DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE M ŠTEV. 44 23. OKTOBRA H LETO XVII. £] CENA 20 DINARJEV PROLETARCI VSEH 0E2EL, ZDBU2ITE SE! ; Vzbudimo zanimanje za nagrajevanje po enoti proizvoda Centralna svet sindikatov Jugoslavije je na svoji plenarni seji, ki je bila pred kratkim v Beogradu, naročil vodstvom sindikatov, naj se zavzamejo za to, da se v gospodarstvu čimprej' uvede nagrajevanje po enoti proizvoda. V bistvu vsebuje to naročilo tri opravila. Predvsem je treba pri delovnih kolektivih in delavskih svetih vzbuditi zanimanje za to vrsto nagrajevanja in jim pokazati na njegove gospodarske in politične prednosti. Potem, ko se bodo posamezni delovni kolektivi za stvar odločili, pa bo šlo delo verjetno v dveh smereh. Obisk predsednika indonezijske vlade Džuande Kartavidžaje v Jugoslaviji pomeni potrdilo teženj vlad in narodov obeh držav, da bi se prijateljski stiki še poglobili in že tako trdne medsebojne vezi še bolj učvrstile. Premier Džuanda je v Beograd prispel 13. oktobra; sprejeli so ga podpredsednik ZIS Edvard Kardelj in drugi državni voditelji. Visoki gost je nato obiskal BiH, Hrvatsko in Slovenijo, odkoder je odpotoval na Brione, kjer ga je sprejel predsednik Tito. Na Brionih so se nadaljevali in končali jugosiovansko-indonezijski državniški razgovori. Na sliki: predsednik vlade Džuanda s soprogo med brigadirkami na avtomobilski cesti. Najprej bo treba v posameznih delovnih kolektivih pripraviti vse izračune, po katerih natj bi delili osebne dohodke. Tega dela seveda ni malo. Tudi povsem preprosto ni. Res pa je, da so ga v nekaterih kolektivih že v dobršni meri napravili. Vendar pa bo kazalo, vsaj za začetek, da ta način nagrajevanja priporočamo najprej podjetjem z enostavno proizvodnjo: rudniki, gradbeništvo, gradbena industrija, tekstilna industrija itd. Osnova za vse izračune so zaključni računi, oziroma podatki v njih o količini proizvodnje in o čistem dohodku podjetja, ter pravilno “ZAPISEK OB SEJI ZBORA PROIZVAJALCEV NOVOMEŠKE OBČINE Papirnato planiranje Politična in gospodarska vloga občin se je zelo povečala. — Njihova naloga je, usmerjati gospodarski razvoj in pospeševati vse tiste panoge, ki neposredno krepijo gospodarstvo, predvsem pa vse, kar je v neposredni zvezi z vsakdanjim življenjem prebivalcev, kar vpliva na njihovo življenjsko raven. Kako se bodo razvijale posamezne dejavnosti in kako bodo pritekala sredstva, da tako rečemo, v občinsko blagajno, je v dobršni meri odvisno od tega, na kakšnih temeljih zasnuje občira svoj letni plan. Žal o tej stvari marsikje ne razmišljajo in ne razpravljajo dovolj. Novomeški zbor proizvajalcev pa je na svojem zadnjem zasedanju razpravljal prav o stvarnem in ne o papirnatem planiranju. Člani zbora proizvajalcev novomeške občine so dobili gradivo za sejo nekaj dni pred zasedanjem. Videti je bilo, da so ga tudi temeljito proučili. Po uvodnih besedah predsednika so imeli namreč več pripomb: »Razumljivo je, da se dohodki za minulo leto in za letošnje polletje ne morejo povsem ujemati s planom, nerazumljivo pa je, da je tolikšna razlika.« »Nerazumljivo je, da smo računali na tolikšen dotok sredstev iz gospodarstva in da smo Jih ustvarili le toliko .. .« »Zdi se, da je bil plan nerealen ...« »Proračun občine smo sprejeli * pripombo, da se nam zde številke nerealne. Današnji podatki kažejo, da so bile naše pripombe pravilne, vendar ...« Skratka, razprava o izpolnitvi Proračuna novomeške občine za minulo leto in prvo polletje letošnjega leta je bila nadvse živahna. In kako bi tudi ne bila! Proračun ni bil izpolnjen. Vzroki za to so tičali tudi v tem, da »o bili prejemki zaposlenih v gospodarstvu kaj visoko planirani in da so v novomeški občini računali na večjo zaposlitev, kot pa je v letošnjem polletju v resnici bila. S temi ugotovitvami pa se je novomeški zbor proizvajalcev pravzaprav spoprijel s svojo temeljno nalogo. Nemogoče je, da bi občina planirala razvoj gospodarstva in življenjske r-vni, če osnova plana ni realna. Kaj pomagajo občini visoke številke o dohodkih, če dobi ob izpolnitvi plana, ob polletju ali ob letu, precej manj sredstev, kot pa je nanje računala. Nemogoče je namreč uresničevati razvoj življenjske ravni, razvoj zdravstva, šolstva, komunale itd. brez sredstev, oziroma ob manjših sredstvih, kot jih je občina predvidevala. In če temeljijo podatki v planu na nerealnih številkah, potem so nerealni tudi podatki za vse drugo. To pomeni, milo rečeno, papirnato planiranje, zadolževanje občine iz leta v leto, planiranje, da se bodo določene panoge v prihodnje razvijale, v resnici pa ostajajo na isti ravni. Člani zbora proizvajalcev novomeške občine so ob zaključku razprave sklenili tole: »Proračun sprejmemo, vendar s pripombo, naj občina in okraj v bodoče planirata realneje. Potrebno je, da v občini planiramo razvoj posameznih panog na temelju podatkov iz podjetij in šele potlej delamo plane okraja in občine.« Ali je bila ta pripomba utemeljena? Več kot utemeljena! Sestavljanje proračuna za prihodnje leto za občino in okraj Novo mesto (in verjetno še kod drugje) je potekalo takole: Gospodarske organizacije so morale poslati okrajnemu ljudskemu odboru podatke o planih in sredstvih, ki jih predvidevajo za prihodnje leto, do 15. oktobra letos. Finančni oddelek občinskega ljudskega odbora pa je moral sestaviti proračun občine (proračun, ki temelji tudi na dohodkih iz gospodarstva) do 10. oktobra letos. Sestavil ga je na temelju predvidevanj, seveda ne po svoji krivdi, temveč zato, ker je podatke moral poslati do določenega roka. In zato je bila kritična pripomba zbora proizvajalcev več kot utemeljena.' Škoda le, da je moral zbor proizvajalcev razpravljati na svoji ločeni seji o zadevah, s katerimi je samo izgubljal čas (na pr. ali naj odobri temu ali onemu prosilcu nakup nekaj 10 ali 100 kvadratnih metrov zemlje) in da se zaradi teh drobnarij ni še bolj poglobil v planiranje. In škoda je, da ni bila na skupnem sedanju obeh zborov izrečena ta pripomba zbora proizvajalcev. ; Čeprav so na skupnem zasedanju odborniki razpravljali o proračunu, o gospodarjenju v posameznih podjetjih itd., bi verjetneje o teh stvareh razpravljali še tehtneje, če bi jih k temu spodbudila več kot upravičena pripomba zbora proizvajalcev, da je treba prenehati s papirnatim planiranjem. Zvezni družbeni plan lahko začrtuje razvoj gospodarstva le s splošnimi'okviri. Republika se lahko že bliže približuje planiranju, okrajni ljudski odbor lahko in mora stvarneje planirati, najkonkretneje pa lahko in morg planirati razvoj posameznih panog in predvsem razvoj življenjske ravni občinski ljudski odbor. Vsi ti plani so realni, če temelje na realnih podatkih. Napak je, če recimo, planira občinski ljudski odbor, da bo neko podjetje ustvarilo toliko in toliko proizvodov, izdelalo toliko in toliko proizvodov, v resnici pa doseže to podjetje le 16% pl^iirane proizvodnje v prvem polletju. In če temelje plani občinskih ljudskih odborov na nerealnih podatkih, potem se zamegljuje podoba o planiranju. Prav iz teh vidikov je potrebno, da tudi zbori proizvajalcev v drugih občinah začno razpravljati- o realnem .Sfiand-ranju. P. D. opravljena analitična ocena delovnih mest. Ti podatki namreč povedo, za koliko proizvodnje je podijietje v določenem letu porabilo doslej svoja sredstva, in tudi -povedo, kako naj jih razdele med posameznike, mimo formalnih tarifnih postavk. Tako bi dobili .startne osnove, startne tarifne postavke, cenike ali kakor koli temu pač rečemo. Vzporedno s tem pa bo treba opraviti še drugo delo. Izdelati bo treba predloge za to, kako naj bi obračunavali dohodez podjetja z družbeno skupnostjo, da način tega obračunavanja n.e hi odvračal delovnega kolektiva od nagrajevanja po enoti proizvoda. Gospodarski izračuni, ki so bili napravljeni na osnovi podatkov o gospodarjenju v letošnjem prvem polletju so namreč pokazali, da obstoječi gospodarski instrumenti, ki se po njih deli dohodek podjetja med kolektivom in skupnostjo ne spodbujajo kolektiva k večjim proizvodnim učinkom. Najfnanj, kar se kolektivu, ki zvišuje proizvodnost lahko dogodi, je, da si z delom po učinku zmanjšuje svoje sklade, v posameznih primerih pa je tudi celotni čisti dohodek manjši. Zaradi tega je nujno potrebno v tem pogledu popraviti obstoječe in- strumente. Delovati morajo tako, da bedo imeli delovni kolektivi, ki bodo povečevali proizvodnjo in proizvodnost, ne-dvosmiselno od tega gospodarsko korist. Vsekakor bodo podjetja postopoma uvajala nagrajevanje po 'enoti proizvoda. Tako je tudi prav. Na ta način bi sam sistem izpopolnjevali in odpravljali vse prehodne slabosti. Ka zalo pa bi za delovne kolektive, kf se bodo odločili za to, da uvedejo sistem nagrajevanja po enoti proizvoda, uvesti nek prehodni obračunski režim za delitev dohodka podjetja med kolektivom in skupnostjo. Obstoje predlogi, da bi dohodek takih podjetij delili na ta način, da bi vzeli stanje v letošnjem ali preteklem letu za izhodišče. Ob tem so seveda mogoče določene korekture, ker je znano, da »o delovni kolektivi z nizko organsko sestavo letos razmeroma slabo odrezati. Iz zaključnih računov bi vzeli tale razmerja: razmerje med materialninii stroški in dohodkom podjetja, razmerje med dohodkom podjetja in čistim dohodkom, razmerje med osebnimi zaslužki in skladi podjetja. To naj bi bili osnovni pokazatelji. na osnovi katerih bi bilo mogoče določiti startni obračun za delitev dohodka med kolektivom in skupnostjo za tista podjetja, ki bi začela nagrajevati po enoti proizvoda. Osnovno je, da bi določili sorazmerje, po katerem naj bi, ob danem sorazmerju med materialnimi stroški in dohodkom podjetja, delili dohodek podjetljia na čisti V Pivki so minulo nedeljo odkrili skupno grobnico, v kateri bodo odslej počivali posmrtni ostanki 79 borcev, ki so padli pred 13 leti v Pivški dolini komaj nekaj ur pred svobodo. Slovesnosti ob odkritju grobnice se je udeležilo nad 5900 ljudi iz Pivke in okolice. dohodek in ha prispevek družbeni skupnosti, to je prispevek iz dohodka. S porastom proizvodnje bi proporcionalno rasla oba deleža. Tako bi bil tudi delovni kolektiv kot celota zainteresiran na nagrad e vam ju po ©noti proizvoda, ker bi s tem rasla sredstva kolektiva. IZKUŠNJE IN PRIZADEVANJA NA HRVATSKEM Na temelju pobude Centralnega sveta so začela vodstva posameznih sindikalnih organov proučevati možnosti za uvedbo nagrajevanja po enoti proizvoda. V sklopu teh prizadevanj je pred časom zasedalo tudi predsedstvo Republiškega sindikalnega sveta Hrvaške. Na svojo sejo, ki je bila 13. oktobra v Radničkem domu v Zagrebu so povabili tudi predsednike okrajnih sindikalnih svetov. Na- seji so se pogovorili najprej o tem, kakšne uspehe je omenjeni način nagrajevanja rodil doslej v štirih zagrebških podjetjih, to je v podjetjih »Rade Končar«, »Elka«, »Fotokemi-ka« in »Tovarna parnih kotlov«, kjer so že pred časom za poizkus uvedli to vrsto nagrajevanja. Ugotovili so, da je nagrajevanje po enoti proizvoda, s stališča notranje spodbude v delovnem kolektivu, uspešno preživelo svoj ognjeni krst. V omenjenih delovnih kolektivih je tak način nagrajevanja razgibal vse sile. Občutno je porasla produktivnost. Na dan so prišle obsežne rezerve, ki so bile doslej gospodarsko povsem mrtve. Osebni zaslužki delavcev so porasli. Splošno razpoloženje v kolektivih je zelo ugodno. Pokazalo pa se je, da ne morejo ostati pri tem. Povečevanje produktivnosti in povečevanje osebnih zaslužkov vodi k temu, da v kolektivih resno zmanjšujejo sklade podjetja. V. tovarni parnih kotlov so prišli že v pravo zagato. V »Fotokemdki« pa ravno toliko, da še izhajajo. Iz tega sledi logičen zaključek, da je nemogoče' uvesti nagrajevanje po enoti proizvoda, če istočasno ne spremenimo sistem delitve dohodka gospodarskih organizacij.-Zaradi tega so tako organi delavskega upravljanja omenjenih podjetij kot vodstvo sindikatov v Zagrebu izdelali predlog, po katerem naj bi v bodoče spremenili tudi način obračunavanja dohodka gospodarskih organizacij med kolektivom in skupnostjo. Dosedanje Izkušnje nagrajevanja po enoti proizvoda so, gledano tako s stališča gibanja (Nadaljevanje na 2. strani) Služba varnosti v podjetju Začetek načrtnejše vzgoje varnostnih tehnikov — Tale naš avtomat — Seveda, pri nas smo pa ne funkcionira. Kadar pritisnem pa že montirati merilec — sedaj d !> m vedno enako! pa gre! (Karikatura: M Maver) Problem obratnih nezgod in uspešnega boja proti njim je za našo družbeno skupnost vse bolj pereč. Vemo, da brez organizacije ustrezne službe varnosti ni mogoče doseči želenih uspehov, to je, znižanja nezgod in poklicnih obolenj na najnižjo možno mero. Ne samo podjetje, tudi družba je soodgovorna za nesreče pri delu; zato intervenira s pravnimi predpisi in svojimi posebnimi oblastnimi organi. Po novem zakonu o delovnih razmerjih je podjetje dolžno organizirati posebo higiensko in tehnično varstveno službo, če narava dela in posebni delovni pogoji to zahtevajo. Katere gospodarske organizacije so dolžne organizirati higiensko in tehnično varstveno, službo v svojih obratih, določa upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delo in delovna razmerja. 46. člen omenjenega zakona nalaga podjetjem, da v svojih pravilih oziroma pravilnikih določijo varstvene ukrepe pri delu ali predpišejo poseben pravilnik o '. igienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu. Svet občinskega ljudskega 'odbora, ki je pristojen za dAo in delovna razmerja, določi na predlog pristojnega inšpektorata dela, katere gospodarske organizacije morajo predpisati pravilnik o HTZ. Služba varnosti v podjetju seveda ne bo učinkovita, če ne bo vključevala dovolj sirnkovnih ljudi v podjetju, ki bi skrbeli za varnost in zdravje, zaposlenih. Ta služba se najprej prDenja z nastavitvijo strokovnega varnostnega organa v podjetju, tako imenovanega varnostnega tehnika ali varnostnega inženirja, ki se mu zlasti v velikih podjetjih pridružijo še zdravnik — specialist za higieno dela, industrijski psiholog in socialni delavec. Podobno kot v nekaterih drugih specialnih poklicih, je pereč tudi pri nas problem varnostnih tehnikov. V Sloveniji imamo sedaj že 74 poklicnih varnostnih tehnikov in referentov za HTZ, kakor jih ponekod podjetja imenujejo. Te ljudi rekrutirajo ponekod' iz starejših tovarniških praktikov, iz vrst mojstrov, preddelavcev in tehnikov, večkrat tudi iz ljudi, ki še nimajo dovolj teoretične niti praktične osnove za uspešno- opravljanje svojega novega posla. Izbira poklicnih varnostnih tehnikov ter referentov higiensko - tehnične službe v podjetju je seveda težka, pogojena pa je od varnostne zavesti vodilnih ljudi v podjetju, strokovnjakov, upravnega vodstva in članov delavskega sveta. Kjer razumejo praktični smisel boja za varnost ljudi na delovnih mestih in upoštevajo pri tem ogromno škodo, ki jo utrpi družbena skupnost zaradi nesreč pri delu, tam Izberejo res primernega in strokovnega člo- veka za službo varnosti; . a stopnja družbene zavesti še ni zadovoljiva, se običajno birokratsko zadovoljujejo tudi z administrativnim organom, da bo zakonu in predpisom zadoščeno. Toliko o izbiri varnostnih tehnikov pri nas. Kako pa skrbimo za strokovno izpopolnjevanje teh kadrov? Področje varnosti dela pri nas še ni zadosti obdelano. To je do neke mere tudi razumljivo, saj je bila naša država še do nedavnega na nizki industrijski ravni. O varnosti n. pr. ne poučujemo -v šolah. Razvijanje in poglabljanje varnostne zavesti sta komaj na začetku. Varstvena kultura naših delovnih ljudi je le zaznavna. Število nesreč pri delu in ogromna škoda, ki jo utrpi naše gospoda -stvo, so najzgovornejši dokazi zn to trditev. Varnostni tehniki se torej niso vzgajali v šolah. Praksa jim je komaj prinesla nekatera spoznanja, največkrat za ceno težkih žrtev. Šele z ustanovitvijo Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS se je pričelo tudi na tem perečem področju širše in načrtneje delati: Letos je imenovani zavod pripravil prvi izobraževalni program za varnostne tehnike, ki so ga predelali na 14-dnevnem seminarju in tako dobili osnovna pravila in napotke za uspešno opravljanje službe varnosti dela v svojih podjetjih. Gradivo tega osnovnega seminarja je razdeljeno po gospodarskih panogah! Zavod je priredil v prvem polletju že 3 seminarje, četrti — letošnji 'seminar za varnostne tehnike pa bo od 3. do 14. novembra. Gospodarske organizacije so v splošnem z razumevanjem sprejele prizadevanja Zavoda -za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS in je le malo podjetij, ki ne bi skrbela za strokovni dvig varnostnih tehnikov, to seveda le tam, kjer vodstvo še ni izkristaliziralo svojega odnosa do varnosti pri delu in kjer še niso prišli do osnovne resnice, da je varnost funkcionalno vezana z delovnim postopkom. Kjer ni organizirano varno delo, tam ne mote biti optimalne produktivnosti. Seveda so to šele začetki in nas čaka še obilo dela, da bo vzgoja varnostnih tehnikov si-stepiatična. Hkrati s strokovnim izobraževanjem varnostnih tehnikov in njihovim prizadevanjem za večjo varnost in zdravje pri delu zaposlenih ljudi se postavlja tudi vprašanje statusa varnostnih tehnikov v podjetju. Pri določanju njihovega položaja bodo podjetja morala razen prizadevnosti in uspešnosti upoštevati tudi strokovno znanje, ki je zfi opravljanje poslov nujno po-, trebno. Franjo Ale! Pomoč bo potrebna Gmciheim podjetja in industrija gradbenega materiala so v kočljivem položaju Res, da iz podatkov o go spodarjenju v prvem polletju ni mogoče z vso zanesljivostjo sklepati, v kakšnem položaju bodo podjetja ob zaključku poslovnega leta. Vendar pa je mogoče iz posameznih številk polletnega obračuna, posebno če so razčlenjena, razsojati, kako vplivajo na gospodarjenje razni predpisi, koliko sredstev je ostalo podjetjem v polletju in koliko jih bodo predvidoma lahko zbrala v drugem polletju. Razčlenjeva- KOVI SINDIKALNI VODITELJ! ERVIN DOLGAN predsednik sindikata komunalnih in obrtirih delavcev Slovenije Rodil se je v Ilirski Bistrici, v zasužnjeni Primorski, v družini mizarjev, 13. aprila 1923. Njegovo življenje je bil en sam boj, ki ga je začel biti že v tistih težkih letih za primorske ljudi, ko so jih prisiljevali, naj pozabijo na svoj narod. Ni hotel biti fašist, niti on niti njegovi starSi. In ker se zato na Primorskem ni mogel izučiti poklica, so ga starši leta 1937 poslali v Ljubljano, kjer se je izučil za stavbnega mizarja. Kmalu po svojem prihodu v Ljubljano pa se je med revolucionarnimi gradbenimi delavci začel tudi učiti, kako se proletarci bore za svoje pravice. Bil je dober učenec, organizator vajencev v Ljubljani in drugod na Slovenskem, njihov predsednik. Leta 1940 so ga v Dravljah, kjer je tedaj delal, sprejeli v Partijo. Istega leta je postal član PK Skoj, za Slovenijo. Kmalu po okupaciji je po nalogu Partije odšel na Primorsko, kjer je deloval kot organizator osvobodilnega gibanja in partizanskih odredov v Brkinih in Pivkih. Leta 1942 so ga Italijani ranjenega ujeli, obsodili na trideset let ječe, pa jim je pobegnil. Potlej Je kot član PK SKOJ deloval na Primorskem in Dolenjskem, po osvoboditvi pa kot sekretar Primorskega oblastnega komiteja in org. sekretar PK Skoj za Slovenijo. L^ta 1848 je postal inštruktor CK ZKS, kasneje je bil org. sekretar Oblastnega komiteja ZKS na Goriškem, predsednik oblastnega ljudskega odbora za Goriško, pomočnik direktorja Glavne uprave za kmetijstvo LRS in sekretar Okrajnega komiteja ZKS Sežana. Je tudi poslanec Ljudske skupščine LRS od leta 1945. Dne 1. oktobra 1948 je bil izvoljen za predsednika republiškega odbora Sindikata komunalnih in obrtnih delavcev za Slovenijo. IVAN URH predsednik sindikata gozdnih in lesnih delavcev Slovenije. 1 #1 Ivan Urh se Je roflil meseca aprila 1827. leta v Črnem potoku na Kočevskem kot sin delavskih staršev - očeta gozdnega delavca In matere poljske dninarice. Do vojne je končal osnovno šolo, nato pa si je začel služiti kruh z delom pri kmetu. Leta 1843 odide kot komaj dorasel mladenič v partizane na Notranjsko, kjer postane partizanski kurir Leta 1843 ga sprejmejo V SKOJ. Po vojni Je Ivan Urh dokončal nižjo gozdarsko šolo in se zaposlil na LIP v Škofji Loki. že leta 1948 je postal sindikalni delavec — član Republiškega odbora sindikata lesnih in gozdnih delavcev, kar je ostal vse do leta 1952. Iz LIP je odšel na novo službeno mesto v tovarno »Stol« v Kamniku, kjer je postal obratovodja oddelka v »Stolu« je bil tov. Urh dve leti predsednik delavskega sveta, hkrati pa se je tudi strokov-y.o izobraževal: dokončal je •rednjo ekonomsko šolo. V tovarni »Stol« je ostal vse do letos, ko je postal predsednik RO sindikata gozdnih in lesnih delavcev. Tov. Urh je član ZKJ od leta 1948. Za zasluge med NOB Je bil odlikovan z Redom za hrabrost in redom Zasluge za narod III. stopnje uje teh podatkov m razprava o njih je potrebna, predvsem zato, da bi proizvajalci spoznali, kako morajo gospoda riti, da bodo dosegli še večje gospodarske uspehe. S teh vidikov je pohvalno da je sekcija gradbene o-pera-tive m podjetij gradbenega materiala zvezne gradbene zbornice (bivše republiško združenje teh dveh panog) zahtevala od podjetij, naj jim pošljejo polletne obračune, jih razčlenila in predložila skupščini sekcije. Toda set<-cija tega svojega namena ni mogla povsem uresničiti. Nekatera podjetja, kot na primer iGradnja« Žalec, gradbeno podjetje Gornja Radgona in še nekatera druga, podatkov niso poslala, prav tako pa jih tudi niso poslala nekatera podjetja, ki izdelujejo gradbeni material. Zato so ti podatki nepopolni. Kljub temu pa na marsikaj opozarjajo. Poglejmo, kaj kažeta ti dve analizi. Za gradbena podjetja in industrijo gradbenega materiala so bili delovni pogoji prav tako ugodni kot lani. To velja še posebej za gradbena podjetja. V skladu za stanovanjsko izgradnjo se namreč vsak mesec nabirajo sredstva, ki ne zapadejo ob koncu leta, tako da so gradbena podjetja sedaj na boljšem kot pred leti, ko je ob zaključku leta usahnil kredit in so morali investitorji čakati nanj nekaj mesecev, gradbeni delavci pa so bili sredi najlepše sezone tako rekoč brez dela. In prav iz teh razlogov so imela gradbena podjetja v prvem polletju dovolj dela in z materialom so bila založena. Le strokovno izurjenih delavcev jim je še manjkalo in gradbenega dela marsikdaj niso mogli zaključiti (in zanje dobiti izplačila), ker obrtniki niso pravočasno opremili stanovanj in drugih gradbenih objektov. V industriji gradbenega materiala je proizvodnja nekoliko zastala le zaradi manjše prodaje granjtnih kock in marmornatih plošč. V podjetjih, ki izdelujejo drug gradben material, pa zaradi zastarelosti obratov in pre-majhne zmogljivosti sploh niso mogli izpolniti Vseh naro-čil. Zato so podjetja obeh strok v letošnjem prvem polletju pridobila več sredstev kot lani v istem času. Lani v prvem polletju so opravila gradbena podjetja za 8 milijard 810 milijonov dinarjev raznih del, letos pa 38,3% več ali za 12 milijard 289 milijonov dinarjev Podjetja, ki izdelujejo gradbeni material, pa so povečala skupni dohodek od 8,2°/-sojili, saj je gradbenim podjetjem m tudi podjetjem gradbenega materiala ostal večji del dohodka. Letos, ko se je prispevek iz dohodka močno zvišal, pa ne morejo odplačevati posojil, njihovi skladi so tako majhni- da zaradi tega ne morejo razmišljati o nobenih večjih investicijah. V industriji gradbenega materiala, na primer, skladi niti ne zadostujejo za odplačevanje že najetih posojil. Prav zato sta sekciji obeh strok sklenili predlagati gospodarskim organom, naj bi uveljavili za ta podjetja določene olajšave ali pa naj bi družba pomagala modernizirati proizvodnjo, da bi lahko potlej hitreje in v zadostnem obsegu proizvajala material. Za gradbena |>odjetja bi se položaj izboljšal, če bi jih družba oprostila plačevanja prispevkov iz dohodka za 10 let ali če bi omilili pogoje za najem investicijskih posojil (obrestno mero naj bi zmanjšali na en odstotek) ali bi gradbeniki zvišali ceno svojih storitev (glede na sedanjo višino prispevka bi morali zvišati cene do l50/o). Za industrijo gradbenega materiala je prav tako predlagana jx>polna oprostitev plačevanja prispevkov iz dohodka (za pet do de- set let) ali pa zvišan je proda nih cen gradbenega material oziroma naj bi družba omilil pogoje za najemanje invest cijskih posojil (to je opusti’ obvezno lastno udeležbo p<> ietijj znižala obresti in poda) šala'’rok za odplačilo posojil Kot rečeno, podatki o gospi ■ darjenju v prvem polletju n povedo vselej do potankost v kakšnem položaju bodo pot jetja ob koncu leta. Predvse velja to še za sezonska pot jetja, med katera smemo pr števati podjetja teh dve! strok. Vendar je mogoče i dosedanjih podatkov soditi, d; so vsa podjetja teh dveh stro res v kočljivem položaju in d. bo potrebna določena družbe na pomoč, če hočemo, da bo do gradbeniki in podjetja, k proizvajajo gradbeni mate rial, zadovoljivo opravili svo je naloge. Zato, da bi še pred zaključkom leta, pred spreje tjem zveznega družbenega plana, točneje vedeli, v kakšnem položaju bodo podjetja ob zaključku poslovnega leta, pa bo potrebno čimvestneje sestaviti obračune za prvih devet mesecev, jih razčleniti in potlej predlagati ustrezne ukrepe. P. D. Sodobna industrija potrebuje vedno vež aluminija Naša največja tovarna za proizvodnjo te kovine — Tovarna aluminija in glinice v Kidričevem se bo po predvidenem načrtu do 1961. leta močno razširila. Medtem ko sedaj v Kidričevem izdelajo letno 45.000 ton glinice in 15.000 ton aluminija, se bo proizvodnja do takrat dvignila na 140.000 ton glinice in 39.000 ton aluminija. Prav pred desetimi dnevi je v Kidričevem že začela poskusno obratovati nova Tovarna anod-nih mas s kapaciteto 20.000 ton letno; anodne mase, ki so potrebne pri elektrolizi aluminija, smo doslej uvažali. Domači proizvod bo cenejši od uvoženega, nova tovarna pa bo s svojo proizvodnjo omogočila predvideno povečanje proizvodnje aluminija v Kidričevem. OSTRA GRAJA nekaterih podjetij v šentviški občini Stvari, s katerimi so si belili glavo ljudski odborniki ljubljanske občine Šentvid pretekli četrtek in nad katerimi se morajo zamisliti vsi delovni kolektivi v tej občini, so tele: Gospodarski plan so v prvem Proizvodnja je bila za 6°/o manjša kot lani v istem času. Že v prvem polletju so presegli letnj plan zaposlovanja za 2.7»/». Seveda je padel tudi narodni dohodek na enega zaposlenega in je za 2.5 nižji kot lani. Poslovni stroški so znašali lani 51.17»/» celotnega dohodka, letos pa že 55.9*/»; v absolutnih številkah pa so skoraj za desetino večji kot lani. Seveda ni povsod tako. Delovni kolektiv tovarne »TIKI« na primer je izpolnil 58»/» letnega piana, v bombažni tkalnici pa 55 odstotkov. Toda podjetje Telekomunikacije je bilo za 6°/» pod planom, Rašice za 4.4%>, SKIP pa za 15.6 odst. V tem podjetju manjka predvsem strokovnih delavcev, imajo pa tudj tako delo, ki zahteva dosti časa. V prvem polletju je tako naneslo, da niso postavili dosti proizvodov na trg, nabralo pa se jim je dvakrat več nedokončanih proizvodov, kot so jih imeli v začetku leta, a bodo dokončani šele v drugem polletju. Potemtakem ni bojazni, da plana do konca leta ne b; izpolnili. V podjetju Telekomunikacije so izpolnili polletni plan le pri elementih in zvočnikih (58.9°/o), pri radijskih sprejemnikih 42.9 odst., pri aparaturah pa komaj 28.3 odst. Razen tega so izdelali tudi precej takih sprejemnikov, kj ne gredo v denar. Zato se je povečala zaloga in obratna sredstva so zamrznjena. Na proizvodnjo pa je dokaj vplivala tudi razprava o tem, ali bi se ali se ne bi združili s podjetjem Inštitut za elektro-zveze. V naslednjih mesecih se je položaj že izboljšal in kaže, da bodo plan do konca leta le izpolnili. Največ »zaslug« za to, da je plan zaposlovanja v občini pre- sežen, imajo v Rašici, kajti vsa druga podjetja so pod planom Tako zaposlovanje v tem podjetju je povzročilo močan padec proizvodnosti, saj so dosegli komaj 22 odstotkov planiranega narodnega dohodka na zaposlenega. Posebno zaskrbljujoče pa je naraščanje poslovnih stroškov v primerj s celotnim dohodkom podjetij. Lani so ti stroški znašali 51.17»/» celotnega dohodka, letos pa 55.9 odst. Res so se povišale cene nekaterih surovin (Rašica), zvišale pa so se tudi plače v obratarni in upravno prodajni režiji. Delno je vplivalo na spremenjene odnose tudi plačevanje obresti od investicijskih posojil. Vse to je bilo predvideno v glavnem že ob sestavljanju občinskega družbe, nega plana, vendar so v podjetjih le premalo skrbeli za to. da bi ti stroški tako močno ne naraščali. Od ostalih gospodarskih panog je na primer gradbeništvo izpolnilo plan s 33»/o. Ko so odborniki razpravljali o tem, so zlasti naglasili, da nekatera do. ločila zakona o delovnih razmerjih ne ustrezajo. Podjetje na primer sklene pogodbo in prevzame delo ter pri tem računa Vsaj na tiste delavce, ki jih ima. V zakonu pa je določilo, da preneha delovno razmerje če delavec neopravičeno izostane z dela sedem zaporednih dni Takih odhodov iz podjetja je največ med nekvalificiranim) delavci. Res je v zakonu posebno določilo, da ima podjetje v takem primeru pravico do odškodnine. Praktično pa se te pravice podjetje niti ne more poslužiti, saj niti ne utegne iskat; delavca, ki je odšel kdo ve kam. Ob taki fluktuaciji je seveda težko obdržati smotrno razporeditev dela. Seveda pa ni samo to vplivalo na to, da so v gradbeništvu plan tako slabo izpolnili. V podjetju »Zidar« iz Vodic so izpolnili le 19»/o plana ter tako slabo gospodarili, da so morali avgusta postavit; prisilno upravo. Poleg tega pa so tudi v vo- Vzbudimo zanimanje za nagrajevanje po enoti proizvoda (Nadaljevanje- s 1. strani) proizvodnje, delavskega upravljanja, osebnih zaslužkov kot s poliitično moralnih stališč, po presoji predsedstva Republiškega sindikalnega sveta Hrvaške, take, da se kaže odločno zavzeti za širšo uvedbo nagrajevanja delavcev im delovnih kolektivov po enoti proizvoda. Vzporedno s tem, je seveda treba rešiti in urediti še številna odprta vprašanja in nerešene zadeve, zlasti na območju delitve dohodka med kolektivom in skupnostjo Na seji predsedstva so sklenili, da bodo sindikati sprožil! široko pobudo za uvajanje nagrajevanja po enoti proizvoda in da se bodo neposredno zavze-U za konkretno uresničevanje te pobude v posameznih delovnih kolektivih. Svojo aktivnost bodo razvili v več smereh Pripravili bodo nekajdnevm seminar za predsednike okrajnih sindikalnih svetov ir. jih n» njem spoznali z ekonomskopo-Htičnimi osnovami in s prak- tičnimi rešitvami nagrajevanja delavcev in delovnih kolektivov po enoti proizvoda. Sklenili so svetovati okrajnim in občinskim sindikalnim svetom, da skličejo posvetovanja s predsedniki delavskih svetov Na teh naj bi seznanili predstavnike delavskih svetov ? nagrajevanjem po enoti proiz-voda, jim razložili prednosti tega nagrajevanja in jih pridobili za to, da uvedejo tak način nagrajevanja v domačih kolektivih. Poleg tega pa bodo v republiškem svetu skrbno proučili in izdelali predlog za potrebne korekture v sistemu delitve dohodka gospodarskih organizacij med podjetji in skupnostjo, ki jih bodo predložili pristojnim organom. Politično akcijo sindikat®' bodo podprli tudi državni organi. Sekretar sekretariata z> delo je na seji predsedstva ob ljubil, da bo ta organ v celo! sodeloval pri akciji sindikatov Pri republiški komisiji za plače oodo ustanovili odbor, ki se bo ukvarjal samo s problemi nagrajevanja Po enoti proizvoda Poleg tega bodo osnovali posebno inštruktorsko skupino strokovnih delavcev, ki bo neposredno v podjetjih pomagala pri praktični izvedbi vseh ra- RESN1C1 NA LJUBO; Gre za osvežilo 4o številki našega Usta smu na četrti strani objavili zapisek z naslovom »Ta se je potil...«. V njem je govora o sklepu delavskega sveta neimenovanega celjskega podjetja, da se ukine delovno mesto »kuhanje črne kave«. Zapisek Je napisan na osnov' napak razumljenega sklepa de lavskega sveta. Ne gre namreč za kuhanje turške kave, marveč za kuhanje kave kot osveMio za de lavce na težkih delovnih mestih Prizade«! delovni kolektiv pro simo. da nam to neljubo pomoto oprosti. čunskih, organizacijskih in teh ničnih delih. V sekretariatu z* delo bodo napravili še nekatere analize o tem, katere prnblems je nujno potrebno urediti zvezi z uvajanjem nagrajevanja po enoti proizvoda. Tu gre predvsem za probleme, ki nastajajo pri delitvi dohodka pod jetij med delovnimi kolektiv in družbeno skupnostjo, kot st progresivna stopnja obdavčenja osnova za izračunavanje pr’ spevka, obratni krediti itd. T> analize bodo potem proučil skupaj s sindikati in jih pred ložil; Saboru. Takole so se torej zavzel sindikati Hrvatske za to, da iz polnijo naročilo zadnje sejv Centralnega sveta, ki je nalož sindikalnim vodstvom, naj na pravijo vse, da v čim več pori jetjih čimprej preidemo na na “.rajevanje po enoti proizvoda ^o-dobna prizadevanja so tudi epubliškem sindikalnem sve’ n vodstvih sindikalnih organ’ iri nas. O tem pa drugič kaj Roman Albreht disk; opekarn; izpolnili le 27»/« plana. Nasprotno pa so v trgovini plan presegli za 2 odst., v gostinstvu pa za pet. Ljudski odbor je po temeljiti razpravi sklenil, da je treba poklicati na zagovor vse direktorje tistih podjetij, k; plana v prvem polletju niso izpolnila Dalje so priporočil; sindikalnim organizacijam, da znova raziščejo vzroke takega gospodar- jenja, odborniki zbora proizvajalcev pa so obljubili, da se bodo udeležil; vseh takih sestankov kolektivov. Posebej je treba raziskati vzroke za padec storilnosti. Posebno so naglasili, da je družbena prehrana v občin; še slabo organizirana in naročili gospodarskemu svetu, naj poišče možnosti, da bi odprli še kakšen obrat, V. J. PRIMER SLABEGA SODELOVANJA PODJETIJ Z OBČINO Njihbva stvar ? Pred dobrim mesecem je od-občinsk; ljudski odbor v Zagorju poslal vsem gospodarskim organizacijam zagorske občine pismo, v katerem je predlagal organom delavskega samoupravljanja, naj bi d-,—-m itokV^nim sindikalnim, --oti-e. Ijem. m.a.niša pa ie pri tem udeležba amaterskih sindikalnih odbornikov. Prav tako ne skrbe posebej zg. iz-obreže—on.io delavcev, temveč prepuščajo to državnim i?chrn*c'-aln.im. ustanovam. (Se nadaljuje) VTISI Z OBISKA KNJIŽNIC V SLOVENSKI BISTRICI, DRAVOGRADU IN ČRNI Ali bo takšna kratkovidnost res še dolgo trajala? MASI P E S fj I K I V zadnji številki Delavske enotnosti smo govo.rili o najvažnejših nalogah prosvetnih društev pred občnimi zbori. O-menili smo, da je glavna naloga prosvetnih društev, da skr-be za izobrazbo svojih članov. V današnjem sestavku pa se bomo za hip pomudili pri .treh prosvetnih društvih na Štajerskem in si ogledali kako pri njih skrbe za knjižnice. Odveč seznam zdi ponavljat: stare resnice o vzgojnem pomenu knjig, ki tako rada obleti ušesa naših prosvetnih društev-Tokrat bomo poizkusili stvar oceniti z druge, praktične strani. Morda bomo imeli v tem več uspeha. Vzemimo za primer godbo in knjižnico v Slovenski Bistrici. Knjižnica tio letos praznovala 50. obletnico ustanovitve, godba pa že tudi dolgo deluje. Letos je godba dobila od kolektiva' tovarne Impol preko milijon dinarjev podpore, knjižnica, pa niti dinarja. Občinski ljudski odbor ji je v proiračunu zagotovil 300 tisoč dinarjev, ker pa proračuna, odnosno dohodkov ni bilo, kot so pričakovali, so knjižnici obljubo zmanjšali na 100 tisoč dinarjev. Kaj lahko se zgodi, da bo ob koncu leta morala živeti knjižnica le od obljub kot vsa prejšnja leta. Ne nameravamo zmanjševati pomena godb na pihala, posebno ne tistih, ki dobro delujejo. Kljub temu pa trdimo, da bi delovni -kolektiv Impola ne smel biti tako velikodušen do godcev in tako skopuški do, knjižnice. Pa poglejmo, kaj je lansko leto storila knjižnica, ki je dobila samo od Zveze borcev 20 tisoč dinarjev pomoči. V letu, 1951 s; je 408 izposojevalcev izposodilo 8199 knjig. Ob 20-000 dinarjih podpore je knjižnica ustvarila 46.000 dinarjev lastnih dohodkov, kar je izjemno in nenavadno. Izkušnje 'v knjižničarstvu namreč kažejo, da lahko izposojeval-nina krije do 30 odstotkov dohodkov, ostalo pa mora kriti subvencija. In še to razmerje velja za velike knjižnice. Z 8199 izposojenimi knjigami se knjižnica v Slovenski Bistrici uvršča med najboljše javne ljudske knjižnice v Sloveniji. S tem je upokojene učiteljica Marija Goričan, ki vodi knjižnico že ves čas po osvoboditvi, storila prebivalcem Slovenske Bistrice neprecenljivo uslugo. Letos je zaradi starosti to ^r®" me preložila na mlajše moči, ki pa jim spričo nerazumevanja že upada pogum. Zakaj pravimo Jeseniška folklorna skupina bo gostovala v Fmnciji V Svobodi Toneta Čufarja deluje poleg dramske sekcije in sekcije amaterskih slikarjev tudi folklorna skupina. V letošnjem letu je nastopila ta skupina 35-krat m to ne le na Jesenicah, marveč tudi v Slovenskem Primorju, na Bledu in. po drugih tu-r.igtičniih središčih Slovenije, pa tudi na mladinski cesti Ljubljana-—Zagreb. Ker je jeseniški ansambel narodnih plesov prejel povabilo naših izseljencev za gostovanje v Francija, se 11 -plesnih pa-rov skupaj z orkestrom Glasbene šole na Jesenicah ipripr-arvlj-a, da bodo izseljencem v tujini pri-ka-zaU lepote in pestrost naših narodnih plesov. u. ž. breme, ko pa hkrati propagiramo razvoj knjižnic? To pravimo zato, ker je nesubvencioni-rana knjižnica veliko breme za knjižničarja, ki ne more ustreči bralcem in jih zato počasi izgublja. Knjižnica v Slovenski Bistrici ima vpisanih nad 1500 bralcev, ki pa so polagoma odpadali zaradi premajhnega izbora knjig, saj njena zaloga premore nekaj nad 2.400 zvezkov. Zato izposojajo po največ tri knjige na 14 dni. To je povsem razumljivo, če pomislimo, da je preko 400 izposojevalcev v letošnjem letu dobilo na razpolago le 47 novih knjig, od tega je 15 še neplačanih- Kako naj potemtakem raste zanimanje za branje knjig? Zal pa si istih vprašanj ne zastavlja občinski ljudski odbor, občinski sindikalni svet niti Svoboda, ki upravlja s knjižnico. Čeprav razumemo denarne -težave Svobode, smo vseeno prepričani, da bi lahko pokazala vsaj malo razumevanja. V življenju je včasih neverjetno težko dopovedati ljudem najbolj enostavne resnice. Pa poglejmo, kako se kaže ta resnica v knjižničarstvu? Zapisali smo, da ima knjižnica 2.400 knjig in 1500 vpisanih izposojevalcev. Če bi vseh 1500 izposojevalcev zahtevalo samo po dve knjigi, bi knjižnica vsem niti v tej skromni zahtevi ne mogla ustreči. Torej je objektivno nemogoče, da bi imela knjižnica dosti več izposojevalcev, kot jih ima. Vodstvo Svobode pa o tem ne razmišlja. Raje se prepira o tem, kateri od dveh pevovodij, ki jih imajo na razpolago, je primernejši. In tako niti eden niti drugi ne vodi pevskega zbora. A-li ne bi bilo bolj smiselno, če bi se Svoboda zavzela za knjižnico? V zbor vabijo nove člane, a nimajo dovolj uspeha, iz knjižnice pa jih odganjajo, ker zanjo ne skrbijo. Tako doživljamo v našem delu protislovja. Krčevito se oklepamo nečesa, kar nam polzi iz rok, zatajujemo pa tisto, kar bi nam z majhnim naporom dajalo najbogatejše sadove. Ali bo takšna kratkovidnost res še dolgo trajala? Nič bolj razveseljiva ni zgodba v Dravogradu. Dve knjižnici imajo.1 Ena od teh, občinska, je zakl-jenjena, kot bi rekel Cankar, z devetero zapahi, medtem ko se druga, sindikalna, stiska v majhni izbi, veliki dvakrat dva metra.. V tej knjižnici sem doživel najlepši, a hkrati najbolj žalosten trenutek v mojem prosvetnem delovanju. Zvedel sem namreč, da živi v Dravogradu železničar Ivan Praprotnik, ki tudi sam kupuje knjige za javno knjižnico. Kolikor je ta primer za naše amaterje vzpodbuden, toliko je tudi sramoten za občino in organizacije v Dravogradu, ki tej knjižnici ne nudijo nobene pomoči. Osem let vodi železničar Praprotnik to knjižnico. Ko jo je sprejel, je imela nekaj nad 200 knjig, danes jih pa ima 1-200. Vseh osem let, odkar vodi knjižnico, ni dobil niti pettisoč dinarjev- Vse, kar je ustvaril, je moral dobesedno izprositi od posameznikov, ki so pokazali za razvoj knjižnice več razumevanja kot pa organizacije. Prepričan, da to v letošnjem letu uspel dobiti od Železniškega transportnega podjetja nekaj pomoči, ker je bil lani baje prepozen, se je zadolžil pri založbi »Obzorja« za 35 tisoč dinarjev. Pisal je na vse mogoče strani, oglasil se je tudi na občini, pa so mu rekli, da jim primanjkuje .denarja še za bolj važne stvari kot je knjižnica. Razumljivo je, da Praprotniku upada pogum in da bo vse skupaj pustil pri miru. Tako se bo tudi v našem času najbrž končal življenjepis idealista Praprotnika v knjižnici s tem, da jo bo zapustil, ker njegovih prošenj za knjižnico nihče ne usliši. V knjižnici sem prebral tudi ganljiv lepak, ki ga kljub stiličnim napakam posredujemo bralcem Delavske enotnosti. Povemo naj še to, da ima knjižnica blizu 300 izposojevalcev, ki so v lanskem letu izposodili preko 4000 knjig. Povsem drugačno pa je razumevanje v Črni na Koroškem, v občini, ki je prispevala za knjižnico v tem letu 1,200.000 dinarjev. Ob tem pa. se nam vsiljujejo naslednje primerjave: V čem je pravzaprav razlika med tremi občinami, ki imajo sicer različne dohbdke, vendar ta razlika v nobenem pogledu ne bi smela biti tolikšna, da bi nekje lahko podpirali poklicno knjižnico, drugje pa ne morejo dati za knjižnico niti beliča. Lahko bi navedli še obilo podobnih primerov- Tudi pri njih bi lahko u-gotovili, da niso zgolj materialne težave edina zavora za razvoi prosvetnega dela. mar- več da je rešitev številnih nalog odvisna od razumevanja ih podpore ljudi- Tako se je predsednik Svobode v Črni tovariš Radovič zavzel za knjižnico pr: občinskem ljudskem odboru je našel razumevanje. Zakaj tudi Svoboda v Slovenski Bistrici in Dravogradu tega nista storili? Predvsem žato. ker smatrata manj važne stvari za bistvene, vse ostalo pa temu zgolj nameček. Vsi »svbbodar-ji«, ki tako mislijo, so na napačni poti. Izhodišče za našo javnost mora biti ocenitev vpliva, ki ga ima določena dejavnost na izobrazbo, na duhovno bogatenje naših ljudi. Če bomo stvari realno ocenjevali s teh vidikov, potem zanesljivo ne bomo ponavljali starih napak, Vinko Trinkaus ALOJZ GRADNIK (roj. 1882 v Medani) je eden največjih slovenskih pesnikov. Izdal je vrsto pesniških zbirk, med njimi Padajoče zvezde, Pot bolesti. De profundis, Svetle samote, Večni studenci itd. Pred nekaj leti je izšel izbor njegovih pesmi pod naslovom »Harfa v vetru«. -Gradnik je objavil tudi številne prevode tujih pesnikov. Besede iz groba V SPOMIN M. S. 2e mesec sem tu, na dnu te jame črne. Kod, o, kod si hodil dragi, da tako dolgo nisi mislil name? Kako sem čakala te! Sneg me beli pokril je. V mrzlih rokah so zveneli mi tvoji nageljni in spet močilo deževje grob je moj, a ni te bilo. Potem, ko so po dolgi, dolgi rinvi semena klila, sem hotela z njimi ven, ven, vsa trudna od pričakovanja. Zdaj si prišel ko zopet pomlad sanja in spet gorijo tiste zvezde zlate, ki so sijale v oni sladki noči. Saj nisem, dragi, nisem huda nate vse in vse, prav vse odpuščam ti. Ne joči Bliže k potrebam občinstva V skromni, a lepo urejeni dvorani so se v soboto dopoldne zbrali člani DPD Svobode na Kisovcu na svoj redni letni občni zbor. Občnega zbora se je udeležilo preko 150 članov, med katerimi je bila večina mladih. Obračun dela tega društva kaže sicer določene slabosti in pomanjkljivosti, vendar je bil kljub temu zadovoljiv. V društvu dela 8 samostojnih sekcij. Med njimi so zlasti delavne glasbena šola, kj dela kot podružnica zagorjanske šole, ter knjižnica im kino. Dramska sek- Občni zbor DPD Svobode Lcke-Kisovec cija je lani naštudirala le eno samostojno delo — »Jezičnega doktorja« — razen tega pa je z mladinsko skupino pripravila veseli večer ter z njima gostovala tudi izven domačega kraja. Mimo nastopov domačih skupin so v pretekli sezoni organizirali tudj več gostovanj okoliških amaterskih igralskih skupin ter celjskega poklicnega gledališča. To jim je tudi pomagalo organizirati tečaj o os- S tole kino dvorano se Rušani zares lahko postavijo! Iz stare dvorane so zgradili novo, povsem sodobno opremljeno, kar je stalo okoli sedem milijonov dinarjev. Preureditev je plačal delovni kolektiv Tovarne dušika. Sedaj pa finansira ta kolektiv še gradnjo nove telovadnice, ki ho služila društvu Partizan in pa šoli, saj bo postavljena tik ob njej. V zgradbi bodo tudi društveni prostori. Nova telovadnica v Rušah naj bi bila po načrtu gotova že do konca letošnjega leta. Ustanovili bodo izobraževalno središče Posvetovanje o izobraževanju odraslih v Celju Pred nedavnim je bilo v Celju posvetovanje o izobraževanju odraslih. Organizirala ga je tamošnja Ljudska univerza in nanj povabila zastopnike vseh občinskih središč v celjskem okraju. V okviru celjske Ljudske uni- MOVft GALERIJA Kipar JANEZ LENASSI se je rodil 1927. leta v Opatiji. Leta 1951 je diplomiral na ljubljanski Aakademiji za upodabljajočo umetnost. Pozneje pa je dokončal še specialno šolo pri kiparju Borisu Kalinu. Kipar Lehassi se je pri ustvarjanju odlo--čil za modernisitične prijeme. V njegovih delih ni literarne vsebine. Išče le likovno bistvo predmeta, živali, ljudi, včasih celo pojmov. Zato takrat, kadar modelira, vse tisto, kar ni »najnujnejše« za razpoznavanje predmeta, prezre. Njegove plastike so odmaknjene od realne predmetmosti in gredo v smer abstrakcije. Tudi na plastiki »Četverec« ni podrobnosti. Štiri iztegnjene moške figure ki nesejo v vo- do čoln četverec — kipar jim je odrezal stopala, da se zdi, kot da so noge v vodi — so ohranile le najnujnejše. Enoten korak prvih treh mož zmoti zadnji, ki ni v koraku s prvimi in daje s tem plastiki življenje. Delo oživljajo tudi različni nagibi glav. Sam kipar pravi, da si je to plastiko zamislil v naravni velikosti in odlito v bron, postavljeno sredi zelenega nasada, nekje, kjer gojijo vodne športe, na primer ob Blejskem jezeru, prizorišču svetovnih veslaških tekmovanj. verze že dlje časa obstajajo večerna delavska gimnazija, šola za starše in tečaji 'za tuje jezike. Razen tega je ljudska univerza v minuli sezoni organizirala vrsto predavanj. Pri svojem dosedanjem izobraževalnem delu pa je seveda zadevala ob razne težave, ki jih tudi poslej ne bo mogoče na mah rešiti. Zlasti primanjkuje kadrov, s katerimi bi lahko vso sezono zanesljivo računala. Na razpis tečajev za tuje jezike se je prijavilo okrog 60 ljudi, predavateljev pa še niso uspeli zagotoviti. Razprava po poročilu prof. Jakhla o delu Ljudske univerze je pokazala, da v posameznih občinah še niso premaknili jzo. braževamja odraslih z mrtve točke. Čeravno marsikje ne manjka dobre volje, jim še ni uspelo organizirati delo v tej smeri. Borijo se z vrsto težav, med drugimi je ena največjih ta, da jim primanjkuje ljudi, ki bi utegnili predavati in delati na tem področju. Zaradi tega so prisotnj menili, da mora biti v prihodnje izobraževamje odraslih sistematično in organizirano, in sicer vse leto. Pokazala se je tudi potreba po večji koordinaciji, posamezne množične organizacije, ki se bavijo s tem delom, naj bi se med seboj posvetovale, kajti le tako bo bogoče doseči večji delovni učinek. Končno so navzoči sklenili, da bodo v Celju organizirali okrajno izobraževalno središče in se vsi vključili v pri-pripravljalnj odbor za ustanovitev tega. Obravnavali so še vprašanja: Kakšne metode so najprimernejše za izobraževanje odraslih in kakšnih oblik naj bi se po- služevali. Vsa ta vprašanja naj bj okrajno središče, ki ga menijo ustanoviti prihodnji mesec, na širšem zboru dodobra proučili. Največ so menili, da bi morali v središča nastaviti profesionalca, ki bi organizacijsko vodil delo. Tatko bi bilo sčasoma mogoče ustanoviti podobna središča tudi v posameznih občinah zlasti v industrijsko razvitejših, na primer v Velenju, Šoštanju itd. Na organizacijo tega pa bj morali misliti že sedaj, in tako so se na posvetovanju dogovorili, da je treba pritegniti k delu vse, ki so se doslej tako ali drugače ukvarjali s temi vprašanji Stane Virtič novnih pojmih igranja za člane dramske sekcije. Delo vseh sekcij Svobode se je zlasti poživilo ob razvitju društvenega prapora, ko so se temeljito pripravile za štiridnevni kulturni program. Omeniti je treba tudi delo pevskega zbora, ki je letos praznoval 30-Hetnico svojega obstoja in je ob tem jubileju priredil samostojen koncert. Društvu je s pomočjo drugih organizacij uspelo urediti ob knjižnici tudi čitalnico, kjer imajo bralci na voljo dnevne časopise iu domače revije. Medtem ko so imeli v prejšnjih letih tudj redna predavanja, so imeli lani le predavanje o socialnem zavarovanju, čeprav je zanimanje za to vrsto izobraževanja med prebivalci dokaj veliko. Razprava na občnem zboru Pa je odkrila tudi nekatere splošne probleme naših kulturno prosvetnih društev. Na občnem zboru so ugotavljali, da z dosedanjim načinom in oblikami dela ne morejo več nadaljevati. Zanimanja za udejstvovanje v posameznih sekcijah je zlasti med mladino vse manj — član; neradi prihajajo na vaje in so nedisciplinirani. Prireditve domačih sekcij privabljajo tud; manj obiskovalcev kot gostovanja tujih, kvalitetnejših skupin. Ljudje žele poslušati in gledati znane ansamble. Mlad; Pa žele tudi več zabave, ki je ne v društvu ne izven njega ne morejo dobiti nikjer. Za tako stanje je mnogo oo-jektivnih vzrokov — pomanjkanje prostorov ter premalo finančnih sredstev in dobrega vodstvenega ter strokovnega kadra. Da bi vsaj delno rešili zadnji problem, so poslali na režiserski tečaj pri Delavskem odru mlajšega režiserja, ki bo vodil mladinsko sekcijo, na pevovodski tečaj pa bodo poslali pevovodjo-amaterja, ki mu za vodstvo zbora manjka predvsem teoretičnega znanja. Ne gjlede na to pa so tudi na občnem zboru ugotovili, da bo treba delo društva v marsičem spremeniti, če bodo hoteli zadovoljiti potrebe in želje občinstva. Škoda, da upravni odbor ni pripravil za občni zbor programa za bodočo sezono, ker b; se ob tem gotovo razvila živahnejša razprava in bi člani verjetno dali več koristnih predlogov, kako naj b; delo v novi sezoni bolje steklo. Tako so na občnem zboru bolj ugotavljali slabosti in težave pri delu, premalo Pa so se pogovorili o tem, kako jih premagati. Mnogo so tudi razpravljal; o sodelovanju med posameznimi društvi, < zlasti o sodelovanju s športnim društvom, ki vključuje mnogo članov Svobode. Zarad; neurejenih formalnosti pri plačevanju članarine, pr; čemer gre nekaterim le zato, da bi dobili čimveč finančnih LJUDSKA UNIVERZA — LJUBLJANA Dopisni tečaji Kakor vsako leto prireja Ljudska univerza tudi letos dopisne tečaje, ki imajo namen pomagati delovnim ljudem razšiiriti njihovo obzorje in jim nuditi dopolnilno pošolsko izobrazbo. S tem namenom prireja Ljudska univerza sledeče tečaje: 9 Dopisni tečaj iz osnov, knjigovodstva (za začetnike); ® Dopisni tečaj višje stopnje knjigovodstva za proizvodne panoge (podjetja m obrati); 4) Dopisni tečaj višje stopnje knjigovodstva za trgovino in gostinstvo; @ Dopisni tečaj iz knjigovodstva za zadruge, ki se deli na začetni tečaj, na prvi nadaljevalni tečaj in na drugi nadaljevalni tečaj. Vsa učna snov je prirejena izključno za zadružno gospodarstvo. 0 Dopisni tečaj iz poslovne korespondence in komercialnega poslovanja. Prijave za vse tečaje sprejema Uprava Ljudske univerze, Ljubljana, Cankarjeva 5-III. Tudi vse potrebne informacije dobite tam. Rok prijave je do konca oktobra. sredstev, nastajajo med obemi društvi nesoglasja, ki gredo na škodo udejstvovanja članov ta. ko v enem kot v drugem društvu. S pametnim dogovorom med obemi društvi in skupnim planiranjem nekaterih dejavnosti bi se delo v njih precej izboljšalo. Ob zaključku so na občnem zboru sklenili, da bodo za novo sezono pripravili koledar važnejših prireditev in proslav, za katere se bodo posamezne sekcije pripravljale skozi vse leto. Še posebno dobro se bodo pripravil; za proslavo 40. obletnice ustanovitve ZKJ. Novemu odboru,, ki ga bo še nadalje vodil prizadevni in požrtvovalni predsednik Jože Koprivšek, pa so naročili, naj izdela skupno z‘vodstvi sekcij podrobnejši program dela društva, pri čemer naj upošteva potrebe in želje občinstva in društvenih članov. T. B. Žalostna statistika Na minulem zasedanju skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Mariboru so med drugim razpravljali tudi o higiensko tehnični zaščiti dela. Iz podatkov se da razbrati, da se je pripetilo v prvem polletju v mariborskem okraju 4.388 nezgod pri delu. Na skupščini so ugotovili, da v mariborskem okraju raste število obratnih nezgod in tudi število smrtnih nesreč. Podatki kažejo, da se je v letošnjem letu ponesrečilo tudi več vodilnih tovarišev iz podjetij, to se pravi tistih, ki bi morali predvsem opozarjati druge delavce na nevarnosti pri delu. Največ nezgod se je pripetilo v mesecu aprilu in juniju. Kaže, da je to posledica utrujenosti posameznih delavcev, ker v spomladanskih . in letnih mesecih opravljaj o razna poljska dela. V zadnjem času vlagajo gospodarske organizacije precej sredstev za izboljšanje higien-sko-tehnične zaščite. Lani so v ta namen porabile 490 milijonov din ali 69 milijonov din več kot leta 1956. V letošnjem letu pa sc največ sredstev za zaščito namenili v Železarni na Ravnah, v mariborski Metalni, Impolu v Slovenski Bistrici in v tovarni* dušika v Rušah. Za HTZ pa so zelo malo denarja namenile tekstilne tovarne, čeprav je v njihovih obratih vsako leto kar precej nesreč. Skupščina je naposled priporočila, naj bi v šolah čimprej uvedli poseben predmet »Varnost pri delu«. O delovni zaščiti naj bi razpravljali tudi delavski sveti. (O teh problemih je do sedaj razpravljal le delavski svet v Železarni na Ravnah), ki naj bi se zavzeli, da bi v podjetjih zaposlili tudi varnostne tehnike. G. G. Pred kratkim so na skupščini v Trbovljah razpravljali o higiensko tehnični zaščiti pri delu in delovnih nezgodah. število nesreč je letos v prvem polletju (v primerjavi z istim obdobjem lani) naraslo za 25 odstotkov. Skoraj pol delavcev se je ponesrečilo na rokah, regah, za estju n r.s glavi Precej več nesreč je bilo tudi v trboveljskem rudniku. Zato bodo morali v trboveljskem in hrastjiiškem jobratu izboljšati zaščito. Skupščina je ugotovila, da še v nekaterih podjetjih vse premalo skrbijo za higiensko tehnično zaščito pri delu, zato tudi število nesreč narašča. B. DELAVSKI ENOTNOST POSREDUJE MNENJA DELEGATOV ?A KONGRES TELESNE KULTURE Ali so skladi-rešitev #S r * pogojev za telesnu Občinski sindikalni svet v tenainih Kranju sodi med tiste, ki tudi kulturo, doslej niso zanemarjali športne »Denar - to je glavni pro dejavnosti v delovnih kolekti- blem vseh športnih.in telesno-vih, marveč so jo gojili ze vsa kulturnih enot. Primeri neka mmula leta. V misl.h imamo terih _ celo najboljšjh (sn)u. tarski klub Enotnost) _ šport' vzgojni skladi. Kje naj bi bin ti, je težko reči, toda po mojem mnenju bj bilo najbolje, da bi bili vsaj pri republiških organih a,i pa — še' bolje vzgoje pri nas. Iz njegovih t. govorov je razbrati, da ne pri kriva optimističnega razpoiož nja pred kongresom. »Sicer pa potujem na koi. pri okrajnih ljudskih odborih, greš zato, da bom presadi; kalna športna tekmovanja, ki jih je prirejal občinski svet nih društev v Jugoslaviji ka- Skladi' v zveznem merilu verjetno ne bi biii najboljša reši- njegove sklepa in zaključke k nam, v Kranj, še posebno pa jih je prirejal občinski svet - , , . . hle k tev, saj zvezni forumi ne mo- v občihski sindikalni svet, ki najhitrejše ta n«e res^t- Vt na komisija vsako leto na dan mladosti — Tedaj tekmujejo športniki in športnice iz kranjskih delovnih kolektivov v ve. Seveda pričakujem, da bo neštetih problemov osnovnih telesnovzgojnih in športnih Za nas delegate, ki poznamo' probleme telesne vzgoje še pre- kakšni bodo kasnejši rezultati ^ Okratai stedi bF ne- d^rF na^FeZ odbitne: na terenu, je že drugo vpra- najrazličnejših športnih pano- šanje. gah — v namiznem tenisu, od- Vse kaže, da bi bili v današ- bojki, nogometu, streljanju, njih razmerah najboljši izhod delovnih kolektivih.« kegljanju, košarki in malem jz teh gmotnih težav, seveda Tako meni tovariš Novak dvorno dosegli svoj namen in omogočili zares množično telesno vzgojo, seveda tudi v ga pomena samo razprava, marveč tudi vse tisto, kar bo po kongresu storjenega v prid telesne vzgoje. Ce bo takih raz-. _ _ veseljivih in prepotrebnih skle- rokometu ter drugih panogah tudi za delavski šport, telesno- temeljnem problemu telesne pov čimveč, tedaj bo kongres in igrah. V Kranju so torej poskrbeli za precej pester tekmovalni spored, ki so ga letos že četrtič spravili pod streho. — Športna komisija občinskega sindikalnega sveta je torej tista, ki učinkovito povezuje telesno kulturo v kranjskih delovnih kolektivih. Član tega odbora je tudi 32-letni elektromehanik tovarne »Iskra« VILI NOVAK, ki ga je svet izbral za delegata na prvem jugoslovanskem kongresu telesne kulture v Beogradu. — Izbira je navrgla to častno halogo prav tovarišu Novaku, ki ne pozna zelo dobro samo športa v tovarni »Iskra« in drugih kranjskih delovnih kolektivih, marveč tudi v ostalih kranjskih športnih društvih in klubih. Nič nenavadnega torej, če tovariš Novak meni, da je osnovno vprašanje, ki ga bo moral rešiti, prav problem ma- Privkčna obliko propagande V predkongresnih dneh je povsod opaziti mnogo pobud, kako bi probleme telesne kulture spravili na dnevni red najrazličnejših sestankov in konferenc. Na pobudo Športne zveze Slovenije, Partizana Slovenije in športne sekcije Novinarskega društva pa skupina funkcionarjev, tekmovalcev in novinarjev obiskuje tudi mnoge kraje v naši republiki in jim posreduje »šport v besedi in sliki«. Na zanimiv način je na teh prireditvah govora o problemih in privlačnostih telesne kulture. Pred mikrofoni se pojavljajo tudi nekateri izmed naših najboljših športnikov. Prva prireditev je bila v Starem trgu pri Ložu. Ta teden so na vrsti še Kočevje, Ribnica, Kranj in Jesenice. Do začetka kongresa pa bodo obiskali skoraj vse pomembnejše kraje v Sloveniji ® Pobuda je zares vse pohvale vredna. Kaj pa, če bi »šport v besedi in sliki« izvedli tudi še v kakšnem večjem delovnem kolektivu? — mimo splošnega vpliva na miselnost o vlogi in veljavi te-iesne kulture — povsem dosege! svoj namen.« To pa je bil tudi vzrok, da so jugoslovanske družbene organizacije sklicale ta doslej edinstveni zbor za telesno kulturo pri nas. Nogometaši kranjske »Iskre« FINALE SINDIKALNEGA MOŠTVENEGA PRVENSTVA V TENISU Mariborčani spet prvi OHO, naprej pa res ne gre take?! Naša nogometna igrišča z. vsakim tednom vse bolj izgubljajo zvezo s športnimi prostori. Skorajda ne mine tekma, ne da hi se igralci, česito pa tudi gledalci in funkcionarji, ne skušali pomeriti tudi v pretepanju, To seveda ne pelje nikamor več. Ce so znali (ali vsaj poizkušajo!) v zvezni ligi z drastičnimi, kaznimi zajeziti to poplavo nešportnih pojavov, potem bi tudi v nižjerazrednih tekmovanjih morala ubrati isto pot. Bilanca je namreč porazna: pretep v Trbovljah, vroča kr; v Kranju, nedisciplina na tekmi v Murski Soboti. In kar je najbolj zanimivo in žalostno: nogometaše posnemajo sedaj tudi že drugi športniki: za uverturo so na tekmi v Ljubljani pretepli sodnika — rokometaši mariborskega Branika. Novo kegljišče v Celju Celjski kegljači v zadnjem Ca?u niso bili v zavidanja vrednem položaju. Vsa mestna kegljišča so že precej dotrajala in tako je bilo nujno misliti na izgradnjo novega. S skupno akcijo so se naposled lotili izgradnje. Novo štiristezno kegljišče bo v prostorih SGP Beton. To kegljišče bo eno najmodernejših v celjskem okraju. Pr; gradnji sodelujejo — z mnogimi drugimi — tudi kegljači celjske veletrgovine »Kovinotehna« z upanjem, da bodo v bodoče dosegali še vidnejše uspehe v tej tako priljubi j e-ni športni panogi. Ljubljana je bila v nedeljo prizorišče finala letošnjega sindikalnega moštvenega prvenstva Slovenije v tenisu- Pravico nastopa so imeli zmagovalne ekipe s conskih tekmovanj, Mimo lanskega zmagovalca — ekipe Tovarne avtomobilov iz Maribora, so nastopili še kranjska Planika, ekipa kombinata »Boris Kidrič« iz Kidričevega in ljubljanski kovinarji. V finale so s® uvrstili Mariborčani in Ljubljančani. Prvi so premagali igralce Iz Kidričevega 3:0, drugi pa Kranjčane 2:1. V finalu je Ljubljana najprej povedla 1:0, ker je Škulj I. zmagal proti Rateju 6:1, 7:5. Z Vlasakovo zmago proti Pušenjaku 6:4, w.o. in uspehom v igri parov (6:1,6:4), pa so Mari. borčani nadoknadili izgubljeno in znova postali prvaki. Tretje mesto je osvojila Planika, Najboljše ekipe so'dobile nagrade, za katere so mimo Teniške zveze Slovenije prispevali še Drogerija, Kovinska industrija Ig, Tovarni olja Zagreb in Slovenska Bistrica 'ter Merima iz Kraševca. Zamisel tega preprostega ekipnega tekmovanja teniških iglraloev je zares dobra- Vse tekme — do finala — se odvijajo po conah in so zaradi tega zelo poceni. V bodoče kaže to tekmovanje še bolj propagira- ti in vključiti vanj še veS igralcev. Sicer pa že letos žetev ni bila slaba: razen iz krajev finalistov so bili udeleženci še z Jesenic, Postojne, Novega mesta, Radencev, Trbovelj in Kamnika. xxxxx)00000000000c)0000:x)00000000000000000000cxxx»0cxx>00cyv v-*-XV OOOOOCXX)OOOOOOOOOfV rx>OOOOC)ObcXXX>XOOOOCOOOOOO(X>oorv>TOOOCXXlOOO(300C m" Naš karikaturist si je takole zamislil rešitev £air-playa v nogometu ix»00000000000000000000OO00«XiC00CX100000Ci00000CXXX)0000000000000000000000000CXD00O OOCXWOOOOOOO prišlo že prej do ureditve razmer. Posebno v Libanonu so skrajni reak-eienarni elementi — falangisti bivšega predsednika Samuna — potem ko je predsedniške posle prevzel general šehab, skušali deželo spet povrniti v nerede in nemire, ker so se zanašali — če že ne na odkrito tujo pomoč pa saj na kritje za hrbtom. Čeprav so izzvali vladno krizo, jim vendarle ni uspelo, da bi dosegli svoje cilje. Predsednik Šehab se je ravnal po programu, ki ga je razglasil pred 4 tedni, ko je prevzel predsedniške dolžnosti, namreč, da bo poskrbel za tako rešitev krize, kjer »ne bo niti zmagovalcev niti premaganih«. Odobril je kompromisno vlado in tako dosegel, da so po beirutskih ulicah in po drugih mestih v Libanonu začeli podirati barikade ter po petih mesecih »bojnega stanja« naposled doživeli normalne razmere. To dejstvo je toliko važnejše, ker je vlada ZDA pristala na umik svojih čet le s pogojem, da bo v Libanonu upostavljen red in mir. Odhod tujih vojakov bo nedvomno pripomogel k notranji stabilnosti v Libanonu in k pomiritvi v tem delu sveta. Ob tej perspektivi ni mogoče prezreti dosedanje pomirjevalne vloge Združenih narodov, še posebej pa prizadevanj glavnega tajnika Daga Hammerskojlda. Bližnji vzhod je po njihovi zaslugi tudi tokrat brez hujšega prelivanja krvi izšel iz zapletene krize. ZM pred volitvami V novembru bodo v Združenih državah volili del poslancev za kongres. Volilne priprave so te dni že v polnem teku. Letos so republikanci doživeli hude udarce, ki jim pri volitvah ne bodo ravno napeljavah vodo na mlin. Gospodarska recesija, ki se je bila že približala nevarni krizi, gangsterske organizacije v sindikatih, neprijetni primeri korupcije v državni upravi (aferi Goldfine — Shermann Adams), »smola« pri raketnih poskusih, predvsem pa za večji del Američanov nerazumljiva zunanja politika, ki je privedla do ameriške intervencije v Libanonu in do ostre krize v forvnoški ožini — vse to letos močno zmanjšuje perspektive za zmago republikancev. Pravijo, da se predsednik Eisen-ho\ver zaradi rahlega zdravja sploh ni nameraval vključiti v volilno kampanjo, a zdaj kaže, da republikanci nimajo drugega izhoda, kakor da spet igrajo na karto Ikove popularnosti. Podpredsednik Nixon je priznal, da po »nesrečnih naključjih« kaže na poraz, vendar pa bi po njegovem mnenju utegnilo sodelovanje predsednika Eisenhowra nagniti tehtnico v korist republikancev. Razdor v arabskem svetu Sredi preteklega tedna je vlada Tunizije uradno prekinila diplomatske odnose z Združeno arabsko republiko. Med obema deželama je bilo sicer nekaj spornih vprašanj v glavnem, glede splošnih političnih smernic v Arabski ligi, vendar pa opazovalci sodijo, da nasprotja niso bila tako huda, da bi lahko izzvala razdor. Sodijo namreč, da so v ozadju tega spora predvsem druge zadeve — in niso redki tisti, ki s prstom kažejo na Francijo. Nepopustljivi alžirski osvobodilni boj, zlasti pa razglasitev alžirske vlade v izgnanstvu in pobuda njenega predsednika Ferhata Abasa za pogajanja so zadnje tedne ustvarile za Francijo vrsto novih problemov glede Alžirije. Ob njih ne bi bilo prav nič čudno, če bi se francoski vladni krogi poslužili tudi take poti, da bi obrnili veter na svojo stran. Vodilni krogi Arabske lige sicer izražajo upanje, da bodo razdor odstranili »v duhu prijateljskega sodelovanja« toda v današnjem položaju, ko je enotnost spričo neštetih težav v arabskem svetu najbolj potrebna, lahko spor med Tunizijo in Združeno arabsko republiko zajame širše območje. Francoski opazovalci pišejo, da so prva znamenja že vidna na drugi konferenci sekretariata arabskega Magreba, ki se je sešla v maroškem glavnem mestu Rabatu. (Magreb — arabski zahod — je ime za morebitno severnoafriško arabsko federacijo.) Toda upoštevati je treba, da so taka poročila namenjena predvsem razpihovanju razdora in da so vodilni krogi tako v Arabski ligi kakor v Magrebu naklonjeni kar se da hitri ureditvi spora, čeprav potrjujejo, da tunizijski predsednik predvsem glede alžirskega vprašanja ne ravna v duhu arabskih koristi. Nove struje v fil antske m paktu Predlog francoskega predsednika vlade de Gaullea za ustanovitev »superdirektorija« v Atlantskem paktu (sestavljale naj bi ga ZDA, Velika Britanija in Francija) je vzdignil precej prahu med članicami te zahodne blokovske organizacije. Znano je, da se zlasti majhne In srednje države upirajo vsiljevanju volje s trani velikih držav v tem paktu in da je prav to vprašanje ena izmed nrjbolj bolečih točk Atlantske zveze. Razumljivo je da je zamisel o »super.lirektorijti« do •tej zavrnila večina članic. Vprašanje nasledstva pred kratkim umrlega papeža Pija XII. privlači pozornost vse italijanske javnosti in širokih političnih in cerkvenih krogov na zahodu. Volitve se bodo začele 25. t. ni. in bodo verjetno trajale nekaj dni. Za to visoko mesto je namreč med 52 kardinali, kolikor jih je danes zbranih v Rimu, več konkurentov. V tem seveda ni nič posebnega, volitve se vedno nekoliko zavlečejo. Ne prinašajo pa več takih presenečenj kot n. pr. v srednjem veku, ko so se za izvolitev nekega papeža kardinali prepirali celi dve leti ter so jih Rimljani končno zazidali v njihove celice da bi jih prisilili na odločitev. V vsakem primeru bo imela rimskokatoliška cerkev konec oktobra vrhovnega poglavarja. Jasno je tudi. da bo novi papež Italijan. Najprej zato, ker v Vatikanu in v Italiji nočejo, da bi dala papeža katera izmed velikih zapad-nih sil. Tedaj bi bilo namreč skoraj neogibno, da bi tak papež deloval predvsem v korist svoje lastne dežele. Izključno je tudi, da bi postal papež kateri od kardinalov iz manjših dežel: le kdo bi glasoval zanj! Papež bo Italijan tudi zato, ker je to že tradicija in ker bi se Italijani težko spopri-jaznili z dejstvom, da sedi na Petrovem prestolu neitalijanska osebnost. So sicer opazovalci, ki menijo, da bi mogel postati papež kardinal Agadžanan, ki je po rodu Armenec, Izključno to seveda ni- Toda Agadžanan živi v Rimu že od otroških let in govori italijansko z izrazitim naglasom rojenega Rimijana. Papeštvo je v minulosti prineslo Italiji več škode kot koristi. Sloviti diplomat in pisatelj Macchiavelli je napisal pred približno 400 leti, da so »nasprotja med interesi papeške oblasti in italijanskega naroda več kot 1.000 let preprečevala italijansko združitev«. To je povsem res. Papeštvo je hotelo spremeniti Italijo v svojo posest in tako ustvariti osnovo za uresničenje načrtov o svetovni državi pod geslom: »Ena čreda in en pastir!« V tem prizadevanju je bilo sicer dovolj močno, da je preprečevalo združitev Italije pod vodstvom kakšne druge sile, ni pa bilo sposobno, da bi Italijo združilo samo. Vsi taki poskusi so žalostno propadli. Ko se je končno in šele 1870. leta Italija vendarle združila v enotno državo, je to lahko storila samo v sporu z Vatikanom ter je morala z orožjem v roki uničiti njegovo posvetno moč, njegovo državo. Papež je odgovoril z izobčenjem kralja in njegovih naslednikov in se proglasil za »vatikanskega jetnika«. Spor so poravnali šele 1928. leta z Lateranskim sporazumom med Mussolinijem in Pijem XI- Kljub temu pa je italijanska država takoj po utrditvi lastne oblasti skušala izkoristiti Vatikan za svoje cilje in je v tem pogiedu tudi precej dosegla. Papeži so bili pač Italijani in so podpirali če že ne vedno vladno politiko, Pa vsaj prizadevanja določeni krogov italijanske buržoazije. Kako je buržoazija gledala na Vatikan, je dobro razvidno iz besed, ki jih je pred 6« leti izrekel eden izmed predsednikov italijanske vlade med I. svetovno vojno baron Sidney Sonnino: »Na cerkev gledam kot na največjo italijansko ustanovo, na glavnega posredovalca za širjenje italijanstva po vsem svetu. Vladajoča cerkvena hierarhija je v glavnem italijanska. Mi Italijani ne bi mogli nikdar trpeti tujca za papeža, niti tuje hierarhije v naši deželi, in zato želim, da ostane Vatikan italijanski.« Naslednika umrlega Pita XII. — princa Evgenija PaeelMja — bodo izbrali med 18 italijanski kardinali Zahodno in seveda predvsem italijansko časopisje sedaj ugiba na dolgo in na široko, koga bodo izbral' in rpisuje zapleteni ceremonial papeški-i volitev. Glavno zanimanje resnejših opazovalcev pa je obrnjeno drugam: na oceno del ' pravkar umrlega papeža in pa na spore, ki '»■ imajo vatikanski, italijanski in d ngi cerkveni ter politični krogi okrog bodoče vatikanske politike. S tem se takoj postavlja vprašanje: ali morda niso zadovoljni z delom, ki ga je opravljal preminuli cerkveni poglavar? — Ne, niso! članki, ki jih objavljajo o umrlem papežu sp sicer polni slavospevov, med vrsticami pa je najti vrsto očitkov. Glavna sta dva: prvi se glasi, da je Pij XII prevzel v Vatikanu preveč absolutno oblast, da je pustil številna odgovorna mesta prazna, da je hotel napraviti vse sam, ker v druge ni imel zaupanja, da Pa je s tem ustvari] v vatikanski upravi zmešnjavo in tako odprl v Vatikanu pot najrazličnejšim zlorabam in škandalom. Obtožujejo ga tudi, da je važna mesta v vatikanski upravi dajal svojim sorodnikom, ki pa so skrbeli predvsem za lastne koristi-Drugi očitajo, da je bi! Pij XII. predvsem »politični« papež in vse preveč na liniji blokovske, ideološke razdelitve sveta, da je dovolil preveč neposredno in pogosto kar brezobzirno vmešavanje vatikanskih organov v italijanske politične zadeve, kar je prizadejal'o demokrisi.janski vladi v dlako politično škodo. Danes se torej oglašajo struje, ki to »Politizacijo« papeštva obsojajo in postavljajo vprašanje, ki ga ponavlja vse italijansko časopisje: »Kakšen naj bo novi papež? Ali naj bo tak, da bo skrbel predvsem za verske zadeve, ali pa naj bo »političen« in sektaški. kot je bil Pij XII? Kot kaže, so kardinali v tem pogiedu razdeljeni in zato ni izključeno, da se bodo končno sporazumeli za kakšno bolj nevtralno osebnost. Zato se govori, da bodo morda izvo'iii nekakšnega »prehodne«")« papeža z nalogo, naj uredi zmedo v Vatikanu in da usmeri spiršna dejavnost Vatikana na zmernejše postojanke- To so seveda le ugibanja in prav nofe«-nega jamstva ni, da se bo tako tudi zgod*B^ da smo zares pred večjim ali manjšim preobratom v vatikanski politiki. Nobenega dvoma pa ni, da bodo te kritike in zahteve imele določen vpliv tako na volitve, kot na papeževo poznejše delovalnje. Zelo značilno je namreč, da se pri ocenjevanju 19 let trajajoče dejavnosti Pija XII. in pri izbiranju njegovega naslednika pojavljajo, seveda v manjšem okviru, prav tista velika vprašanja, ki danes vznemirjajo ves svet, da nastajajo isti spori, kot jih srečujemo vsepovsod, ko branilci atomskega oboroževanja, hladne vojne, nekolonializma in nekakšnega križarskega razpoloženja proti naprednim idejam v svetu z vsemi mogočimi sredstvi ovirajo uresničenje načel o sožitju, medsebojni pomoči, 0 pravici vsakega naroda, da uredi svoje, notranje zadeve tako kot najbolj ustreza njegovim življenjskim potrebam. Pij XII. je bil na liniji tega križarstva, bil je glasnik skrajnežev in se za dejansko pomiritev v svetu ni hotel resno zavzeti, čeprav je tu pa tam govoril o miru. Veliki francoski katoliški pisatelj Francois Mauriac je ob n:egovi smrti zapisal grenak učitek: »Priznam, da sem v določenih trenutkih pričakoval in upal, da bo Pij XII. spregovoril in povedal tisto — česar prav gotovo ni moge! povedati«. Z drugimi besedami se glasi_očitek takole: »Papež bi bil v številnih težkih trenutkih moral spregovoriti in podpreti ljudska prizadevanja po miru in pravičnosti, toda tega ni mogel storiti, bil je preveč povezan s tistimi krogi, ki so dokazovali in dokazujejo, da je taka politika nemogoča in da za veUke sile ni drugega izhoda kot boj za svetovno gospostvo«. Razume se, da je v zmoti, kdorkoli računa kljub vsemu temu na kakršno korenito spremembo v vatikanski politiki. Dejstvo pa je. da smo v tem medvladju š'išali ostre obsodbe in ocene, ki jih bo novi cerkveni Pogačar hočeš —nočeš moral upoštevati. S. V- Boj okoli nasledstva