosti, politične grupacije, ki izhaja iz omenjenih skupin, n a ­ stalih leta 1947, postavlja v uvodu k delu Maganjeve zanimivo vprašanje o pomenu in razlikah med kroniko in zgodovinskim delom v pravem pomenu besede, raz­ mišlja, kdaj preneha zgolj beleženje podatkov in se začne njihovo sistematično urejanje ter kritično analiziranje. Avtoričin prispevek označuje za zaslužen za­ četek zbiranja in urejanja podatkov o polpretekli dobi na Tržaškem. To še ni in ne more biti dokončna beseda o nekem zgodovinskem obdobju, je pa podlaga za razmišljanje, opredeljevanje in odločanje o njem. Avtorica je razdelila svoje delo na več poglavij, od katerih ima vsako po­ sebne, zelo bogate opombe. Pregled začenja z orisom razvoja Slovencev v Primorju do začetka 2. svetovne vojne, nadaljuje pa s prikazom jugoslovanske uprave v Trstu do njene zamenjave z anglo-ameriško vojaško upravo. Težišče orisa je na nastanku Slovenske demokratske zveze ter Slovenske krščansko socialne zveze, na boju slovenskih političnih sil v Trstu za narodnostne pravice, na razcepu sil levice, ki je bil posledica informbirojevskega spora ter na rezultatih volitev leta 1949. Avtorica se je lotila svojega dela zelo temeljito, o čemer pričajo uporabljeni viri in literatura. Podatke je črpala iz arhivov Slovenskega ljudskega gibanja, N e ­ odvisnih Slovencev ter Slovenske krščansko socialne zveze, iz osmih intervjujev, časopisov vseh političnih barv ter izredno obširnega števila objavljenih knjig in člankov (slovenskih, ki so izšli tostran in onstran naših državnih meja, ter tuj ih). Svoje delo je opremila tudi z abecednim kazalom imen. Nadja Maganja obravnava vprašanje nastanka slovenskega avtonomnega po­ litičnega gibanja temeljito in objektivno, seveda pa njen pregled kot pionirsko delo na tem področju že zato, ker je pionirsko, »kliče« k preverjanju in dodatnemu osvetljevanju navedenih podatkov in zaključkov. Avtoričina nedvomna zasluga je, fì% i o c t r n ^ n rprtO^ir"^ r î ^ r ^ t V o v , T ,a" r^T ,"t?r , ;b HO n O S n H l O r ^ i l l c k ^ - U T T l ^ t ' h . Č'I"'3 v j !- ' :; ! 182 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 m publikacijah t e r da je pritegnila tudi priče dogodkov, ki so zaradi bioloških zakonov vedno redkejše. Zlasti to nepovratno izgubljanje prič je problem s ka­ terim se spopada vsak proučevalec polpretekle zgodovine. Kot vemo, »boleha« slovensko zgodovinopisje prav na raziskovanju obdobja po letu 1945, zato je prispevek Nadje Maganje toliko dragocenejši. A n d r e j V o v k o Arhivsko društvo Slovenije in arhivi Slovenije izdajajo glasilo A R H I V I , ki je doslej izšlo v štirih letnikih (1978— 1981). ARHIVI prinašajo razprave in članke s področja arhivistike in zgodovine institucij, seznanjajo z arhivskim gradivom in ga objav­ ljajo, poročajo o delu arhivskih organizacij in Arhivskega društva Slo­ venije ter podajajo bibliografijo s področja arhivistike. Revijo ARHIVI lahko naročite na naslov: Arhivsko društvo Slovenije YU-61000 Ljubljana, Zvezdarska 1. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 . 183—197 183 NOVE TUJE HISTORIČNE PUBLIKACIJE V OSREDNJIH LJUBLJANSKIH KNJIŽNICAH V LETU 1980 Pregled tuje zgodovinske literature, nabavljene v letu 1980, je sestavljen tako kot vsa pretekla leta. Knjige so razporejene po tematiki in po posameznih državah, kjer so po potrebi uvedene tudi podskupine. Pregled za leto 1980 obsega 311 biblio­ grafskih enot, kar je tretjino manj kot v zadnjih nekaj letih. Vzrok je predvsem eden in je znan: omejitev uvoza tujih knjig. Za lažje iskanje navajamo abecedni seznam pokrajin, držav, in kontinentov ter drugih gesel, ki so označena z zaporedno številko: Afrika 28 — Albanija 10 — Avstrija s Habsburško monarhijo kot celoto 8 — Azija 21 — Bolgarija 12 — češkoslovaška 14 — Evropa 3 — Francija 18 — Indija 23 — Indokina 27 — Iran 22 — Italija 9 — Japonska 26 — Jugoslavija 4 — Kita j­ ska 24 — Koroška 6 — Latinska Amerika 29 — Madžarska s staro Ogrsko kot celo­ to 11 — Mongolija 25 — Nemčija 17 — Poljska 15 — Pomožne zgodovinske vede 1 — Romunija 13 — Slovenija 5 — Sovjetska zveza 16 — Splošna dela 2 — švedska 20 — Trst, Goriška' in Beneška Slovenija s Furlanijo 7 — Velika Britanija 19 — Združene države Amerike 30. Bibliografski pregled so sestavili Miloš Rybâf za knjige Narodne in univerzi­ tetne knjižnice (NUK), Nataša Stergar za knjige pedagoškoznanstvene enote za zgodovino Filozofske fakultete (FF) in za knjige biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), Marjeta Čelović za knjige knjižnice Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) ter Irena Mazi za knjige Inštituta za zgodovino de­ lavskega gibanja (IŽDG). Ob sodelovanju Miloša Rybâfa je bibliografijo uredila Nataša Stergar. 1. P o m o ž n e z g o d o v i n s k e v e d e i n a t l a s i Atlas zur Geschichte. — Leipzig: Geographisch-Kartographische Anstalt, 1973 — . — 27 cm. Bd. 2 : Von der Grossen Sozialistischen Oktoberrevolution 1917 bis 1976. — 1979. — 232 str. F F E 688 — Duchesne, Louis: Scripta Minora : études de topographie romaine et de géographie ecclésiastique. — Rome : Ecole Française de Rome, 1973. — L, 468 str., [1] f. pril. z avtorj. si. ; 25 cm. — (Collection de l'Ecole Française de Rome ; 13). NUK 275397 — Freeman, Edward A. ; J . B . B u r y : The h i ­ storical geography of Europe. — Chicago : ARES pubi., 1974. — LUI, 611 str. ; 23 cm. SAZU 95189 A — Kinder, Hermann & Werner Hilgemann: Dtv-Atlas zur Weltgeschichte : Karten und chronologischer Abriss : 1 : Von den Anfängen bis zur Französischen Revolution / graphische Gestaltung der Karten Harald und Ruth Bukor. — 3. Aufl. — München : Deutscher Taschenbuch Verlag 1967. — 287 str. ; 18 cm. NUK 281514 — Ziegler, Adolf Wilhelm: Der Freisinger Mohr : eine heimat­ geschichtliche Untersuchung,zum Freisinger Bischofswappen. — 2. Aufl. — München : Seitz & Höfling, 1976. — 40 str'., [2] str. pril. ; 24 cm. NUK 275866. 2. S p l o š n a d e l a Chamberlin, Waldo; Thomas Hovet; Erica Hovet: A chronology and fact book of the United Nations 1941—1969. — Dobbs Ferry : Oceana publications, 1970. — 234 str. ; 23cm. SAZU 95935 — Churchill, Winston Spencer: La crisi mondiale : 2—4. — Roma : Società anonima poligrafica italiana, 1930—1931. — 25 cm. NUK 276918 — Dunkel, Johann Gottlob Wilhelm: Historisch-kritische Nachrichten von verstorbenen Gelehrten und deren Schriften. — Hildesheim : Olms, 1968. — 3 zv. (loč. pag.) ; 17 cm. NUK 249765 — Liberalismus im aufsteigenden Industriestaat / hrsgb. Wolfgang J. Momsen. — Göttingen : Vandenhoeck & Ruprecht, 1978. — 141 str. ; 23 cm. — (Geschichte und Gesellschaft ; 1978/1). F F D 659 — Robinson, Joan: Economic philosophy. — Harmondstworth : Penguin books, 1978. — 140 str. ; 18 cm. F F B 931 — Polikarpov, Vasilij Dmitrijevič: Naéal'nyj etap graždanskoj vojny. — Moskva : Nauka 1980. — 369 str. : ilustr. ; 21 cm. SAZU 96028 — The po­ litics of physical recources / edited by Peter J. Smith. — Harmondsworth : P e n ­ guin books, 1975. — 245 str. ; 20 cm. F F C 4038 — Weingärtner, Arnold: »Nation und Staat« : eine Monographie. — Wien : Braumüller, 1979. — 128 str.; 23 cm. — (Ethnos ; 17). INV B 870 — Zeiten und Menschen. — Paderborn : Schömng & Schroedel. 1970 — 1978. — Bd. ; 23 cm. — Bd. 1 : Hinweise und Interpretation / bearbeitet von Werner Grütter. — 1971. — 247 str. ; Die geschichtlichen Grundlagen der Gegenwart 1776 bis heute / bearbeitet von R. H. Tenbrock [etc.]. — 1970. — 184 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1980 439iQ74 ' B £ n 2 / H i £ w e i s e u n d Interpretation / bearbeitet von Werner Grütter. ^^TeS.-'üS^j&s^DäiT^ Welt bis 1776 'bearbeitet w- Antika: C B p r o f ' î ° d y ' °Д.2 а^ Die Rolle Ses Einzelnen in der Gesellschaft der Römischen Kai - serreiches - Heidelberg : Carl Winter, 1980. - 49 str. ; 25 cm. _ (Sitzungsbereichte бКбЛадп b | r g e r Л ^ 6 П и е ^ T W Ì S S - : P h i l ° s o p h . - histor. Kl. ; 1980/8). SAZU Ж , . R™J ~ *uistl?gj u n d Niedergang der römischen Welt : Geschichte und Rprirn m l - r Ì m ^ T d w , n e u e ^ e n Forschung / hrsgb. von Hildegard Temporini. — B e ^ . New York : Walter de Gruyter, 1972 - . - 25 cm. - II : Principat ТпЛ 9 7 7 - Tnn 9 3 8 s t r - ; 1 6 / 1 " — 1 9 7 8 - — 8 3 2 str. ; 16/2. — 1978. — 1773 str • 19/2 ^ w l 9 - ~ n-8 S ^ F F ? М 1 Т Blavatskaja, T.V. & E. S. Golubcova & À.I . Pa - vlovskaja. Die Sklaverei in hellenistischen Staaten im 3.—1. Jh. v. Chr / Über- setzung von Marai Bräuer-Pospelova, Irene Neander und Rudolf Pollach. — Wies- baden : Steiner, 1972 - 288 str. ; 23 cm. - (Übersetzungen ausländischer Arbeiten Iwfth i n t ^ W f e r e K ; Зл\- NV£ 2 5 5 3 4 6 - 3 - C o t t r e 1 1 ' Leonard: The bull of Minos / w i t h introduction by Alan Wace. - 11 th printing. - London : Pan Books, 1973. ell -Г^-Р ' : ™U S t, r ' ; 1 9 c m - N U K 2 4 9 2 7 ° - Cvetaeva, Galina Aleksandrova: Bo- I E 2 L 1 R l m - — M o s k v a : Nauka, 1979. — 133 str. : ilustr. ; 22 cm. SAZU 95826 A — Heidegger Martin: Heraklit. - Frankfurt am Main : Klostermann, 1979. — XII, TT/K! i 2 2 ?m-, — ( G e s a m t a u s g a b e / Martin Heidegger ; II, 55). NUK 286053 — 'ÌÌ ~7 K o s e l ? n K » . Gennadij Andreevič: Grećeskij polis na ellinističeskom vostoke. — Moskva : Nauka, 1979. — 291 str. ; 21 cm. SAZU 95533 — Mason, Hugh J.: Greek terms for Roman institutions : a lexicon and analysis. — Toronto : Hakkert, 1974. — Л А Ш , 207 str. ; 32 cm. — (American studies in papyrology ; 13). NUK II 263433 T - ~ Osuchowski, Wacìaw: Historyczny razwój kompensacji w prawie rzym- . о Т \ т Т ^ о о о ? а 7 а ' K r a k o w ! Panstwo/we wydawnictwo naukowe 1970. — 356 str. , 8 . NUK 233591 — Rose, J .Holland: The Mediterranean in the ancient world — Chicago : Areas publishers, 1977. — XI, 184 str. ; 23 cm. SAZU 96568 A — Sylloge nummorum Graecorum : Sammlung Dreer — KlagenfuFt im Landesmuseum für Kärnten : 1 : Italien — Sizilien / [Vorwort Gotbert Moro]. — Klagenfurt • Ge- schichtsverein für Kärnten, 1967. — 72 str. ; 39 cm. — (Buchreihe des Lands- museums fur Kärnten ; 15). NUK II 131772 — 15. Kulturna zgodovina: M 0 f i ^ r S ^ £ e i n e ™ P a s T h e a t e r d e r Benediktiner an der alten Universität Salzburg V b l 7 ~ " 7 8 ) - ~~ W i e n : Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1978 — 377 т Г п Л ? , 5 ' Р £ т Л 2 4 с т - "7 (Theatergeschichte Österreichs ; Bd VI, Salzburg, 1). NUK 211117 — VI/1 — Boyd, William: The history of western education. — New York : Barnes ; Noble, 1966. — ХП, 489 str. ; 22 cm. SAZU 95556 — Dictionary of the history of ideas : studies of selected pivotal ideas / Philip P. Wiener ed in cmei- — New York : Scribner's sons, 1973. — 5 zv. ; 29 cm NUK Č II 261767 — Domhng Wolfgang: Hector Berlioz in Selbstzeugnissen und Bilddokumenten. — Rembek bei Hamburg : Rowohlt, 1977. — 158 str. : ilustr. ; 19 cm. — (Rowohlts Monographien ; 254). NUK 161827 - 254 - Eeg-Olofsson, Leif: Johan Dilner präst, musiker och mystiker. — Stockholm : Almqvist & Wiksell, 1978. — 320 s t r , pril ; ^ с т - (Acta Universitatis Lundensis : Sectio I ; 27). (Bibliotheca historico- ecclesiastica Lundensis ; 8). NUK 194696 — 27/8 — Gauger, Wilhelm Peter Joachim: Geschlechter Liebe und Ehe in der Auffassung von Londoner Zeitschriften um NUK Ä ( • Ernst-Reuter-Gesellschaft) 1965. 336 + (I) str. 8». Strojep. avtogr. JN UK гтт — The Great medieval civilizations / by Gaston W i e t . . . [et al.] ; îno n s ? t e c L f r o m t h e F r e n c h . — London : Allen and Unwin, 1975. — 2 zv. ( [ХХХП 1082 str., 63 str. pril.) : ilustr. ; 24 cm. — (History of mankind : cultural and scien­ tific development ; 3). NUK 275321 - 3 - Giilke, Peter: Mönche, Bürger, Minne- - Sanger : Musik in der Gesellschaft des europäischen Mittelalters. — Wien [etc 1 • Bohlaus Nachf., cop. 1975. - 283 str. : ilustr. ; 22 cm. - (Wiener musikjwissenschaft- S , B l i r n a g % L 4 ) - £ и К 1 3 5 1 8 3 T - 4 - Mandrou, Robert: From humanism to science 1480—1700. — Hassocks : Harvester press, 1978. — 329 str. ; 22 cm F F C 4028 — Schubert: die Dokumente seines Lebens / gesammelt und erläutert von Otto Erich Deutsch. Kassel [etc.] : Bärenreiter, 1964. — VI, 684 str. : ilustr ; • 24 cm — (NeuT e TTAusgabe sämtUcher Werke / Franz Schubert ; Serie VITI, 5). NUK 274301 — V1II/5 — Schubert, Kurt : Die Kultur der Juden. — Wiesbaden : Akademische Verlagsgesellschaft Athenainon, 197. — 29 cm. — (Handbuch der Kulturgeschichte : Abt. 2 Kulturen der Völker). Teil 1 : Israel im Alterum. — 1977. — 258 str • Teil 2 : Judentum im Mittelalter. — 1979. — 187 str. FF E 658 — Schumann, Sabine- Die »nationes« an den Universitäten Prag, Leipzig und Wien : ein Beitrag zur ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 • 1—2 185 älteren Universitätsgeschichte : Inaugural-Dissertat ion. . . — Berlin : Schumann, 1974. 285 str. ; 21 cm. NUK 286253 — Stefan, Paul: Franz Schubert : mit Abbildun­ gen, Handschriften und Noteproben. — Berlin : Wegweiser-Verlag, 1928. — 251. str., pril. ; 22 cm. NUK 296943 — Švedov, Juri j Filipovič: Vil'iam Šekspir : issledovanija. — Moskva : Moskovskij universitet, 1977. —• 389 str. : ilustr. ; 21 cm. — Cir. NUK 237246 — Teatr v nacional'noj kul ' ture stran Central'noj i Jugo-Vostočnoj Evropy XVIII—XIX w . / [redkollegija I .A.Bogdanova . . . et a l .)] . — Moskva : »Nauka«, 1976. —• 342 str. : ilustr. ; 21 cm & corr. — Cir. NUK 287391 — Université Saint J o ­ seph: les Jésuites en Syrie .-1831—1931. — Paris : Dillen, 1931. — 12 zv. ; 25 cm. NUK 276924 — Wilamowitz-Moellendorf, Ulrich von: Platon — sein Leben und seine Werke. — 5. Aufl. / bearbeitet und mit einem Nachwort versehen von Bruno Snell. — Berlin : Widmann, 1959. — XV, 613 str. ; 22 cm. NUK"296933. Cerkvena zgodovina: Conway, Charles: The Vita Christi of Ludolph of Saxony and late medieval devotion centred on the incarnation : a descriptive analysis. — Salzburg : James Hogg, 1976. — 153 str. ; 21cm. — (Analecta Cartusiana ; 34). NUK 236035 — 34 — Barge, Hermann: Jakob Strauss : ein Kämpfer für das Evangelium in Tirol, Thü­ ringen und Süddeutschland. — Leipzig : Heinsius Nachf., 1937. — 173 str. ; 24 cm. — (Schriften des Vereins für Reformationsgeschichte ; 162). NUK 132196 — 162 — Baus, Karl: Von der Urgemeinde zur frühchristlichen Grosskirche / Eeinleitung in die Kirchengeschichte von Hubert Jedin. — Freiburg [etc.] : Herder, 1973. — XXI, 505 str. ; 25 cm. — (Hanbuch der Kirchengeschichte ; 1). NUK 275501 — 1 — Handy, Robert T.: A history of the churches in the United States and Canada. — Oxford : Clarendon Press, 1976. — XIII, 471 str. ; 24 cm. — (Oxford history of the Christian Church). NUK 276598 — Heyer, Fritz: Der Kirchenbegriff der Schwär­ mer. — Leipzig : Heinsius Nachf., 1939. — 108 str. ; 24 cm. — (Schriften des Vereins für Reformationsgeschichte ; 166). NUK 132196 — 166 — Iserloh, Erwin & Josef Glazik & Hubert Jedin: Reformation, katholische Reform und Gegenreformation. — 2. Aufl. — Freiburg [etc.] : Herder, 1975. — XXXI, 734 str. ; 25 cm — (Hand­ buch der Kirchengeschichte ; 4). NUK 275501 —4 — Kalkoff, Paul: Erasmus, Luther und Friedrich der Weise : eine reformationsgeschichtliche Studie. — Leipzig : Ve­ rein für Reformationsgeschichte, 1919. — 113 str. ; 23 cm. — (Schriften des Vereins für Reformationsgeschichte ; 132). NUK 132196 — 132 — Kalveen, Cornelius Anto­ nius van: Het bestuur van bisschop en Staten in het Nedersticht, en Drenthe, 1483—1520 — The government of bishop and Estates in the Nedersticht, Oversticht, and Drenthe, 1483—1520 : (with a summary in English) : proefschrift . . . — Utrecht : Kalveen, 1974. — XXXII, 540 str. ; 24 cm. NUK 269533 — Die Kirche in der Ge­ genwart. — Freiburg : Herder, 1971—1973. — 2 zv. ; 26 cm. — (Handbuch der Kir­ chengeschichte ; 6). NUK 275501 — 6 — Die Kirche im Zeitalter des Absolutismus und der Aufklärung / von Wolf gang M ü l l e r . . . [et al.]. — Freiburg [etc.] : Herder, 1970. — XXVIII, 669 str. ; 25 cm. — (Handbuch der Kirchengeschichte ; 5). NUK 275501 — 5 — Lacko, Michal: Syndonus episcoporum ritus byzantini catholicorum ex antiqua Hungaria Vindobonae a. 1773 celebrata. — Roma : Pontificium insti- tutum orientalium studiorum, 1975. — 320 str. ; 24 cm. — (Orientalia Christiana analecta ; 199). NUK 132807 — 199 — Legendre, Jacqueline: La chartreuse de Lugny : des origines au début du 14° siècle : 1172—1332. — Salzburg : James Hogg, 1975. — 202 str. : zvd. ; 21cm. — (Analecta Cartusiana ; 27). NUK 236035 — 27 — Macha, Josef: Ecclesiastical unification : a theoretical framework together with case studies from the history of Latin-Byzantine relations. — Roma : Pont, institutum orientalium studiorum, 1974. — XII, 388 str. ; 24 cm. — (Orientalia Christiana analecta ; 198). NUK 132807 — 198 — Die Mittelalterliche Kirche. — 2. unveränderte Aufl. — Freiburg [etc.] : Herder, 1973. — 2 zv. ; 25 cm. — (Hand- buch der Kirchengeschichte ; 3). NUK 275501 — 3 — Papst Paul VI.: in nomine Domini / herausgegeben von Wilhelm Sandfuchs. — 3. Aufl. — Würzburg : Arena, 1964. — 128 str. : ilustr. ; 18 cm. — (Arena-Bildtaschenbuch ; 7). NUK 280345 — 7 — Redlich, Otto R.: Staat und Kirche am Niederrhein zur Reformationszeit. — Leipzig : Heinsius Nacf., 1938. — 127 str. ; 24 cm. — (Schriften des Vereins für Re- formationsgeschichte ; 164). NUK 132196 — 164 — Die Reformation, ihr geschicht- licher Ablauf und ihre Bedeutung für die Theologie der Gegenwart : Referate, gehalten auf einer Tagung der Theologischen Fakultät der Mart in-Luther-Univer- sität Halle-Wittenberg anlässlich des 450. Jahrestages der Reformation am 27. 10. 1967. — Halle (Saale) : Universität, 1969. — 77 str. ; 21 cm. — (Wissenschaftliche Beiträge der Martin-Luther-Universität Halle-Wittenberg ; 1968, 8). NUK 208796 — 1968/8 — Smolitsch, Igor: Geschichte der russischen Kirche : 1700—1917 : 1. — Leiden : Brill, 1964. — 734 str. ; 25 cm. — (Studien zur Geschichte Osteuropas ; 9). NUK 136113 — 9 — The Statuta Jancelini (1222) and the De Reformatione of Prior Bernard (1248) : 2 / edited by James Hogg. — Salzburg : James Hogg, 1978. — 162 186 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1980 str. ; 24 cm. — (Analecta Cartusiana ; 65). NUK 236035 — 65„—'Žitie sv. Stefana episkopa permskogo. Izd. V. Druzininym. Photomechanic repr. with an introd. by Dmitrij Čiževskij. 's-Gravenhage 1959. XIX + 112 str. 8°. (Apophoreta slavica. 2.) NUK 136493 — 2. Gospodarska in socialna zgodovina: . -• Barber, William J.: A history of economic thought. — Harmondsworth : Pen­ guin books, 1979. — 266 str. ; 18 cm. F F B 926 — Barratt Brown, Michael: The eco­ nomics of imperialism. — Harmondslworth : Penguin books, 1978. — 380 str. ; 18 cm. FF B 924 — Carney, T. F.: The economies of antiquity : controls, gifts and trade. — Lawrence : Coronado press, 1973. — 167 str. ; 22 cm. FF C 4025 — Cipolla, Carlo Maria: The economic history of world population. — Hassocks : Harvester press ; New York : Barnes and Noble books, 1978. — 155 str. ; 22 cm. F F C 4026 — Cipolla, Carlo Maria: The economic history of world population. — Harmondslworth : Pen­ guin books, 1979. — 155 str. ; 18 cm. F F B 923 — Dalton, Georg: Economic system and society : capitalism, communism and the third world. — Harmondsworth : Penguin books, 1979. — 250 str. ; 18 cm. F F B 932 — Donaldson, Peter: Economics of the real world. — Harmondsworth : Penguin books, 1979. — 244 str. ; 18 cm. F F B 928 — Donaldson, Peter: Worlds apart : the economic gulf between nations. — Har­ mondsworth : Penguin books, 1978. — 203 str. ; 18 cm. FF B 930 — Heilbroner, Robert L.: Business civilization in decline. — Harmondsworth : Penguin books, 1976. — 103 str. ; 18 cm. F F B 927 — Luck, David Johnson: Marketing strategy and plans : systematic marketing management. — Englelwood : Prentice-hall, 1979. — 474 str. ; 24 cm. F F D 1354 — Mishan, E. J.: The costs of economic growth. — Har­ mondsworth : Pelican books, 1979. — 240 str. ; 18 cm. F F B 922 — Schilbach, Erich: Byzantinische Metrologie. — München : Beck, 1970. — XXIX, 291 str. ; 25 cm. — (Byzantinisches Handbuch ; T. 4) (Handbuch der Altertumswissenschaft ; Abt. XII, T.4): NUK 74820 — Abt. XII/ T. 4 — Studies in East European social history : 1 / edited by Keith Hitchins. — Leiden : Brill, 1977. — 191 str. ; 25 cm. — ( S t u d i e n zur Geschichte Osteuropas ; 21). — NUK 136113 — 21 — Trevithick, J. A.: Infla­ tion : a guide t o the crisis in economics. — Harmondsworth : Penguin books, 1979. — 131 str. ; 18 cm. F F B 925. -, Delavsko gibanje, socializem: The economics of Marx : selected readings of exposition and criticism / edited by M. C. Ho!ward, J. E. King. — Harmondsworth : Penguin books, 1976. — 277 str: ; 20 cm. F F C 4037 — Halévy, Élie: Histoire du socialisme européen rédigée d'après des notes de cours par un groupe d'amis et d'élèves d'ÉHe Halévy. — Nouv. éd. revue et corr. — [Paris] : Gallimard, 1974. — 408 str. ; 18 cm. — (Idées ; 302). NUK F 9 HAL — Internationale Tagung der Historiker der Arbeiterbewegung (»XII. Linzer Konferenz« 1976) : Linz, 14. bis 18. September 1976 : Arbeiterparteien und Gewerkschaften vor 1917 : Metodologische Probleme der Gewerkschafts-Ge- schichtsschreibung. — Wien : Europa, 1979. — 440 str. ; 21 cm. — (Geschichte der Arbeiterbewegung = ITH-Tagungsberichte ; 11). IZDG 4458 — Internationale Ta- gung der Historiker der Arbeiterbewegung (XIV. Linzer Konferenz 1978) : Linz, 12. bis 16. September 1978 : Die Frau in der Arbeiterbewegung : 1900—1939. — Wien : Europa Verlag, 1980. — 2. T. (843 str. tek. pag.) ; 21 cm. — (Geschichte der Ar - beiterbewegung = ITH-Tagungsberichte ; 13). IZDG 4458 — Kardelj,'Edvard: So- cialism and war. — Bombay : Hans Publishers, 1961. — 162 stf. — 22 cm. — Prevod dela : Socializem in vojna. — IZDG 6642 — Who's who in the socialist countries : a biographical encyclopedia of 10,000 leading personalities "in 16 communist coun- tries / edited by Borys Leiwytzkyj and Juliusz Stroynowski. — 1st ed. — New York : Saur ; München : Dokumentation, 1978. — XI, 736 str. ; 31 cm. NUK I. II 273555. Manjšinsko vprašanje: " Conferenza internazionale sulle minoranze 10—14 luglio 1974 : atti della con- ferenza 1 / [a cura di Tullio De Mauro] . — Trieste : Provincia di Trieste, 1979 — XXXI, 155 str. ; 29 cm. — IZDG II 598 ; FF E 773 — Egger, Kurt: Zweisprachigkeit in Südtirol : Probleme zweier Volksgruppen an der Sprachgrenze. — Bozen • Athesia, 1977. — 187 str. ; 19 cm. — (Schriftenreihe des Südtiroler Kulturinstitutes ; 5). INV B 3431 — Ethnic autonomy-comparative dynamics : the Americas, Europe and the developing world / edited by Raymond L. Hall. — New York : Pergamon press, 1979. — 458 str. ; 23cm. — (Pergamon policy studies). FF D 2270 — Goglio, S.: Etnie fra declino e risveglio : un 'indagine sulla coscienza etnica nell'area dolo- mitica del T ren t ino— Alto Adige / S. Goglio, R. Gubert, A. Paoli; introduzione di F. Demarchi. — Milano : Franco Angeli, 1970. — 237 str. ; 22 cm INV B 3434 — ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 - 1—2 187 Peterlini, Oskar: Der etnische Proporz in Südtirol — Bozen : Athesia, 1980. — 226 str. : ilustr. ; 24 cm. INV B 3432 — Schiller, Klaus J.: Geschichte der Sorben : von 1945 bis zur Gegeniwart / Klaus J. Schiller, Manfried Thiemann. — Bautzen :• Do­ mowina, 1979. — 320 str. ; 24 cm. — (Geschichte der Sorben ; 4). INV B 2787. ;. 3. E v r o p a Srednji vek: "'• . Avenarius, Alexander: Die Awaren in Europa / [Übersetzung Ursula Novako­ va] — Amsterdam : Hakkert ; Bratislava : Veda, 1974. — 283 str., pril. ; 24 cm. NUK 268114 — Burns, Thomas S.: The Ostrogoths : kingship and society. — Wiesbaden : F. Steiner, 1980. — 144 str. — 24 cm. — (Historia : : Einzelschriften ; 36). SAZU 24951/36 H — Cvetkova, Bistra A.: Les institutions ottomanes en Europe. — "Wies­ baden — Steiner, 1978. — 134 str. ; 24 cm. — (Akademie der Wissenschaften und der Literatur. Veröffentlichungen der Orientalischen Kommission ; 32). F F D 1576 — Répertoire International des Médiévistes. — Paris [etc.] : Sour, 1979. — 2 knj. ; 30 cm 1 : A—K. — 426 str. ; 2 : L—Z. — 427—811. SAZU II 96387/1, 2 H. — Die Völker an der mi t t lem und unteren Donau im fünften und sechsten Jahrhundert . — Wien : Verlag der österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1980. — 305 str., pril. ; 30 cm. — (Denkschriftn der östrer. Akademie d. Wiss. : Philosoph.- histor. Kl. ; 145). SAZU II 6546/145 A. Novi vek: Deutsch, Robert: Die Entstehung des Meerengenvertrages von Montreux 1936. (Aus dem Rumänischen übertr. von Ingeborg Hädrich). Bukarest 1971. 264 str. + pril. 8°. (Bibliotheca historica Romaniae, 37). NUK 186181 — 37 — The EEC and eastern Europe / editors Avi Shlaim, G. N. Yannopoulus. — Cambridge [etc.] : University press, 1978. — 251 str. ; 24 cm. F F D277 — Evropa v meždunarodnvh otnošenijah 1917—1939. — Moskva : Nauka, 1979. — 436 str. ; 23 cm. SAZU 95383 — Madajezyk Czeslaw: Kultura europejska a faszyzm : szkice. — Wroclaw ; Gdansk ; Warszawa ; Krakow : Zaklad Narodolwa imenia Ossolinskich Wydawnoctowo Polskiëj Akade- demii Nauk, 1979. — 265 str., [33] str. pril. ; 21 cm. — (Najnowsze Osiagniecia Nauki). IZDG 6622 — Mazur, Zbigniew: Pakt Czterech. — Poznan : Institut Za- chodni, 1979. — 315 str. ; 21 cm. — (Studium niemcoznawcze Institytu Zachodniego ; 33). INV B 410 — Miller, Ilja Solomonovič: Issledovanija po istorii narodov cen- tral'noj Evropy XIX v. — Moskva : Nauka, 1980. — 455 str. ; 21 cm. SAZU 97240 — Naumann, Friedrich: Mitteleuropa. — Berlin : Georg Reimer, 1915. — VIII, 299 str. ; 24 cm. INV B 3403 — Ogg, David: Europe of the ancien regime 1715—1783. — London : Collins, 1965. — 384 str. ; 20cm. — (The Fontana history of Europe). F F C 4031 — Prill, Felician: Ireland, Britain and Germany 1871—1914 : problems of nationalism and religion in nineteenth-Century Europe. — Dublin. : Gill & Mac­ millan ; New York : Barnes & Noble books, 1975. — 196 str. ; 22 cm. F F C 4030 — Zeno, Livio: Storia tascabile dell'Europa in cammino: (1945—1954). — Milano : P a n Editrice, 1979. — 156 str. ; 19 cm. — (П Timone ; 96) INV B 2113. Balkan: The Balkans — many peoples, many problems / prepared by the American Hi­ storical Association. — Madison : The United States Armed Forces Institute, 1964. — 59 str. — 19 cm. INV A 396 — Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuro­ pas / hrsg. Mathias Bernath, Felix Schroeder. — München : Oldenbourg, 1979. — 25 cm. — Bd. 3 : L—P. F F D 2137 — Cvetler, Jifi: Bibliografie československe bal- kanistiky za lèta 1975—1977 / sestavili a k vydâni pripravili: Jifi Cvetler, Ivan Dorovsky a Marta Romportlovâ. — Brno: Univerzita J. E. Purkyne, Fakulta filozo- fickâ, 1979. — III, 224 str ; 29 cm. — (Materiâly k dejinäm a kultufe stfedni a j iho- vychodni Evropy ; 7). IZDG II — 600 — Ferluga, Jadran: Byzantium on the Bal- kans : studies on the Byzantine administration and the Southern Slavs from the VII t n to the XI I t t centuries. — Amstredam : Hakkert, 1976. — XV, 467 str. : [2] zvd. ; 22 cm. NUK 287336 — Jelavich, Charles & Barbara: The establishment of the Balkan national states: 1804—1920. — Washington [etc.] : University of Washington press, 1977. — 358 str. ; 24 cm. — (A history of east central Europe ; 8). FF D 2203/8 — Kolejka Josef: Balkan otâzka : 1908—1914 : mezinârodni socialističke hnuti o mladotureeké revoluci a o balkânskych vâlkâch. — V Brne : Univerzita J. E. P u r ­ kyne. 1979. — 144 str. ; 25 cm. — (Opera Univresitatis Purkynianae Brunensis, Fa­ cultas philosophica — Spisy Univerzity J. E. Purkyne v Brne, Filozoficka Fakulta ; 220). IZDG 6703 — Randi, Oscar: Nei Balcani. — Roma : Società nazionale Dante 188 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1980 Alighieri, 1939. — 125 str. ; 19 cm. INV A 389 — Stadtmüller, Goorg: Geschichte Südosteuropas : mit 23 Karten und mit einem Anhang — 2. Aufl. — München ; Wien : Oldenbourg, 1976. — 527 str. : zvd. ; 24 cm. NUK 276114. 4. J u g o s l a v i j a Augarde, Jacques: Yougoslavie / Jacques Augarde, Emile Sicard ; preface d'Ale- xandre Millerand. — Paris : Editions des Portiques, [1934?]. — 248 str. ; 19 cm. INV A 393 — Böhme, Kurt W.: Die deutschen Kriegsgefangenen in Jugoslawien 1941— 1949 / mit einer Einführung des Herausgebers ; [Karten und Skizzen von Johann Anton] . — 2. unveränderte Aufl. — Bielefeld : Gieseking, 1976. — 2 zv. : ilustr. ; 24 cm. — (Zur Geschichte der deutschen Kriegsgefangenen des zweiten Weltkrieges ; 1). NUK 276609 — 1 — Hoxha, Enver: L'»Autogestion« Yougoslavie, théorie et pratique capitaliste. — Tirana : »8 nentori«, 1978. — 109 str. ; 19 cm. SAZU 95499 — Mihaldjitch, Stevan: La Вагапуа. — Paris : Bloud et Gay, 1919. — 84 str. ; 19 cm. INV A 392 — Morosini, Vincenzo: Catastico generale dei boschi della Provincia dell'Istria (1775—1776) / a cura di Vjekoslav Bratulić. — Fiume : Unione degli Italiani dell'Istria e di Fiume ; Trieste : Università popolare, 1980. — XVI, 474 str. : ilustr. ; 25 cm. — (Cillana degli Atti del Centro di ricerche storiche — Rovigno : 4). IZDG 6221 — Le Operazioni della unità Italiana in Jugoslavia (1941—Ì943) : narrazione documenti. — Roma : Ministro della difesa, 1978. — 510 str., [22] str. pril. : 24 cm + zemlj. IZDG 6635 — Sire, Ljubo: The Yugoslav economy under self- management. — London : Macmillan press, 1979. — 270 str. ; 22 cm. FF C 1789 — The Soviet-Yugoslav controversy, 1948—58 : a documentary record / edited by Robert Bass and Elizabeth Marbury ; introduction by Hans Kohn. — New York : Prospect Books, 1959. — XIX, 225 str. ; 22 cm. NUK 290028 — Storia di u n esodo : Istria 1945—1956 / Christiana Co lummi . . . [et a l ] . ; con un'appendice di Anna- Maria Brondani ; prefazione di Giovanni Miccoli. — Trieste : Instituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, 1980. — X, 659 str., pril. zvd. ; 21 cm. INV B 3305 ; IZDG 6685 — Urbani, Umberto: La Jugo- slavia e i suoi banati. — Trieste : Carlo Moscheni, 1935. — 67 str., ilustr. pril. ; 19 cm. INV A 390 — Wilson, Duncan: Tito's Yugoslavia. — Cambridge University Press, 1979. — XII [5], 269 str. : 24 cm. IZDG 6524. 5. S l o v e n i j a Gerstner, Hans: Das Deutschtum in Krain : ohne das Gottscheer Land. — Wien : Osterr. Landsmannschaft, 1979. — 51 str. ; 20 cm. — (Eckartschriften ; 71). INV A 28 — Mayrhofer, Hermann: Curort Römerbad : das steirische Gastein. — Wien : Braumüller, 1874. — VIII, 114 str. ; 20 cm. — (Braumüller's Bade-Bibliothek ; 62). NUK 75593 — 62 — Paltauf, C S . : Bad Neuhaus bei Cilli in Steiermark. — Wien : Braumüller, 1883. — 81 str. ; 20 cm. — (Braumüller's Bade-Bibliothek ; 39). NUK 75593 — 39 — Petschauer, Erich: Das Jahrhundertbuch der Gottscheer. — Wien : Braumüller, 1980. — 219 Str., 20 str. pril. ; 25 cm. INV B 3367 — Straka, Manfred: Untersteiermark : unvergessene Heimat — Wien : Österr. Landsmannschaft, 1980. — 95 str. ; 18 cm. — (Eckartschriften ; 76). INV A 28. 6. K o r o š k a Flaschberger, Ludwig: Der tägliche Abwehrkampf : Erscheinungsformen und Strategien der Etnischen Assimilation bei den Kärtner Slowenen / von Ludwig Flaschberger und Albert F. Reiterer. — Wien : Braumüller, 1980. — 123 str. ; 21 cm. — (Ethnos ; 20). INV B 870 — Haas, Hanns: Fortschritt und Deutschtum : Kärntner Sozialdemokratische Slowenenpolitik in der Ersten Republik. — Wien, 1979. Iz: Bewegung und Klasse : Studien zur österreichischen Arbeitergeschichte. Xerox. INV C 673 — Internationale Begegnung mit Historikern. 1978, Salzburg Das ge- meinsame Kärnten = Skupna Koroška / Internationale Begegnung mit Histori- kern, Salzburg, 7 . -9 . 12. 1978. — [S. 1. : s .n . ] , [1978?]. — 22 cm. — Xerox. INV B 3340 — Joham, Ludwig: Karntnarlond mei Hamatlond. — Wien : Europäische Ver- lag, 1955. — 140 str. ; 22 cm. INV B 3413 — Die Kärntner Slowenen und die Volks- schule / herausgegeben vom Deutschen Verein in Klagenfurt. — Klagenfurt : Verlag des deutschen Vereines, 1885. — 21 x 30 cm. Xerox. INV C 680 — Die Landeshaupts- stadt Klagenfurt : aus ihrer Vergangenheit und Gegenwart / hrsg. von Landes- hauptsstadt Klagenfurt ; geleitet von Gotbert Moro. — Klagenfurt : Landeshaupts- stadt, 1970. — 2 knj. ; 24 cm. INV B 3377; FF D 2352/1, 2 — Malle, Avguštin- Die slowenische Presse in Kärnten 1848—1900. — Celovec : Slovenski znanstveni insti- ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 189 tut, 1979. — 234 str. ; 21 cm. — (Dissertationen und Abhandlungen — Disertacije in razprave ; 3). INV B 3238 — Mallebrein, Wolfram: Hans Steinacher : ein Kampf für Freiheit und Selbstbestimmung : eine Biographie. — Klagenfurt : Heyn, 1980. — 215 Str., ilustr. pril. ; 21 cm. INV B 3427; F F C 4088 — Pietschnigg, Hubert : Alt- Hermagor : geschichtliche Erinnenrungen. — Hermagor : im Selbstverl., 1931 (Kla­ genfurt : »Carinthia«). — 206 str. : ilustr. ; 21 cm. NUK 260805 — Rausch, Josef: Der Partisanenkampf in Kärnten im Zweiten Weltkrieg. — Wien : Österreichischer Bundesverlag, 1979. — 108 str. ; 21cm. — (Militärhistorische Schriftenreihe ; 39/40). INV B 1600 ; IZDG 6264 — Rudan, Othmar: Im Wandel unwandelbar : der Kärntner Dichter und Politiker Adolph Ritter v. Tschabuschnigg 1809—1877 : Porträt einer problematischen Persönlichkeit. — Klagenfurt : Geschichtsverein für Kärnten, 1977. — 364 str., pril. ; 25 cm. — (Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie ; 67). NUK 57505 — 67 ; F F 533/67 — Die Slowenen : ihre nationalen Verhältnisse und Bestrebungen / herausgegeben von Filip Haderlap. — Klagenfurt : [ s .n . ] , 1885 (Klagenfurt : Buchdruckerei der St. Hermagoras-Bruderschaft). — 23 x 31cm. — Xerox. INV C 679 — Vovk, Rudolf: Popis koroških utrakvistićnih šol do leta 1918 = Bestandsaufnahme der Kärntner utraquistischen Schulen bis 1918. — Celovec : Slo­ venski znanstveni inštitut, 1980. — 83 str., [1] zvd ; 21 cm. — (Disertacije in raz­ prave = Dissertationen und Abhandlungen ; 6). INV B 3238 ; F F C 4063 — Wahl­ resultate ab 1945 in Kärnten. — Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesell­ schaft, 1979. — 0 Str., [25 tabel v polah] ; 35 cm. INV C 651. 7. T r s t , G o r i š k a i n B e n e š k a S l o v e n i j a s F u r l a n i j o Colavizza, Baldo: La diocesi di Udine 1891—1906 : fermenti innovatori e ten­ denze conservatrici. — Udine : Istituto Friulano per la storia del movimento di liberazione, 1979. — 210 str. ; 24cm. — (Studi e documenti ; 4). F F D 2262 — Meniš, Gian Carlo: Storie dal popul Furlan. — Udin : Clape cultural Aquiilèe, 1974. — 22 str. ; 24 cm. INV B 3404 — Milossevich, Giorgio & Marisa Bianco Fior in: I Serbi a Trieste. — Venezia : Istituto per Г enciclopedia del Friuli, 1978. — 118 str. : ilustr. ; 27 cm. F F E 736 — Mosconi. Antonio: I primi anni di governo italiano nella Vene­ zia Giulia : Trieste 1919—1922. — Bologna : Cappelli, [1924]. — VII, 293 str. ; 25 cm. INV B 3400 — Podrecca, Carlo: Slavia Italiana. — Trst : Založništvo tržaškega t i ­ ska, 1978. — 63 str. loč. pag. ; 21 cm. Ponatis iz leta 1885. F F C 4033 —, Reven, Zdravko: Boj Beneških Slovencev za svoje pravice / [po podatkih Antona Cuffole napisal Zdravko Reven]. — [Charieroi] : [ s .n.] , [1952]. — [13] str. : ilustr. ; 34cm. — Čelni naslov. NUK II 263149 — Stuhlpfarrer, Karl : Le zone d' operazione Prealpi e Litorale Adriatico : 1943—1945 / introduzione di Elio Apih ; traduzione integrale dal tedesco di Renato Ferrari . — Gorizia : Edizioni Libreria Adamo, 1979. — 248 str. : ilustr. ; 28 cm. — Prevod dela: Die Operationszonen »Alpenvorland« und »Adriatisches Küstenland« : 1943—1945. INV C 662 — Valdevit, Giampaolo: Chiesa e lotte nazionali : il caso di Trieste (1850^1919). — Udine : Aries Edizioni, 1979. — 294 str. : 21 cm. — (Società, storia, regione : 5). — IZDG 6697. 8. A v s t r i j a s h a b s b u r š k o m o . n a r h i j o k o t c e l o t o Splošno: Archivalien zur neueren Geschichte Österreichs : Bd 2, H. 1. — Wien : Holz- hausens Nachf., 1932. — 128 str. ; 25 cm. — (Veröffentlichungen der Kommission für neuere Geschichte Österreichs ; 28). NUK 38091 — 28 — Beiträge zur Theater- geschichte des 18. Jahrhunderts / [Redaktion Gerda Mraz] . — Eisenstadt : Institut für österreichische Kulturgeschichte, 1973. — 116 str. : ilustr. ; 24 cm. — (Publika- tionen des Instituts für österreichische Kulturgeschichte ; 3). NUK 243098 — Do- besch, Gerhard: Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike. — Wien [etc.] : H. Böhlaus, 1980. — 500 str. ; 25 cm. SAZU 96571 A — Die Donau in alten Reisebildern : Reiseberichte und Reisebilder aus sechs Jahrhunder ten / Herausgeber Walter Myss, Maria Schlandt. — Innsbruck : Wort und Welt, 1975. — 116 str. : ilustr. ; 22 x 25 cm. — (Alte Reisebilder ; 3). NUK 290021 — 3 — Fleisch- mann, Krista: Das Steirische Berufstheater im 18. Jahrhundert : im Anhang Spiel- pläne, Ensembleverzeichnisse und Dokumentation. — Wien : österreichische Aka- demie der Wissenschaften, 1974. — 242 str., 9 str. pril. : 9 ilustr. ; 24 cm. — (The- atergeschichte Österreichs ; 5/2). NUK 211117 — 5/1 — Franges, Simon: Haus Habsburg-Lothringen. — Wien : Grünhut, [188—]. — 135 str., pril. ; 32 cm. NUK II 263394 — Ilwof, Franz & Karl F. Peters: Graz : Geschichte und Topographie der Stadt und ihrer Umgebung : mit einem Anhange über Eisenerze, Braunkohlen, Braunkohlenflora, Mineralquellen und Curorte in der Steiermark. — Graz : Ge- 190 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1980 Schäftsführung der 48. Versammlung der duetschen Naturforscher und Ärzte, 1875. — 433 str., 1 f. zvd ; 18 cm. NUK 260380 — Uhlirz, Mathilde: Schloss Plankenwarth und seine Besitzer : ein Beitrag zur Geschichte steirischer Adelsgeschlechter, vor­ nehmlich der Familien Plankenwarth, Prankh, Dümmersdorf, Ungnad und Stürgkh. — Graz : Deutsche Vereins-Druckerei und Verlagsanstalt, 1916. — XII, 184 Str., XV f.' pril. ; 24 cm. — NUK 268281. Novi vek do 1918: Die Habsburgermonarchie 1848—1918 / im Auftrag der Kommission für die Geschichte der Österreich-ungarischen Monarchie (1848—1918) herausg. von Adam Wandruszka und Peter Urbanitsch. — Wien : Österreichische Akademie der Wiss­ enschaften, 197 —. — 25 cm. — 3/1, 2 : Die Völker des Reiches. — 1980. — 1471 str. F F D 2218 — Kann, Robert A.: Erzherzog Franz Ferdinand : Studien. — München : Oldenbourg, 1976. — 256 str. ; 25 cm. — (Veröffentlichungen des Österreichischen Ost- und Südosteuropa-Instituts ; 10). NUK 275505 — 10 — Okäc, Antonin: Ra- kousky problem a list Vaterland : 1860—1871. — Brno : Musejni spolek, 1970. — 2 zv. : ilustr. ; 28 cm. — NUK II 262349 — Ragionieri, Ernesto & Leo Valiani: So­ cialdemocrazia austriaca e socialisti italiani nell'agosto del 1914 : [un colloquio di Wilhelm Ellenbogen con Benito Mussolini e Claudio Treves]. — [Torino] : Istituto Gramsci, 1961. — Str. [100] — 113 ; 21 cm. — Vsebuje tudi nemški zapis pogovora in prevod v italijanščino. — Iz: Studi Storici ; II, n. 1. NUK 298196 — Wächter, Reinhold: Anastasius Grüns politische Dichtung : geistesgeschichtliche und stili­ stische Untersuchungen. — Jena : Verlag der Frommannschen Buchhandlung, 1933. — XVIII, 145 str. ; 25 cm. — (Jenaer germanistische Forschungen ; 24). NUK 101744 — 24. Od 1918 dalje: Aussermair, Josef: Kirche Und Sozialdemokratie : der Bund der religiösen Sozialisten: 1926—1934 / eigeleitet von Weihbischof Florian Kuntner ; mit einem Nachwort von Josef Weinderholzer. — Wien [etc.] : Eurppaverlag, cop. 1979. — 233 str. ; 21 cm. — (Schriftenreihe des Ludwig Boltzmann Instituts für Geschichte der Arbeiterbewegung ; 10). IZDG 5208 — Austro-Hungarian documents relating t o the Macedonian struggle 1896—1912 / edited by F. R. Bridge. — Thessaloniki : Institute for Balkan studies,. 1976. — 527 str. ; 24cm. '— (Institute for Balkan studies ; 149). NUK II 261262 — 149 -f Bridge, F. R.: From Sadoiwa to Sarajevo : The Foreign Policy of Austria-Hungary 1866—1914 — London ; Boston : Routledge ; Kegan Paul, 1972. — XI, 480 str., [12] str. pril. ; 23 cm. — (Foreign Policies of the Great P o ­ wers). IZDG 6528 — Dr. Karl Renner — vom Bauernsohn zum Bundespräsidenten / Gesamtgestaltung, Katalog und wissenschaftliche Leitung des Museums Sieg­ fried Nasko. — Wien ; Gloggnitz : Österreichisches Gesellschafts und Wirtschafts­ museum, 1979. — 22 str. ; 20 cm. INV B 3358 — Fritz, Friedrich: Der deutsche Einmarsch in Österreich 1938. — 2. Aufl. — Wien : österreichischer Bundes- verlag für Unterricht, Wissenschaft und Kunst, 1978. — 51 str. ; 21 cm + zvd. '— (Militärhistorische Schriftenreihe ; 8). INV B 1600 — Huemer, Peter: Sektionschef Robert Hecht und die Zerstörung der Demokratie in Österreich : eine historisch- politische Studie. — München : Oldenburg, 1975. — 372 str. ; 23 cm. NUK 276081 — Malier, Stefan: Österreichisch-italienische Beziehungen 1919—1923. — [S.l. : s. n.], 1975. — Loč pag. ; 29 cm. — Diss. — Kseroks. INV C 646 — Neugebauer, Wolfgang: Gefahr von Rechts. — Wien : Karl-Renner-Institut, [1979?]. — 32 str. : ilustr. ; 21 cm INV B 3314 — Rauchensteiner, Manfried: Der Sonderfall : die Besatzungs­ zeit in Österreich 1945 bis 1955. — Graz ; Wien : Styria, 1979. — 416 str. ; 24 cm. INV B 3274 — Rübelt, Lothar: Österreich zwischen den Kriegen : Zeitdokumente eines Photopionirs der 20er und 30r : mit 425 Abbildungen. — Wien [etc.] : Mol- den, 1979. — 255 str. : ilustr. ; 28 cm INV C 644 — Schausberger, Norbert: Österreich : der Weg der Republik : 1918—1980 / mit einem orgänzenden Bericht von Rudolf Kirchschläger., — Graz ; Wien : Leykam, 1980 .— 237 str. : ilustr. ; 28 cm. INV C 682 — Slapnicka, Helmut: Österreichs Recht auserhalb Österreichs. Der Untergang des österreihischen Rechtsraums. Mit 6 Kt. München 1973. 106 str. 80. (Schriften­ reihe des Österreichen Ost- und Südosteuropa-Instituts. 4.) NUK 231477 — 4 — Stourzh, Gerald: Geschichte des Staatsvertrages 1945—1955 : Österreichs Weg zur Neutraliät. — Köln : Styria, 1980. XIV, 320 str., 12 str. pril. ; 24 cm. INV B 3355 — Szecsi, Maria: Die NS-Justiz in Österreichs und ihre Opfer / Maria Szecsi, Karl Stadler. — Wien ; München : Herold, 1962. — 30 cm, INV C 671 — Veiter, Theodor: Verfassungsrechtslage und Rechtswirklichkeit der Volksgruppen und Sprachmin­ derheiten in Österreich 1918—1938. — Wien : Braumüller, 1980. — 131 Str. ; 23 cm. — (Ethnos ; 21). — Ovojni nasi.: Volksgruppenrecht 1918—1938. INV B 870 — Walzl, August: Schüler und Zeitgeschichte : die Erfahrbarkeit des Geschichtlichen ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 • 1—2 191 im' Unterricht: — Wien : Verlag für Geschichte und Politik, 1979: — 30 str. ; 21 cm. — (Politische Bildung ; 31). INV B-2621. 9. I t a l i j a .. , . Splošno: ' . ' ., . Archive di Stato di Napoli : inventàrio dell'archivio privato della famiglia Ca- racciolo di Torchiarolo / accura di Domenica Massafra Porcaro. — Roma : [Mini- stero per i beni culturali e amibentali], 1978. — XXII, 182 str: ; 24 cm. — (Quaderni della Rassegna degli archivi di stato ; 49). IZDG 3843 — Sibilla, Paolo: Una comu- nità Walser delle Alpi : s t rut tura tradizionali e processi culturali. — Firenze : Leo S. Olschki, 1980. — 282 str. ; 25 cm. — (Biblioteca di »Lares« ; 46). INV B 3433 — Storia regionale contemporanea : guida alla ricerca. — Udine : Grillo, 1979. — 337 str. : ilustr. pril. ; 24 cm. FF D 836. Srednji in novi vek do 1918: Il Cartulario di Arnaldo Cumano e Giovanni di Donato : (Savona, 1178—1188) / a cura di Laura Balletto. — Roma : Ministero per i beni culturali e ambientali, 1978. — CXIX, 585'str. ; 24 cm. — (Pubblicazioni degli Archivi di Sato ; 96). IZDG 3955 — Cesari d'Ardea, Arnolfo cte: I Dall'Agnese ai S e n e dalie origini ai nostri giorni. — Firenze : Academia Archeologica Italiana, [1973]. — 67 str. ; 24 cm. NUK 265906 — De Felice, Franco: L'Età Giolittiana. — Torino : Loescher, 1980. — 318 str. ; 22cm. — (Documenti della storia). INV B 3435 — L'indagine sociale nell'unifica- zione italiana : con ricerche su: nazioni indie, teoria economica, pratica religiosa / a cura di Raffaele Romanelli. — Bologna : П Mulino, 1980. — Str. 765—1156 ; 22 cm. — (Quaderni storici, a. 15, fase. 3, 1980, n.45). IZDG 6698 — Jonsson, Marita: Monumentvardens begynnelse : restaurering och friläggning av antika monument i Rom 1800—1830 : mit einer deutschen Zusammenfassung Denkmalspflege in Rom 1800—1830. — Uppsala : Academiae Upsaliensis, 1976.— 244 str. : ilustr. ; 23 cm. — (Acta Universitatis.Upsaliensis. Figura Uppsala studies in the history of art : nova series ; 16). NUK II 167944 — 16 — Manna, Domenico: La popolazione nel sistema dell'economia abruzzese dal 1861 al 1976. — Roma: Società Italiana di economia, demografia e statistica, 1978. — 289 str. ; 24 cm. -r- (Collana di studi e monografie : nuova seria ; 4). F F D 2277 — Rutenberg, V. l . : Istoki risordžimento : Italija v XVII—XVIII vekah. — Leningrad : Nauka, 1980 .— 302 str. ; 21 cm. SAZU 96502 — Ugurgieri della Beraidenga, Curzio: Avventurieri alla conquista di feudi e di coro- ne : (1356—1429). — Firenze : Olschki, 1963. — 264 str., pril. ; 23 cm. — (Biblioteca dell' Archi vico storico italiano ; 14). NUK 135740 — 14. Od 1918 dalje: L'Accordo di Parigi, 5 settembre 1946 : a 30 anni dalla firma dei Patti Dega- speri-Gruber — Der -Pariser Vertrag, 5 September 1946 : zum dreissigsten Jahres- tag der Unterzeichnung des Degasperi-Gruber-Abkommens. — Trento : Ufficio stampa della Presidenza della Giunta regionale, 1980. — 246 str., ilustr. pril. ; 28 cm. INV C 683 — Le brigate 'Garibaldi nella Resistenza : documenti. — Milano : Fet r i - nelli, 1979. — 3 voi. ; 23 cm. — (I fatti e le idee — saggi e Biografie : storia ; 427, 428, 429). — 1: Agosto 1943—Maggio 1944 / a cura di Giampietro Carocci e Gaetano Grassi. 2: Giugno—Novembre 1944 / a cura di Gabbriella Nisticò. 3: Dicembre 1944 —Maggio 1945 У a cura di Claudio Pavone. — IZDG 2697 — Brachmann, K a n n : Die Bedeutung der faschistischen Ideologie für den Restrukturationsprozess des i ta- lienischen Kapitalismus : Benito Mussolini und Alfredo Rocco. — Essen, b. 1.1971. 256 str 8° NUK 245000 — Cultura politica e partiti nell'età della Costituente / a cura di Roberto Ruf filli. — Bologna : Il Mulino, 1979 — 2 knj . ; 22 cm. — 1: L'area liberal-democratica : il mondo cattolico e la Democrazia Cristiana. — 502 str. 2: L'area socialista : Parti t io Comunista Italiano. — 473 str. — INV B 3283 —. L Eco- nomia italiana dal 1945 a oggi / a cura di Augusto Graziarli. — Bologna : Il Mulino, 1979 _ 442 str ; 22 cm. — (Problemi e prospettive). INV B 3381 — Fanfam, Amin- tore: Centro-Sinistra 62'. — Milano : Garzanti, 1963. — 243 str. ; 22 cm. INV B 3415 — Fiori, Cesira: La confinata / pref. di Bruno Corbi. — Milano : La Pietra, 1979. — 157 str ; 22 cm. — (Protagonisti). IZDG 6573 — La Fondazione della Republica : dalla Costituzione provvisoria alla Assemblea Costituente / a cura di Enzo Cheli. — Bologna : Il Mulino, 1979. — 513 str. ; 22 cm. — INV B 3282 — Gencarelh, Elvira: Gli archivi Italiani durante la seconda guerra mondiale. — Roma : Ministero dell in- terno : Ufficio centrale degli archivi di stato, 1979. Vil i , 240 str ; 24 cm. — (Qua- derni della Rassegna degli archivi di stato ; 50). IZDG 3843 — Mammucari Mario: Gramsci a Roma 1924—1926 : con testimonianze di Olga Pasrore, Aurelio Del Gobbo, 192 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1980 Alfonso Leonetti, Umberto Terracini et. al. / Anna Miserosshi. — Milano : La Pie- tra, 1979. — 192 str. ; 22 cm. — (Protagonisti). IZDG 6511 — Mari, Giuseppe: La resistenza in provincia di Pesaro e la partecipazione degli Jugoslavi / prefazione d[ i] Giorgio de Sabbata. — Pesaro : Comuna e l'Amministrazione Provinciale, 1964. — 91 str. : ilustr. ; 24 cm. NUK 269838 — Mumelter, Norbert: Die Selbstbehauptung der Südtiroler. — Wien : Österr. Landsmannschaft, 1980. — 106 str. ; 20 cm. — (Eckartschriften ; 73). INV A 28 — Pallante Pierluigi: П Part i to Comunista Italia­ no e la questione nazionale : Friuli-Venezia Giulia 1941—1945. — Udine : Del Bian­ co, 1980. — 283 str. : 24 cm. — (Studi e documenti ; 5). IZDG 6617 — Parri Ferruc­ cio: Scritti 1915/1975 ; a cura di Enzo Collotti, Giorgio Rochat, Gabriela Solaro Pelazza, Paolo Speziale. — Milano : Feltrinelli, 1976. — 617 str. ; 23 cm. — (I fatti e le idee — Saggi e Biografie : storia ; 328). IZDG 2697 — Pertini Sandro: Sei con­ danne, due evasioni / a cura di Vico Faggi ; prefazione di Giuseppe Saragat. — Nuova ed. riv. — Milano : Mondadori, 1978. — 357 str. ; 19 cm. — (Gli Oscar). IZDG 6523. 10. A l b a n i j a Correspondance des consuls de France, Dùrazzo 1699—1726 / inventaire par Christian Gut. — Sofia : Centre intrenational d'information sur les sources de l 'hi- stoire balkanique, 1978. — 56 str. ; 20 cm. — (Bibliographie historique, documenta- tions et informations dans les pays balkaniques ; 3). — Prevod dela: Inventar i korrespondancave të konsujve të Frances ne Durrës, 1699—1726. NUK 298195 — 3. 11. M a d ž a r s k a s s t a r o O g r s k o k o t c e l o t o Staud, Géza: Adelstheater in Ungarn : (18. und 19. Jahrhunder t ) . — Wien : Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1977. — 393 Str., 22 str. pril. : 32 ilustr. ; 24 cm. — (Theatergeschichte Österreichs ; 10, 2). NUK 21117 — 10, 2. 12. B o l g a r i j a Birman, Mihail Abramovič : Formirovanie i razvitie bolgarskogo proletariate 1878—1923 gg. — Moskva : Nauka, 1980. — 351 str. ; 21 cm. SAZU 96488 — Živkov, Todor: Dans le voie du bon visinage et de la cooperation : discours prononcé^ au meeting tenu le 15 Juin 1978 à Blagoevgrad / version française Sonia Pentchéva. — Sofia : Sofia-press, 1978. — 29 str. : 17 cm. IZDG 6641. 13. R o m u n i j a Chronological history of Romania / by Horia C. M a t e i . . . [et al.] under the guidance of Constantin C. Giurescu. — Bucharest : Editura enciclopedica Romàna : National Commission of the Socialist Republic of Romania, 1972. — 524 str. ; 22 cm. NUK 257098 — Ereščenko, Margarita Dmitrievna: Korolevskaja diktatura v Ru- munii 1938—1940 gg. — Moskva : Nauka, 1979. — 170 str. ; 21 cm. SAZU 95289. 14. Č e š k o s l o v a š k a Basi costituzionali della Federazione cecoslovacca : Costituzione della Repub­ blica socialista cecoslovacca : Legge costituzionale sulla Federazione cecoslovacca : Legge costituzionale delle nazionalità della Repubblica socialista cecoslovacca / [traduzione di Giorgo Gandini e Egle Gasparini] . — 2. ed. — Praga : Orbis, 1978. — 117 str. ; 20 cm. IZDG 6650 — Gnirs, Anton: Beiträge zur Geschichte und Geo- graphie Böhmens und Mährens in der Zeit des Imperium Romanum / herausge- geben von Anna Gnirs ; Geleitwort von Harald von Petrikovits. — Bonn : Wissen- schaftliches Archiv, cop. 1976. — VIII, 159 str., pril. : ilustr. ; 23 cm & [1] zvd. — (Reihe Argo ; 1). NUK 275683 — 1 — Kasač, Zdenko: Slovenska poézia protifaši- stického odboja : 1938—1945 / [reprodukcie z grafického diela Janka Novaka]. — [Martin] : Veda, 1974. — 255 str. : ilustr. ; 25 cm. NUK 274885 — Skilling, Gordon H.: Czechoslovakia's interrupted revolution. — Princeton, New Jersey : University, cop. 1976. — XVI, 924 str. ; 25 cm. NUK 276888. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 193 15. P o l j s k a , . Boggiano-Pico, Eugenio: L'Alta Silesia e la Giustizia Internazionale / con pre­ fazione di Claudio Treves. — Roma : [s. n.] , 1921. — 30 str. ; 24 cm. INV B 3401 — Buletyn bibliograficzny historii polskiego ruchu robotniczego. — Warszawa : Cen­ trale archivum KC PZDR. — Dzial Publikacji i Dokumentacji. — 21 cm. Nr. 31 : styczen- grudzien 1976. — 1977. — 248 str. Nr. 33 : styczen- grudzien 1978. — 1979. — 238 str. — IZDG 6701 — Getwinski, Marek: Rycerstwo šlaskie do konca XIII w. : pochodzenie, gospodarka, polityka. — Wroclaw : Zaklad Narodowy im. Ossolin- skich, 1980. — 243 str. ; 21 cm. — (Prace Wroclawskiego towarzystwo naukowego : Ser. A ; 210). SAZU 15019/210 — Enders, Jacob: Die deutschen Siedlungen in Ga- lizien. — Wien : Österr. Landsmannschaft, 1980. — 79 str. ; 18 cm. — (Eckart­ schriften ; 75). INV A 28 — Przeciw wojnie / Galeria sztuki wspòìczesnej. — Lu- blin : Panstwofwe Muzeum na Maj danku, 1977. — [46] str. : ilustr. ; 22 х 22 cm. IZDG 6677 — Rola Wielkopolski w dziejach narodu polskiego. — Poznan : UAM, 1979. — 378 str., pril. ; 24 cm. — (Prace wydziahi filozoficzno-historycznego : Seria historia ; 83). SAZU 422265/83 H. 16. S o v j e t s k a z v e z a Splošno: Bolhovitinov, Nikolaj Nikolajevič: SŠA : problemy istorii i sovremennaja isto- riografija. — Moskva : Nauka, 1980. — 405 str. ; 21 cm. SAZU 96518 — Carrère d'Encausse, Hélène: Risse im roten Imperium-: das Nationalitätenproblem in der Sowjetunion. — Wien ": Molden, 1979. — 327 str. ; 21 cm. INV B 3311 — Đilas, Mi­ lovan: Conversations with Stalin / translated from the Serbo-Croat by Michael B. Petrovich. — New York : Harcourt, Brace & World, [1963]. — 211 str. ; 21cm. — (A Harvest book). NUK D 297463. Srednji, novi vek do 1900: Alekseev, Leonid Vasil'évic: Smolenskaja zemlja v IX—XIII vv. — Moskva : Nauka, 1980. — 260 str., pril. : ilustr. ; 23 cm. SAZU 96559 — Berkov, Pavel Naumo- vič: Istorija russkoj komedii XVIIIv. — Leningrad : Nauka, 1977. — 390 str. ; 23 cm. — Cir. — NUK 288839 — Granjard, Henri : Ivan Tourguénev et les courants poli­ tiques et sociaux de son temps. — Paris : Institut d'études slaves de l'Université de Paris, 1954. — 506 str. ; 26 cm. — (Bibliothèque russe de l'Institut d'études sla- ves ; 26). NUK 133370 — 26 — Grosul, Vladislav Jakimovič: Revoljucionnaja Ros- sija i Balkany (1874—1883). — Moskva : Nauka, 1980. — 333 str. ; 23cm. SAZU 97029 H — Horoškevič, Anna Leonidovna: Russkoe gosudarstvo v sisteme meždu- narodnyh otnošenij konca XV — načala XVI v. — Moskva : Nauka, 1980. — 291 str. ; 22 cm. SAZU 96543 — Kaiser, Friedhelm Bertold: Die russische Justizreform von 1864 : zur Geschichte der russischen Justiz von Katharina IL bis 1917. — Leiden : Brill, 1972. — XV, 552 str. ; 25 cm. — (Studien zur Geschichte Osteuropas ; 14). NUK 136113 — 14 — Korelin, Avenir Pavlovič: Dvorjanstvo v poreformennoj Rossii 1861—1904 gg. — Moskva : Nauka, 1979. — 303 str. ; 23 cm. SAZU 95376 — Nečkina, Milica Vasü'evna: Den 14 dekabrja 1825 goda. — Izd. 2-e, pererabotannoe i dopolnennoe. — Moskva : »Mysl'«, 1975. — 397 str., pril. : ilustr. ; 18 cm. — Cir. NUK 280305 — Man'kov, Arkadij Georgievič: Uloženie 1649 goda kodeks feodal- nogo prava Rosii. — Leningrad : Nauka, 1980. — 269 str. ;-22cm. SAZU 96521 — Trofimov, Aleksej Sergeevič: Proletariat Rossii i ego bor'ba protiv carizma 1861— 1904 gg. — Moskva : Mysl', 1979. — 236 str. ; 21cm. IZDG 6577 — Umanskij, Alek­ sej Pavlovič: Teleuty i russkie v XVII—XVIII vekah. — Novosibirsk : Nauka, 1980. — 294 str. ; 23 cm. SAZU 96036 — Zabastovočnaja borba trudjaščihsja konec XIX v. — 70-e gody XX. v. ^- Moskva : Nauka, 1980. — 501 str. : ilustr. ; 23 cm. SAZU 96551. Od 1900 dalje: Anweiler, Oskar: Die Rätebewegung in Russland 1905—^1921. — Leiden : Brill, 1958. — IX, 344 str. ; 25 cm. — (Studien zur Geschichte Osteuropas ; 5). NUK 136113 — 5 — Istoriografija Velikoj Otečestvennoj vojny. — Moskva : Nauka, 1980. — 287 str. ; 23 cm. SAZU 96040 — Kennan, Georg F.: Russia leaves t h e war : So­ viet-American relations 1917—1920. — Princeton : University press, 1956. — XIII, 544 str., pril. ; 24 cm. SAZU 96725 H — Makarova, Galina Petrovna: Iz istorii na- cional'no-osvoboditel'nogo dviženija v Rossii v 1917 g. vostocnye rajony. — Mo­ skva : Nauka, 1979. — 222 str. ; 20 cm. SAZU 95511 — Sovetskaja istoriografija fe- 194 NOVE ТШЕ PUBLIKACIJE V LETU 1980 vral'skoj buržuazno-demokratičeskoj revoljucii. — Moskva : Nauka, 1979. — 316 str. ; 21 cm. SAZU 95545 — Velikaja oktjabrskaja socialističeskaja revoljucija i ven- gerskaja l iterattura. — Moskva : Nauka, 1979. — 300 str. ; 21 cm. SAZU 95292 — Žuravlev, Valerij Vasil'evič: Dekrety Sovetskoj vlasti 1917—1920 gg. kak istoriče- skij istočnik. — Moskva : Nauka, 1979. — 397 str. ; 21 cm. SAZU 95544. Krajevna zgodovina: Hudjakov, Juri j Sergeevič: Voororuženie enisejskih Kyrgyzov. — Novosibirsk : Nauka, 1980. — 174 str. : ilustr. ; 22 cm. SAZU 96525 — Istorija Moskvy. — Mo­ skva : Nauka, 1980. — 558 str. : ilustr.. ; 23 cm. SAZU 96970 — Novoe v arheologu Sibiri i Dal'nego Vostoka. — Novosibirsk : Nauka, 1979. — 235 str. : ilustr. ; 27 cm. SAZU II 95201 A — Severnyj Kavkaz v drevnosti i v seredine veka. — Moskva : Nauka, 1980. — 271 str. : ilustr. ; 23 cm. SAZU 97512 A — Sibir' v drevnosti. — Novosibirsk : Nauka, 1979. — 126 str. : ilustr. ; 26 cm. SAZU II 95198 A — Soviet Estonia : land, people, culture. — Tallin : Valgus, 1980. — 417 str. : ilustr. ; 21 cm. SAZU 97118 — Vengerskie internacionalisty v Sibiri i na Dal'nem Vostoke 1917— 1922 gg. — Moskva : Nauka, 1980. — 299 str. ; 21 cm. SAZU 97242 17. N e m č i j a Splošno: Buzas, Ladislaus: Deutsche Bibliotheksgeschichte des Mitelalters. — Wies­ baden : Reichert, 1975. — 191 str., [1] f. pril. ; 25 cm. — (Elemente des Buch- und Bibliothekswesens ; 1). NUK b 275632 — 1 — Kohlschmidt, Werner: Geschichte der deutschen Literatur von den Anfängen bis zur Gegenwart : Bd 2, 4. Stuttgart : Re- clam, 1965—1975. — 16 cm. — (Universal-Bibliothek). NUK 280442 — Peicher, Carl- Eugen: Die Verkehrssiedlungen an der deutschniederländischen Grenze zwischen Kaldenkirchen/Venlo und Weener. Hamburg, b. t. 1966. (XVI) + 228 + (XIX) str. 8°. Strojep. avtogr. Ilustr. NUK 203319 — Weisert, Hermann: 1200 [zwölfhundert] J a h r e Wieblingen : mit der Geschichte der Wieblinger Adelsfamilie der Reichs­ freiherren von La Roche-Starkenfels. — 72 str. : ilustr. ; 24 cm. — Priloga reviji »Ruperto-Carola« ; XVIII. Jg. ; Bd 40, 1966. NUK 269354. ....,, Srednji in novi vek do 1900: . . • ' > • Bauern und Landarbeiter im Klassenkampf : revolutionäre Traditionen der werktätigen Landbevölkerung im Bezirk Halle / [herausgegeben von Hans H ü b ­ n e r ] . — Halle (Saale) : Universität, 1976. — 152 str. ; 21 cm. — (Wissenschaftliche Beiträge der Martin-Luther-Universität Halle-Wittenberg ; 1976, 8). NUK 208797 — 1976/8 — Bezzola, Gian Andri: Das Ottonische Kaisertum in der französischen''Ge­ schichtsschreibung des 10. und beginnenden 11. Jahrhunderts . — Graz ; Köln : Bohl­ aus Nachf., 1956. — 212 str. ; 21 cm. —• (Veröffentlichungen des Instituts für öster­ reichische Geschichtsforschung ; 18). NUK 97317 — 18 — Cellarius, Helmut: Die Reichsstadt Frankfurt und die Gravamina der deutschen Nation. — Leipzig : Hein- sius Nachf., 1938. — XII, 102 str. ; 24 cm. — (Schriften des Vereins für" Reforma­ tionsgeschichte ; 163). NUK 132196 — 163 — Die Fliegenden Blätter des,XVI. und XVII. Jahrhunderts, in sogenannten Einblatten zunächst aus dem' Gebiete 'der po­ litischen und religiösen Caricatur : aus den Schätzen der Ulmer Stadtbibliothek / Wort- und bildgetreu herausgegeben von J. Scheible. — Hildesheim ; Nelw York : Olms, 1972. — 334 Str., pril. ; 17cm. — (Volkskundliche Quellen ; D..NUK b 280142 — Maschke, Erich: Die Familie in der deutschen Stadts des späten Mittelalters. — Heidelberg : Carl Winter, 1980. — 98 str. ; 25 cm. — (Sitzungsberichte der Heidel­ berger Akademie der Wiss. : Philosoph. — histor. Kl. ; 1980 / 4). SAZU 6436/1980 : 4 — Schütz, Armin: Handwerksämter in der Stadt Schleswig, Altstadt,' Lòllfuss u. Friedrichsberg. 1400—1700. Hamburg, (Gesellschaft für Schleswiger Stadtgeschichte) 1966. 192 str. 8°. Thielen, Peter Gerrit: Die Verwaltung des Ordensstaates Preussen vornemlich im 15. Jahrhundert . — Köln ; Graz : Böhlau, 1965. — VIII, 196. str. ; 25 cm. — (Ostmitteleuropa in Vergangenheit und Gegenwart ; 11). NUK 136124 — 11 — Wolgast, Eike: Die Religionsfrage als Problem des Widerstandsrechts im 16. Jahrhundert . — Heidelberg : Carl Winter, 1980. — 56 str. ; 25 cm. — (Sitzungsbe- richte der Heidelberger Akademie der Wiss. : Philosoph. — histor. Kl. ; 1980/9). SAZU 6436/1980 : 9 — Wandruszka, Adam: Reichspatriotismus und Reichpolitik zur Zeit des Prager Friedens von 1635 : eine Studie zur Geschichte des deutschen Nationalbewusstseins. — Graz ; Köln : Böhlhaus Nachf., 1955. — 116 str. ; 21 cm. — (Veröffentlichungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung ; 17). — NUK 97317 — 17. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 - 1981 . 1—2 195 • •• Od 1900 dalje: . , . ; ! ' v . • . ,; .-; . . > Hoffmann, Heinrich: Hitler wie ich ihn sah : Aufzeichnungen seines Leib­ fotografen. — München ; Berlin : Herbig, [1975]: — 232 Str., pril. ; 22 eni. NUK 259813 — Kimminich, Otto: Das Recht auf die Heimat .— Bonn : Osmipress, 1978. — 143 str. ; 24 cm. — (Schriftenreihe der Kulturstiftung der deutschen Vertriebe­ nen ; 8). INV B 3357 — Lang Jochen von: Der Sekretar : Martin Borman : Der Mann, der Hitler beherrschte / unter Mitarbeit von Claus Sibyll. — Frankfurt a. M. : Fischer Taschenbuch, 1980. — 511 str. : ilustr. : 19 cm. IZDG 6614 — Lükemann, Ulf : Der Reichsschatzmeister der NSDAP. Ein Beitrag zur inneren Parteistruktur. (Berlin, t. Ernst-Reuter-Gesselschaft, 1963). 248 + (I) str ч 8°., Stroj ep. avtogr. NUK 185669 — Poller, Walter: Medical block Buchenwald : the personal testimony of in­ mate 996, block 36. — New York : Ballantine Books, 1964. — 237 str., pril. ; 18 cm. NUK 280640 — Schäfer, Werner: Straubing im Ersten Weltkrieg : ein Beitrag zur Vorgeschichte der Revolution von 1918/19 in Bayern. — Straubing : Historischer Verein, 1979. — 104 str. : ilustr. ; 24 cm. F F D 529 — Semirjaga, Mihail Ivanovič: Nemecko-fäsistkaja politika nacional'nogo poraboščenija. — Moskva : Nauka 1980. — 238 str. : ilustr ; 23 cm. SAZU 97289 — Widerstand 1933—1945 : Sozialdemokra­ ten und Gewerkschafter gegen Hitler. — Bonn : Archiv der sozialen Demokratie der Friedrich — Ebert-Stiftung, 1980. — 168 str. : liustr. ; 21 cm. SAZU 97123. 18. F r a n c i j a . ••• i 7 - i - . • • . .Histoire générale de la presse française : tome III : de 1871 à 1940 / publiée sous la.dircetion de Claude Bellangef. . . [et al.] . — Paris : Presses Universitaires de France, 1972. — 687 str. : 24 ilustr. '; 24 cm. NUK F 9 .II HIS/3 —. Lanfredini, Dina: Un antagonista di Luigi XIV Armand de Gramont, conte de Guiche : 'con documenti i n e d i t i . . . . — Firenze : Olschki, 1959. — 289 str. ; 23 cm. — Biblioteca dell'Archivio storico italiano ; 9)., NUK ,135740 — 9 — Martin-Chauffier, Louis: L'homme et la bête. — [S. 1.] : Gallimard, 1947.' — 248 str. ; 19 cm. IZDG 6520 — Vnutrennjaja politika francuzskogo absoljutizma 1633—1649 gg. — Leningrad • Nauka, 1980.— 267 str. ; 27 cm.. SAZU II 96988" : .. s . '" :r 19. V e l i k a B r i t a n i j a . Clark, Peter: English provincial society from the reformation to the revolution : religion, politics and society in Kent 1500—1640. — Hassocks : Harvester press, 1977. — 504 str. ; 24 cm. FF D 2724 — English hictoricardocuments / general editor David C. Douglas. — London : Eyre, 1969 — . — 25 cm. Vol. I : 500—1042 / edited by Dorothy Whitelock. — 1979. — XXIX, 952 str. FF D 2227 — Grand S t ra - tegy: 1 — London : Her Majesty's Stationery Office, 1976. — 859 str. ; 25 cm. — (History of the Second world war ) . NUK 276532 — Harris, G., L.King: Parliament and public finance in medieval England to 1369. — Oxford : Clarendon press, 1975. — 554 str. ; 22 cm. FF C,4027 — Mount ,Grace Charterhouse and late medieval English spirituality : 2 / [edited] by James Hogg. — Salzburg :' James Hógg, 1978. — IX, 144 str. ; 24 cm. — (Analecta Cartusiana ; 64). NUK 236035 — 64 — St George Saunders, Hilary: The Fight is Won. — London : Her Majesty's Stationery Office, 1975. — X, 441 str., [34] str. prü. ; 22 cm. — IZDG 6521. 20. Š v e d s k a Cernyseva, Ol'ga Vasil'evna: Sveci j a v gody vtoroj mir ovoj vojny. — Moskva : Nauka, 1980. — 381 str., ; 21cm. SAZU 96950 — Oscar II — švedski kral j : Carl XII. als König, Krieger und Mensch : feir i Lebensbild / aus dem Schwedischen übersetzt und mit Biographie versehen von Emil J. Jonas. — 2. Aufl. — Berlin • Imme, 1875. — 91 str. ; 23 cm. NUK 268365 — Svanidze, Adelaida Anatol'evna: Sred- nevekovyj gorod i rynok u Švecii XII—XV vv. — Moskva : Nauka, 1980 — 359 str., pril. : 23 cm. SAZU 96965. 21. A z i j a Gurević, Boris Pavlovič: Mezdunarodnye otnošenija u Central'noj Azii v XVII — pervoj polovine XIX v. — Moskva : Nauka, 1979. — 310 str. ; 23 cm. SAZU 95578 — Opstali, Margaretha Elisabeth van: De reis van de vloot van Pieter Willemsz Verhoeff naar Azie 1607—1612 — The voyage óf the fleet of Pieter Willemsz Ver- 1 9 6 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1980 hoeff to Asia 1607—1612 : with a summary in English : proefschr i f t . . . . — Utrecht : Opstali, 1972. — XVIII, 446 str., pril. ; 24 cm & 3 zvd. NUK 268083 — Safronov, Fedor Grigor'evič: Russkie promysly i torgi na severovostoke Azii v XVII — se- redine XIX v. — Moskva : Nauka ,1980. — 250 str., pril. : ilustr. ; 23 cm. SAZU 96932. » • , ' , : • • 22. I r a n > Lukonin, Vladimir Grigor'evič: Iran v III veke. — Moskva : Nauka, 1979. — 133" str., pr iL' ; 22 cm." SAZU 95563. 23. I n d i j a Jaggi, Om Prakash: History of science and technology in India. — Delhi- [etc.] • Atma Ram & Sons, 1969—1973. — 5 zv. ; 25 cm. NUK 276885 — Shashi, Shejam Singh- The Nomads of the Himalayas. — New Delhi : 1979. — VI, 213 str., pril. ; 26 cm. SAZU II 97299. ' , . , 24. K i t a j s k a Grigor'ev, Aleksandr Mironov: Revoljucionnoe dviženie v Kitae v 1927—1931 gg. — Mskva : Nauka, 1980. — 291 str. ; 23 cm. SAZU 23 cm. — Tjurin Aleksander Jurevič- Formirovanie feodal'no — zavisimogo krest' janstva v Kitae III—Vil i vv. — Moskva : Nauka, 1980. — 193 str. ; 22 cm. SAZU 96523. 25. M o n g o l i j a Cimitdoržiev: Vzaimootnošenija Mongolu i Srednej Azii v XVII—XVIII vv. — Moskva : Nauka, 1979. — 84 str. ; 21 cm. SAZU 95288. 26. J a p o n s k a Vorob'ev, Mihail Vasil'evič: Japonija v III—VII vv. — Moskva : Nauka, 1980. 342 str. : ilustr. ; 23 cm. SAZU 75501. 29. L a t i n s k a A m e r i k a Niedrgang Marcel: Le venti Americhe latine / traduzione dal francesa di Ro- breto Ortolani. - Milano : Garzanti, 1964. - 530 str. ; 14 zvd. ; 23cm IZDG 66D1 — Séjourné, Laurette: Arqueologia de Teotihuacan : la ceramica. — Mexico; Bue­ nos Aires : Fondo de cultura econòmica, 1966. — 262 str., pril. : ilustr. ; 28 cm. NUK II 262764. 27. I n d o k i n a Koževnikov, Vladimir Aleksandrovič: Očerki novejšej istorii Laosa. — Moskva : Nauka, 1979. - 243 str. : ilustr. ; 22 cm. SAZU 95351 - Pozner, Pavel Vladimirov: Drevnii V e t n a m m . - Moskva : Nauka, 1980. - 182 str. ; 22 cm. SAZU 96533 - Sarkisyanz, Manuel: Die Kulturen Kontinental-Südostasien : Kambodscha, Birma Thailand, Laos, Vietnam, Malaya. — Wiesbaden : Akademische Verlagsgesellschaf. Athenainon, 1979. - 160 str. : ilustr. ; 29 cm - (Handbuch der Kulturgescluchte : Abt 2, Kulturen der Völker). F F E 658 — Spektorov, Leonid Davydovic: Féodal - nye otnošeninja v Kambodže nakanune ustanovlenija francuzskogo protektorata. -^Moskva : Nauka, 1979. - 166 str. ; 20 cm SAZU 95315 - Tjurin, Vladimir Alek­ sandrovič: Istorija Malajzü. - Moskva : Nauka, 1980. - 262 str. ; 22 cm. SAZU 97280. 28. A f r i k a Afrikanskij goród. — Moskva : Nauka, 1979. — 293 str. ; 22 cm. SAZU 95565. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 • 1981 . 1—2 197 30. Z d r u ž e n e d r ž a v e A m e r i k e Christian, Henry A.: Louis Adamič : a checklist — Kent : State University Press, [1972]. — XLVII, 164 str. ; 22 cm. — (The Serif series : bibliographies and checklists ; 20). NUK B 255341 — 20 Gli Italiani negli Stati Uniti: l'emigrazione e l'opera degli italiani negli Stati Uniti d'America. Atti dell III Symposium di Studi Americani Firenze, 27—29 Maggio 1969 / R. J. Vecol i . . . [et al.]. — Firenze : Insti­ tu te di Studi Americani, 1972. — XVIII, 585 str. ; 22 cm. — (Pubblicazioni dell'In- stituto di Studi Americani ; 3). INV B 3322 — Montgomery David: Workers' control in America : Studies ' in the history of work, technology, and labor struggles. — Cambridge : Cambridge University Press, 1979. — X, 189 str. ; 24 c m IZDG 6544 — Pire, Franc: Die Indianer in Nord-Amerika : ihre Lebenswreise, Sitten, Gebräuche usw. — St. Louis : Franz Saler, 1833. — 130 str. ; 19 cm. NUK 248878 — Problemy istorii i etnografii Ameriki — Moskva : Nauka, 1979. — 278 str., pril. : ilustr. ; 23 cm. SAZU 95390 — Slëzkin, Lev Jur'evič: U istokov amarikanskoj istorii. — Moskva : Nauka, 1980. — 337 str., pril. ; 21 cm. SAZU 96034 — Sogrin, Vladimir Viktorovič: Idejnye tečenija v Amerikanskoj revoljucii XVIII veka. — Moskva : Nauka, 1980. — 311 str. 23 cm. SAZU 96546 — Symposium, Sunday, May 5, 1977. Euclide. Ohio ; Louis Adamič: Commemorativ Booklet / Slovenian Society Home. — [S. 1. : s. n.], 1977. — [11] str. ; 23 cm. IZDG 6674. 198 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 VESTNIK KOROŠKIH PARTIZANOV glasilo Osrednjega odbora koroških partizanov Vestnik koroških partizanov — VKP izhaja v Ljubljani že petnajst let. Iz organizacijskega glasila se je kmalu razvil v strokovno revijo, ki poleg zgodovine koroškega partizanstva obravnava tudi druga vpra­ šanja iz zgodovine in sodobne problemaike koroških Slovencev. VKP občasno z obsežnejšimi pregledi dopolnjuje tudi poročanje dnevnega tiska o drugih delih slovenskega zamejstva ter o splošni manjšinski problematiki v svetu. Ob uvajanju bralne značke Karla Prušnika-Gašperja v naše šole naj posebej opozorimo na bibliografijo tega koroškega partizana in borca za pravice koroških Slovencev ter na bibliografijo prvih petnajstih let­ nikov VKP; obe bibliografiji je pripravila Marija Suhodolčan, izšli pa sta kot posebna številka VKP. Vestnik koroških partizanov lahko naročite pri njegovem izdajatelju in založniku: Osrednji odbor koroških partizanov, YU-61000 Ljubljana, Titova 123, p. p. 501. ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 199 POROČILO GLAVNEGA UREDNIKA V času od marca 1979 do marca 1982 je izšlo 10 številk Zgodovinskega časopisa v 9 zvezkih na 1458 straneh. Zadnji dve številki 32. letnika (1978) sta imeli 152 in 160 strani, tako da je štel celotni letnik 530 strani, pa je tako po obsegu zaostajal samo za 31. iz leta 1977 (596). 33. letnik (1979) smo prvič, odkar izhaja Zgodovinski časopis, izdali v štirih posamičnih zvezkih, ki so šteli 200, 172, 156 in 124 strani. To je zneslo skupaj 652 strani (s sinopsisi vred pa 672 strani), kar je pomenilo nov najobsežnejši letnik Zgodovinskega časopisa. Žal so nam finančne težave pre­ prečile redno izhajanje naslednjega 34. letnika (1980). Ta je prišel na dan v treh zvezkih'(276, 112, 106 strani) na skupnih 494 straneh, toda med izidom 1.—2. šte­ vilke (oktobra 1980) in 3. številke (novembra 1981) je preteklo več kot leto dni. To nam je seveda povzročilo več neprijetnosti. Medtem ko smo zaključno številko letnikov 1978 in 1979 izdali v avgustu naslednjega leta, torej z osemmesečno za­ mudo, je izšla zaključna številka letnika 1980 šele februarja 1982, to se pravi, da se je zamuda za pol leta podaljšala, tako da znaša zdaj 14 mesecev. Vsebina Zgodovinskega časopisa je, upam, dokaj raznovrstna. Razprave so iz različnih obdobij, iz različnih tematik. Čas do srede 18. stoletja obravnava 14 raz­ prav, dobo od srede 18. do srede 19. stoletja 3, čas od revolucije 1848 do začetka prve svetovne vojne 15, čas od začetka prve do začetka druge svetovne vojne 13, poznejši čas pa 6 razprav. Posebej najbrž kaže omeniti, da smo v tem času objavili štiri arheološke razprave, ki obravnavajo čas od pozne antike do konca 15. sto­ letja, torej pretežno srednjeveško problematiko — v tem je prav gotovo neka n o ­ vost. Ob 40-letnici izida Razvoja slovenskega narodnega vprašanja smo izdali po­ sebno publikacijo z naslovom Edvard Kardelj Sperans in slovensko zgodovinopisje (42_strani), ki je bila obenem del četrte številke letnika 1979. Dosedanje zanemar­ janje zgodovine Beneških Slovencev smo vsaj deloma popravili z objavo pregleda beneške problematike v času 1866—1918 ter razpravljanj o plebiscitu 1866, ki ga zelo pogosto pri nas popolnoma napačno prikazujejo. Razen domače slovenske zgo­ dovine smo tudi v zadnjih t reh letih sledili slovenski (in nasploh južnoslovanski) migraciji v Italijo v srednjem veku, novost pa predstavlja razprava o domnevnih sužnjih iz Slovenije v turški Bosni ter demografska študija o slovenskih izseljen­ cih v Združenih državah. Najdlje pa smo prav gotovo segli s tem, da smo objavili članek o problemih kitajske zgodovine oziroma kitajskega zgodovinopisja. Med sodelavci Zgodovinskega časopisa so poleg Slovencev tostran in onstran državnih meja tudi zgodovinarji iz drugih republik SFRJ in iz inozemstva. Glede poročil o zborovanjih, simpozijih, društvih in ustanovah bi si želeli več sistematičnosti in načrtnosti. Tekoča bibliografija slovenske zgodovine se je iz raz­ ličnih razlogov nekoliko zakasnila; lahko pa računamo, da bo VIL nadaljevanje, začenjajoče s publikacijami iz leta 1973, kmalu objavljeno. Ocene so še vedno n a j ­ šibkejša stran politike glavnega urednika; k a r se tega tiče, je res upravičeno ne­ zadovoljstvo piscev slovenskih zgodovinskih knjig ter bralcev Zgodovinskega ča­ sopisa. Razen novih letnikov smo v zadnjih treh letih izdali tudi ponatise 18. letnika (1964), prvega zvezka 24. letnika (1970) ter prvega zvezka 26. letnika (1972). S tem nadaljuiemo s ponatisi zvezkov, ki so že pošli; na ta način je zdaj ponovno zagle­ dalo beli dan že pet zvezkov. 29. marca 1982 V a s i l i j M e l i k 200 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 OBVESTILA O DELOVANJU ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO IN O IZHAJANJU ZGODOVINSKEGA ČASOPISA 1. Objavljamo obračun in poročilo o tehnični plati izhajanja Zgodovinskega časopisa v preteklem letniku 34/1980. Za primerjavo navajamo tudi ustrezne po­ datke za letnik 33/1979 (glede na-stanje, objavljamo v ZČ 34/1980, 1—2, s. 275,- so se nekoliko povečali dohodki tega letnika in se je ustrezno zmanjšal primanjkljaj). Številke so take: DOHODKI Letnik 1980 din Letnik 1979 din Dotacija Raziskovalne skupnosti Slovenije Dotacija RSS za tisk gradiva z zborovanja Sredstva od organizacije prireditev ' Dotacija Izobraževalne skupnosti Slovenije Naročnina Prodaja tekočih številk in zaloge starejših letnikov " in publikacij Oglasi 486.000,— — 3.423,90 65.500,-^ 299.360,— ' 496.000.— 60.000,— 60.205,65 56.912,— 220.042,50 60.636,- 5.000,- 65.030,75 Skupaj 919.919,90 958.190,90 IZDATKI Letnik 1980 din Letnik 1979 din Tiskarski stroški , Tiskarski stroški ponatisa ZČ 1—2/1972 (oziroma ZČ 1964 v letu 1979) Avtorski honorarji Uredniški honorarji Stroški uredništva. in uprave 658.616,- 727.520,- 49.250,— 271.070,— 27.050,— 35.131,40 43.350,— 318.300,— 31.830,— 34.587,45 Skupaj 1,041.117,40 1,155.587,45 PRIMANJKLJAJ -121.197,50 -197.396,45 . Že ob obračunu preteklega letnika napovedani stabilizacijski ukrepi so bili izvedeni takole: ZČ 1980 je izšel samo na 504 straneh v treh zvezkih, leto poprej na 672 straneh v štirih zvezkih; delež naročnine in prodaje je med dohodki nara­ sel od 29,75 % na 39,13 % ; skupne uprave Zgodovinskega časopisa in Kronike še ni. Dodatni varčevalni ukrep je bil sprejet s »podaljšanjem« strani ZČ od 53 na 55 vrstic. Pač pa se je zaradi povečanja števila naročnikov tudi v tem letniku dvignila naklada revije za 100 izvodov; sedaj se j e ustalila pri 1.600 izvodih. ZČ je objavil okoli 75 avtorskih pol teksta, leto poprej rekordnih 93,5 avtorskih pol. Pr i obrazložitvi dohodkov ZČ 1980 je potrebno predvsem opozoriti na abso­ lutno zmanjšanje sredstev, ki jo je za izdajanje revije prispeval poglavitni mecen — Raziskovalna skupnost Slovenije. Izobraževalna skupnost je sicer prispevala malenkost več, še vedno pa bistveno premalo glede na število šol in šolnikov med naročniki. Med izdatki so tiskarski stroški nekaj manjši kot prejšnje leto izključno zaradi bistveno zmanjšanega obsega letnika; cene v papirni in grafični industriji slejkoprej naraščajo z eksplozivno naglico — delež za tisk je pri izdatkih za ZČ 1980 naraste! že na 67,99% (leto porej 66,71 % ) . Znesek za avtorske in uredniške ho­ norarje je bil glede na manjši obseg nekaj manjši, sicer pa so se med letom brutto avtorski honorarji dvignili od 3.800 din na 4.200 din, kar ponovno pomeni njihov realni padec. Ob splošnem finančnem položaju revije kaj drugega ni bilo moč pričakovati. Že tretje leto zapored se Zgodovinski časopis sooča z relativno visoko nekrito izgubo. Skupna hipoteka nekaj nad 400.000 din ima sicer več kot popolno pokritje v vrednosti knjižne zaloge, pač pa vprašanje likvidnosti resno ogroža celotno dru­ štveno finančno poslovanje, predvsem pa prispeva svoje k naraščanju časovnega zaostanka, s katerim izhajajo posamezni zvezki naše osrednje slovenske historične revije. Ob analiziranju kritičnega finančnega položaja ZČ ponovno> opozarjamo na nedorečen sistem subvencioniranja revialnega tiska, saj je delež Izobraževalne skupnosti Slovenije med dohodki ZČ vse prej kot ustrezen, Kulturna skupnost ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 . 1—2 201 Slovenije pa se sofinanciranja sploh vsa leta vztrajno otepa. Stabilizacijski časi prav tako niso preveč ugodni za povečanje števila oglasov v Zč, čeprav bi bralci in člani zgodovinskih društev po Sloveniji tu upravi revije lahko več pomagali. Samo zviševanje števila naročnikov je sicer nedvomno zaželjeno, ko govorimo o odpravljanju primanjkljaja, pa je treba povedati, da ima pozitiven finančni učinek predvsem točno in vnaprejšnje plačevanje naročnine. 2. Za prihodnji zvezek je v tiskarni postavljenega že veliko gradiva, od razprav med drugim Rajka Bratoža o prvih stoletjih krščanstva na slovenskih tleh, Albine Nečak-Luk o madžarski manjšini v Sloveniji med obema vojnama ter Borisa Mla­ karja o generalu Rupniku in slovenskem domobranstvu. Okvirni rok za izid zvezka je konec maja 1982. 3. Ker po ljubljanskem zborovanju še nismo poročali o novi sestavi odbora Zgodovinskega društva za Slovenijo, naj navedemo, kako se je konstituiral po zbo­ rovanju: predsednik dr. France Kresal, podpredsednika prof. dr. Ignacij Voje in Janez Šumrada, tajnica Liljana Trampuž, blagajnik Albin Regvat; vodstvo sekcij so prevzeli dr. Jože Sorn (gospodarska zgodovina), Marjan Drnovšek (krajevna zgodovina), Štefan Trojar (pedagoška sekcija) in mag. Boris Mlakar (sodobna zgo­ dovina). V društvenem odboru so seveda še člani pokrajinskih in muzejskih dru­ štev ter uredniki društvenih glasil. Odbor Zgodovinskega društva za Slovenijo, ki je bil izvoljen na 20. zborova­ nju v Ljubljani jeseni' 1980, se je dlje časa ukvarjal s potrditvijo novih društvenih oziroma zvezinih pravil. Zaradi administrativno-zakonskih zahtev je bilo potrebno v skladu z novo obliko organiziranja slovenskih zgodovinarjev spremeniti ime Zgo­ dovinskega društva za Slovenijo v naziv »Zveza zgodovinskih društev Slovenije«. Po nekaj mesecih delovanja novega izvršnega odbora je prišlo tudi do nekaterih sprememb v njem: mesto blagajnika je začasno ponovno prevzel Janez Stergar, za njim pa Eva Holz, društveno tajnico je za čas porodniške odsotnosti nadomestil Damjan Guštin. 4. O posameznih društvenih aktivnostih po ljubljanskem zborovanju smo že poročali v prejšnjih številkah ZČ ali na predhodnih straneh tega zvezka. Tu naj posebej omenimo samo še najpomembnejše ostale prireditve. 15. januarja 1981 je Zgodovinsko društvo Slovenije s sodelovanjem vrste strokovnih društev in insti­ tucij priredilo srečanje zgodovinarjev ob šestdesetletnici prof. dr. Vasilija Melika. Ni treba posebej pripominjati, da je tako slavnostni kot družabni del srečanja ob jubileju našega glavnega in odgovornega urednika potekel v prisrčnem vzdušju. V Ribnici na Pohorju je od 17. do 20. septembra potekal II. simpozij o krajevni zgodovini na temo »Pohorje skozi stoletja«. Simpozij se je vključeval v prazno­ vanje štiridesetletnice vstaje, njegov delovni in svečani del pa sta posebej pouda­ rila ustanovitev prve Pohorske čete in pričetek NOB na Pohorju. Gradivo s sim­ pozija bo objavljeno v posebnem zborniku, tako kot je to že bil primer z objavo gradiva s I. simpozija v Domžalah. Zveza zgodovinskih društev Slovenije je sode­ lovala pri pripravi simpozija v spomin 100-letnice smrti dr. Janeza Bleiweisa vit. Trsteniškega; gradivo s simpozija, ki je potekal 17. marca 1982 v Slovenski matici, bo izšlo v prihodnjem zvezku »Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike«. V okviru Zgodovinskega društva Ljubljana in še po nekaterih pokrajinskih zgodovinskih in muzejskih društvih se je med drugimi aktivnostmi nadaljevala živahna predavateljska dejavnost. Na razgovoru o knjigi »Tito — Churchill«, ki jo je uredil dr. Dušan Biber, so se zbrali tudi člani sekcije za sodobno zgodovino Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Na eni izmed sej izvršnega odbora Zveze je bilo ponovno poudarjeno, da je odbor pripravljen posredovati pri izmenjavi predavateljev med posameznimi društvi, včlanjenimi v ZZDS. 5. Obširnejšo informacijo o 21. zborovanju slovenskih zgodovinarjev, ki bo jeseni 1982 v Celju, bomo objavili v prihodnjem zvezku naše revije. J a n e z S t e r g a r Kr C § IS M -Üw 51 h^ a s w ^ W) 'S s .S5 . n t ' • • S -Зч-l . O SE Sîn g.s, §•§ !Ï-J o> « o g >У N •a V en Л O i j . „ m 'S O 1 .M 1 •e o N ",-, 0 W C/3 Q, en !*.83.§£-а,§азЕд n đ MSP O u 3 ? a>.. 4 i 3 ft e « fe ai? Q .M o Q. S •s 'SI Siégeai | Idilli: °Jl * *§£. 3 C | ž •äl •̂•° ХД * > - . l e 3"? dà L. O s 1 CS 3 3" Л J * «" O. SI Л 4 0 •o o N So S e ^ " 2 o 6 « B „ Ö . J c - ' ç >И° O S " O"".-, « д Р « з i ! S h a » л з rt o _ л iS™ с 5 ј З « > ? t t ž ^ ™ N C » 2 ^ r f o O.Ë.-S з » С.2 o S 5 S'S з e - Ј ^ N C (Л UD«.3 0 . 3 1 3 " 3 (U.C.] S., M O D S S. tO 0 0 « . s л s 17 > » 1 ro x——SE C *ч _. > t. > •I -ss- 3 o ä S S o ћ S>Sï"'â S НзбсаД < rt.-3S2 3 o û,«"* S.« 3 „ &% <ихл 3 S ' S ^ 7 S ' SSS-0-0 »S,fts« '!---2ao . " Ä H Ü 0 0 A. O f M S cd < S | fi 0 •a bo il 3 0. Ci 5 C 3 J J fc » "S s- 1 0 'X N à c w C w •a W "•Л s* 4ia 0.3 . 3 "S > «e « л-хз 8đ Mb S S 3 J 5 O C3 • elicili ' lucili! . .> Î J c o t- 3 -^ iS 2 c 3 « o D- 3 T( 3 3 . 3 3 •м^мр S H se Шти ЕЗ rt rt C „••= д б б . 5 с л | . &s.?S-nsJr.ft Zißs § s ^ > sggsS«3 | r t C - r rtT3 4Ï ^ > Л EÄ И rt ђ g 2 «J O rt " q ftJJ C S . •- S--S S— B O « u y C o *- C « Ort^m-ortnj-;-.* > a>X3 rt И Ј Л : ï » o " g » g diligi ? и » C o K'- O » n a cr S-o. " сл E a %i a S* aa* 1<вЧ libili £.2,3 „ e 3 « K (A p o P ria* •B>KS "> M p a a*™» V) ^ ; v ; s.s-^«f| a s ». 8agft&3" „ S L a g R i 3 g^s-g» « sas" ero £ • „ 2 ?* ft r+ u> Vi > 0 . 3 f|B filtri i^ S- î ~ « g's'S.g.Šffto „ n „ S » j ! s v . . » Sg sf 2 §' •sursit* E? O "" ri if î̂ nisf» ! g S § S ^ „ 3 & » S - a- ffS.S-iS-S-SCSS-g.g s, -Hersa-з r £5 <*o M . o ^ pj rt ûtrâ a a 3 j . » », ag a-jrg, 3" •S S av: 7 a v K = f i ft m tegSŠiUSg-So"^ g> o ^ Q ü s a ^ - « a , , » p „ , a . o S ! ! » . S » m rSS£ . « Ö 5 S 5 S S S « wg-»S ft §5" a o s a g g' •» S „ » s5s. , n & c tra Ц S ft 5 & S _ 3 *•• <Е=з2гћ t.v a ц ft ~. s «„3.8 8. „e. IjS-B o^ig-s-s?: s £„,-o s. ц „ s a 3 2 f t 3 3-S?^R3o- l ^ g S p g . f t o o g . a a § g n S , ™ g S n s- S S 5 » f t „ g ô S > 3 2 j 5 - a | a s g g 3 - rt as3 S s жо-з- m a s o _ * 2 i O f t ™ t ; * ."t g as.-s a re a n r»3 „ aS>ö S ft З.о. fî 9 Г w t W e a n 'B'g^ff&s^&siFfte - B ^ B e s B a & ! H t 7 8 - S f s 8 - 3 ! 3 5a . I 3 USSS:ç3„5-*?IS _ Г 2 а с И™ а а-д 3 s SWISS'S 8 в е&8'£1* M g ^ S П.о ft 3 ^ a a c «. o < S. " s o S ^ S ' 3 ^ « » » K S s ^ ^ S « S e s P r i D e s ^ J U » ! fer ri 3 '•Krta a O O a <-»uîûi : ^ '«s l l f t -g lcg - ^ ? H'I l^^.Ôg&ag? : s . 3 S n „onSs .p 'SSS & a •A 3 c a o C* CO r i M a N 4> C u IZ? o p« ë s 9 „̂ s £ | 3 § ČA ••3 °WcS'E, g S ..-2 9. •3 с P S' «s s S - .2, » - c p Ш o a> V •o o I x) -•Ag S'a h ._ e i n 0 S 111 | l И OC u ^ 2 ^ N N N •§eëo«.S > s^S's 3 S s S o - а u Д а J: s o = - o S .p, g _ C •M e o ti w fi 0 3 0 s * С Л Ä б з «"«e Ji u o-g.., C. >-?.о. c a a - « . » c e cLaScSH u o u o и з ozi ' Д 8 lig Q S 2 | | = . 8 J S - j i h * H cd v -M (0 v > o M —• I D V.SSP ! § .a» c 2 § u § S^-S'SS .8, -tn-a « ce «Z _:•§•§. a c s t ; uS MIS'0 -<0§Sg ggjgg c-e.2, o — >Soo 3 сз-З»"" g-5 « - j i •5! U- 2 g 13 8 a l « , HS«S§- 23 'a s .=_ Q 3 n > •cg 2 _ AŠSai : o S 3 « ep з * 3 C 3 В Л . j - •3 > C— 3 ^ w 2°.2§.«SE •B.2,sa2ciS с"?о££Ч«>,- 3 ca >ocS .* .2.2,2 ag^Tj » c c » 5 « " ' " * a s 8 a H S e o f i r i 0 C C — rt s--- "_y._ '«§»•& s i » ( i H ^ U l j O f i l с/з-а b « a « Bart S Z » S ö 8 , B S ° » S ' s r S > S a § - ö " " S ' - S t t " S a „ ä rese n 4 Se* " " V äg.S'SgS.o h ^ 5 д 3 3 y M. S « O.3-0Q aS"« O B <» ffc.0 »'2. o ч „.w E o a 5<» a S #<3 > - " ? ; • § . 0 3 . 3 "> p . e r g g «! 3 O K ï ï *if 8?S£8 %?r& g" г , и Р 5 » з а • ° & ^ & ^ • * n 8 q § > o r t c f ö 3 & J 2 3 5 !--i-t» „ O ч C 5 2.3 ^CLC B % f s ^ : i i § . w E era a <-•- w p g n o g-sSâg.?pS^3?z « tï (t 3 ?. ^ З ^ P •gSg-5,!?H.o-8?3B"' î,«g-ol:o8i||,as •a N 0 ri NJ») rt ' - ' O c o o a O O - o i r C (Л o en S B" S O (A _ H" O 4 o a a o* S n 9*o y o* S'O II C i s» •o «S» re 3. О.СЛ Hg сУа S" » o ^ 2 . ~ Ö К ~ s ? S» 2 » = * . H SfS:£ iç'tra o « o "—H g S ' S f g o V c S f f § E S S g g < ""oore з ÄS-m g ira a g - Д re ш o M 3 re ^ а с re сл *x »i re л Зг*+ „ "ira » § -»gre g . » s p e r a . « o » £ „ H « -. 5 о «tra ге з m o л »-s o a < з s 3 R "S. ^8,3 n I - g 3 , » « »SS 5.° g" s a.zE-s "• s.o.s o - н 3 » ' S S в- B 3 ? o g P.P.O B 3- « • tS a • a o-—3" S ! L/& « W Q b ~ o и «g 2.0 •-i tra S Ì S B - « ? Ö r a 3 "_ a C o re £ л o o re re P -" S S 3 O 3 _.£ј 'S 2,5 в" <: 3 S.— ri» S » 3^3 w (n • ^ ,™ ч w 3 2. •T3 _ б 3 д-ч — 3 » G 2 O re « B —' И ^ (fl M И ) м - ( Г з K* O О З К в З в 1 , 4 s.- < § Er re 3 " a ^ « ^ l/i £ g, m -O N •O TO • O X- 2" 0 'S. X (/IH 0 o O y •<* ÜB O r t sa £""" ?У O BS g vi O «s»"°-33« 3 - S . S „ o g n ' = 2 , S S e . ' 2 . p. S ' a l o 4 ' " ffre S a ^ o _> •gw^g.™3? SgregSEr» a 0 « 3"S. ft O CLrt r+ K *"* Û, ft ffi-'S- C e« 1 3 П> « o п Ч 3 f t • B ° p S'« з „ . S-re " ' E o . ' g a 3 n B" a p+ J-J" 3* № n r i 2 T'4* 7" - s OO СЛ -"" O Z •< o • ». 3 Г s? G D O G O r> a P Q P e ~ * r „•a i j t o S J« S; .S, . - . Л J"i 3 > , J J3 - rt o Л xz « < N S4? - D У>- и S n CA O ce A M .M » > eu S, -S ~ c w rt J , 3T3 rt ^ rt J4 .o 3 3 cu C cd >u w . 2 v > o , . O > » 5 * S 2 * s a S o,—S o3 S og«:3.ïï2.ï> g •* S ћ' S e 2 •"•a§ftSll I S M £13 S-o ~ cu SU b f3 rt Ü C IH u h N " * ^ _ cu ћ U м - r" O J " •S o 2 »ti»; « lagli.8gä ••g3§>e,8Sg ° - ^ д з c S g > u 3 O ^ S „ j M-o > Л C car- ft . C rt ™ «-< o ^ ^ 1 •a „ Ј З — у 'S o « б « - r ^ « u n - ; ^ rt n ™ W O o] P o n ^ trt « a < j и « c « oЧд S g. <»«§._ o p u : П i 3 C l i ™ _ t» rt £ rt ^ JO 3 KJ a _ N .S & o 3 Ó ° ^ & г - 3 ' 3 iS и и _!5 — 2̂ i4̂ 5 • « o o ; . o .; > : " Ç S T ) . S , O ' 3 •* > *" s s ' y Д -a 3.3 g S t ö f U . » 3 Ï „ J B C S rt c o 0.3 a ^ " f i raS > s Ï P crt>- tč) !U~ '3'? 33 rt •° S з £ O. u .тз u o s и 2o >o O Ó д д д о о б « в 5 д о «,? rtrtrt&p, ~ * 2 з s . o-e ћ & r t c e 2 3 ^ 3 C . W S C -m •S« 5 o „ S u c ću 5 « и> > S «u C 3 ^ rt S w ^ ^ ; ^ "3 S 'SÄ*? С ^ « S C - > rt Isë.>^§siïa.s3g« § o ft £ ft л ft. •O &< 1 ?S-'B!<» S — S r» 2 S g C t r a g ç f §.8о.нЛа«3&% m < 3 „ 5 s-Era ^S. 2 _ 2 3 K' » " v o а £ л O R ^ З O. ff*S,S52» ? o и м. S o ss? 4 S o . 0 0 crS.p =:ет- СЛ a (/> 3 И •O N •otte • 0 -e-OQ O ri H- » »E o •a S- S 3. JO si •1 OQ 3 er o o s 0 s ffi W СЛ to »i 7, » » 8° fä o (At S fi* № Î n ft в », "•S Ë » w л ffp ^ o *"{л o ft •— H-. „ u o 4 .- o f f » a> S с,в'С:ичсг*т1а>.о o s а к д а ff _ ^ s- !" В.Ч-- o 3 8<« SdD. 3= a- «1 » a « g £ B. C a o s .ft 3 1Јо,»Ч! S „ £ & 2 S a s - a - - s» ° &§- a B 3 3 „ H 3 t i q S . „ „ r t " f t 5 ! ^ „ ! » g S o & • & & » ? - < B-g. б - З - З в - » ! » » » O ^ f f f i j -r^o o £2.-, no O сл s S. K S ' 3 « B ì , * ^ a. S Û* *"* t i № rt гч- o "• -.K S.» ï ' A e« » 3 S.s S 3 3 a z o C O o - — -.si I S S и c - " • S S a " S « 1 — E c o S » 4ô5 S c U a 3 2_т 5 T a B V s-з 3.!" šf „" 2.5 o 2 a Ц =. o s o i^ is""^- 3 !^: 8 3'S°-g-3g:3g§ö-|re (/) o ft K сл 3 m p •a N •aiw • e i -O. -1 1 S £E 3Î? O « ö* ^ Ј ^ ч S co 3. 8 C/l B" 1 GB U) a 3. > a co CT 1 з1 а "0 <т в*. •< C ! в - 3 - 3 | 5 а 3 5 8 е з - о ^ g „-ES"» a E » m S'a 8 n g 5 sr^ 3,S-3 S-BTO'a o S S S S"~n. u ï?n n » " 4 3. S- " g & S n u a - Д Д n 3. I C S . B.g N » ni ö •3|f»-S (ï PI » 3-Sn.B: д асл c c л r S и t l S s S - . Ä S B - F S S t t B O o » з o nT rt S B t f i o. £•»•08 B-Sn&aSžA;? 3 ^ . 3 . 0 - " r 4 ' o j u t > i > o ISe|&!T8B48|S ~ б 3 n З а в » з з \ o 3-S 3 I - 1д-8§|.а-|б*1 |3-'»5,3.Sff§Ì.-gS d o o . K . g ^ S T S o z o o *1 c 3. n M 3 " « » S P S B- „ Š.&*2°Z §|5-.|б.&.в8в.адЕ °S- | s?"%I3 r e B g o l - S o ™ 3 ^ ? 8 " ™SS'areS-&o¥i§atr w _ 3 " S n 2 f t b - f t o w o » ™ S o . ? 3 » , g „ Ç 3 и - о З & ? | § 1 С 3 . 8 2 . „ S 3 » „ t 2 | S f f 3 . S - & ' = : a OCT" Д S o B p s re = в * а „ а S ft 2.5: ntì'o- •O N 'O 03 II a So (rt tfl H sr n 3 a a I 3* 0 N f > » 3 OQ re si rxg. tt ?ö ел т , ô- a a c 1 2.**^ c w ! T a <" 3 3 ? S ; = 3 o ^ 3 - 5 - a - - — - a = . аз-о c c : 2о пд.-в&|§"'§.= ^ а S - 3 n3»S S —5 3 < „ а з _ з g „ g 33, t; (rt 3 . Ä . V , " O и -t H i C f t F * 7 * « g a s < 5" ' % '., •••,.'.•".• ' б и в ^ * 5 И В ! » -••••••-•: '"'"'-' ~ '"' i'--'-*•• - " '•'•••"'''•i •-• И Н ZČ, Ljubljana, 35, 1981, številka 1-2, strani 1—202 in I—VI