AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN J\ AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 180 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 2D, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV. Zanimive vesti iz življenja naših rojakov po ameriških naselbinah V Milwaukee, Wis., sta se vračala z avtomobilom mladeni-Frank Sortz in Fred Centa domov. Zadela sta v nek drug je bil pri Federalna rezervna banka se trudi, da pomaga trgovini in industriji Konvencija sprejema nove predloge; v torek zaključi Washington, 1. avgusta. Zopet je ena vladna finančna agencija zasukala svoje premoženje na pot, da se pospeši ekonomično in je bil pri tem Frank na odpomoč narodu v Zed. drža- za mesečn0 oortz tako poškodovan, da je čez vah, ko je odsek federalne re- „ . , . .' , nai, j„; , , . . .'v. i it J. * i "i o Ravno tako se je sprejel nov Pdl am umrl v bolnici. Star jo zervne banke pooblastil 12 svo-! ,, , , , . , , bil oi , . . , v , 1 --u , , , v. . .., . predlog, da dobiva predsednik let m zapušča starse, bra- Jih bank, da razširi posojilo pri Indianapolis, Ind., 1. avgusta. Konvencija je danes rušila prejšne sklepe in sprejemala nove. Tako se je porušil sklep za tajniško plačo, da dobiva tajnik mesečno $200; sprejet nov ta in dve sestri. To je bilo vatnemu podjetju _ ___________ _.._„ _ "'ovec, doma iz černice. Zapii-jlcm za" šča moža in šest otrok. j vsoti $2,122,000,000. V Calumetu, Mich., je. umrl Ta odredba stopi takoj v ve-J«kob Sta, riha, eden izmed naj- liavo. To bo zopet dalo več mi V Chicagu je umrla Mary An- mogcčeAstoriti z novim kapita- Zapu- lom za odpomoč brezposelnim, v starejših tamkajšnjih naseljen-cev- Bil je star 66 let, doma iz semiške fare na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 47 leti. lijonov dolarjev k rezervi Re-konstrukcijske finančne korpo-racije. Do tega novega vira za posojila niso opravičene banke, Zapušča 13 otrok, izmed 17, ki ki so že dobile posojilo od gori 80 se mu rodili v zakonu. j omenjene finančne korporacije. V Milwaukee, Wis. sta obha- Vsa druga privatna podjetja se •lala srebrne poroko Mr. in Mrs. j pa lahko obrnejo za posojilo na Mihael Kirn, ki sta starša, pod- j njih lastne obveznice, ki so do-Poročnika v ameriški mornari- volj varne, ali pa če polože kako ci- Louis Kirna. Tudi Anton in i drugo varščino. Ta posojila pribija Terčak sta istotam obha- vatnim podjetjem se bodo daja-Jala svnin srphvnn nnrnVn la samo do 30.. decembra, letos. -o-- Ta je imel dobre živce Topeka, Kansas, 1. avgusta. Dr. Paul Belknap, mlad zdravnik, se je prevrnil s svojim avto- svojo srebrno poroko. -o-i— *u*nney napada republikance Stamford, Conn., 1. avgusta. Gene Tunney, svetovni prvak v nadzornega odbora .$75 letno, drugi nadzorniki pa po $50 letno. Sprejet je bil nov sklep za plačo blagajnika, da bo dobival $75 mesečno. Predlagano je bilo, da bi se dalo na splošno glasovanje zidava novega jednotinega doma. Toda zbornica je ostala pri prvotnem sklepu. Citalo se je 16 raznih resolucij, ki so bile sprejete. Sklenjeno, da ostane porodna bil 75 glasov, Waukegan je do-nagrada po starem. 1 bil 69 glasov. Sprejet je bil predlog, da se Konvencija se vrši v mesecu opusti asesment za mladinski! septembru; dan določi glavni oddelek za dva meseca. i odbor. Pošlje se resolucijo Mrs.; Sklenjeno je bilo, da se plača Pishler, vdovi umrlega bivšega za zborovalno dvorano po $40 glavnega tajnika Joseph Pish- na dan. wo, 1 , ., . "i*. J« jJitrvniu s svojim aviu- ški J* ' JG St°P n*sovorm- mebilem na železnišl* progo in oder za demokratsko stran- ko m misli biti precej aktiven mu je odreza] obe nogi zdrav. genski kampanji. Tunney njk ' ge je privlekel do 8vojega \da uporabl,a..re?ubl- avtomobila, poiskal tam svoj stranka VSe zvijače, ^ kovieg in vze! iz njega. obveze, si narod' da SO b?lj^ca" s katerimi si je obvezal en0 no-.. Dvigajo se cene bondom go Za drug0 gi je pa napravil delnicam," je rekel Tunney. obveznice s svoje srajce. Tako oda mnogo iJudl Je ki ne ^:!obvezan se je naslonil na drevo »Jejo ne bondov ne delnic, Ti in čaRal pomQČ trf ure Zdrgv. Sf 81 zellJ° vec' kot Pa - miki pravijo, da bo ostal pri živ-Cjond T -?J Smen- llUdjC|ljenju, ker mu ni odtekla kri, k ^ a" ičemur si je junaški zdravnik sam je priletel ravno pod vlak. Vlak ^asehke ne bo prišel takoj j M pred sodnijo . -^asehke in drugi njegovi ad-•|utantje, ki so bili od velike po-obtoženi poneverbe denar-v okrajni blagajni in ki so _a«tevali takojšno obravnavo, „e k°do prišli pred porotnike do • septembra, kot je včeraj do-J?cil sodnik Walther. I pomagal. V Indiani so podjetni Gary, Indiana, 1. avgusta. Severna Indiana, ki je poznana kot. industrijska država, kjer pa industrija danes skoro mrtvo počiva, je postala, zadnje čase prava poljedelska dežela. Več kot 20,000 družin je obdelalo kolfkor Sodnik je m°ferl° dobiti prazne zem'je, na kateri se že leta ni nič pride- nekaj alther je določil ta dan za ob-, , . , , ., , ^avnavo, potem, ko je Alexilcval° 111 bodo pndelah er^tein, ki je obenem z dru-vsa-< za, v? , !' obtožen poneverbe, izjavil ^ zraf° 43,900 lep:ih zeljenad- |)red sodnikom, da ni kriv pone- verbe ščin0 bo m je moral položiti var- jnih vrtov v 45 okrajih. Vsak, ki dobiva podporo od dobrodelnih v vsoti $20,000 Pa imel okrajni' državni v"aydnik posvetovanje z okraj-,'^i uradniki, kako se bo po- Med tem 1 družb> mora pomagati obdelova- krilo bi Primanjkljaj v okrajni agajni, ki znaša danes $477,-^O.oo. A.ko se bo moralo po-r*ti ta primanjkljaj iz splošne-sod davčne5=ra sklada, bo morala an'ja v jeseni zapreti vrata, je ari| Lieghley. :ZniiJžana pokojnina ti zemljo. lerja, v kateri izraža konvencija gorke simpatije nad izgubo vrlega soproga. Konvencija je odobrila, da glavni odbor imenuje v raznih državah bolniške nadzornike, ki bodo nadzorovali eventuelne si-mulante, ki bi hoteli izkoriščati jednoto. Živahna debata je bila glede pasivnosti. Končno je bil sprejet predlog, da se sprejmejo nazaj vsi oni člani, ki so bili črtani meseca maja, junija in julija, ako se priglasijo za zopet-ni sprejem do 1. septembra in če prestanejo zdravniško preiskavo. Glede kraja prihodnje konvencije se je vršila borba med Clevelandom in Waukeganom. Zmagal je Cleveland, ki je do- Nato je poročal svoj sklep odbor za pritožbe v zadevi Zbašnik-Taužel. Odbor ža pritožbe je priznal krivdo Taužlu in ga je kaznoval s trimesečno suspendacijo in da štiri leta ne more kandidirati v noben urad. Prebivalci države Ohio bodo plačali več kot 110 milijonov dolarjev davka Washington, 1. avgusta V Župan iz Johnstowna nasi-čuje veterane, ki so bili pognani iz Washingtona Johnstown, Pa., 1. avgusta. teku fiskalnega leta, ki se za- Potem, ko se je župan tukajš-i ključi 1. julija 1933, boilo prebi- njega mesta, rdečelasi Eddie ivalci države Ohio plačalrpreko McCloskey, brez uspeha obrnil ! $110,000,000 davka v zvezno ; na Hooverja in na vodstvo Rde-' blagajno. danim vojnim veteranom, jim je , . v , iUiagaiJiu. Ti nevi davki se da- čega križa, da pomagajo sestra Le tega ne sprejme, se ga črta v x ... , . , v. . . . . , . m v , . f . , nes ze čutijo v vsaki družim m iz jednote. Tauzel se iziavi, da! , , v , ,. rp , , ..... . • ' se bodo še bolj. To je davek na se ne čuti krivega m da ne ve, 4 > - i • -4.-1 . . ., , . ' avtomobile in pritikhne, na cemu je bi obsojen. Odgovar-!, v » , , . , . , „. v . rf , bančnih čekih, na vstopnicah za jata mu Zbasnik in Okolish. I • i j , m vi v. , . veselice m drugem, la davek Taužlu se naroči, da mora jutri ge (lanes obil.a vs • deže]L s''re-'me " Ta n°vi daVek bo tudi Povišal sprejme ai d^ivke na vseh dohodkih od 1. benega odgovora na prvo proš- iNato je l auzel apeliral na ; januarja do konca leta 1932.To-1 njo od Hooverja, je poslal po- sam kupil en tisoč štruc kruha in 150 funtpv slanine, župan je ostro kritiziral mestno trgovsko zbornico, ki je prepovedala vete-lanom, da bi se ustavili v tem mestu. Ko župan ni dobil no- vso zbornico in zahteval mensko glasovanje 'Kot . P01" | da ti davki po novem zakonu ne | neven protest, ki se glasi: . . _ . , , v eJ. za"|bodo plačljivi pred 15. marcem ameriški državljan, zahtevam devi. Poimensko glasovanje je izpadlo sledeče: 110 glasov, da se potrdi sklep odbora za pritožbe, 18 glasov proti in 21 glasov je bilo nevtralnih/ Ker odbor za prošnje in pritožbe ni podal še vsega svojega poročila, se bo zborovalo še v torek in sicer začne zbornica z delom eno uro prej, da tako v pcštnini prveg.a razreda torek lahko zaključi zborovanja in reši ves dnevni red. Izlet je bil uspeh Kolikor se more izvleči iz tega in onega, je bil v nedeljo izlet k Conneaut jezeru velik uspeh. Vsak se pohvali. Lepa vožnja, lep dan, lepa zabava in — kar največ šteje — fina pijača tje in nazaj in tam. Izleta !se J'e udeležilo 650 oseb. Spre-Odbor 'za pokmn?no*ognjegas-1 vodniki na vlaku so spraševali, ?ev Je soglasno sklehil, da' se do če bo tak izlet vsak mesec. Pa ?nca leta utrga pokojnina vsem, najbrže radi kantine, ki s ir. • • , , , , , • $100° dobivaja Kdor dobiva na mesec ali manj, se mu f g; dobivajo nad $100 mesečno, I mesec ail man , ? strgalo 5 odstotkov, onim pa, ki J^* utrgalo 50^odstotkov ali I'ako bo dobival bivši og so jo peljali seboj. Pa sami računajte V nedeljo je bilo v Cleveland-skem mestnem štadiju toliko ljudi, kolikor prebivalcev imajo skupaj: Euclid, Painesville, Ge- <^?asni načelnik Wallace sedaj neva, Fairport, Chagrin Falls, d 8 "a mesec, dočim je prej: Bedford, Rocky River,_ Parma, blval $536.00 mesečno. Garfield Heights in ^Krija za mestni vodovod Sedaj pa računajte. Ravenna. Ol . i OIC3UU vuuuvuu str. Ve andska mestna admini- de d1Ja b° V kratkem izdala bon" Vod S& k"pi svet za nov vodo" Kupiti nameravajo zem- Ijo st. Clair Ave. in Char- don Rd. rip " °b Euclid potoku, kate- ogenj, ki je zajei u^ma, histr° °r Je tudi Prejšnja admi- ki je zgorel. Pri gašenju sta bi- Clevelandčan zgorel V soboto je odšel na farmo Joseph Smitha, blizu Warren, Ohio Joseph Sporik iz Clevelan-da. Ponoči je nastal na farmi ogenj, ki je zajel tudi Sporika, acija izbrala kot avnega. najbolj ,la dva delavca precej hudo I žgana. ob- Šest oseb zgorelo v plamenih Madisonville, La. — Farmeri-ca A. Goldate je stopila včeraj v svojo kuhinjo, da prične kuhati zajterk. Ko je hotela prižgati peč, v kateri j-e bil petrolej, se je ta z veHkrm pttkonr razletela in v trenutku je bila vsa kuhinja v plamenu. V sosednji sobi je spalo njenih pet otrok, v starosti treh mesecev do 14 let, katere je skušala rešiti. Toda ogenj se je razširil s tako naglico, da je zgorela mati in vseh pet otrok. Poslopje je pogorelo do tal. 5 ubitih pri razstrelbi New York, 1. avgusta. V kleti nebotičnika Ritz je nastal ogenj, katerega so skušali pogasiti ognjegasci. Naenkrat je nastala razstrelba, ki je ubila pet ognjegascev, <25 drugih oseb pa težko ranila. Razstrelba je razbila vse trgovine, ki se nahajajo v prvem nadstropju. Tako je razmetalo vse v notranjosti neke zlatarske trgovine, ki se nahaja tam, da so ure, prstani in druga zlatnina ležali kar po cesti. Draguljar pravi, da so bili samo trije predmeti, ki jih pogreša, vredni čez $87,000.00. Hoover bo prezrl prohi-bicijo Washingtqn, 1. avgusta. V svojem sprejemnem ogovoru, ki ga bo imel Hoover tukaj 11. avgusta, bo popolnoma prezrl vprašanje prohibicije in bo samo govori o ekonomskem vprašanju, če bo Hoover to napravil, potem tudi v jesenski kampanji ne bo igrala prohibicija nobe vloge pri republikancih. To se tudi stri nja z njihovo platformo, ki ni mokra ne suha. Nickel Plate odprla delavnice Nickel Plate železnica je včeraj odprla svoje delavnice v Con neaut in Lima, O. ter v Frankfort, Ind. Na delo je bilo vzetih 626 mož, ki bodo delali po osem ur na dan in sedem dni na teden. Še ena žrtev izgredov Washington, 2. avg. — Danes zjutraj je umrl v bolnici Eric Carlson, vojni veteran iz Oakland, Cal. na posledicah ran, ki jih je dobil zadnji četrtek med policijo in veterani v Washing-tonu. To je druga žrtev izgredov v Washingtonu. Zažgal mater in ubil sebe Marion, O., 1. avgusta. V ne-1 deljo večer je zgorelo farmer- j sko poslopje Jacoba Hincle. V poslopju so našli zoglenelo tru- V Conneaut, O., novo zrikoplovno pristanišče Conneaut, O., 30. julija. V soboto in nedeljo so se vršile tukaj velike slavnosti ob priliki plo Hinclove matere, stare 70 Otvoritve novega zrakoplovne- Republikanci odgovarja' let. Njega pa niso mogli najti ga pristanišča, ki obsega 54 nikjer in so že'misli If," da je tU- akrov zemlje. Trgovska zbor- 1933, to je potem, ko bo nasto- odgovor na moj brzojav, kjer pila nova administracija v Wa-; sem prosil pomoč za veterane, shingtonu, Hooverjeva ali pa i Kot župan mesta Johnstowna Rooseveltova. Po računu eks- sem na vsak način opravičen do peitov, bodo prinesli ti novi dav-; te vljudnosti. Ponavljam, da ki lepo vsoto $2,220,000,000. Tu | velika potreba zahteva takojšnje pa še ni zapopadenih 160 mili- akcije." jonov dolarjev, kar bo prinesla Pred to brzojavko je poslal j nova poštnina na znamkah in.jsledeč apel na Hooverja: "Tiso- Zvi-jče mož, žen in otrok, ki so bili šana poštnina na tri cente pri j pregnani iz Washingtona, je tu-znamki se ne računa kot vladni kaj, ki silno potrebujejo živeža, davek, ker to samo pomaga no-j obleke in zdravil. V imenu člo-siti stroške pošte. Izračunano ■ večanstva in poštenosti, prosim, je, da bo samo Cleveland plačal da ste Američan s tem, da hitro $2,400,GOO v zvišani poštnini, ali [pošljete pomoč. Situacija bo po- nekako $2.50 na osebo. -o- pro- Washington, 1. avbusta. Re publikanci, ki imajo važna me- i 15 oseb pilo zastrupljen ^ SSSJT >a dana na razpolago veteranom. di on zgorel, ko so potem dobili njegovo truplo v bližnjem koruz- nica je priredila sijajen gram za ta dva dni. jo Rooseveltu i stala nevarna, ako ne pošljete pcmoč takoj. Oči vsega sveta [so obrnjene na vas. Odgovor-! nest leži r a Vas in samo na Vas." Tukaj je sedaj kakih 5,000 veteranov, ki so se utaborili na 209 je sam ustrelil potem ko je zažgal lastno hišo. Raketirstvo z biblijo Chicago, 1. avgusta. V Chicagu so prišli na sled nove vrste raketirstvu. Pri vdovi, kateri je pred kratkim umrl mož, se oglasi prodajalec biblije. Zelo se "začudi," ko izve, da je umrl hišni gospodar, ki je "naročil" biblijo. Vdova, ki misli, da je ranjki res naročil biblijo, seveda plača in navadno — dvojno ceno. alkohol New York, 30. julija. V mest- Postavili bodo lesene kolibe za veterane. Mnogo veteranov je obolelo in so iskali pomoči v bolnicah, toda te so že itak prenapolnjene. Veterani in njih dru- seveltov govor po radio. Senator Smoot, predsednik senatne-ni mrtvašnici leži 15 moških iz (ga finančnega odbora, je izjavil, vzhodnega dela mesta, ki so pili' da je skušal Roosevelt z lepimi lesni alkohol, ali kako slabo | frazami preslepiti ameriški na- žine s0 bi]. nQČ ob jih w brozgo, in umrli v velikih bole- rod in mu predstaviti situacijo I jih ^^ ke]. ^ imeli činah na zastrupljenju. Polici- jV napačni luči. Zakladmski taj-:dovolj odej na razpoiago. ja preiskuje, kdo jim je prodal nik Mills je pa rekel, da ko je j '__^__ tekočino. Roosevelt govoril o narodnem Pogon suhačev V Akronu kreditu, sploh ni vedel kaj je go- Akron, Ohio, 1. avgusta. V,voril. noči od sobote na nedeljo so na- Otrok umrl Rokoborec premagan Portland, Oregon, 1. avgusta. Na policijsko postajo pride telefonsko sporočilo: "Pošljite hitro Izropali lekarno Dva roparja sta prišla v lekarno na 1017 E. 105th St., ukazala manager ju, da je odprl blagajno, kjer je bilo od $500 do $1000 v gotovini. Denar sta bandita pobrala, nato pa zaklenila manager j a in njegovega po-magača in se odpeljala v avtomobilu. Pogrebnik izropan V nedeljo večer sta prišla v pogrebniški dom na 733 E. 105. cesti dva moška. Eden se je nekaj časa pogovarjal s pogrebni-kom, kot bi naročal pogreb. Kmalu pa je potegnil revolver in ukazal pogrebniku, da je odprl blagajno, iz katere sta roparja odnesla. $425.00. Nace Slapnik ima rad farma Naš priljubljeni cvetličar, Mr. Ignac Slapnik je zopet odpotoval na farme. To pot jo je ure-zal k farmer ju Pintarju v Gene-vo. To pot je pustil Nace soprogo doma in vzel seboj hčerko. Mnogo zabave, Nace! Prišel pod avto John šestan, 8816 St. Catherine Ave., je bil precej poškodovan, ko se je včeraj prevrnil nanj truk. prepeljan je bil v bolnico sv. Aleša. * V New Yorku se govori, da bo newyorški župan kandidiral za governerja, bo odstavljen od županstva. pravili po Akronu pogon suha-ški agentje iz Clevelanda in aretirali 15 oseb. Zaplenili so mno- go pijače. Policija v Akronu ni ( 14309 g lvia |na mestu. Ko prihiti policija v o tem pogonu me vedela, dokler^* pQ]eg ^^ zapušča g je našla tam na tleh moške. Sinoči je umrl v Baby's and nekaj možakov: pri sosedu mož Children's bolnici Frank Zakraj-,strašno pretepa svojo ženo!" V šek, star 12 let, sin Frank injp?r minutah je bil patrolni voz niso suhači preiskali že več pro štorov, kjer se je točila opojna pijača. Povodenj v Colorado Pueblo, Colo., 30. julija. — Fountain in Arkansas reki sta prestopili bregove vsled velikega deževja zadnje dni in poplavili okolico. Utonilo je mnogo živine in voda je odnesla več mostov. Odneslo je tudi farmersko. poslopje, človeške žrtve ni bilo I i dva brata, Stanleya in Edwarda. ga, ki je imel vso obleko raztr-Pogreb se vrši pod vodstvom A. gano, ustnice razbite in oba oče-;F. Svetka. čas pogreba nazna- sa črna od udarcev. Spoznali Prizadeti družini j so, da je to Bili Betz, bivši roko-borbec, katerega je njegova žena naklestila. Sosedje so pa mi- slili, da mož tepe ženo. nimo jutri. izrekamo naše iskreno sožalie. Smrt mlade rojakinje Umrla je Mary Markovič, stara,, 21 let, stanujoča na 6112 Glass - Ave. Rojena je bila v Elcor, Poznan rojak umrl Minnesota in je bivala v Cleve- j Včeraj popoldne je umrl v landu šest let. Tukaj zapušča j mestni bolnici dobro poznani ro-starše, dva brata in eno sestro ijak Anton Bukovnik, star 66 let, nobene. JBila je članica društva George I doma iz vasi Tupaliče pri Kra- Konferenca za petdnevni Washington št. 180 JSKJ. Po-lnju, p. d. Kovačev. V Ameriki delovnik Washington, 1. avgusta. Danes je pričela tukaj konferenca, da se splošno upelje v industrijo petdnevni delovnik, da se na ta način dobi delo za milijone brezposelnih. Poleg drugih zastopnikov, se bosta udeležila konferenca vladni trgovinski in delavski tajnik. greb se bo vršil pod vodstvom j je bival 26 let. Tukaj zapušča Fra(nk Zakrajšek; čas pogreba! brata Mike in, Petra Bukovnika, naznanimo jutri. v starem kraju pa dva brata in Prijetna zabava Podružnica št. 10 SŽZ ima v četrtek svojo redno sejo, ki se začne ob sedmih, po seji prire-de članice veselo zabavo. Pridite yse članice s svojimi možmi in prijatelji in tudi drugi, da se po seji malo pozabavamo v veseli družbi. Preskrbljeno je za najboljšo postrežbo. * Iz šanghaja se poroča, da je v ondotnih krajih izbruhnila kolera. Baker bo vodil dobrodelne družbe Newton D. Baker, poznani in sestro. Pokojnik je bil še samec in je živel na 995 E. 63rd St. Bolehen je bil že dlje časa, vplivni elevelandski odvetnik, jejtoda v bolnici je bil samo 18 dni. Bil je član društva "Kranj" in ''Slovenija." Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim pa naše iskreno sožalje. Pogreb se bil imenovan, da bo načeljeval vsem dobrodelnim družbam v deželi, ko se bo pričela kampanja za nove vire, da se pomaga po- trebnim prihodnjo zimo. Za Cu-|bo vršil v četrtek zjutraj iz hiše yahoga okraj je določena vsota! žalosti na 14908 Sylvia Ave. pod $20,000,000, ali za $14,000,000 več, kot je izbral skupaj lansko leto Community sklad. Denar bo povrnjen Kdor ni rabil vozni listek za izlet v Conneaut jezero zadnjo nedeljo, lahko dobi denar povrnjen, ako prinese listek k blagajniku St. Clair Merchants Impr. Ass'n, John J. Grdini, na North American Trust banko. vodstvom Frank Zakrajška. Nesreča v državi Ohio V soboto in nedeljo se je ponesrečilo v državi Ohio 12 oseb. štiri osebe so bile ubite v avtomobilskih nezgodah, štirje so utonili, dve osebi sta bili ubiti z aeroplanom, eden je bil ustreljen in eden ubit od vlaka. ©Pismo ima pri nas Marija Runko. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 2D, 1932 f< AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) BLOVBNIAN DAILY NIW8PAPBR PubUahed dally except Sunday« and Holiday« NAROČNINA: Ea Ameriko in Kanado na leto »5.69 Za Cleveland, po polti, celo leto 17.00 Sa Ameriko ln Kanado, pol leta $1.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta $3.60 Za Cleveland po raznMalclh: celo leto $6.B0; pol leta $3.00; ietrt leta $1.7S Za Kvropo celo leto $7.00, pol leta $3.60. Poaamezna fetevllka I cente. y«a pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0828 JAMS DXBSVXC and LOUI8 J. PXRO, Editor« and Publisher« Knlered aa second class matter January 6tb, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187*. No. 180, Tue., Aug. 2d, 1932 Porodna kontrola Iz Berlina prihaja vest, da se je v Nemčiji tekom, leta 1931 narodilo le 16 otrok za vsakih 1,000 prebivalcev. To je najnižje število, ki ga sploh more dosedaj nemška država zabi! jeziti. Nemčija šteje danes 63,000,000 prebivalcev. Leta 1031 je bilo samo 305,525 več porodov v Nemčiji kot smrtnih slučajev, v letu 1930 pa so imeli v Nemčiji še 416,000 več porodov kot smrtnih slučajev. Izjemo tvori le mesto Berlin. Lansko leto je v Berlinu umrlo 10,718 več oseb, kot se jih je narodilo! Kar se tiče porodnih slučajev je zlasti Italija silno nazadovala, Italija, ki je bila nekdaj med prvimi tozadevno. V letu 1884 je bilo v Italiji rojenih 39 oseb na 1,000 prebivalcev, v letu 1900 je to število padlo že na 33, in V letu 1927 pa na 27, in lansko leto na 25, dasi se diktatorična vlada Mussoli-nija trudi na vse načine, da to prepreči. Pa tudi v Zedinjenih državah nismo nič boljši, samo da nismo še tako daleč prišli kot na primer v Angliji, dasi smo že precej blizu. Leta 1923 je znašalo število porodov v Zedinjenih državah 24.3 na vsakih 1,000 prebivalcev, in lansko leto je to število že padlo na 18.9. Na zelo ugodnem stališču pa je danes Poljska, ki je izkazala še v letu 1930 za 526,000 več porodov kot smrtnih slučajev. Na Poljskem pride še danes 32.9 porodnih slučajev na vsakih 1,000 prebivalcev. Nič več se ne oglašajo sladke pesmice mamic pri zibelj-kah novorojencev, kot se je to zgodilo svoje čase. Vsako leto je teh materinskih popevk manj, zlasti kar se tiče velikih mest. Metropolitan Life Insurance Cc., največja zavarovalnica na svetu, vodi natančno tozadevno statistiko. V Bostonu je padlo število rojstev v dvajsetih letih za dvajset procentov. Edino večje mesto v Zedinjenih državah, kjer je število rojstev še nad 20 za vsakih 1,000 prebivalcev, je — kdo bi si mislil — Pittsburgh! Poznavalci razmer trdijo, da gre bela rasa navzdol, proti svojemu iztrebljenju. Vse očitno kaže, kot da bi belopolt-niki sklenili rodovni samomor. In glavni vzrok, da število rojstev ni enako številu pred, recimo, dvajsetimi leti, je na vsak način porodna kontrola. Ni več dolgo čas od nas, ko bo tako v Angliji, kot v Nemčiji število smrti prekašalo število rojstev, dočim se v Franciji godi že nekaj let sem. Teorija, da pada število rojstev, ker se je gibanje porodne kontrole tako razširilo, je precej dobro opisana po dr. J. J. Spenglerju, profesorju narodne ekonomije na univerzi države Arizona. Vzrok, da se izvaja porodna kontrola je pomanjkanje verskega čuta, duševni nemir, ki preganja narode, emancipacija žensk in zlasti pa gospodarski faktorji. "Da je porodna kontrola znak današnje morale," pravi dr. Spengler, "Je očividno v dejstvu, da je njeno prakticira-nje ostro napadano po dobro organizirani propagandi rimo-katoliške cerkve." Dr. Spengler nasvetuje, da država pobija porodno kontrolo s tem, da razpisuje nagrade staršem, ki imajo otroke. Država ne bi plačevala nagrade samo v denarju, pač pa bi staršem tudi na drugi način pomagala, kot na primer, da bi čuvala zdravje matere in otroka potom zdravnikov in bolničark, s prostimi zdravili i,n prosto bolniško postrežbo. "Otroci," pravi dr. Spengler, "so ekonomska komodideta, in kot take jih moramo smatrati, ako želimo preprečiti hiranje in končno propast zapadne civilizacije." Zopet drugi trdijo, da bo zmanjšano število rojstev končno znižalo tudi število brezposelnih v času krize, toda na drugi strani pa bo treba tudi manj pridelati za manjše število ljudi, in bi se to nekako izenačilo. Zmanjšano ali zvečano število rojstev tudi nima nobenega odločilnega pomena glede vojsk in oboroževanja. Jasen vzgled imamo pri tem v Franciji, ki ima najmanjše število rojstev, ki letno padajo, pa je najbolj militaristična država v Evropi. Edina tolažba, nko ima porodna kontrola sploh kako tolažbo, obstoji v tem, da kar zgubimo v številu, mogoče pridobimo v kakovosti, kar je pa dvomljivo, ker tudi dokazano ni. dve družini, ki nas začneta takoj dražit; "Aha, ste nas mislili potegniti in se sami lepo zabavat, Pa se ne boste sami, se bomo skupaj in z vami obhajali 40-letnico Vaše poroke. Akoravno niste hoteli povedati za to slavnost, pa smo vseeno zvedeli." Začeli so razgrinjat bele prte po trati in na prteh so se razvrstile najboljše jedi in pijača. Prav imenitno smo se zabavali ob dobrih telesnih delih in tudi veselega petja ni manjkalo, to se razume. Tudi Mr. Hribar nali je "tretal" s par bokali. Zato se zahvalim mojima dve-mla hčerkama: družini Mr. in Mrs. Skufca, družini Mr. in Mrs. Stearns, sinu Mr. Rudolf Perme, družini Mr. in Mrs. Skerl in dru žini Mr. in Mrs. Suhadolnik. Tudi Mr. Matt Hribarju se prav lepo zahvalim za prostor in za bokale ohajčana. Tako veselo se z mojo ženo že dolgo nisva zabavala. Kako veselega in srečnega se človek počuti med pravimi prijatelji, ker danes so redki, da bi bili res pravi prijatelji. Mr. in Mrs. F. Perme. ZAPISNIK SEJE JUGOSLOVANSKE SEKCIJE ZA BREZPOSELNO ZAVAROVANJE vršeč se v SND na večer 29. julija, 1932 Library, Pa.—Še nisem dolgo n a r o č n ic a Ameriške Domovine, pa se mi je list že zelo priljubil. Novice, povesti in dosti drugega podučljivega čtiva je V listu, da se človek lahko dosti nauči, naj bo v političnem ali v dru-gem oziru. Noben bi ne smel biti brez tega ligta. Posebno Jakato-va kolona nas mnogokrat jako zabava. Po tem listu sem tudi zvedela za moje rojake, ko sem čitala žalostno novico, da je umrl rojak Jakob Germek, katerega sem osebno poznala, kakor tudi poznam njegovo goprogo, brate in sestro. Vsi smo doma iz iste vasi. Posebno na sestro ranjcega, Mrs. Marion Debevec sem se večkrat spomnila, ta pa zato, ker sva hodili skupaj v šolo. Vsem prizadetim moje iskreno sožalje! Delavske razmere tukaj desetkrat sto procentov pod ničlo. Nihče naj ne hodi sem za delom. Ne vem, kdaj bo minila Hoover-jeva mizerija. Mislim, da smo jo vsi že do grla siti. če bo pa še kaj dlje' časa trajala, nam bo pa že vrh glave ven gledala. Zbudimo in predramimo se, komu bomo dali svoje glasove v novembru. Oddajmo svoje glasove demokratu ali pa socialistu, da se kaj izpremeni. Saj slabše ne more biti, kakor je. V rovu Montour št. 10 je pobilo 5. julija rojaka John John-sona. Nekateri v Clevelandu ga poznajo, ker je bival pred nekaj leti tam. Sedaj se nahaja v bolnici v Pittsburgh, Pa. Pozdravljam vse čitatelje tega lista. Uršula Lipovšček. Cleveland, O.—Namenil sem se, da tudi jaz enkrat napišem dopis za Ameriško Domovino, kot dolgoletni naročnik tega lista. Ne morem drugače, kot da se zahvalim mojima dvema hčerka, ko smo se na 17. julija odpeljali na prijazne Matevž Hribarjeve farme z mojo ženo in par drugimi prijatelji in sicer ob priliki 40-letnice najine poroke. Tudi leta 1892 je bilo na nedeljo, ko sva stopila prvič pred oltar in pred 15 leti, ko sva obhajala 25" letnico poroke je bila tudi nedelja, katero smo tudi obhajali na Hribarjevi farmi. Letos smo si mislili: dela ni, denarja ni, vse se je porabilo v tej depresiji, se bomo pa kar na tihem odpeljali na Hribarjeve farme. V treh avtomobilih se odpeljemo malo pred poldne. Eden mo-,?ih prijateljev mi je rekel, da ni bil še nikdar na Hribarjevih farmah in da bi se enkrat rad tje peljal. Pa mu rečem: "Jaz sem. pa ravno tje namenjen. Kar hi tro se odpravi, pa se bomo skupaj peljali!" Moje lize ni bilo treba nič krmarit, ker že sama ve pot tje. Kmalu po poldne se pri-furamo tja, kjer so nas prav prijazno sprejeli. Posedemo se po zeleni trati, da se navžijemo svežega, zraka. Kmalu pa zaslišimo ropotanje avtomobilov. Doli o d ! glavne ceste pridrvita dva avtomobila in se ustavita na dvorišču. Z avtomobilov posksčeta DRAGI PRIJATELJICI V SPOMIN Cleveland (Collinwood), O. —Kar ne morem si misliti, da nas je tako hitro zapustila naša draga prijateljica Mary Peter-lin. Bila je tako dobra, blaga žena, zvesta tovarišica svojemu soprogu, najboljša mati svojim otrokom. Me prijateljice jo zelo objokujemo in pogrešamo. Ni dolgo tega, kar je bila pri nas in je bila zelo vesela, ker se je počutila, boljša po dolgi bolezni. Oh, kako sem bila tudi jaz vesela, ko sem jo zopet enkrat zagledala pri nas! "No, sedaj bom pa večkrat k vam prišla," je rekla. Pa kdo bi si bil mislil, da je bila takrat zadnjič pri nas in da nas bo tako hitro zapustila. Draga Mary! Ti si prestala svoje in si odšla od nas, toda mi Te ne bomo pozabili. Nosili bomo spomin na Te v svojih srcih, dokler tudi mi ne prfedmo za Teboj. Spa vaj sladko, draga Mary v ameriški žemljici. Tvoja žalujoča prijateljica Ivanka Sodja. -o- Farmerji bodo štrajkali Des Moines, Iowa, 1. avgusta. Predsednik farmerske zveZe v Iowa je naznanil, da so člani te zveze sklenili, da na 15. avgusta ne bodo poslali na trg niti enega Začasni predsednik Skuk odpre sejo ob 8:15 ter pozove zbornike k redu. Prečita se imena začasnega odbora; navzoči vsi. Predsednik vpraša zbornico, ali naj začasni odbor obstoja še toliko časa, da se izvoli stalni odbor, ali naj se tudi za nocoj šno sejo nov začašni odbor. Stavljen in sprejet predlog, da ostane ta začasni odbor, dokler se ne izvoli stalnega. Zapisnik zadnje seje se sprejme kot čitan. Vpišejo se novi zastopniki, kot sledi: James Koželj za društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ, F. Benčina za društvo Slovan št. 3 SDZ, F. Somrak za Slov. Nar. Dom na St. Clair* Ave., F. Mlakar za društvo Delavec št. 257 SNPJ, A. Vehar za Federacijo SNPJ, Olga Vehar za Jugosl. Soc. klub št. 27 JSZ mlad. oddelek, Leo Poljšak za društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ in za isto društvo tudi A. Jankovič, Josephine Močnik za društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, S. Trebeč za društvo Sv. Kristine št. 219 KSKJ. Nato se preide na poročilo odbora, ki jel imel nalogo za sestavo resolucije. Odbor poroča, da se je zedinil za resolucijo, ki je bila predložena po začasnem odboru na zadnji seji, ker odbor vidi, da je zelo praktična. Izjema je le točka 11, ki se jim ne vidi praktična iz razloga, ker dela preveliko razliko med delavskim slojem. Od centralnega odbora se je seje udeležil tudi Mr. Man-delcorn. Začasni predsednik ga vpraša, ako je pripravljen pojasniti radi te točke, s katero se ne strinja naš odbor. Mr. Man-delcorn se radevolje odzove ter pojasnjuje, da ni mogoče, da se ne bi delalo nekake razrede, pro-centualno po zaslužku posameznega delavca. Povdarja pa, da je sekcijam dano na prosto voljo, da ukrepajo in sklenejo na sejah ter nato poročajo za sprejem na skupnih sejah centralnega odbora potom njih resolucij. Rupnik ima dva vprašanje, namreč: radi pri procentih za otroke. Mr. Mandelcorn mu pojasni, da za enega otroka je zavarovalnina večja za 5%, za na-daljnega otroka se pa zviša za nadaljnih 5%. Za nadaljno število otrok se pa zavarovalnina ne zviša več, ker ako bi se upoštevalo večje število otrok, bi zavarovalnina presegala vsoto delavčevega zaslužka. Drugo vprašanje je radi točke 17-a, radi delavcev, ki morajo stanovati eno leto v državi Ohio, predno so opravičeni do zavarovalnine. Pojasnilo sledi, ker se s tem prepreči nezaposlenim seliti se v to državo ter izkoriščevati zavarovalnino. Iz zbornice pride vprašanje, kakšno priliko daje ta zavarovalnina brezposelnim delavcem na kmetijah. Pojasnilo, da bi se tem delavcem dalo zavarovalnino po odstotku njih zaslužka. Stavi se'drugo vprašanje: zakaj se deluje za to zavarovalnino samo za državo Ohio, zakaj se ne deluje za federalni zakon zavarovalnine. Mr. Mandelcorn pojasnjuje, da je najprej potreba, da se nekaj napravi doma, potem se šele lahko gre na federalno vlado. Povdarja, da je zelo težko kaj doseči v Washing- tonu, ker tam nas ne poznajo Daje v primer današnje zahteve vojaškega bonusa, kaj se je doseglo, kako jih preganjajo in podijo iz Washingtona. Nadalje povdarja, da ako bi se zahtevala ta zavarovalnina od federalne vlade, da bi šele prihodnja generacija kaj dosegla. Iz zbornice se sliši, da bi se stavilo še nekaj vprašanj in pojasnil, toda sliši se pa tudi, da je tega dovolj, zato se prekine s vprašanji in se nadaljuje z redom. Začasni tajnik pojasnjuje, da bi bilo; potreba, da se sklene, če smo pripravljeni ustanoviti slovensko sekcijo za brezposelno zavarovalnino za državo Ohio, Andrej Tekavc stavi predlog, da ustanovimo slovensko sekcijo, ter se priključimo centrali Unemployed Insurance Association of Ohio. Predlog sprejet. Ker se pa iz zbornice sliši, da bi se morala imenovati jugoslovanska sekcija, ker se ne ve še, če kaj delujejo na tem druge slovanske narodnosti, je bil stavljen in sprejet predlog, da se imenuje Jugoslovanska sekcija za brezposelno zavarovanje države Ohio. Nato je bil stavljen predlog po Barbiču, da' se sprejme vsa zahteva ali zakon, predložen po odboru za sestavo reso lucij. Po daljšem razmotrivanju je bil predlog sprejet. Nato se čitajo pravila predložena po odboru za resolucije. Pri točki članskega asesmenta je bil stavljen in sprejet predlog Mr. Medveška, naj se deli na polovico: ena polovica naj ostane za domače kritje stroškov, in dru go polovico naj se pošlje na centralo. članarino ali asesment naj bi se prispeval po številu članstva društev in klubov. Predlog stavljen in sprejet, da je prispe valna članarina za društva in klube s 50 člani $1.00 na leto. Društva in klubi s 50 do 200 čla ni je članarina $2.00 na leto in za nad 200 članov je članarina $3.00 letno. Predlog stavljen in po dalj šem razmotrivanju sprejet, da imajo pravico do stavljanja predlogov in volitev samo za stopniki društev in klubov. Nato je bil stavljen in sprejet predlog, da se pravila sprejmejo s temi popravki. Preide se na volitev stalnega odbora. Predsednik Frank čer-ne, podpredsednik Joseph Skuk. tajnik Joseph Terbižan, blagajnik Joseph Okorn, zapisnikar Louis Zorko; nadzorni odbor Joseph Batis, Anton Jankovič, Andrej Tekavc, Organizatorji so izvoljeni sledeči: Za West Park Mlakar, Collinwood Frank Benčina, za Euclid Ludvik. Za zastopnike na sejo centralnega odbora so sledeči: Virant, Poljšak, Benčina, M. Debevc in črta-lič. Vsi ti odborniki so bili iz voljeni brez opozicije ali soglasno. Upravnemu odboru se da naloga, da skliče prihodnjo sejo, kadar bo potreba. Ker je bil s tem večerni red izčrpan, zaključi začasni predsednik Joseph Skuk sejo ob 11:15 zvečer. Joseph Skuk, začasni predsednik, Joseph Okorn, začasni zapisnikar. delovanja zemlje isto lahko prisili, da bo rodila še enkrat toliko kot sedaj. Danes živi na zemlji dve miljardi ljudi in ako bi se zemljo dovolj dobro obdelalo, bi ista lahko preživela šest milijard ljudi. Profesor Hassinger vprašuje, kdaj bo na zemlji toliko ljudi. : Sačuna na podlagi leta 1800, ko je štelo svetovno prebivalstvo eno milijardo duš, ki je pa do danes naraslo že na dve milijardi. Tega hitrega množenja niti vojske niso mogle ustaviti, če bo šlo s tako naglico naprej, bo naraslo svetovno prebivalstvo v 300 letih na tisto število, ki bi ga bila še v stanu naša mati zemlja prerediti. Potem bi pa bile življenske potrebščine izčrpane, če ne bo med tem kulturna tehnika toliko napredovala, da človek ne bo več odvisen za prehrano na pridobivanje iz zemlje. Na vprašanje, če bo v 300 letih res nastopila katastrofa, da ne bo zemlja mogla dati dovolj živeža vsem ljudem, so pa še drugi fak-ti merodajni. Najprej se fcdi, da je človeštvo ravno sedaj na višku pomnoževanja, in da stoji pred točko, ko se bo začelo zmanjševati. Pri tem ne igra velike vloge pomanjkanje prehrane ali javne morale, ampak gospodarske in stanovanjske razmere. Za bodoče se pa zdi, da bo za človeštvo jako važno vprašanje razdelitve one zemlje, ki bo v bodoče mogla dati več življenske prehrane. To je zemlja tropičnih pasov in ljudje, ki se v teh krajih boljše in lažje prežive kot v zmernih pasovih, so prebivalci Indije in sploh na vzhodu. Toda tamošnji prebivalci se tudi zelo hitro množe in potrebujejo vedno več prostora zase. Vprašanje je torej, če bi prišlo do potrebne razdelitve zemlje med vse ljudi, če jo bodo hoteli ti prebivalci, ki si jo sedaj lastuje$, prostovoljno odstopiti, ali pa bo prfšlo do krvavih bojev, ki bodo odločili bodočnost človeštva. Ce verjamete al' pa ne. KOLIKO LJUDI LAHKO ZEMLJA PREŽIVI svojih pridelkov. Profesor na dunajski univerzi, dr. Hugo Hassinger, je obelodanil svoja proučevanja dolgih let, koliko ljudi lahko naša zemlja preživi. Od površine naše zemlje, 500 milijonov kvadratnih metrov, ni niti ena tretina celine. Ako bi bila vsa ta celina tako gosto naseljena, kot je na primer Nemčija, bi nikakor ne mogla preživljati svojega prebivalstva. K sreči je mnogo naše zemlje, kjer se pridela več, kot se pa potrebuje doma. Tudi narava sama ni simpatična gosto naseljenim deželam, kar se 'da sklepati iz števila zmanjšujo-,'čega se prebivalstva. Je pa več načinov, da se prisili zemljo, da bolj rodi. Na primer v vzhodni Evropi se lahko pridelki zemlje podvoje, ako se zavrže stare metode obdelovanja zemlje. Mnogo je še prazne zemlje, kj§r se ne prideluje še žita, ki bi se sicer lahko pridelovalo. Zopet je pa mnogo zemlje, kjer bi radi neugodne klime in drugih zadržkov nikakor ne raslo žito, na primer: polarni kraji, gorovja in puščave. K temu spadajo tudi gozdnati kraji, kateri se radi lesa ne smejo uničiti. Gotovo je, da se z modernimi stroji in najnovejšo metodo ob- LEDENIK V OGNJENIKU Ruska znanstvena ekspedici-ki je raziskovala pogorja v Armeniji, je odkrila v žrelu 5000 metrov visokega ugaslega ognjenika Alagesa mogočen ledenik. To bo kropa, če začne ognjenik zopet bruhati. Dnevna vprašanja 1. Kdo je vodja manjšine v senatni zbornici ameriškega kongresa? 2. Kdo je vodja manjšine v poslanski zbornici kongresa? 3. Za koliko let je izvoljen governer države Ohio? 4. Katera reka v Jugoslaviji ima dva imena? 5. Koliko znaša plača predsednika Zedinjehih držav? 6. Koliko znaša plača podpredsednika? 7. Katera reka teče skozi glavno mesto Washington? 8. Kje stoji Vilharjev spomenik? 9. Kdo je vrhovni ždravnik Jugoslovanske Katoliške Jednote? 10. Kateri baseball klub v American ligi je na prvem mestu ? Odgovori na vprašanja 1. Senator Joseph Robinson, iz države Arkansas, demokrat. 2. Kongresman Robert Sneli, iz države New York, republikanec. 3. Za dve leti. 4. Ljubljanica, ki se imenuje do Planine — Pivka. Od tam pa teče pod zemljo in privre pri Vrhniki na dan, kjer jo imenujejo Ljubljanica. 5. $60,000. To je od 1. julija, 1932, naprej. Pred tem je imel predsednik $75,000 plače na leto. 6. $12,500. Njegova plača je bila znižana s prvim julijem od $15,000 na $12,500. 7. Reka Delaware. 8. V Planini na Notranjskem. Pred laško okupacijo pa je bil v Postojhi. 9. Dr. F. J. Arch iz Pitts-burgha. 10. New York. "Ti, jaz sem pa sklenil, da ne bom od sedaj naprej več jedel mesa." "Zakaj pa ne? Ali ti je to priporočil zdravnik?" "Ne, ampak mesar mi ne da več kredita." A Dve prijateljici se srečati po dolgih letih. Po vsakojakih pogovorih prideta tudi na otroke. Ena pravi, da. ima že tri odrasle hčere, na kar jo vpraša prijateljica: "Kakšen poklic so si pa izbrale tvoje hčerke? Ali si jih dala kaj posebnega izučiti?" "O, ja! Najstarejša je zobna zdravnica, druga je odvetnica, tretja pa ni bila za nobeno rabo in jo bom morala omoži-ti." Gospa reče svoji kuharici: "Micka, zdi se mi, da. je vaš ženin zelo zapravljiv." "Tisto pa ne, gospa, še celo varčen je. Celo kadar pride k meni v kuhinjo, vedno ugasne luč, da se tako prihrani na kurivu." Star in bogat vdovec, ki je živel s svojo gospodinjo samcat v lepi vili, pride k zdravniku radi malega prehlada. Zdravnik ga preišče in mu končno reče: "Stvar ni nevarna; samo mal prehlad. Par večerov spijte vroč čaj, v katerega ste vlili polovico ruma, pa vam bo odleglo." "Oh, gospod doktor, v svojem življenju nisem imel v hiši kapljice opojne pijače, ker sem velik privrženec prohibicije, sedaj naj pa sam — ? To ne gre. In kaj bo rekla moja gospodinja, če bom začel sedaj na stara leta piti rum. Saj bo vse raznesla med ljudi in izgubil bom vse spoštovanje." "Pa napravite takole: recite gospodinji, naj vam prinese vročo vodo, da jo boste rabili za britje. Potem pa v svoji sobi prilijte rum v krop in nekaj sladkorja, pa ne bo nihče* o tem vedel." Tri mesece zatem sreča zdravnik gospodinji tistega vdovca in jo vpraša, kako se kaj počuti njen gospodar. "Revež, velik revež, zmešalo se mu je," tarna gospodinja. "Zmešalo? Kaj ne poveste." "Da, zmešalo; že zadnje tri mesece se namreč vsak dan desetkrat do petnajstkrat obrije." A "Ali ni to čudno: v svoji zadevi sem se obrnil na dva odvetnika in oba sta izrazila enako." "Kaj sta pa rekla?" "Oba sta rekla, da hočeta imeti $50 naprej, predno prevzameta tožbo." A Mlada ženska je prvič spekla pa j. Ko pride možiček zvečer domov, mu vsa v solzah dene paj na mizo, rekoč: "Poglej, dragec, kaj se je napravilo s. tem pajem. In vendar sem se toliko trudila in ga skušala napraviti kar najboljšega, da ti bom ustregla." Mož pogleda paj, ki je bil bolj podoben deski kot pa paju, pa jo potolaži: "Nič ne jokaj, ljuba ženica. Paja pa ni treba metati proč; deli ga bomo na gramofon, morda bo pa le kaj lepega prišlo ven." A Vdovec, star 50 let, je poročil dvajsetletno dekle. Obišče ga prijatelj, ki mu pravi: "Pa si kpj mislil, ko si oženil tako mladega dekleta? Ona je stara 20 let, ti pa 50, to že še gre. Ampak v desetih letih bo ona stara 30, ti pa 60. Kaj pa potem?" "Potem bom pa vzel divors i'1 poročil kako mlajšo," samozavestno odgovori možak. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 2D, 1932 By STAjNfLEY LIPS TRAT TOUCH PIPES SHAUU AJEVEJ5 *Tc>»CB iliiill ................................... Za naše gospodinje Fina solata se napravi tudi na ta način: Vzemite koščke pomaranče in orehova jeder ca ter sesekljano celery. Pridenite french Messing, kateri ste pridejali sok titrone mesto kisa. v Kantalope ne servirajte s stolpnim ledom znotraj, ker to pokvari okus. Led naj bo zunaj °krog kantaloipe. času prezerviranja sadja, t^ora gospodinja mnogo lupi- , naj ima pri sebi več nožev za uPljenje. Pravni nasveti -Piše Frank V. Opaskar ---- « Vprašanje: Prosim za nasvet 4/co se napravi na preprogo ali . Phtno madež od črnila, tre(Ja lahko odstrani, ako se po ese na madež suha sol. vam rujavi sladkor rdi v kepe, ga denite za par lnut v toplo peč, da se kepica azT-rostre. ^ operete vse perilo, de-e v milnico kose preprog (rag vr 'in jih obesite na sušilno cu d^0' Vritrdite na lcon- • preproge se bodo lepo vlegle 10 tleh. H f Z Se hočete družini prikupi-k'vicQlhite okr°9le rdeče red-«ir07n ln i^1 napolnite s pimento c0 ' v sredo pa vtaknite veji-o0b°i~e je jako 9ledit ° ln tucli na mizi lepo iz- v sledečem slučaju: Bil sem oženjen devet let. S ženo sva imela dvoje otrok. Potem me je žena tožila za razporoko, katero je tudi dobila. Sodnijskim potom so prodali najino hišo; žena je dobila tri dele, jaz pa enega. Vrhu tega so me obsodili, da moram plačevati za otroke do 16. leta. Nekaj časa sem plačeval in ko se je ona v drugič poročila, nisem hotel več plačevati in sem odšel v drugo državo. Zvedela je za moje bivališče in me hotela dati zapreti, zato sem zopet pobegnil drugam. Tukaj sem si kupil hišo in živim tukaj. Moja žena je zopet zvedela za moj sedanji naslov, pa me nič ne nadleguje. Otroka sta stara 17 in 18 let. Prosim pojasnila, Če mi še kaj more.—J. H. ° Odgovor: Oče mora skrbeti za svoje mladoletne otroke. Tudi razporoka ne prekine te dolžnosti, ki jo polagajo zakoni te države na družinskega očeta. V razporočni določbi sodnik določi, kdo naj ima otroke v oskrbi in koliko mora oče plačevati za vzgojo slojih otrok. Kadar oče izplača določeno vsoto, je potem prost nadaljnih plačil. Po določbi sodni je bi bili vi morali plačevati vsak teden ali mesec določeno vsoto za otroke in ker niste plačevali, d o 1 g u j e t e še vse, kar ste zaostali. To je vaš dolg in še vedno še lahko iz-tirja kot dolg. Vprašanje: Moj daljni sorodnik je nenadoma umrl brez oporoke. Bil je vdovec in ločenec in ni bil ameriški državljan. Vsi njegovi bližnji sorodniki se nahajajo v Jugoslaviji. Lastoval je hišo in precej premičnine. Po-grebnik je takoj obvestil jugoslovanskega podkonzula, da uredi potrebno. Toda podkonzul ni tri tedne ničesar storil v tem ozi-ru' in ljudje so mnogo stvari odnesli. Po treh tednih je podkonzul imenoval administratorja. Ta je razklical dražbo, a na dražbi je samo zapisal imena onih, ki hočejo kaj kupiti, dražba se pa ni vršila, čez teden dni je pa zopet razk-lical dražbo, toda prišli so samo prejšni ponudniki, ki so dobili za par dolarjev stvari, ki so bile več vredne, ker ni bilo ponudnikov. Vse skupaj je dražba prinesla okrog $70, ki bi sicer morala prinesti še enkrat toliko. Pol hiše je v najemu, pol pa ne. Nihče ne plačuje ne vode ne davkov. Kam bo šel denar, ki pride za najemnino? Moj prijatelj ima na posestvu, a ne dobi nobenih- obresti, ker je že pokojni zaostal na plačevanju istih. Na kak način bi se dalo to rešiti in kdo bo plačal vse te stroške ? Odgovor: Kar se tiče dražbe, bi mogli administratorja prijeti, ako morete dokazati, da sta bila vodja dražbe ali administrator in pa kupec v kaki zvezi. Dolžnost administratorja je, da proda stvari za najboljšo ceno. če tega ne napravi, nosi on odgovornost. Zadevo lahko izročite Vašemu odvetniku, ali pa se obrnite na probatno sodriijo v novem sodnijskem poslopju na Lakeside Ave. Dolžnost administratorja je tudi, da skrbi za posestvo in plača dolgove takega posestva. Zato je nemogoče razumeti, da se ne plačuje davkov, ako se pobira najemnina. Za ves denar in za vse posestvo bo moral dajati administrator odgovor sodniji. Morda so že položili kak račun na sodniji. če so ga, potem to lahko prinajdete na sodniji. Kar se tiče Vašega prijatelja in njegovega dolga, mu je samo ena pot odprta in to je prodaja posestva sodnijskim potom, če mu ne plačuje obresti in ne plačujejo davkov je boljš: zanj, če takoj prične s, prodajo. Večji bo-do stroški, manjša bo njegova sigurnost za denar. Naj se' posvetuje s kakim odvetnikom, če. ga pa še nima, naj najame kakega Slovenca, na katerega se lahko Obisk pri dveh starih zakoncih žužemberk, 8. julija. Vaš dopisnik je obiskal zakonsko dvojico Janeza in Jožef o Blatnik v) Drašči vasi 25, župnija Šmihel, občina žužemberk. 58 let že živita skupaj lepo zakonsko življenje. Oče je izpolnil 9. januarja 91 let, mati pa 27. marca 87 let. Oba sta sicer še zdrava, le očetu je začel rak razjedati levo uho. Spominja se še časov, ko sta propadli tlaka in desetina. Na vprašanje dopisnika, če je hodil v šolo, odgovori, da takrat ni nihče vedel kaj je šola "Hodili smo samo h krščanskem nauku, da smo se naučilij molitve za prvo sv obhajilo Pozneje, ko sem bil-že večji, je župnik Golob napravil slike črk in povabil otroke v žup-ni'šče in učil brati in pisati Tudi orgel ni organista ni bilo Ker nismo znali brati pri sv maši, smo pa pel Eden je začel naprej, nato pa smo vsi pritisnili za njim in pela je vsa cerkev, da je bilo veselje Leta 1861 sem bil potrjen k vojakom in sem služil štiri leta pri 17. pešpolku v Ljubljani. Komaj sem bil eno leto doma, že me je cesar poklical na vojsko. Odmarširali smo na Italijansko. Na krstni dan smo se udarili pri Kustoci. Bil sem pri 3. kompaniji 17. pešpol-ka,. Zjutraj so me določili za sanitejca in Sem ves dan nosil ranjence. Bitka je bila silno huda. Od 160 mož moje kompani-je je prišlo k menaži zvečer samo še 14 mož. Vsi drugi so padli ali so bili ranjeni, ki so pa tudi pomrli, ker so Pijemonte-zarji krogle zastrupili. MišJna-ževega iz Reberc pri Zagradcu sem dobil ležati s prestreljeno stopaljo. Ujel sem konja, ki je dirjal po polju brez gospodarja in sem ranjencu pomagal na konja, da je odjahal na obvezova-lišče, pa je kmalu umrl, ker je bila krogla zastrupljena. Drugi dan smo.se pripravili za napad, pa pridej'6 ordonanci s poveljem, da je sklenjeno premirje. šli smo v Verono in smo bili tam do jeseni, ko je cesar "prodal" Beneško Taljanu. Ko smo odkorakali, so Taljani noreli od veselja. Bil sem 8 let v Ameriki, da sem kupil to domačijo." Povprašam še mater, ki mi reče: "Moj oče je bil kovač in se je pisal Smrekar. Sam je v svoji kovačnici napravil stolpno uro, ki je šla trideset let in jo imajo še sedaj v šmihelu spravljeno. V mladosti sem služila ža deklo, dokler se nisem poročila. Dva sinova imama v Ameriki in enega doma. S "ta starim" se nisva nikdar skregala." — želel sem sliko, pa je nimata. Z željo, da bi učakala biserno in železno poroko, se poslovim od njiju. -o- tffff««Wffttftt1 EARL DERR BIGGERS: KITAJCEVA PAPIGA "Ne protivim se, le opozarjam vas, da sem vaš stanovski tovariš in bi vas rad obvaroval pred zmoto, ki bi vam1 lahko povzročila bridko kesanje." "To nevarnost rad prevzamem nase, moj dragi! Torej, kaj se godi tukaj?" Sodnik Cox je nagovoril gospodarja. "Prihajava radi umora Louieja Wonga. Bliss je presenetil snoči vašega kuharja z vašim, gostom, gospodom Edenom, na železnici, v civilni obleki in v zelo; sumljivem tovarištvu." "Na pravi sledi ste," je zagotavljal gospodar. "Ni dvoma, da je on zabodel Louieja. Poleg tega pa ima pri sebi biserni niz, ki je moj. — Prosim, vzemite mu ga!" "Rad, gospod Madden!" Sodnik je hotel začeti telesno preiskavo, toda Chan ga je prehitel: prostovoljno mu je izročil bisere. "Izročam vam jih, da jih hranite. , Kakor čuvar postave ste odgovorni zanje. Pomislite, kaj delate!" Cox si je ogledoval nakit. "Sami prelestni komadi. Pravite, gospod Madden, da so biseri vaši?" "Kajpada . . . Pred štirinajstimi dnevi sem jih kupil v San Frančišku; s posredovanjem dra-gularja Aleksandra Edena — od matere tega gospoda Jordana. Bili so njena rodbinska last." "Popolnoma točno!" je vneto potrdil Viktor. "To mi zadošča!" je odločil sodnik. "Povem vam, da sem od policije v Honoluluju." seri so moja pridobljena lastnina." Viktor Jordan je široko odprl oči. "Stojte!" je zakrilil z rokami. "Naj sedaj jaz vprašam! Moja mati mi je pripovedovala o časih, ko ste jo spoznali. Kaj ste bili tedaj?" "To je moja stvar!" Krvavo rdeče se je zabliskalo v Mad-denovih očeh. Sodnik si je gladil čelo, ne vede, kaj bi storil. "Morda pa bi le rajši obdržal niz za nekaj časa," je premišljal. "Toda povej, John . . . Oprostite, kriminalni asistent Chan, če je to vaši ime in naslov — kam pa prav za prav merite?" Naglo se je zasukal, kajti orjaški gospodar je stopil k zbirki orožja na steni in je držal pištolo v zavezani roki. "Stoj!" je velel. "Sit sem te komedije! Roke kvišku! S tem mislim vas, gospod sodnik Cox! Gamble, vzemi mu bisere' Thorn prinesi mi torbo iz moje sobe!" V enem skoku je Chan kakor panter planil na orjaka ter mu z ročnim udarcem izbil orožje iz roke. "To je edino, česar se človek lahko nauči od Japoncev," je milo izjavil. "Gospod inšpektor Bliss, poslužite se svoje oblasti in nataknite lisice Thornu in tako zvanemu profesorju! če mi hoče gospod sodnik ljubeznivo vrniti samokres, ki sem ga rabil kot detektiv na Havajih, bom lahko krotil tega gospoda Maddena!" "Seveda ga dobite!" je jecljal Cox. "In čestitam vam. Nikdar nisem videl še toliko poguma in duševne prisotnosti ff Vesel nasmeh je preletel Cha-novo polno rumeno obličje. "Prosim oprostite, če ugovarjam! Zadnjič sem na vse zgodaj zjutraj izpraznil vse orožje, tu na steni. Prašno opravilo — toda zelo. koristno, kakor se je pravrfar pokazalo." "čenče! Morda misliš, da bom S plamtecim pogledom je vzel tebi več verjel kakor možu, ka kršen je P. J. Madden? — Gospod Madden, tu so vaši biseri ... " "Počakajte!" je ugovarjal Kitajec. "Ta Madderi pravi, da je on tisti, ki je kupil bisere od draguljarja v Frisku. Vprašajte ga, prosim, kje je ta trgovina." "Na Poštni cesti!" je besen zaškripal Madden. na muho skrušenega orjaka zraven sebe. "Roke kvišku, Jerry Delaney!" "Delaney?" je ponovil sodnik, ki ni ničesar razumel. "Dobro ste naredili, Charlie!" je zaklical jasen glas z verande. "Dognali ste! Toda kako vam je bilo to mogoče ugotoviti?" "Prejle, gospod Eden, sem mu izbil orožje iz roke. Po- "V katerem delu Poštne ce-! glejte obvezo, pa boste videli, ste? Ravno nasproti je zna-i da je leva. Prav v tej sobi menito poslopje. Katero po- sem vam dejal, da je Jerry De-slopje?" laney levičar." "Gospod sodnik," se je koša- V odprtih vratih til milijonar, "ali naj me res sme kitajski kuhar tako izpra-ševati? Odklanjam odgovor. Bi- za Bobom je stal utrujen mož ogromne rasti. Eno roko je imel obvezano, lice mu je pokrivala div- ja brada. Toda z njega je sijalo prirojeno dostojanstvo; kakor graniten stolp je stal tu, čeprav je bila njegova siva obleka raztrgana. "No, Jerry," je zamolklo renčal, "izvrstni ste! Pa to mi je pravil vsakdo, ki vas je kdaj videl delovati pri McGuireju. Reš izvrstni. Ko tule v moji hiši, v moji obleki stojite pred menoj, se mi zdite pristnejši kakor jaz sam!" 22. Velikan med vrati je stopil korak v sobo in se pozorno raz-gledal. Njegov pogled je obstal na Thornu. "No, Martin, svaril sem vas! — Kdo izmed gospodov pa je sodnik?" Klavrno se ipu je približal Cox. "Tukaj! Dozdeva se mi, da ste vi pravi P. J. Madden?" "Tudi meni se tako dozdeva. Vsaj tako sem vedno sodil. Med potjo smo z neke farme telefonirali policijskemu komisarju, ki nam je povedal, da ste tukaj. — Tu smo vam pripeljali kar še en komad za vašo zbirko." Madden je pokazal k vratom verande, od koder je ravno prihajal Holley, vodeč za roko zvezanega Phila Maydorfa. Tudi Pavla Wendell in Evelina Madden sta stopili v sobo. "Dajte tegale novega gosta za tovarišijo njegovemu pobra-timu Delaney ju, gospod sodnik!" je srdito menil Madden. "Potem pa sestavim seznamček obdolžitev proti tem hajdukom, da ostanejo nekaj časa na varnem." Charlie Chan je dvignil roko. "Še trenotek, prosim! Biserni niz . . . " "Ah tako!" Sodnik je izročil Kitajcu družinski nakit Phil-limorov, ta pa ga je oddal Mad-denu v roke. "Zavedam se, da ste jih hoteli prevzeti v New Yorku. A morda boste vendarle tako dobri, da jih sprejmete tukaj. Prenašal sem jih s seboj skoraj do skrajne meje svoje potrpežljivosti. Pobotnico bom prosil kesneje." Madden se je nasmehnil. "Torej vi ste gospod Chan! Gospod' Eden mi je med potjo že pripovedoval o vas. Nikdar ne bom pozabil, koliko se imam zahvaliti vašemu bistremu umu in vaši previdnosti." "Le v čast mi je bilo, da sem vam mogel ustreči!" Sodniku se je mudilo z ura-dovanjem. "Obtožili jih bomo radi roparske tatvine ..." "In še radi kopice drugih reči," je dodal Madden, "s po-skušenim umorom vred." Pokazal je svojo ranjeno roko. "Naj vam kratko povem. Splošno že veste, kaj se je zgodilo, treba je le še pojasniti ozadje dogodkov. Iz preteklosti moram omeniti igralnico na Štiri in štirideseti cesti v New Yorku. — Kje so moje cigare? Aha, tu! Zelo ljubeznivi ste bili Delaney, da ste mi še katero pustili! — Pred dvanajstimi in trinajstimi leti je tam šarila tolpa klatežev. Tedaj so si ljudje šepetali, da je tem capinom prišlo na misel, posnemati posamezne velike finančnike, na primer Goulda, Van-derbilta, Astorja in mene, da bi si pridobili zaupanje nepoučenih. Pridno so opazovali obraze teh mož, skrbno posnemali vsako malenkost v njihovi obleki. Kako so počesani, kake naočnike nosijo — vse je bilo važno. Vsakdo, ki ni bil poučen, je moral misliti, da občuje z najboljšimi ljudmi, ne pa z malopridniki, ki love kaline." Madden je za hip premolk-nil. "Kajpada so se nekateri preoblačili precej štorasto in nerodno. Jaz pa sem bil deležen posebne smole, da se- je moj dvojnik Jerry Delaney, propal gledališki igralec, izkazal v tej stroki pravega umetnika. Najprvo mi je bil le malo podoben, toda dosegel je, da si je utelesil vso mojo zunanjost ter se s časoma vedno izpopolnjeval. Zato so čisto resno začeli govoriti, da vse noči preigram pri McGuireju. Zato sem poslal svojega tajnika, da bi poizvedoval. Poročal mi je, da Delaney mojo masko docela obvlada. — Zadevo sem izročil svojemu odvetniku. Ko je ta Delaneyu zagrozil, da ga bo dal zapreti, je izjavil, da bo prenehal igrati svojo junaško vlogo. In poslej se je ogibal tiste igralske beznice. (Dalje prihodnjič) -o- Ustrelil suhaškega agenta Chicago, 1. avgusta. Zamorski šUhaški agent, Eugene Jackson, je dobil šest krogel v telo in bil na mestu mrtev, ko je kupil od nekega drugega zamorca galono žganja in ga hotel po kupčiji aretirati. Morilec je pobegnil. * Porota v Ironton, O. je oprostila šest mož, ki so do smrti pretepli nekega zamorca in vrgli njegovo truplo v reko Ohio. malFTglasT- OLD HOME TOWN "Registered U. S. Patent Office ZAHVALA Mrs. Mary Lovšin, 4058 St. Clair Ave. je darovala za Slovensko mladinsko šolo SND vsoto $3.00, ker se ni mogla udeležiti šolskega piknika, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Iskrena hvala tudi Mrs. Likar za pomoč na pikniku in Mr. Jos. Likarju za brezplačno napravljen napis. Ta imena so bila pomotoma izpuščena v prejšnji priobčitvi. Prosvetni odbor Slov. mlad. šole. gledal za njegove koristi ne za druge. Dolžnost administratorja je, da zaključi zapuščino v enem letu. V vsaki zapuščini so sodnij-ski stroški najmanj $50.00 in lahko znašajo tudi $150.00. Plača administratorja je pa odvisna od vrednosti zapuščine. Stroški sodnijSke razprodaje bodo znašali okrog $125.OiO. Administra-cij-ski stroški se bodo plačali iz cele zapuščine. Vsak neplačan davek in drugi stroški so udarec prvi vknjižbi. Edina pot je, da se najame odvetnika in prične s tožbo prodaje posestva in da se zahteva takoj receiver j a, ki bo oskrboval premoženje, dokler posestvo ne bo prodano. Na ta način bo-pr-zanese. Imeti mora človeka, ki bo !va vknjižba najbolj zavarovana. Posebno fina večerja V sredo in četrtek večer ste vabljeni na fino večerjo. Cena samo 75c za osebo. Najboljša postrežba, najboljša pijača. Jos. Likozar 879 E. 225th St. Euclid, O. (181) SLOVENSKA BMVNICA Z DOBRO POSTREŽBO F. A. GREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE. V najem se da stanovanje, obstoječe iz 4 sob. Jako čedni prostori in nizka najemnina. Stanovanje se nahaja na 1097 E. 64th St. Vpraša se na 6614 St. Clair Ave. (29.30. avg.2.) dober premog! Točna postrežba t The HfH Coal Co. # 12fil MARQUETTE RD. <@), SUrl Cimpermanovl prontor! /!5\ UEnderson 67V1 2S FRANK ARKO, zastopnik JU BRUSS RADIO SERVICE 6026 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 4324 StrokovnjaSka popravila na vae-h vrstah radio aparatov. Žmorne cene za traranti-rano delo. Odprto od 9. zjutraj do S. zveder. CLE M WATTL.ES LEP "THE. CHEERS F0R7HE PARADE OF "THE SOC)E"TY FOfe THE SUPPRESSION op- PIPE SMOKING UP UNTJL- THE PIPE1 'N HIS HIP POCKET STARTED THE STAMPEDE © .1932 Leo W, Stanley Contra! Press 7-26-32 WrabR OIL, WBtbR PERRY'S SERVICE ij STATION 6619 St. Clair Ave. i AMERIŠKA DOMOVINA. AUGUST 2D, 1932 ^iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiim Zelena žaba Za "AmerlSko Domovino" priredil M. U. Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini»iiiiiiiiiiiii