¥ Lfufoijsmi, «Siii«s 15, novembra 1933,
Cena posamezni številki Din 3'—
"eto. XV.
»NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. «= Oglasi po ceniku. ==:
NAŠ GLAS
Uredništvo! Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Delovni čas javnih nameščencev.
Objavili smo že dvoje poročil pod-kancelarja Švicarske zvezne republike, drja O. Leimgruberja, katera je podal na V. mednarodnem kongresu za upravne znanosti, ki se je letošnjo pomlad vršil na Dunaju. K tem njegovim razpravam o prednostih in škodljivosti poklicnega uradništva dodajamo še izvajanja istega strokovnjaka o koristih in škodljivosti deljenega oz. nedeljenega, enkratnega dnevnega uradovanja. Najprej podamo splošen pregled poročevalca o ureditvi delavnega časa javnih uslužbencev:
»Ni ga menda polja uprave, kjer bi vladala tolikšna različnost kot prav glede ureditve delavnega časa javnega na-meščenstva.
Ločimo zlasti obe veliki kategoriji: angleški ali neprekinjeni, in pa kontinentalni dnevni delavni čas z večjim presledkom opoldne.
So javne uprave, ki glede določitve delavnega časa in uradnih ur ne poznajo nobenih posebnih določb, izvzemši splošno ugotovitev, da velja to ali ono izmed obeh navedenih načel. Čeprav je sicer določen osemurni delavni čas, ne Velja vendarle ta določitev pogostoma, Vsaj formalno ne, za uradnike, ki so dolžni, »da stavijo službi na razpolago Vse svoje moči brez omejitve«. V praksi so pa navadno tudi zanje točno določene uradne ure, tako da se povprečno pokaže uradovanje od 7 do 8 ur na dan. v nekaterih državah in občinah za opravljanje službe preko teh ur v
splošnem načeloma ni priznana pravica do1 odškodnine za nadure. V drugih je pa taka pravica zakonsko utemeljena, to pa ali tako, da se računa že prva nadura ali pa se najprej mora odbiti neko določeno minimalno število nadur.
Tam, kjer je maksimalni delavni čas z zakonom ali pravilniki urejen, Uporabljajo pogostoma zelo različne Oorme. Dogaja se, da ima eksekutivno Osebje prometnih naprav povprečno dnevno do 13 ur prezenčne dolžnosti Pri povprečni dejanski službi od 8 do 10 ur na dan, medtem ko ima ostalo Uslužbenstvo, zlasti še nameščenci vrhovne uprave v dotični državi, samo Po 8 ali še manj ur povprečnega uradovanja na dan. Po večini (pa vendar še »e v vseh državah in občinah) je sobotni popoldan prost službe, hkrati je pa seveda tudi vsa nedelja prosta. V nekaterih državah in občinah vse leto delajo največ po 8 ur na dan, ob sobotah Pa samo 4 ure dopoldne, medtem ko drugod poleti velja nekoliko podaljšajo dnevno delo (n. pr. s tem da se služba prične za pol ure prej), tako da let-j'0 povprečje za 6 dni v tednu ni znatno Danjše od 8 urnega dnev. uradovanja.
Iz različnosti teh določb se more ^klepati, da se ureditev delavnega časa jjvnih uradnikov in nameščencev rav-načeloma po službi katero opravlja-i°- Prav zaradi tega so v isti osrednji, Pokrajinski ali občinski upravi oz. podrtjih pogostoma načelne razlike, ka-ere je mogoče opaziti pri navadni pi-Sarniški službi, pri eksekutivnih in ®tražnih službah, pri vojaški službi, pri užbi v poštnih, telegrafskih in želez-. 'skih obratih, kjer se ponekod uradu-® nedeljeno (samo s kratkim opoldan-‘m premorom), medtem ko je po dru-j°d uradovanje razdeljeno na dopol-ansko in popoldansko službo.
I Najvažnejše vprašanje v tem kom-uksu je pa naslednje: ej- “Ali je vpeljava neprekinjenega g]evYne£a uradovanja, tako zvanega an-jayS e^a c®e^avn*ka, pri uradih prave lei ne uPrave za vse leto ali vsaj za del
uiogoča in zaželena?« itnen^ak6 imenovani angleški delavnik k° u ^0’ kakor Je splošno znano, ta-
r^ditev dnevnega uradovanja, da
praktično ni opoldanskega presledka oz. da je dopuščen samo nebistven premor za obed. Za južino se pri tem uradovanju dovoli običajno največ po pol ure. Glavni pogoj je omejitev prihajanja v urad in odhajanja na jutro in večer. Če bi bilo v velikem številu uslužbencem omogočeno, da gredo tudi opoldne domov, bi taki delavni ureditvi nedostajal bistveni znak neprekinjenega ali angleškega uradovanja. Značilna je torej izločitev opoldanskega odmora in dejstvo, da nameščenci tudi preko opoldneva ostanejo v uradu ali vsaj v njegovi neposredni bližini.
Po ugotovitvah iz leta 1927. sledi, da je bii angleški delavnik razen v velemestih Anglije in Amerike uveden tedaj na evropski celini redno pri vseh javnih upravah v Berlinu, na Dunaju, v Stockholmu, Oslu, Kjobenhavenu, v Hamburgu in v Lipskem. Deloma je bil angleški delavnik uveden tudi v občinskih upravah v Monakovem, v Dresde-nu, Frankfurtu in Kolnu. V vseh teh mestih se pričenja uradovanje ob 8., 9. ali 10. uri in traja do 16., 17. ali 18. ure, navadno s polurnim odmorom opoldne. Ob sobotah se uradi zapro tako rekoč brez izjeme ob 13. uri. Tod in tam se pozimi uradne ure pomaknejo nekoliko naprej.
Kakor v javnih upravah, tako je tudi v večini zasebnih tvrdk, zlasti v bankah, po navedenih mestih po večini uvedeno nepretrgano uradovanje. V nekaterih krajih, kot na primer v Bru-selju, delajo bančni uradniki v dveh izmenah, tako da ostanejo bančne blagajne tudi preko opoldneva dostopne občinstvu. Po večini prevzame delodajalec skrb, da nudi uslužbencem ali brezplačno ali pa proti povračilu nizkih dejanskih stroškov preprosto južino.
Neprekinjeni šolski pouk je bil uveden v Berlinu, Dresdenu, Frankfurtu, Hamburgu, Kjčbenhavenu, Oslu in v osnovnih šolah v Rimu. Pouk je bil prekinjen z nekaterimi manjšimi odmori in s polurnim opoldanskim večjim premorom. O razmerah na Francoskem je treba reči, da se je doslej samo v šolah v Lyonu poskušalo v tem smislu, da pa poskusi niso obrodili dokončnih rezultatov. V Švici si angleški delavnik ni mogel skoro nikjer priboriti upoštevanja. Kot načelo doslej ni uveden niti pri javnih uradih niti pri bankah, če izvzamemo neko veliko zavarovalnico v Ziirichu.
Angleški delavnik ima prednosti, pa tudi senčne strani.
Najvažnejše prednosti so:
Za delojemalce: Pot v urad in iz urada odpade v 5 dneh tedna vsak dan po enkrat. S tem zvezani posredni in neposredni* stroški odpadejo, železniški, tramvajski ali drugi prevozni stroški pa samo toliko, kolikor niso prevozni stroški stopnjevaje se s pogost-jostjo uporabe prevoznih sredstev cenejši. K neposrednim stroškom pa spada tudi zlasti ob slabem vremenu povečana obraba čevljev in obleke. Delojemalec more svoj prosti čas zlasti poleti bolje izkoristiti, ker se uradovanje konča eno in pol do dve uri prej. Današnja običajna ureditev delavnega časa pomnožuje nemir in naglico mestnega življenja. Za večino uslužbencev je današnji opoldanski premor komaj dovolj, da naglo teko domov, da v vsi hitrici pojedo in da spet čim prej odbite nazaj v urad. Odmor in odpočitek to ni. Pri ti ureditvi je pa tudi večer za premnoge samo novo dirjanje: ob 18. in pol, ob 19. uri ali pa še kesneje pride uradnik domov, ima komaj toliko časa, da hlastno povečerja ali se naglo preobleče, če hoče biti ob 20. uri na seji, na zborovanju, pri vaji, v izobraževalnem tečaju, v gledališču, pri koncertu ali kjerkoli. To neprestano' hlastanje in
tekanje je zmožno resno oškodovati zdravje nameščencev. Angleški delavnik hvalijo, češ da pospešuje individualni razvoj. Pisarniškemu uslužbencu nudi čas in pobudo za telesno gibanje. S sportom in vrtnarskim delom se more izogniti posledicam neprestanega' sedenja. Delo na prostem mu daje resnično utrujenost in mu pomaga do zdravega spanja. Seveda morajo prevozna sredstva svoje urnike tako urediti- da je mogoča takojšnja vrnitev zvečer precej po koncu uradovanja.
Za upravo: Če se zvečer uradova-je prej konča za eno in pol do dve uri, se prihranijo znatni izdatki za razsvet-1 Ijavo in kurjavo. V splošnem se dvigne sposobnost za delo-, če poedinec ni prisiljen, da na primer pri moreči vročini poleti v največji naglici premeri pot iz urada domov in iz doma v urad, kjer se mora po kosilu spet lotiti dela.
Za gospodinjo: Namesto opoldne, mora pripraviti gospodinja glavni obed približno za 17. uro. Opoldne naj bi gospodinja in otroci zaužili južino, katero imajo zdaj običajno opoldne. Oba obroka bi se torej samo zamenjala, kar bi pa imelo kot posledico to, da bi doslej običajno obilnejša večerja, ki se nudi približno ob 19. uri, ne bi bila več potrebna. S stališča prehranjevalne znanosti je treba pozdraviti, če se obilnejša večerja preloži od 19. na 17. uro.
Tako bi prišla tudi gospodinja do znatno zgodhejšega počitka. Preko dneva bi se pa delo v kuhinji preložilo od dopoldanskih ur (od 10. do 12.) na popoldanske ure (od 15. do 17. ure). Tako bi mogla gospodinja neovirano opravljati druge posle.
Splošne prednosti: Ker se oddaljenost stanovanj in stanovanjskih možnosti uradnikov ali uslužbencev od službenega kraja venomer veča, se z dolgotrajno hojo od doma v urad in iz urada domov mnogo časa po nepotrebnem zapravlja. V tem času se ne ustvarjajo nikake dobrine, temveč je to dolgo pot treba smatrati za zmanjšanje proizvajanja dobrin, kar se z načeli razumnega narodnega gospodarstva ne more strinjati. Država in gospodarstvo imata dovolj vzroka, da vsaj vsem tistim, ki opravljajo svojo službo v večjih prometnih središčih, omogočita in olajšata naselitev na deželi. S tem se ustvarjajo in nudijo ljudem zdravstvene in družabne prednosti. Če bi se uvedel angleški delavnik, bi odpadlo tudi gospodarsko škodljivo nagomilavanje prometa, ki se v velemestih pojavlja dandanes redno vsak dan okoli poldneva.
Tem svetlim stranem stoje pa nekatere senčne plati nasproti, o katerih bomo pa v prihodnji številki podali mnenje poročevalca.
Učiteljske težnje.
Iz obširne resolucije, sprejete na XIII. rednem kongresu Jugoslovanskega učiteljskega združenja, ki se je vršil avgusta meseca v Ljubljani, objavljamo nekatere odstavke splošnega značaja:
»Skupščina naproša, da se ne vrši nikako premeščanje učiteljstva med šolskim letom, posebno ne pozimi toliko časa, dokler se ne uzakoni učiteljska stalnost. Taka premeščanja škodujejo v prvi vrsti pouku, a poleg tega zelo neprimerno vplivajo na materialno, zdravstveno in moralno stanje učitelja. Vsako premeščenje, ki ni posledica disciplinskega postopka in obsodbe, ki ga ni diktirala državna potreba, in ki ne izhaja iz posebne potrebe prosilca, je treba med šolskim letom onemogočiti.
Na učiteljska premeščanja ne smejo imeti vpliva neodgovorne osebnosti, posamezne korporacije in neosnovane in anonimne obtožbe. Ker se vedno zakasnijo krediti in ker so učitelji gmotno slabo podprti, je potrebno, da se izplača učiteljstvu pred selitvijo akontacija potnih stroškov in, da se učitelja ne razrešava od dolžnosti v službenem mestu, dokler se mu ne izplača akontacija.
Želja učiteljstva je, da se njihove krivde zasledujejo potom rednega disciplinskega postopka. V tem smislu prosi skupščina pristojne faktorje, da uzakonijo projekt, ki jim je bil poslan od glavnega odbora »Jugoslovanskega učiteljskega udruženja«.
Anonimne ovadbe naj se kot nedostojne ne jemljejo v pretres, dokler ne bo sprejet projekt disciplinskega postopka. Potrebno je, da prosvetno ministrstvo s posebnim odlokom določi kavcijo, ki jo mora položiti toži-telj, ko vloži tožbo, in ta kavcija mu zapade, ako preiskava ugotovi neopravičenost obtožbe.
Učitelji, ki so radi odslužitve kadr-skega roka dali ostavko na učiteljsko službo, ali se niso mogli radi vojne povrniti v službo ter so bili vojni obvezniki med vojno od 1914. do 1919., kakor tudi učitelji in učiteljice, ki niso mogli radi vojne dobiti službo, so zaostali v napredovanju po grupah v primeri s svojimi šolskimi tovariši, ki niso bili vojni obvezniki in niso vršili voja-
ške dolžnosti. Na ta način so prvi dobili namesto nagrade kazen. Da bi se to popravilo, je potrebna sprememba uradniškega zakona ali dopolnitev finančnega zakona z nalogo, da se vsi takoj povišajo v odgovarjajoče grupe in bodo s tem izenačeni s svojimi šolskimi tovariši.
Mnogi učitelji so prišli brez rodbinskih potreb in tudi brez zakonskih pogojev na službovanje v večja mesta. Skupščina želi, da se izvrši revizija tega stanja ter da se v mestih s srednjimi in višjimi šolami namešča prvenstveno učiteljstvo z večjimi rodbinami, nato z več službenimi leti in boljšimi ocenami in šele tedaj oni, ki tega nimajo.
Kot maksimum zo polno službeno dobo za pokojnino naj se vzame 32 let zato, ker se učiteljske moči izrabljajo poleg težkega dela v šoli tudi pri delu izven šole. Upokojitev naj se izvrši po podatkih v uslužbenskem listu, a do nakazila pokojnine, naj se izplačuje redna dotedanja plača, tako da ne bi ostali upokojeni učitelji brez sredstev za življenje do nakazila pokojnine. Isto naj se nanaša tudi na družine učiteljev, ki umrjejo.
Referenti pri prosvetnih oddelkih banskih uprav in pri oddelku za osnovni pouk v ministrstvu prosvete, naj se izbirajo kot dobri poznavalci osnovne šole in njenih delavcev, vedno iz učiteljskih vrst.
Ravno tako je potrebno ukiniti sprejemni izpit za gimnazijo in je smatrati 4 razrede nižje srednje šole kot višjo narodno šolo, ki naj jo obiskujejo vsi učenci, ki nimajo prilike, da bi hodili v kako drugo šolo. Na ta način se samo povečuje izobrazba, ki je vsakemu članu naše državne zajednice potrebna.
Skupščina je mišljenja, da je treba reformirati tudi učiteljske šole, ki naj bodo vse urejene internatsko in da se te nahajajo v Beogradu in banskih mestih. Učiteljski zbor na učiteljiščih naj bo sestavljen v pretežni večini od profesorjev pedagogike. Učiteljske šole naj sprejemajo profesorje in dijake z vseh delov kraljevine. V učiteljsko šolo naj se sprejemajo prvenstveno
otroci učiteljev in ostalih prosvetnih delavcev.
Skupščina prosi pristojne oblasti, da se vsemu učiteljstvu vrne plačani znesek po Din 360'—, ki so bili odtegnjeni za Zvezo uradniških nabavljal-nih zadrug in da se ga odda Jugoslo-venski učiteljski kreditni zadrugi kot vplačilo deleža, ker je ta zadruga osnovana na zadružni podlagi.
Potreba po otroških zavetiščih in šolskih kuhinjah je ponekod zelo ob-
Fr. Boutet:
Priznanje.
»Gospa Berange, milostiva,« je naznanila. sobarica.
Marcelina Sollige, ki je brala v malem salonu nek roman, je začudena dvignila svoj ljubki, bledi obraz. Saj je bila šele sinoči s svojo prijateljico iz mladosti, Lidijo Berange v družbi, in se je dogovorila z njo za danes ob petih v neki čajarni. Kaj naj ta nepričakovani obisk pomeni?
A že je prišumela dražestna, elegantna mlada plavolaska v sobo in viharno objela Marcelino.
»Upam, da te ne motim, toda govoriti moram s teboj. Nikakor nisem mogla čakati do drevi, in potem bi ti tudi ne mogla tega pripovedovati tako pred vsem svetom ...«
»Kaj pa se je zgodilo, ljuba moja? Čisto zmedena si.«
»Da ... Saj naju menda ne more nihče slišati? — Moram si olajšati srce. Potrebujem tvoj svet, več izkušnje imaš kot jaz.«
»Lepe izkušnje: vrsto peklenskih let v zakonu, ločitev, zapuščenost —.«
»Vendar so to 'izkušnje. In mimo tega, ti nikdar nisi ljubila moža in ločitev te ni bolela. Že tri leta si svobodna in mirno živiš.«
»Malo mi koristi ta svoboda. — Toda zakaj pa gre, ljuba moja?«
»Za nekaj zelo resnega, o čemer se morem razgovoriti samo s teboj, ker si ti edina, kateri zaupam. Zares, Marcelina — edina. — Gre za Filipa.«
»Za tvojega moža?«
čutna in radi tega se naprošajo oblasti, da te ustanove čim bolj gmotno podprejo.
Da se rodbinam aktivnih državnih uslužbencev in penzionistom da železniški certifikat v polnem obsegu, kakor aktivnim državnim uslužbencem.«
Obleke kemično čisti, barva, plisira irs Eška tovarna J O S. REICH. Sra5SSSraraimES5SHBraSE5Sral^^5ra^^m
Marcelina se je neopazno zdrznila.
»Da, za mojega moža. Se ti ne zdi, da je že nekaj časa ves spremenjen?«
»Spremenjen? — Prav za prav ne,« je odgovorila Marcelina z naglasom, ki je zvenel vsakdanje, kar se le da, čeprav se je z naraščajočim nemirom vprašala: »Kam neki meri?«
»Morda res še nisi nič opazila,« je nadaljevala Lidija, »čeprav smo mi trije dovolj pogostoma skupaj — toda včeraj si tudi ti vprašala Filipa v gledališču: Kaj pa vam je? Saj nič ne govorite!«
»Tako? Sem res to rekla? Morebiti — toda prav gotovo si nisem nič posebnega mislila pri tem. Kako se pa pojavlja ta sprememba na tvojem možu?«
»V ponašanju nap,ram meni. Že dolgo ga opazujem. Najmanj že dve leti. In vedno huje postaja. Zanemarja me. Sploh se ne briga več zame, zelo pogostoma hodi z doma, ne da bi vedela kam gre.«
»Glej, vsi moški so taki. Tvoj mož je močno zaposlen.«
»Seveda, to sem si od začetka tudi sama govorila. Toda zdaj vidim vso stvar drugače. Odkrila sem strahovito resnico: Filip me vara!«
'Marcelina, ki je čakala na to besedo, je zmignila z ramenom: »Saj se ti blede, Lidija!«
Rada bi bila še dostavila: »Tvoj mož te ima rad!« Toda ni našla dovolj poguma. Rekla je le: »Lepa si, dražestna, tako malo' časa sta šele poročena.«
»Tako malo? Sedem let! Ti si tudi mlada in dražestna, in vendar te je tvoj mož že prvo leto varal!«
»To je nekaj drugega. Vendar ne moreš primerjati surovega, samoljubnega žen-
Narodno-politične smernice morajo zasledovati blaginjo vsega naroda, odstranjevati nasprotstva v narodnih plasteh ter vezati privatno podjetnost s socialnim redom, upoštevajoč pozitivno in nepisano pravo. Vsak pravi nacionalist spoštuje vsakega človeka kot del naroda.
Kako pa je resnično stanje danes? Dve internacionali — zlata in rdeča — negirata v teoriji in praksi socialno pravičnost kot smo jo goraj označili, in bi morale pasti po njih naziranju državne meje in z njimi tudi naciona-litete. Odklanjata spoštovanje človeka kot takega in ga smatrata samo kot del črede. Isto naziranje o človeku ima tudi nacionalni šovinizem, zrasel iz Heglove filozofije. Medtem ko se mase vzgajajo v nacionalnem šovinizmu, ki je samo plod golega egoizma, ali v rdečem internacionalizmu, pa kuje zlati internacionalist težke okove narodom in državam. »Veliki mednarodni trusti se očividno pripravljajo na boj in skušajo združiti v malem številu rok vodstvo svetovnega gospodarstva in — kar sledi logično — svetovne politike, da bodo čim lažje vodili obrambo za svoj obstanek« (Gilbert).
Ako bodo šli narodi po tej poti dalje, bomo imeli v par desetletjih malo skupino internacionalno usmerjenih posedujočih in ogromne mase — proletarcev. S tem bo pa tudi porušena narodova in državna eksistenca, ker proletarec je po svojem bistvu — brezdomec. Nujna potreba je, ta proces ustaviti. Kako se naj to doseže? Odgovarjamo: Z bojem proti proletariza-ciji naroda! Stopiti morajo na plan vsi, ki so čistega nacionalnega in domovinskega mišljenja. To nacionalno mišljenje bo dobilo najlepši izraz v pozitivno ustvarjajoči obliki, v gospodarskem napredku vsakega posameznika, v sistemu dela. Vsak državljan mora začutiti globoko ljubezen do svoje rodne grude, kajti le ekonomska podkrepitev naroda vodi k zanimanju do kulturnih pridobitev, ki jih je človeštvo ustvarilo in jih še ustvarja. Združiti je treba vzvišeno s koristnim.
Kot eno izmed najvažnejših in res najsigurnejših poti, po kateri zamore-mo doseči stavljeni cilj, omenjamo na tem mestu zadružništvo.
Zakaj?
Zadružništvo ne stremi samo za tem, da vodi boj proti proletarizaciji od temelja, temveč tudi vrši resnično to svojo nalogo. Zadružništvo, ki v svojih početkih samo skromno vpliva na cene najvažnejših življenjskih potrebščin, najde svoje zadoščenje in svoj cilj v obsežni samoproizvodnji teh potrebščin. Ta samoproizvodnja je zgrajena na lastnih sredstvih konzu-mentov — članov zadrug. Člani zadrug postanejo torej lastniki raznih produkcijskih naprav. Delavci, razni nameščenci in uradniki stopijo tako iz svojega čistega mezdnega in plačilne-
skarja, ki so tni ga v moji preprostosti vsilili, s tvojim možem.«
»Saj ne primerjam, ker sem tvojega moža komaj poznala. Šele po. tvoj: ločitvi sva se spet pobliže sprijateljili — toda mislim, da so vsi možje bolj ali manj nezvesti. Vsekakor, prepričana sem, da me Filip vara. da ima razmerje in da to razmerje v njegovem življenju zavzema veliko važnost. Da, Marcelina, popolnoma prepričana sem.«	•
Lidija je govorila zares odločno. Njene velike, sinje oči so se zapičile prijateljici v črne oči. Marcelina se je poskusila nasmehniti. »To so strahovi. Zadosti pogosto vaju vendar vidim, in lahko ti še enkrat rečem, da na tvojem možu nisem opazila niti najmanjše spremembe.«
»O, kadar je kdo v družbi, se vselej brzda — tudi pred teboj. Vendar sem mislila, da ti je moralo pasti v oči. Pomisli vendar, Marcelina!«
»Ampak ne, in ne! Kaj si misliš prav za prav?«
»Kar sem ti že povedala: Filip ima ljubico, o tem sem prepričana. Vse ti povem. Svetovala mi boš. Čisto izgubljena sem — nič ne vem, kaj naj storim! Nate se vsaj morem zanesti. No, že nekako tri mesece Filip po večkrat na teden sploh ne pride več k večerji ali pa gre z doma precej po jedi in se vrača zelo kasno.«
Tokrat Marcelina ni mogla skriti svojega nemira. »Brez tebe hodi zvečer »dima?« je razburjeno zaječala. Toda precej se je zbrala: »Kaj ne hodi v svoj klub?« Ta možnost jo je pomirila.
»To trdi, pa ni res. Prepričala sem se. Prej je bil res od časa do časa v klunu, zadnje tri mesece pa niti enkrat. K neki
E. J.:
Zadružništvo iiacljoiialfia potreba*
Življenje narodov sta razgibali dve veliki ideji, okrog katerih se grupirajo duhovi. Dva duhovna toka sta, katerih vsak ima vnete zagovornike in pristaše, in ki se narodu ponujata kot rešitelja iz težkih dni. V resnici sta oba na krivih potih.
Prvo naziranje podcenjuje narodnostno idejo. Predstavlja se kot nosilec raznih internacional. Početki teh idej segajo daleč v dobo prosvitljeno-sti«, ki je narod v svojem življenju in čuvstvovanju proglašala za nekaj slučajnega, torej za iprigodnostno tvorbo. Prosvitljenci so obožavali »ratio«, malikovali so razum kot vse v enotnem stilu urejujoče počelo, ki je eno in isto doma in drugod po vsem svetu. Izpovedali so torej kosmopolitsko naziranje, ker so verovali v vse izravnajoče-ga duha, ki gre preko zgodovinsko zraslih nacionalnih tvorb, običajev in jezika. Kakor naj bi izginila pozitivna država pred nacionalističnim naravnim pravom, tako naj bi tudi narod zginil pred svetovno, vse izravnajočo napredno buržuazijo.
Po francoski revoluciji sta prevzela ideje prosvitljencev gospodarski liberalizem in socializem, ki sta se razen tega oklenila še vere v samoraslost gospodarstva. Za liberalizem kakor socializem je karakteristična vera v vsemogočnost gospodarskih zakonov. Naravno in moralno je le še to, kar ustreza pravemu gospodarskemu redu. Tako sta nastali dve internacionali: ena zlata, druga rdeča. Zlata internacionala skrbi za dobrobit močnejšega in — kakor zmotno misli — na ta način posredno tudi za gospodarsko šibkejše sloje. Rdeča internacionala pa zahteva kar 'moč enakomerno porazdelitev zemeljskih dobrin in proizvodov med vse ljudi. Solidarnost finančnega kapitala in razrednega boja ima mednaroden značaj in gre preko narodnostnih mej in stanovske skupnosti. V bistvu zanikata obe internacionali državo, ker bi po njunem nauku morale državne meje pasti in z njimi tudi nacionalitete kot zmota in predsodek zaostalega človeštva. Prvi kot drugi proglašajo primat gospodarstva in nadoblast gospodarskih zakonov nad državo in narodom.
Proti tolikšnemu podcenjevanju narodnostne ideje je vstala reakcija, ki je žal zavzela drug nesprejemljiv ekstrem, ki ga na pr. vidimo v fašizmu in hitlerjanstvu. Hoteč podčrtati prvobitni pomen naroda, njegovega jezika in kulture, so moderna nacionalistična gibanja marsikje zašla v pretiravanje in so vede ali nevede zaplavala v he-gelianizem, kateremu je narod bog, vse in edino na svetu. Hegel je skonstruiral nauk o ljudski duši, ki je nositeljica vse nravnosti, je nesmrtna in absolutna substanca. Narod kot celota je edina resničnost, poedinci so le udje celote. Naravno je to, kar služi narodu in njegovi moči. Po tem nacionalističnem nauku je ves narod samo ena živa celota, kar seveda pomenja uničenje delov. Samo razvoj in prebod v celoto je nravno in samonameirno. Zato sta narod in država edini nravni sili.
Tudi tako pojmovanje narodnostne in državne ideje odklanja človeštvo, ker mora dovesti do še hujšega in strašnejšega pokolja med narodi, kot smo ga doživeli v najbližnji preteklosti.
Internacionalizem je v desetletju po vojni doživel še prav posebno reakcijo na gospodarskem polju. Namesto usodnega nauka o svobodnem gospodarstvu, pretiranega poudarjanja gospodarskega napredka in oznanjanja edino zveličavnega nauka o svobodni trgovini, zremo naenkrat okrog sebe nepremostljive carinske ograje, divjo konkurenco in boj za kolonijalno blago ter surovine. Namesto internacionalizma torej narodni absolutizem, na prostor ekonomskega liberalizma je stopil narodni liberalizem. S teorijami o absolutnosti države in rase se skuša opravičiti ta značilni preobrat na gospodarskem polju.
V takih razmerah je pravilno ocenjevanje naroda in narodnostne ideje nad vse aktualno politično vprašanje.
Vsak pravi nacionalist, ki ljubi in spoštuje svoj narod in njegovo suverenost, se mora obrniti proti silam, ki razdružujejo narod. Zlasti je treba delavski razred zopet včleniti kot enakovreden sestavni del k narodni celoti. Proletarijat je treba odrešiti proletar-stva, da se ohrani narodna enotnost.
ga razmerja. Oni niso več samo delo-jemalci-plačanci. Razen njih dela za mezdo in plačo, to je dela, ki ga vršijo po tujem nalogu, imajo v lastnih produkcijskih napravah možnost, posegati samovoljno in s samolastno iniciativnostjo. Oni lahko vplivajo na proizvodnjo najvažnejših življenskih potrebščin. Razen tega pa lahko vplivajo tudi na organizacijo dela onih, ki v njih podjetjih delajo. Da, še več. S svojim delom v zadrugi in v od teh ustanovljenih podjetjih lahko odtegnejo produkcijo najvažnejših življenskih potrebščin kapitalističnim interesom in izkoriščevalcem. Na ta način bodo postavili človeka na delo zopet v središče naroda, iz katerega ga danes izriva kapitalizem.
S tega vidika je zadružništvo ne-nadkriljivo sredstvo, da zabranjuje v človeku misel, da je proletarec, in mu odvzema s tem neprijetno čuvstvo nezadovoljstva, čuvstva, da pripada k proletarijatu ali bolje, čuvstva manjvrednosti, katero goji ravno današnji gospodarski rod. Važno za narod je torej, da oprostimo človeka tega proletarskega in že nekako posplošenega življenskega občutja. Človek, del naroda, s takim občutjem je izgubljen za narod, ker je postal brezdomec. Vrniti mu moramo vezi, ki ga naj zopet priklenejo na narod in domovino, od katere bo dobil zopet svojo notranjo in zunanjo oporo. V kolikor odločuje pri tem soeialno-gospodarski moment, mu zamoremo pomagati največ in najbolje z gojitvijo zadružništva. Zadruga mu preskrbi vse, kar potrebuje za vsakdanje življenje, hrano, obleko in stanovanje. Za eksistenco delojemalca zunaj delavnice ima ravno konsumno zadružništvo največji pomen. V boju proti proletarizaciji vpliva zadruga, ker poplemeniti konzum in ker dovede polagoma do pravilnega gospodinjstva v družini.
Šola, socialne ustanove, zakonodaja morajo iti skupaj in v isti vrsti z zadrugami, če hočejo sprostiti etične sile, ki so potrebne v današnji dobi prevrednotenja skoraj vseh vrednot, da preprečijo podivjanost potrošnje, ki jo ima na vesti liberalizem. Poudariti moramo še, da bo zadružništvo v tem pogledu imelo uspeh le, če bo znalo gojiti pravilne stike z rodbino. To poudarjamo radi tega, ker obstoja vez med družinskim življenjem in med domovinskim čutom. Delavec, ki se dobro počuti v rodbini in v svoji domovini, ne bo imel občutka brezdomca-proletarca.
Boj proti proletarizaciji pomeni vzvišeno nalogo iz socialnih, a ravno tako iz nacionalnih in kulturnih razlogov. V tej točki se združijo vsi resnični interesi človeštva, naroda in individua. Lahko torej rečemo, da je vsak, ki je proti zadružništvu, tudi proti svojemu narodu!
(»Zadrugar«, Ljubljana.)
ženski hodi. In ta ženska igra veliko vlogo v njegovem življenju. Ljubi jo1 — zaradi nje me ne ljubi več — to je nečloveško1, kako ravna z menoj —. Vsa sem obupana! Če bi vedela, Marcelina, kako sem nesrečna!« Zakrila si je obraz z rokami.
»Zvečer hodi zdoma in ne gre v klub,« je ponovila Marcelina s skrajnim premagovanjem. »Ampak, saj to je nemogoče! To vendar ne more biti res! H kaki ženski! Kaj misliš, da je mogoče kaj takega?«
»Prav gotovo je res!« Lidija jo je p°' zorno pogledala. »Neko žensko obiskuje-Davi sem dobila dokaz v roke. V njego' vem žepu sem našla pismo (saj veš, kako je raztresen) — strahovito pismo. Saj nisem hotela sprva povedati tega — pr®' grozno je! Pismo, odposlano predvčerajs njim. — Na. tu ga imaš!«
Podala ji je vijolično pismo z žensk0 pisavo. Marcelina ga ji je skoro iztrgala i2 rok in brala:
»Moj ljubljeni Filo! Samo- dve vrstici’ da Ti povem, da Te ljubim, Ti moja ve^ ka sreča! Kakšna slast, nocojšnji večer! ^ Pravkar si odšel, in Tvoji poljubi, Tvol nežnost...« In tako dalje, in tako da ^ — dolge tri strani samih strastnih zatri vanj, podrobnih in žarečih opisovanj no zaužitih naslad,1 neizmerne zaljublU1 hvaležnosti.
/A
Bleda in vsa trda od napora, ua ^ izbruhne v jok, je Marcelina prebrala P1 mo do konca.	.
»Koga imaš na sumu?« je nazadnje pavo vprašala.
»Nič ne vem. Ampak vedeti in ti mi boš pomagala, Marcelina,	jj
da? — Ti si edina oseba na svetu,
Čin staroupokojemh
Neki upokojeni narednik — vodnik je zahteval, naj se mu prizna draginj ska doklada, določena za uradnike. Ker mu je bila ta zahteva odbita, se je pritožil na finančno ministrstvo, ki je izpodbijano odločbo finančne direkcije potrdilo z naslednjim utemeljevanjem:
»Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena pritožnikova zahteva zato, ker je bil upokojen po zakonskih predpisih, ki so veljali pred 1. septembrom 1923. 1. in po katerih čin narednika-vodnika ni bil enak uradniškemu činu, temveč činu zvaničnika, in mu zato pripada osebna doklada po 2. čl. pod III. uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev štev. 11.330/1 od 14. marca 1932. Člen 6. in 7. navedene uredbe, s katerima je za čin narednika-vodnika v pokoju določena osebna doklada kakor za uradnika, se pa nanaša samo na tiste narednike-vodnike, katerim je bila pokojnina določena po zakonskih predpisih, ki so dobili obvezno moč po 31. avgustu 1923.
Pritožnik pobija zakonitost odločbe in navaja, da se določbe čl. 6. in 7. cit. uredbe od 14. marca 1932., po katerih je za čin upokojenega narednika-vodnika določena posebna draginjska doklada kakor za uradnika, morajo
Izguba pokojnine zaradi obsodbe. Neki upokojenec je bil zaradi zločina obsojen na 2 leti robije in na izgubo častnih pravic za 4 leta. Ker se mu je zaradi te obsodbe ustavilo izplačevanje pokojnine, je vložil pritožbo na finančno ministrstvo, ki je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločbo, po kateri mu je pravica do pokojnine po zakonu samem prestala. Ministrstvo utemeljuje svojo odločbo tako-le: »Po § kaz. zak. od 27. I. 1929. obstoji izguba častnih pravic razen drugega tucu v izgubi pravice do državne ali katerekoli druge javne službe ali do javnih poklicev (zvanje). Ker je značaj (v srbskem izvirniku:	»zvanje«) državnega
upokojenca javen poklic, je pritožnik izgubil pravico do tega poklica, torej tudi do pokojnine, kar potrjuje tudi določba § 105. uradniškega zakona od 31. marca 1931., po kateri povzroča obsodba na kazen izgube častnih pravic tudi izgubo pravice do pokojnine, iz česar sledi, da je izpodbijana odločba pravilna in v zakonu utemeljena.« —• Zanimivo je, kako bo v tem primeru razsodil državni svet. Njegovo razsodbo bomo v svojem času objavili, ker gre za važno, v uradniškem in v kazenskem zakonu ne prav do jasnega izraženo načelno vprašanje.
morem .zaupati to grozoto, ti si edina, ki mi moreš pomagati. Marcelina, kajneda? Najti moram to podlo žensko, ki mi je ugrabila moža! Maščevati se moram! Moram ...«
Toda Marcelina se ni mogla več premagovati.
»Lažeš,« je zaklicala. »Priznaj, da la-žeš! Izmislila si si vse to, da bi me mučila, da bi se naslajala ob mojih bolečinah, da bi me pripravila do priznanja! To si samo tako iznašla, da hodi Filip zvečer zdoma! To pismo si sama pisala, le priznaj! Saj jaz tudi priznam!«
»Ne razumem te. — Kaj naj bi pri-znala? In kaj priznaš ti? Kaj naj vse to Pomeni?«
»Ah, nikar se še dlje ne pretvarjaj. (Zaslutila si, da se imava rada, Filip in laz, in palo ti je v glavo, da me navdaš z uubosumnostjo, da boš mogla vse izvleči jz mene. In vjela sem se na to vabo! —
je! Zelo grdo sem ravnala s teboj, to Vem, in hudo me je pekla vest, ampak Preveč sem ga imela rada... Toda kome-ba, ki jo zdaj igraš, je nevredna. — Toli-0 kot v tej četrt uri vse svoje življenje Jdsem pretrpela! Kako naj bi bila verjela za trenotek tvojim obdolžitvam? Ko ga endar tako natanko poznam. — Ko ven-ar vem, kako silno me ljubi!«
Nenadoma je obmolknila. Tako nedo-vedljivo razočaranje in tak obup, tako j^'zrečena groza je sijala iz Lidijinih oči!
e da bi bila spregovorila le besedico, je in S^° Marcelini jasno, da prijateljica ni -''rala komedije.
zna Mirna, na preprogi, je ležalo ne-“ankino pismo!
narednikov - vodnikov.
analogno uporabljati tudi na tiste narednike-vodnike, ki so bili upokojeni po prejšnjih zakonih. To mišljenje je netočno zato, ker vse do uveljavljenja zakona o ustroju vojske in mornarice od 9. avgusta 1923. ni bil noben podčastnik niti po svojem činu, niti po svojih prejemkih enak uradnikom, temveč so bili vsi enaki zvaničnikom oz. slu-žiteljem. Šele spredaj navedeni zakon je to tako spremenil, da so prejemki narednika-vodnika ustrezali prejemkom uradnika, ki je po uradniškem zakonu imel značaj uradnika III. kategorije. Toda ta sprememba je veljala samo za tiste narednike-vodnike, ki so že bili v aktivni službi, ko je sprememba stopila v veljavo. Ker pa je bil pritožnik upokojen leta 1920., torej preden je stopil v veljavo zakon o ustroju vojske in mornarice od 9. avg. 1923,, ko njegov službeni značaj ni ustrezal uradniškemu značaju, temveč zvaničniške-mu, zato se mu tudi ne more priznati posebna uradniška draginjska doklada. Določbe čl. 6. in 7. uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev št. 11.330/1. od 14. marca 1932. pa za pritožnika v nobenem oziru ne pridejo v poštev, ker velja zanj specialni predpis, t. j. člen 2. pod III. navedene uredbe.«
Nesposobnost za službo, nastala med službovanjem. Po § 118. u. z. se drž. uslužbencu, ki se brez lastne krivde »v državnem poslu ali ob priliki takega posla« tako poškoduje, da zaradi dobljenih ran ali poškodb postane nesposoben za nadaljnje službovanje, more za pokojnino priznati še 10 let preko dobe, katero je dotle že odslužil. — Pojavilo se je vprašanje ali se more priznati teh 10 let preko odslužene dobe za pokojnino tudi tedaj, če ,se je uslužbenec ponesrečil na poti iz urada domov. — V nekem takem primeru je pristojno ministrstvo konkretno prošnjo ponesrečenega uslužbenca, ki se je na poti iz službe domov peljal z biciklom, po nesreči in brez lastne krivde padel in postal zaradi dobljenih poškodb za nadaljnjo službo nesposoben, odbilo. Utemeljevalo je svojo odločbo s tem, da se je nezgoda zgodila na poti iz službe domov, zaradi česar se § 118. v tem primeru ne more uporabiti. — Prizadeti poškodovanec je vložil tožbo na državni svet in bomo o razsodbi svojčas poročali. Če se za tolmačenje § 118. u. z. pritegne analogni predpis 2. odst. § 84. zak. o zav. delavcev, ki priznava zavarovancu pravico do' podpore in rente tudi za posledice nezgod, ki se dogode na poti z doma do službenega kraja domov, bi bilo na vsak način odločiti v korist poškodovanca.
Vestnik.
Engelbert Gangl — šestdesetletnih. Dne 12. novembra je obhajal svoj šestdeseti rojstni dan znani prosvetni in narodni delavec, pisatelj in stanovski organizator g. Engelbert Gangl, prvi podstarosta SKJ. Jubilant je po dovršenem učiteljišču v Ljubljani študiral pedagogiko na Dunaju. Kot učitelj je spisal vrsto beril za mladino, ustanovil list »Zvonček« in ga dolga leta tudi u dejal in polnil s svojimi prispevki v prozi in verzih. Napisal je več oder-skih del, ki so se mnogo igrala. Kot organizačni delavec je napel vse sile za blaginjo učiteljskega stanu. Bil je 19 let vzoren urednik »Učiteljskega tovariša«, bil je pa tudi plodovit gospodarski organizator. Njegovo delo so učiteljske ustanove: »Učiteljska tiskarna«, »Učiteljski dom« (prej: konvikt), »Učiteljska hranilnica in posojilnica«. Bil je tudi poslanec v kranjskem deželnem zboru, neutrudno deloval v Sokolstvu in dosegel v SKJ naj višjo čast, položaj prvega podstaroste. — Ob njegovi šestdesetletnici se E. Gangla kot odličnega stanovskega delavca in strokovnega ter gospodarskega organizatorja s hvaležnostjo spominja mimo
njegovih ožjih stanovskih tovarišev — učiteljev, prav vse slovensko državno uslužbenstvo.
Vsem! Ponovno smo že pozivali v*se naše stanovske tovariše, naj se prh družijo krogu sotrudnikov našega lista. Vsi pozivi so bili izvečine zaman. Le redko kedaj prejme uredništvo članek, katerega more priobčitk Zdelo bi se, da med nami državnimi nameščenci, ki se štejemo za cvet inteligence, ni prav nič pismenih ljudi — ali pa da ni v naših vrstah prav nobenega zanimanja za lastne stanovske zadeve. Ponovno vabimo vse in vsakogar na so-trudništvo.
Stanovska zavednost v praksi. Iz
seznama naročnikov »Našega Glasu« razberemo, da je še premnogo javnih lokalov: kavarn, gostiln, brivnic, čitalnic, čakalnic itd., ki niso naročene na naš list in to ne po deželi, temveč celo v mestih. Saj so še v Ljubljani taki lokali, kamor stalno zahaja največ državnih uslužbencev, pa nimajo našega glasila. Zato naj vsak zaveden državni nameščenec povsod zahteva, da podjetniki naroče »Naš Glas«. Kdor se sam ne spoštuje, ga drugi tudi ne bodo.
Zasluženo priznanje. Občinski odbor v Vuzenici ob Dravi je imenoval za častnega občana tamk. učiteljico go. Ivanko Vidmar. Občinski odbor je slavljenki izročil diplomo častnega meščanstva ob priliki posebnega šolskega slavja, kjer je župan opisal 35 letno vzorno in neumorno delo slavljenke, ki je vse svoje življenje vestno opravljala svojo učiteljsko službo na isti šoli v Vuzenici.
Iz organizacije železniških uradnikov. Dne 5. novembra se je vršila v Mariboru ustanovna glavna skupščina novega pododbora Združenja železniških uradnikov.
Nov imenik poštnega osebja. Šef občega odseka ljubljanske poštne direkcije, g. E. Pitschmann, namerava izdati nov imenik (stalež) uslužbencev dravske poštne direkcije. V njem bodo navedeni vsi p. t. t. uradniki, zvanični-ki, služitelji, pogodbeni poštarji, odpravniki in dnevničarji po stanju 1. januarja 1934. Cena izvodu bo od 12 do 15 Din.
Pri pošti ni praznih službenih mest.
Uprava pošte in brzojava objavlja: In-teresentje se opozarjajo, da uprava pošte in brzojava ne sprejema več prošenj za sprejem v državno službo, ker so vsa mesta že spopolnjena.
Vsaka izkušena gospodinja ve, da se dobita Kathreiner Kneippova slad-na kava in pravi »Frančkov« dodatek (dva nerazdružljiva) le v originalnih zavitkih. Pazi na zaščitno znamko: župnik in kavni mlinček!
Reorganizacija finančne kontrole. Iz Beograda poročajo, da se pripravlja popolno preosnovanje finančne kontrole. Po teh vesteh bo odpravljen dosedanji način tako zvanega dvojnega tira, t. j. koordiniranega poslovanja davčnih uprav in odelkov fin. kontrole. V bodoče naj bi bili organi fin. kontrole neposredno podrejeni davčnim upravam, kar naj bi pospešilo pravilno in brezhibno poslovanje. — Tako pravijo časopisne vesti. Koliko je resnice na tem, ne vemo. Glede umestnosti te reorganizacije so pa mnenja močno deljena.
Zasebne tožbe železničarjev. Ljubljanska železniška direkcija je odločila, da se železniški uslužbenci v bodoče pri kaznivih dejanjih zoper čast (§§ 297 do 301, 310 k. z., morejo posluževati sodne poti brez predhodnega dovoljenja direkcije, razen v primerih, navedenih v § 101. z. s. o., ki se preganjajo na javno tožbo in na ovadbo nadrejenega oblastva. Vendar mora vsak uslužbenec, ki vloži zasebno obtožbo zaradi dejanj zoper varnost časti, to takoj javiti direkciji.
Povsod, kjer se zbirajo državni nameščenci in upokojenci, v javnih lokalih, gostilnah in kavarnah, brivnicah in čakalnicah, v vseh čitalnicah zahtevajte »Naš Glas«!
Nove železniške tarife. S 1. novembrom so stopile v veljavo nove potniške tarife na železnicah, ki se v mnogih bistvenih točkah razlikujejo od dosedanjih, ki so veljale od 1. marca 1928. dalje. V glavnem so znižane prevozne cene največ za L razred, nekoliko manj za II. razred, zvišane so pa
voznine za daljše proge v III. razredu. Za brzovlake so vozne tarife za vse tri razrede v splošnem znižane. Za primerjavo novih potniških tarif z dosedanjimi dodajamo naslednjo preglednico, kjer so dosedanje voznine navedene v oklepaju poleg novih tarif.
Vozne cene za osebni vlak (v dinarjih)
km	II.	razred	III. razred	
1—5	3.50	(8.-)	2,—	(3.50)
6—10	7,—	(8.-)	4,—	(3.50)
11—15	10.50	(12.-)	6,—	(5.50)
16—20	14,—	(15.-)	8,—	(7--)
21—25	17.50	(19.-)	10.—	(10.-)
26—30	21.—	(22.-)	12.—	(11.50)
31—35	24.50	(26.-)	14.—	(13.50)
36—40	28,—	(29.-)	16.—	(15.-)
41—45	32,—	(33.-)	18.—	(17.-)
46—50	35,—	(36.-)	20.—	(18.50)
91—100	70.—	(71.-)	40,—	(35.50)
141—150	105,—	(106.-)	60,—	(54.-)
191—200	140.—	(140.-)	80.—	(71.-)
Po svetu.
Znižanje uradniških plač na Češkem. O znižanju prejemkov drž. uslužbencev na Češkoslovaškem smo že zadnjič poročali. Objavili smo tudi, da je po dolgotrajnih pogajanjih prišlo do sporazuma med vlado in uradniškimi organizacijami glede znižanja. Sprejela se je tudi nova določba, da se vdovam, ki so za 20 let mlajše od njihovih pokojnih mož, zniža pokojnina za 10% in za vsako nadaljnje leto razlike v starosti pa še nadaljnja dva odstotka. Povod za to določbo je dalo opažanje, da so se množile poroke drž. uslužbencev visokih starosti z mladimi dekleti, da bi jim zagotovili preskrbo. Prejemki aktivnih uradnikov, ki presegajo 8000 Kč na leto, bodo linearno znižani za 4%. Novoletne oz. božične nagrade se odpravijo. Pokojnine, ki se izplačujejo v inozemstvo, se znižajo za 50 odstotkov.
Politično čiščenje uredništva v Avstriji. Avstrijski zvezni kancelar je na nekem zborovanju izjavil, da bo vlada Avstrijske republike v kratkem imenovala posebnega komisarja za uradništvo. Kancelar dr. Dollfuss je poudarjal, da je avstrijsko javno uslužbenstvo sicer po večini prežeto s čutom dolžnosti napram domovini in da je ohranilo tradicijo.nalnega duha zvestobe do države, da je pa vendar med njimi več javnih uslužbencev, ki so proti državi in proti vladi. Naloga novega komisarja bo, -da očisti vrste avstrijsikega državnega nameščenstva in take nezanesljive protidiržavne uslužbence odstrani iz državne službe.
Gibanje bolgarskih uradnikov. Zveza bolgarskih strokovnih uradniških društev je začetek novembra sklicala javno protestno skupščino državnih in samoupravnih uslužbencev, ki se je vršila v Sofiji. Na zborovanju so govorniki slikali obupno gmotno stanje bolgarskega javnega nameščenstva, ki že več mesecev ni prejelo nobenih plač niti pokojnin. Navajali so tudi primere hude strankarske korupcije in pristranosti. Zborovalci so sprejeli resolucijo, ki zahteva izboljšanje njih gmotnega položaja in zajamčenje uradniške stalnosti z zakonom. Med zborovanjem so neznani elementi pozivali zborovalce k proglasitvi splošne stavke.
Število rumunskih železničarjev. Po uradni statistiki je bilo na rumunskih drž. železnicah zaposlenih dne 1. januarja 1928 vsega skupaj 114.784 železničarjev. Dne 1. januarja 1933, torej po 5 letih, jih je bilo pa zaposlenih samo še 86.023.
Z nemških železnic. Pri nemških drž. železnicah je bilo letos odpuščenih nad 20 tisoč uslužbencev z utemeljitvijo, da so nevarni državi. Odpuščenim, uradno tudi ,najbolje ocenjenim, se ni priznala niti odpravnina niti pokojnina. Hkrati je nova uprava nemških železnic sprejela približno 80.000 članov udarnih čet (S. A.), ki imajo nalogo, da nadzirajo »nezanesljive« železniške uslužbence.
Zadružne vesti.
Iz ljubljanske nabavljalne zadruge. — Prispela je večja količina porcelana in steklene posode, servisi, steklenice, kozarci; emajlirana kuhinjska posoda; velika izbira nogavic, rokavic. — Nove cene: moka: 275, 2'50, 2’25, moka krušna, enotna A 2’50; testenine: pekatete: 7'—; kava pražena: 56'—, sladkor: kristal 14'—, v kockah 16'—; olje: namizno 13'—; med: 18'—, cvetlični 20'—. — Kurivo: bukova drva, cela polena: 96'—, žagana: 104'—, žagana in sekana: 112'—; na obroke Din 4'— več.
Premog iz državnih rudnikov. V »Službenih Novinah« je bil objavljen pravilnik, po katerem morejo nabavljati uradniške nabavljalne zadruge za svoje člane premog iz državnih rudnikov po režijski ceni, katero bo določevalo ministrstvo za gozdove in rudnike. Vsak član zadruge si more po
Uradniško pravo v praksi.
režijski ceni nabaviti na leto naslednje količine premoga: samci po2‘5tone, oženjenci brez otrok 6 ton, zadružniki z manj kot tremi družinskimi člani po 7 ton, kdor ima pa več kot tri družinske člane, pa po. 8 ton na leto.
Malo zadružniške statistike. Za svoj občni zbor, ki se je letos vršil začetek novembra v Novem Sadu, je izdala Glavna zadružna zveza izčrpno poslovno poročilo, iz katerega posnemamo sledeče podatke. Od skupnega števila zadrug ki pripadajo zvezam, članicam Glavne zadružne zveze (6284 v l. 1932. oz. 5670 v l. 1931.) odpade na posamezne glavne vrste zadrug naslednje število: kreditne zadruge 3049, nafoav-ijalne, konzumne 1356, agrarne zajednice 393, živinorejske 312, mlekarske 157, obrtne in delavske 122, žitarske 117, vinarske 87, stavbne 86, zdravstvene 84, strojne 62, ribarske 51, elektrarniške 49, vodovodne 25, tiskarniške in založniške 25, sadjarske 22 itd. Najbolj je lani naraslo število nabav-Ijainih in konsumnih zadrug, in sicer kar za 154 ali za 13%. Kreditne zadruge so se pomnožile za 415%, živinorejske pa za skoro 20 odstotkov. Od skupnega števila kreditnih zadrug jih odpade na Slovenijo 485 ali 16%. Od skupnega števila mlekarskih zadrug (157) jih je 63 ali 40% v dravski banovini, od živinorejskih zadrug, ki jih
je v vsej državi 153, jih odpade na Slovenijo 73 ali 48%. Od vseh strojnih zadrug (62) jih je v dravski banov,frii 53 ali 85%, od elektrarniških (49) skoro vse, namreč 46; od stavbnih zadrug (86) odpade na Slovenijo 64 ali 74%, od tiskarniških in založniških (25) 22 ali 88%, od vodovodnih (25) pa tudi vse, razen ene.
Nove knjige.
»Mladika«. Novembrska številka objavlja razen nadaljevanj stalnih celoletnih spisov še posamezne leposlovne in poljudno znanstvene sestavke. Poučna je razprava o zgodovini cerkvenega slikarstva, katero piše dr. Stele. O Sofiji kot bolgarski politični metropoli piše J. Šedivy. Številka je lepo ilustrirana in objavlja reprodukcije štirih Miheličevih litografij in vrsto posnetkov najlepših nagrobnih spomenikov z ljubljanskega pokopališča. Objavlja tudi Peruzzijev nagrobnik septembrskim žrtvam. O kaktejah objavlja razna navodila in več slik. — Mladika se naroča v Celju, Mohorjeva tiskarna in velja za vse leto. samo Din 84'—. — Priporočamo!
»Naš Rod«. Prejeli smo prvo letošnjo številko tega našega najlepšega in tudi naj-
bolj razširjenega mladinskega lista. Objavlja pesmi Srečka Kosovela in leposlovne prispevke Fr. Bevka, Kriste Hafnerjeve, B. Magajne, dalje poučne spise L. Čermelja, Marije Kmetove in dr. Objavlja tudi pregled aktualnih dogodkov, obletnice slavnih mož, dopise malih bralcev, uganke in drugo gradivo. Ilustracije so narisali M. Bambič, oba Gasparija, M. Maleš in Stupica. — »Naš Rod« je tudi s to prvo številko novega letnika pokazal, da po pravici zavzema prvo mesto med našimi mladinskimi listi. Za to skromno naročnino in piri gradivu, ki je uredniku na razpolago, se je treba le čuditi, da je mogoče nuditi toliko lepega in mladini koristnega branja. List je Mladinski Matici, ki ga izdaja, zares v ponos.
»Zdravje«. Vsebina 8. štev.:	Andrej
Petrovič: Četrta razsežnost. Jesen — sovražnica našega zdravja. Dir. J. Debevec: Naš optimizem v boju proti jetiki. Cv. K.: Zdravstvene zapovedi za otroke. Cvetko Kristan: Razmišljanja o alkoholizmu. Šolska mladina. Glasnik higijenskih ustanov v dravski banovini: urejuje dr. Karel Petrič. Drobtine. — Urednik dr. Ivo Pirc. —• List se naroča pri upravi v Ljubljani Zaloška cesta 2 in velja za vse leto samo Din 30'—. »Zdravje« vsem našim bralcem toplo priporočamo..
itiirrMrn»iiai ifi nujMihiiiiri—rri»i
©p O's: arj<am o
na našo ueliko izbiro szim&H.&gct 'žsl&ga >
A. & E. S K A B E R N E
LJUBLJANA
Nogavice, kravate, žepne robce, rokavice, vezenine, čipke, D. M. C. sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje v največji
izberi pri
Josip PETELINC, Ljubljana
======== (blizu i rešernovega spomenika) ob vodi =======
VELETRGOVINA
'V
V LJOBLJASSSi
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. — R az n o v r st n o rudninsko vodo.
Pozor upokojenci!
Družinski par dobi poceni dvosobno stanovanje z vrtom v vili na Bledu, če prevzame obenem oskrbo vile in vrta. Idealna prilika za vestnega upokojenca, ki ima resno zanimanje za vrtno rastlinstvo.
Nujne ponudbe poslati na naslov:
Fr. fiemSar, Ljubljana 7, PoiHinteka 35.
§ PORAVNAJTE @ I NAROČNINO ®
Bluze, damsko in moško perilo, razne pletenine, kravate, rokavice, nogavice in torbice, kupite najbolje
pri
tvrdki
Ljubljana, Stari trg 8
Tovariši!
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v „NAŠEM GLASU"! Kdor podpira nas, ga podpiramo mi!
V.LiiSgiriBS.. m Ifl.il Vili"	L. ...............
Za dame
najelegantnejši damski plašči izgotovljeni in po meri Za gospode po meri vsakršna oblačila
Sport za dame in gospode
vsa športna oblačila, dežni plašči, trenčkoti, pumparice, smučarske drese itd.
Za d 6 C O razna oblačila izgotovljena
K. Pučnik
Šelenburgova ulica št. 1 nasproti kavarne „Zvezda"
Za cenj. uradništvo znatno nižje cene in ugodnosti pri odplačevanju
Krojaški atelJe
FRMJ IGLIC, LJUBLJANA
Pražakova unuea.
Izdeluj- »e za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modaega blaga. — Uradnikom znaten popuštali na obroke.
Varno naložite svoj denar v

MmiBMm POSOJILNICI
REG ISTR O VANI ZADRUGI Z OMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI * M»KL©S ČEU& CESTA ŠT. 7
POLEG GRAND HOTELA UNION V LASTNI PALAČI Obrestuje najugodneje Telefonska številka 2412 Štev. poštne bran. 11.183
Gostilna pri Kolovrata rju Ljubljana
Pred škofijo 14
ToU pristna štajerska in dolen ska vina. Gorka in mrzla j dila vedno na razpolago. — Cene zmerne, postrežba točna. Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj

:	f-
1 Dežnike
sij
.!#!
ill
I I
i!
i|j
i|) ili
m
ili
|j
si
Mogaviee
Tj
J
is
j
!!
VSE IZ LASTNE TOVARNE
v priznano solidni in elegantni izdelavi ODDAJAMO PO TOVARNIŠKIH CENAH v naši prodajalni v - L j u b 1 j a n i.
PRED ŠKOFIJO 10
PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA DHŽNIKOV IN NOGAVIC
JOSIP VIDMAR
*!
ifi
ifi
ifi
!g
i|S
■•tn
in

mn
■	■ v.	..........., -I-•
Telefon štev. 2312 Račun pošt. hran. 10.761	„
............. 1 UČITELJSKA TISKARNA
------ LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska Šolsko, mladinsko, leposlovno In znanstveno knjigo; Ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure In knjige v vseh nakladah, časopise, revije In mladinske liste. Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov
1

LASTNA TVORNICA &OLSKIH ZVEZKOV
ŠIRITE „NAŠ G L A S “

I
? Zadruga državnih psiužhencev za nabavo potrebščin, Ljubljana |
s
g Vodnikov trg št. 5.
r. z. z o. z.
Telefon št. 2421.
I Državni uslužbenci!
S Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brez-| plačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič.
|	Širite zadružno misel med svojimi tovarišil
g
Izdaja za konzorcij ,Naš Glas“ odgovorni uredni'; Jr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljanu