Iz Konjic. (K a k o s e m z a g 1 e d a 1 n e mčursko kost.) Ko eem uni dan bil v Konjicab po svojih opravkih, stopim še v trgovčevo prodajalnico, ter zahtevam neko rec. Francelj. sin tega trgovca, 8edel je na stoliču, ter me je, grozno kialo se režoč, pogledoval. Pa to ni čudo, kajti takoanje mrdanje le nemčurji imajo. Niaem si pa preje mialil, da bom tisti dan zagledal tako ,,nemčurako koat". Ko me je izpoznal za svojega nasprotnika, hotel je ves svoj srd in smradljivi aemčarski dub na me izliti. Svetoval rai je iti k Pohorcem, rekoe: Tam gori prejmete, kar želite, ker so sami Slovenci! Jaz mu na to odgovorim: Tako pa tadi vi pojdite tje, koder bivajo sami Nemci. Zakaj ste takaj na sloveaskih tleh, ako so vam Slovenci trn v peti ? Na to zapastim rjavega nemčarja premišljajoč, kakor sem ga razkačil z reejo, katero sem zahteval. Gospod Francelj, vam je zoperno vse, kar je slovensko, samo do našega slovenskega kraha imate posebno veselje, kajti njega posebno ljabite, ker vam v posebno slast smukne po nemcurskem goltancu. Mislim si pa jaz, da vam bi se to najbolj pristajalo, ko bi vam maogobarvne krpe na vaš nemčurski hrbet prilepili, kakor so nekdaj Spartaaci delali iz yojske bežečim vojščakom. No potem bi vas, gospod Francelj, na hip spoznal vsak Slovenec, in bi se varoval vašib nemourskih garij, ter se vas ogibal, kot izdajalca svoje slovenake domoviae. Prihovski. Na Bizeljskein. (Občina.) Trda se godi kmeta in vendar še nam nalagajo občinski, kakor okrajai zastopi velike priklade. V očeh pa imam posebao Kapele in Bizeljsko za Sotlo. Tu sta dva župaaa W. Z. in J. P. Ne, da jima je kaj za svoje domače ljudstvo, marvoč zanimata se iskreno za Brežke nemčurje. Letos bo zopet volitva, posebno pa še za Bizeljsko ae vem, čema da se odlaga. Tam so sicer zopet povabljeni vsi tisti, ki so jih pred 3 leti dobro s pečenkami in z viaom namazali od nosa do ašes, aaj še pri stari navadi ostaaejo ia pripravlja se jitn zopet masti, toda jaz mislim, da se je aekaterim ta telečja — mast tako priskatila, da je ne marajo več videti, veliko manj pa še vživati; no. misiim, Breškim aemčarjem, ker so bolj takema mazila navajeni, pa se kaj takega že še prileže. Ako se ne motim. Bizeljaaci, imate že deveto leto vašega župana; ta je že tako od nemške masti pribolel, da se g& zaa posebna kažna bolezea prijeti. Zato Bizeljanci, ker imate priložaost zdaj pri volitvi, zložite se in skrbite, da si narodnega župaaa dobite — tacega, da bode bolj prijazen in skrbea za narod, kakor je dosedanji. Z Dobrne. (Cesarjev rojstai dan.) Ta daa smo začeli slaviti, da bi v sredo za drage zadeve bilo več časa, že v nedeljo, na Veliko Gospojnico. Tega dne priredili so namreč na trgu pred hišo-zdravilnico tombolo v korist mladeži takajšaje šole. Dobitke darovali so dobri ljadje, topličarji in domačiai. Skapilo se je 129 gld. 50 kr. Naj pri tej priložnosti pristavim sporočilo, da so pred nekaterimi tjedai otrokoljabai gostje-topličarji osnovali večerno žabavo s petjem pak igranjem na glasoyiru, goslah in citrah, tudi v prid ubožnim ueencem; takrat so zbrali 117 gld. Za vseh 246 gld. bodo šolcem nakapili oblačila ia oskrbeli potrebaa arila, učne pripomočke. — V vtorek so zastave, cesarska ia štajerska, nazaaajale bližajoči se prazaik narodov avstrijskih. Ob pol šestih zvečer so v zrak spuščali baloae ali zrakoplove, t. j. neke ladjice, ki po zraka piavajo. Ia ko se je bila stiaaila tema, prišla je godba s svetilkami ter svirala veeernieo, a raed tem so z griča spuš.-ali rakete. — V sredo aas je zvoa v dražbi z glasom topičev privabil v lično opravljeno cerkev, kjer se je ob devetili vršila slovesaa slažba božja. Razameva se pač samo ob sebi. da so pri istej bili navzoči občinski zastopniki, šolski odboraiki, aradniki, ačitelji z ačeaci ia obilo drugili pobožnikov, tujih in domačih. Popoladae ob četrtej uri začela se je šolska veselica, ki jo je na svojem vrta priredila gospa pl. Hajderjeva. Takaj pa so otroci eai telovadili, dragi na okinčani maj plezali po nastavljeni deaar in viseče klobase, tretji piskre pobijali itd. Za tako ,,pridnost" je potem imeaovana dobrotaica deco pogostila, razvea tega dobila je klobake, ratice, ostalo blago za obleko ia razae igrače. Za podeljeae darove spodobno se zahvalivši so šolarji blagej darovalki trikrat ,,živio" zaklicali, zapeli cesarsko pescm ter se postavili v vrsto in se za ,,godci" ia ,,bobajaci' pa ,,zastavniki" (vse to so nekateci učenci postali aa igrališči) podali pred šolsko poslopje, raz katerega je vihrala velika erno-rumena zastava; odtod so se razšli vsaki na svoj kraj. A v dvorani v hiši-zdravilaici so zvečer topličarji s plesanjem završili slavnost jrojstnega dae eesarjevega. Iz Žič. (Občiaska volitev.) Tadi pri aas je bila pretečeai mesec občinska volitev. Žal, da so večjidel možje bili doma ostali, čeravno je bila volitev prejšnjo aedeljo pri cerkvi oznaajeaa. Vsaki se aamrec boji občinski odboraik biti, ter se izgovarja: ,,Saj nič ne velja, če ravno kaj govorim." Zato so ostali večinoma prejšaji odborniki. Le-ti pa se sami aasscaassi ali gemeiade-rathi imenajejo, in občiaske seje sitzuage psujejo, po tem pa se lehko sodi tadi občinsko aradovaaje. Navadno imajo ti možje svoje seje v nedeljo popoludae. Vendar pri vseh sejah mlatijo le večjidel prazno slamo, in kdo je tema kriv? Ali občinski predstojnik? Ne, ampak prvi svetovalec, kedar se namreč ta oglasi, hitro apade vsem tem možem srce. In kar je najhaje, sedaj boee z njegovo pomočjo aeko žeastvo, katero si je še le pred nekolikimi meseci neko kočljarijo kupilo, občinske doklade nalagati ia občino ,,vižati"'. Ali ni to čadno, da se žeaske v občinske reči vticejo? Iz Zdol. (Cerkvena popravila. Šola. Trsna uš.) Kdor je bil v Zdolib pred dvajstimi leti — jih ne bi poznal, ko bi jih sedaj preaovljene ugledal. Šola in farovž sta prenarejena, nekaj zidanih hiš se je novih postavilo, druge 80 se popravile, eno so pa podrli. V sredi med temi lepimi brami pa se faraa cerkev sv. Jarja poaosao vzdigaje ia se v jutraem solncu vidi daleč po Kranjskem iu Hrvaškem. Cerkev ia zvonik sta sedaj blizo za polovieo višja ko preje; vse pri cerkvi je strogo v bizaatinskem slogu izvršeno. Od znotraj je prelep bram božji fresco z živimi podobami prav primerno okrasil znaai mojster Tomaž Faatoni iz Konjic. Veliki olter je v isteia bizaatiaskem sloga letošajo spomlad postavil Jakob Kocjaa od sv. Trojice na Kranjskem; lepo delo je za vsera veljalo 900 goldiaarjev. Podobe sv. Jurja pa sv. Filipa ia Jakoba je aaredil Ferdiaand Stoflesser iz Grodena na Tirolskem Vse na lepem oltarju se izvrstao striaja; blagoslovili so ga pred šestimi tedni vč. gospod dekan Matija Stoklas. Farane aova cerkcv tako veseli, da prav radi vlagajo za to, kar je še potreba; žene so preskrbele za levi straaski oltar podobo Matere božje, možki pa za desaega podobo bi čaaega in kroaanega Izveličarja; sledajo smo daes v slovesaem sprevoda iz farovža v cerkev preaesli. Vsaka teb prelepih ia v resaici nmetnih podob, koji je izdal Stoflesser, je veljala 35 goldinarjev. Pred slovesnim sprevodom so naš e. g. žapaik blajjoslovili novo pozidaao Baaovo kapelo na izbodnjem koncu aaše lepe vasi. Od tam smo se podali s cerkvieaimi banderi in sv. rožai venec molec v farovž po aovo podobo bičanega Izveliiarja. Med sprevodom so topiči pokali, v zvoaiku pa so prelepo pritrkavali. Hvaia Boga za tak lep daa, ki je bil pola dahovnega veseija! (Konec prih.) Iz Male Nedelje. (Marskikaj.) Letiaa bo takaj srednja. pomladai sadeži: koruza, krompir. lepo kaže ter daje obilai pridelek; tadi ajda kaže dobro, ee aam je aeagodai veter še kje ae posmodi Košaja otave se pm-enja zlasti po Ščavaiškej dolini, pridelek bo aekoliko boljši, kakor prvi. Živiaa aima cene ter se prodaja po slepej ceni. — Vsi volilci poslanca za državai zbor bili so takaj za č. g. kaaoaika Lavoslava Gregoreca ter upajo, da bode vredni aaslsdnik predaika aepozahljivega nam Rajča. — Neka aemčurska svojat je hotela takaj sko vati aekovo ,,deatscbe Lesevereia" nasproti ,,Leposlovaema bralaemu draštvu" aašema, pa manjkalo jim je — udov, toraj jih obžaljajemo. Lipan. Iz Šaleške doline. Gospod Schmiderer! Nikar ne mislite, da ste vodja sloveaskega Ijudstva, ne skrbite za izpeljavo gasilaega reda po ptujib okrajib! Sloveusko Ijadstvo je dovolj zavedno in bode samo skrbelo za izvršitev omeajenega reda! — Nemški ,,Baueravereia" oko lice Maribora vabi v ovčjej obleki k svojim zborom in išče vidov tudi v Saleškej doliai. Prihraai svoj aemčurski papir, ia vedi, da Sloveaci iz Šaleškega okraja ne sedejo na tvoje liraa aice; Šoštanjski okraj je skoz ia skoz aaroden, ediao v obeinab sv. Florjaaa ia v Šoštanjskem kočevju so še sedaj aemškutarji, kjer sta glavna vodja, pa tudi njima aže zadnja ara priteka. Daj Bog. da jitna priteče kmala! Volitev okrajaega načelnika ia okrajaega odbora je pred durmi. Brž ko ne vršila se bode prihodnji tedea. Okrajni zastopaiki! Pokažite da ste lastaiki aa svojih tlea, otresite sovražen, nasprotai jarem, kateri vam izsesava vaš žaljevi denar, stopite pogumno na volišče, stojte možko ter volite v nacelnike, namestnike ia odboraike odločae, zavedae in narodne može, kojih znai-aj vam je do dobrega znan! Iz Kožne doline (Ignacij Kaittel), založaik slovenskih molitvenikov v Inomosta hodil je v začetku meseca avgasta po spodnjem Štajerskem. Ker je spoznal, da se nad njegovo poštenostjo dvomi, obljabil je v devetih daeb pri- poročil od dveh preč. gospodov, katerima treba je verjeti. Se pred odločeaim obrokom došli ste iz dveb različnib krajev spričevali, ki trdite, da je orneDJeai kajigotržec res mož zaaesljivega zaaoaja, pobožaega ia nravnega obaašanja ia ne brez premoženja. Eao spričevalo došlo mi je od prec. g. kancelarja briksaiškega ka. šk. ordiaarijata, drago pa od preč. gosp. dekaaa v Stilfes. Kdor bi jih želel videti, naj se k meai potrudi. J. V., žapnik