^ASIIX) sonATJ^TlCvu ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA ^ Vln. - st. KOČEVJE 24. MAJA 1963 Cena 20 din Naše čestitke TITU ^znenada, čez noč, je zacvetelo okrog nas, po Ue$ P^Ph, d krošnjah dre-Pornifti vrtovih. Vedeli smo: čutin’ ki smo jo že dolgo kovnii posili v sebi, jo pričate bi) m se ie veselili. Polna ga D ta nekega nedojemljive-iiašn ^0sa’ sanosa, veselja, ta selil n°mlad! To je zanos, ve-Pomladih, ki nosijo jo j ati v srcih, ki jih oklepa-vani0 Vežejo skupna prizade-prihr', * * * * v katerih klijejo kali še jlrnosti, lepše, še svetlej-«s’e n združujejo v svoji biti Uspeh- naP°re> ki doživljajo v Sg,e m neuspehe, ki nosijo Prim, , Usočere pozdrave in teteljske stiske rok. izmišljamo. O Tebi, kr. 5re4.Mahwnlk 6 VMvenota IdVoOv enoto M. Muhumfk ''Y Y\\ M 'S.Votiv enoto tenota 7 M iv enoto 9MHiV enoti Proizvodne konference kmetijcev 7? da Je nujno <308 ,Jltl predvsem starše, ker bo- vzprvvi-1 lahk° potem pravilno ši nax- ,tudi svoje otroke. V naše j ac.lni lani ni bilo šol za star- ima za, življenje, letos pa jih w*. savska univerza v nmorn-išai v te šole starše, ki vzgo- m„ "»on.a umverza v progra- teenirprašanje je zdaj, kako pri- j<3 V te čnlti cta-rčo ti ohiZ°Jld °trok zanemarjajo, saj st^no obiskujejo take šole le nn ,, že sicer otroke pravil- no vzgajajo. stvaJe?a pa j® vzgoja otrok tudi naj rK. ole in organizacij, ki pa in ioi Predvsem dajale pobude dela ale najprivlačnejše oblike niza ?. otroci. Vsebina dela orga-v]a?r1J .mora biti za otroke pri-n-fin naj bi imela več dejav-vecjs°la in organizacije pa se-vzga ne bodo mogle uspešno be otroke, če jim pri tem Poiirii Pomagali tudi starši. stafxarj.eno je bilo tudi, naj bi 111 vodstva posameznih Sk *°v. ki jih njihovi otroci obi-jeJo, pogosteje sestajali. sezono balinanja haim~a ,se obletnica delovanja Sn0_tarslcega kluba Kočevje, ju balinanje se je v Kočev-VsaiT. Precej udomačilo, saj je dicin-n • ° tudi v koledarju tra-iger ^nih delavskih športnih tega‘ jra uspešno delo in razmah »a t^rtstnega in lepega športa dvostdb nujno potrebuje novo že cjnfz?° balinišče. Lokacija je tehnii°čena v Gaju ob Rinži. Vsa narja na dela in tudi nekaj de-tna](r J® že zbranih, vendar pre-la. a-^)i labko plačali vsa de-sklery, i® upravni odbor kluba b®nui U ?a Povabi k prostovolj-tega c do'u vse člane in ljubitelje p '^Porta,. Prostovoljna akcija bo v bio nJ°’ 2(>- maja, potem, ko bo-d°l*n Povili svojo državljansko °st na voliščih. ■Hiiiiim TtJtil v Odbor Kočevju potres **d nedeljo nekaj po 11. Jbočnci- Presenetil Ljubljančane ‘iti sUff Potres, ki ga je bilo ču-!i°se(lji -0 1)0 vscj Sloveniji pa tudi .^nte Jl »rvatski in Italiji. Epi-‘‘k - Potresa je bil v bližini Li-t Vrbak ■ 80 se v globini 10 km s., n,|e zemeljske plasti. Poit1 in . “nzadejal v okoliških kra-- ■!11 bljani večjo škodo, med-Vf| din-r-^f j® v Kočevju podrl le ‘k (v Podgorski ulici). CILJ - VZGOJITI NOVEGA DRŽAVLJANA - UPRAVLJALCA Ob zaključku konference je bilo poudarjeno, da je naša Zveza prijateljev mladine dosegla lepe uspehe, kar je rezultat sodelovanja vseh organov, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine. Cilj nas vseh pa mora biti, da iz mladega človeka vzgojimo dobrega občana in upravljalca. Prav zaradi tega naj bi privzgajali že mladini v osnovni šoli, posebno pa v 7. in 8. razredu, čut za samoupravljanje, seveda na način, ki bo za mladino zanimiv. J- P- kmetijskih pridelkov, davčno politiko itd. je treba takoj pregledati, zadružni svet pa naj ukrene vse, da bodo odpravljene pomanjkljivosti, ki izhajajo iz organizacije dela v KZ. Podobno bi morali zadružni sveti vztrajati, da bi se uredili odnosi z njihovimi poslovnimi partnerji, ker je od njihovega dela pogosto odvisno sodelovanje zadruge z zasebnimi proizvajalci. V kooperaciji se srečujemo še vedno s pomanjkljivim stikom med kmetom in zadrugo. So še pri dosedanjih prijemih, pogosto samo časovno omejeno, dopuščajo tudi nedoslednosti kot na primer pri delitvi umetnih gnojil. Čeprav si organi zadruge prizadevajo, da bi navezali čim tesnejše stike s kmeti, ljudje občutijo po dosedanjem združevanju zadrug njeno oddaljevanje. Takrat, ko so tekle razprave o prednostih združevanja kmetijskih zadrug, je bilo poudarjeno, da bo nova zadruga mogla razviti boljšo notranjo organizacijo dela, ki jo bo občutil tudi kmet. Res je, da so ljudje včasih nestrpni in pričakujejo takoj ugodnih sprememb, prav tako pa ne moremo zagovarjati pomanjkljivosti v nedogled. Vedno bolj postaja očitna potreba določenega kroga zasebnih kmetijskih proizvajalcev za pogodbenim sodelovanjem z zadrugo, zato pa je treba pogosteje govoriti o tem. Pobudniki takih pogovorov ne bodo odborniki, odbori krajevnih organizacij Socialistične zveze, člani zadružnih svetov in tudi člani sveta za kmetijstvo v občini. člani teh organov niso samo nosilci kolektivne odgovornosti, osebno so tudi odgovorni za dosledno izvajanje smernic, sklepov in priporočil. Ob takem delovanju družbenih sil v kmetijstvu ne bo težko usklajevati osebne interese z družbenimi in tudi obratno. Kmetijski proizvajalci morajo obnoviti zaupanje v sklepe proizvod nih konferenc in drugih sestankov, čeprav so do sedaj pogosto načenjali že večkrat ponovljene pomanjkljivosti. V nagrajevanju uslužbencev in delavcev kmetijske zadruge bo treba dosledno upoštevati delovni učinek pri organizaciji kmetijske proizvodnje, so tudi poudarjali zadružniki na svojih konferencah v nedeljo. B. A, RAZDELITEV MESTA KOČEVJE NA VOLILNE ENOTE zA ISVotiv en ai a ■ U.Vobv. enota ZA VOLITVE V OBČINSKO SKUPŠČINO V NEDELJO, 26. MAJA razgovor s kandidati | razgovor s kandidati | ING. PEPCA PEROVŠEK, KANDIDAT ZA POSLANCA V ZVEZNI ZBOR ZVEZNE SKUPŠČINE Več pozornosti kmetijstvu :govor s kandidati ga začnemo reševati peptibli' Pred dnevi je občinski odbor SZDL Kočevje organiziral razgovor s kandidatkinjo za poslanca v zvezni zbor zvezne skupščine inženirko Pepco Perovšek. Razgovora so se udeležili predstavniki sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinskem ljudskem odboru, organov upravljanja obeh posestev in zadruge ter društva kmetijskih inženirjlcv in tehnikov. Tovarišica Perovškova se je zanimala predvsem za probleme kmetijstva in gozdarstva v naši občini. Ing. Pepca Perovšek Med razgovorom so kmetij ci in gozdarji nakazali tovarišici Perov-škovi več problemov, ki niso pomembni samo za naše področje, ampak za vse jugoslovansko kmetijstvo in gozdarstvo in bo zato prav gotovo vsaj nekatere izmed njih obravnavala zvezna skupščina oziroma zvezni organi. Poudarili so, da je nujno uredita razmerja udeležbe na dobičku med kmetijstvom in industrijo, ki dela za potrebe kmetijstva. Poudarili so, da industrija umetnih krmil u-stvarja s prodajo svojih proizvo- • dov dobiček, medtem pa so krmila draga, kar vpliva na prodajno ceno pitane živine, tako da ima ta panoga kmetijstva izgubo. Prav zaradi tega pa bodo posestva prisiljena omejiti pitanje mlade živine in prepustiti to dejavnost privatnikom. Vprašanje bodoče reje živine bo treba za področje vse države odločneje urediti, saj se še tistih predpisov, ki so za to področje, skoro nihče ne pridržuje. Tudi z domačo industrijo kmetijskih strojev so težave. Nekateri stroji se namreč pokvarijo, zanje pa ni moč dobiti rezervnih delov. Kmetijske organizacije, ki so na podlagi teh strojev spremenile proces dela, so prisiljene spet preiti na delo po starem. Kmetijci so poudarili, da se torej steka regres, ki je namenjen kmetijstvu, zaradi takih -pomanjkljivosti pravzaprav v industrijo. Nadalje so menili, da je nujno vložiti v prihodnje več sredstev za standard (posebno za stanovanja) kmetijskih in gozdarskih delavcev. Nekaj naselij (predvsem za kmetijske delavce) je sicer že urejenih, potreb pa je še veliko. Kmetijski in gozdarski delavci bodo namreč tudi v prihodnje zapuščali vasi in odhajali v industrijska središča, če problem njihovega standarda ne bo v doglednem času rešen. Gozdarji so poudarili tudi, da je nujno vložiti več investicij v gozdarstvo. Industrije, ki -predeluje les, imamo v Jugoslaviji pre- cej, gradimo pa še nove tovarne, katerih glavna surovina bo les, V Sloveniji in Jugoslaviji lesa že primanjkuje. Občinski ljudski odbori tega problema sami ne bodo mogli rešiti, ampak je nujno, da škem in zveznem okviru. Ko so govorili o združitvi tijske zadruge s KGP, do ka ® bo predvidoma v kratkem P zaradi specifičnih pogojev na .. čevskem (le 35 odstotkov km 15 odstotkov go- skih površin in 10 ousty-"-,.. ,e zdarakih je še v privatni la® ’ (j;i inženir Perovškova poudarit > KGP ne sme opustiti stika s operand. VLADO PLANINC, KANDIDAT ZA SOCIALNO-ZDRAVSTVENI ZBOR REPUBLIŠKE SKUPŠČINE Pomanjkanje zdravnikov in primanjkljaj komunalne skupnosti Vlado Planinc, uslužbenec na Rudniku, kandidira v socialno zdravstveni zbor republiške skupščine. V razgovoril z našim novinarjem je dejal: — Glavna problema s socialno zdravstvenega področja v naši občini sta: po-manjkaje zdravstvenega kadra (predvsem zdravnikov in zobozdravnikov) in deficit, ki ga izkazuje finančni plan komunalne skupnosti zavarovacev za področje Kočevja in Ribnice. Zdravstvenega kadra ni dobiti, ker se zdravniki le težko odločijo za službo v manjših mestih in na podeželju. Največji problem je, kako organizirati dobro in kolikor se le da poceni zdravstveno službo v Kol-pski dolini. Ta konec občine oziroma zdravstvene postaje v Banja loki, Fari in Osilnici obiskujejo zdravniki iz Kočevja honorarno, zaradi česar nastajajo večji stroški, pa tudi vse področje ni zdravstveno dobro obdelano. V Fari imamo celo dobro urejeno postajo, stanovanje za zdravnika — ne dobimo pa zdravnika, ki bi se za stalno tu naselil. Precej se govori tudi o združitvi obratnih ambulant z zdravstvenim domom. S tem bi namreč res lažje in bolj racionalno razporedili zdravstvene delavce, vendar le pod pogojem, če bi jih imeli do- volj. Po načrtu izgradenj bolnišnic v ljubljanskem okraju, za kar je predvidenih okoli 2 milijardi dinarjev, bomo letos -tudi v Kočevju začeli graditi zdravstveni dom. nar jev) in Ribnica (7 do 8 . 0 nov dinarjev). Dom bo pod s predvidoma že letos. , je Naša komunalna skupno _ , imela lani 72 milijonov Prl ^ kljaja, letos pa ga bo imela P ^ Vidoma 62 milijonov dinarjev, guba nastaja, ker je naš , razsežnejša in so zato usluge „„ no dražje. Na specialistične F v glede morajo naši zavarova z Ljubljano. Veliko je PrfvoZfrav- Vlado Planinc Gradnja bo financirana iz okrajnih in republiških virov, udeležbo pa bosta prispevali tudi občini Kočevje (11 do 12 milijonov dii- Ljubijano. ven-ico je n1'-.- L,av-rešil-nimi avtomobili. Tudi z v stveno stanje naših zavaroy jj je šibkejše, saj so bili naši * 0 zaostali že pred prvo sve vojno, pa tudi med NOB so ljudje veliko prispevali, 1 , ima tudi posledice na slj.nar-zdravju ljudi. 62 milijonov r£L. jev izgube bo kljub temu, L’ čunamo, da bo delno krilo ^ že republiško pozavarovanj doslej predvidenih virov. ja pa bo treba najti še nove vl, Jjat- bi dobili iz pozavarovanja u ^ na sredstva in sicer predvse ^ račun majhnega števila za^tevila žensk in zaradi velikega na otrok, ki jih moramo Posl j-rmed zdravstvene preglede. Eden virov za kritje izgube pa oo ^ j etn o tudi, da bodo imeli z vanci večje osebne prejem« je predvideno z občinskim benim planom. Obiski kandidatov za poslance v Ribnici Dogovorjeno je bilo, da bosta obiskala volivec v ribniški občini ing. Pepca Perovšek in Matija Maležič 23. maja popoldne. Kandidata so sezanili predvsem s stanjem v kmetijstvu in gozdarstvu člani političnega aktiva in kandidati za občinsko skupščino iz podskupine kmetijstva. O vsebini pogovorov bomo pisali v naslednji številki. V naslednjih dneh bodo obiskali središče komune tudi drugi kandidati za poslance v zvezno in republiško skupščino. 29. maja ob 9. uri v predavalnici Delavske univerze v Ribnici se bo sestal s prosvetnimi in kulturnimi delavci kandidat za kulturno prosvetni zbor zvezne skupščine tovariš Mitja Mejak; 1. junija ob 9. uri v istem prostoru ing. Ciril Mravlja, kandidat za gospodarski zbor zvezne skupščine in Anton Plos, kandidat za gospodarski zbor republiške skupščine; 5. junija ob 9. uri v istem prostoru Bojan Lubej, kandidat za organizacijsko politični zbor zvezne skupščine; 6. junija popoldan v istem prostoru tovariš Nace Nagode, kandidat za socialno zdravstveni zbor zvezne skupščine in Vesel Miro, kandidat za socialno zdravstveni * li zbor republiške skupščine, Med pogovori bomo pr kandidate, da bi obiskali V°' katere druge kraje v kom livce bomo o tem obves 1 Dvigni se, pese#1 Pod pokroviteljstvom Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev Grosuplje je bila v nedeljo, 19. t. m. v Dobrepolju občinska pevska revija mladinskih in pionirskih pevskih zborov. Pevska revija je bila posvečena 20-letnici Kočevskega zbora in »Dnevu mladosti«. Poseben vlak je pripeljal mladino v Dobrepolje. Od poldruge ure naprej so se proti Vidm upomikale kolone mladine. Skupaj je nastopilo oko- li 600 pevcev v desetih zborih. Mogočno je donela partizanska in domača umetna pesem iz mladih grl pred popolnoma razprodano dvorano. Lahko trdimo, da je bila to ena najbolj obiskanih nobreP0' tovrstnih prireditev v lju. . pilo zfe Številno občinstvo )e ^0i J dovolj no in skoraj vsa 0trajrlltT bil nagrajen z aplavzom. peli P.% še posebno lepo s° zaprepolJ, skl zbori iz Stične m p yia , Najbolj impresivna J je v nja točka programa, 0d ta, kot 300 mladih pevcev f peSn tirko Matilde Zorc zape*Intern“ »Dvigni se pesem« in je C1Na1koncu naj zapiše^stoj^ bila to res prireditev, zt)0ra vf. spomina Kočevskega neKaJ „19 »Dneva mladosti«. Teh 1 ^ stic pa naj bo skromn« je V nastopajočim, posebno vovodjem posameznm ,il?re<^no bogato življenje in m*?,aše°a maršala Tita nu-J °°«o snovi za številne res-h'~,ne zQodbe, ki nam ga še J] približajo in nam omogoči?. ustvariti si čim popol-jaPodobo o njem. Leta le pri Mladinski knjigi KSia Bevkova »Knjiga o Titu«, ?e za mlade bralce na-nhi P°Jtevilnih dokumentih. j ° letošnjem dnevu mladosti i L1: rojstnem dnevu marša-no l}ta Povzemamo iz te knji-96 dve zgodbi. B V° j® leta 1942. Mesec maj ___1® prišel v deželo. Po za- (jp... Srebških ulicah se je zibalo Vn et ?.senom visoko naloženih iP ' Bl,i so iz Kumrovca. Kmet-Un so. nekam plašno in z neza-op ,‘l.ern gledali ustaše in Nem-kL,,s° krožili po ulicah. Pern,, . Titov mladostni tovariš, ki riniJe-bil° ž® petdeset let, bi bil enrv!8* ostal doma v svoji za-t. vkl vasi. Toda seno je bilo narja prodati’ potreboval je de- ro|5uPžija ni šla gladko izpod kp ' Bil° j® že pozno popoldne, ni f,° bili slednjič vozovi praz rnp Vaščani so lačni in žejni na v if1;1 svoJe korake proti krčmi Mnr iGro 80 P° navadi zahajali rip ran so si privezati duše, pre p z°Pet krenejo na dolgo pot Ea r2^. krčmo jim je zastala no kat, . 80 iim obvisele na pl a tji,U'.^i je bil nalepljen na vra SnV Tiralica, ki je obljubljala vi *0 nagrado ... de n tis°ž zlatih mark nagra Sfj.a°bi, kdor privede komuni hirtveSa voditelia Tita živega ali praven je bila Titova podoba. Sn je čutil vročino po tele-di’ -n°me^ si j® oči. Ali prav vi m' Pa> to je on. Njegov mladost ‘tovariš. vin topili so v krčmo in naročili ce ^.^lili so in dvignili kozar-so' i„ -iača jim ni teknila. Molčali s0 i .um m teKnna. iviurc, npn nekaj mozgali v mislih. soe^Hj0-« se je Pepek obrnil na 8^a- »Ali si videl?« ko k- el’« je odvrnil sosed. »Ka-»Aune videl?: »ti1 nl to naš Jožek Broz?« pQ- e’ Kaj bi ne bil! Saj ga vsi Doh am°- Toda, kaj je to —Tito? a Podoba je prava, to drži, NaTit0?<( 0rW r,° vprašanje si niso znali vovoriti. stingo so izpili vino in zapu-Potnvagreb- Vozovi so prazni ro-gj,1 Proti Kumrovcu. Vrnilf ,Ie že pozna noč, ko so se Novi L domov, a vas še ni spala. 8tehn hi 80 j° prinesli iz Za-hovip’ za domačine ni bila več P.ii-rn■a' Izvedeli so jo bili že pred Priigj.' i Okoli poldneva so bila sPustn sovražnikova letala in bietino na tisoče papirčkov. Kot boga J1 s° frfotali po zraku in kep. J: legali na tla. In na vsa-doba jPlrčku je bila Titova po-Va>,n obljuba nagrade, jitp v.fni so govorili o tem. Ni Turu ° do spanja, j ep ni Peoek, četudi je bil utrudi m p^ ,lge poti, tisto noč dolgo Sopi6-1 ?a«sniti očesa. ste»a minjal se je Jožeka, zve-Sk„ tovariša iz otroških let. dčilnip, 8ta trgala hlače v isti tli, kuri, 8kupai sta pasla ob So-^r°rnpiUa °anje, pekla koruzo in diap i p f' Skupaj sta šla na ro-^vihtp n 1u je med potjo ujela vaditi ' Skupaj sta skušala od-ne m0Pi°Zrešnega mačka, da bi d kuncev. Skupaj sta se TIRALICA »vojskovala« s slovenskimi pastirji onkraj Sotle... Veliko vode je že preteklo od takrat. Jožek je zgodaj odšel po svetu. Pepeku se ni niti sanjalo, kaj vse je doživel in kod je hodil. Zdaj je voditelj partizanov. On, Pepek, pa je ostal v Kumrovcu, kjer obdeluje svojo zemljo. Ali mar Nemci mislijo, da se Jožek Broz skriva kje v Zagorju? Morda celo v Kumrovcu. A če bi se tudi skrival, bi nihče ne odprl ust. Izdajalcu Nemci jamčijo življenje in svobodo. Tako stoji na letaku. A kakšna je ta svoboda in kakšno je življenje? Do sita so ga spoznali. Za pravo svobodo in za človeka vredno življenje se bojuje Jožek, kjerkoli je. Sto tisoč zlatih mark — bajna vsota. A če bi bila dvakrat večja, rad bi ga poznal, ki bi se je polakomnil... »Takega podleža ni rodila no- OB LETOŠNJEM DNEVU MLADOSTI IN TITOVEM 71. ROJSTNEM DNEVU bena jugoslovanska mati,« je dejal Pepek pri sebi. S to mislijo je pomirjen zaspal. Izkazalo se je, da ga res ni rodila. Tita nihče ni izdal. NA »GALEBU« »aršal Tito se je vračal z IVIobisk3- v Angliji. Potoval je ■’■z ladjo Galeb, ki je ponosno rezala modrozelene valove. Bilo je v bližini Trafalgara. Razpenjeni valovi so grmeli, pljuskali ob jekleni bok ladje in se razbijali v pene. Že je bilo blizu polnoči, ko je ves nasmejan stopil v strojnico tovariš Tito. ko se je tov. Tito vešče zanimal za podrobnosti, ga je vodja iznenaden pogledal. »Saj sem vam rekel, da smo od iste stroke,« je dejal Tito. Morda se je tedaj spomnil muhastega motorja v Velikem Trojstvu, ki mu je samo on znal priti do živega. Ali pa se je spomnil elektrarne v Lepoglavi, v kateri je delal kot jetnik. Ali Srečanje dveh državnikov: Tito in etiopski cesar Haile Selasic »Prišel sem, da vam pomagam, tovariši,« se je pošalil. »Mi smo od iste stroke.« Njegovo izvežbano uho je ujelo, da pri motorjih nekaj ni v redu. Iz enega je bilo slišati top udarec, ki se je ponavljal v enakih presledkih. Sam je prišel, da ugotovi, kje je pogrešek. Ugotovil je. Strojnični vodja se ni mogel načuditi, odkod ima Tito toliko znanja o ustroju motorjev. Na posamezna vprašanja mu je moral dati strokovne odgovore. A kateregakoli drugega motorja iz Kraljeviče, Zagreba ali Smederevske Palanke, ki ga je srečal, ko je hodil z dela na delo ... Drugi dan se je morje pomirilo. Strojniki so se javili pri poveljniku ladje. »Radi bi se fotografirali s tovarišem Titom,« so povedali. Njihovo željo so sporočili maršalu. »Lahko«, je rekel Tito. »Toda taki, kot so bili sinoči. V pajacih!« In tako je bilo. Fotografirali so se v delovnih oblekah, s Titom v sredi. »Fotografije bodo gotove te dni,« jim je rekel. »Na vsaki bo podpis vrhovnega komandanta.« Tovariš Tito se je čez dan po navadi mudil na krmi Galebu. Včasih se je s spremljevalci pojavil tudi na poveljniškem mostu. Mornarji so dobro vedeli, k ga bodo najpogosteje sreč':1 Našli so sto izgovorov in opm” kov, da so se Čim dlje zadržali v njegovi bližini. Častniki so to z razumevanjem dovoljevali. Tudi tovarišu Titu je bilo po volji, da se je razgovarjal z mladimi ljudmi, ki so komaj stopili v življenje. Izpraševal jih j e po njihovih domačijah in družinah. Zanimal se je za vsako podrobnost in zahteval, da mu jih pojasnijo. Na vožnji med Gibraltarjem in Malto je bilo morje spet nemirno. Ladjo je močno pozibavalo, ljudje so trpeli. »Kako je, tovariš?« je neki mornar zaslišal znani glas za seboj. Obrnil se je; pred njim je stal tovariš Tito. »Dobro,« je odgovoril, kar mu je prišlo na jezik. »Ej, ni ti dobro, dokler je takšno morje,« je rekel Tito in odšel z lahkotnim korakom. »Tovariš maršal je na krovu in mi na krovu,« je pozneje pripovedoval mornar. »Kakšen človek je to! če te pogleda s svojimi očmi, te priklene nase ...« Mornarji Galeba ga niso poslednjič videli. Zopet in zopet so ga srečali. Na vožnjah v Grčijo, Turčijo, Indijo in v Burmo. Maršal Tito jim ni bil več le dober znanec, postal jim je prijatelj. Svet ob zelenem Nilu Obiski predsednika ZAR Naserja v naši državi so pogosti. V tem času je predsednik Naser že petkrat pripotoval v Slovenijo, trinajstkrat pa se je srečal s predsednikom Titom. DEŽELA OB NILU V desetih letih po egiptovski revoluciji se je v tej lepi deželi ob zelenem Nilu veliko spremenilo. Novi utrip življenja in vsestranski napredek države ob Sueškem prekopu je posledica spremenjenih družbenih razmer, ki so nastale po revoluciji v Kairu. Nova egiptovska oblast, na čelu katere je stal predsednik Naser, je korenito odpravila .družbena zla, ki so se v tej napol kolonialni deželi razvila že do viška. Prvi pogoj za boljše življenje osiromašene vaške revščine brez zemlje, je bila razdelitev zemlje ljudem, ki jo obdelujejo. Egiptovski felahi so dobili zemljo z agrarno reformo, ki jo je vlada razglasila za osnovni temelj svoje politike. Hkrati so skušali ustvariti pogoje za napredek poljedelstva in industrije, ki je v Egiptu skoraj ni bilo. Pogoji za hitrejši industrijski razvoj so bili ustvarjeni šele po letu 1956, ko so nacionalizirali Sueški prekop in ogromne denarne vire, ki so prej odhajali v tujino, zadržali za izgradnjo. Ta hiter in skokovit raz- voj svoje industrije in tovarn. Najprej je zaustavil napad dveh zahodnih velesil na Egipt in sueška vojna, v kateri sta Francija in Velika Britanija z obsodbo v OZN dobili po hrbtu. V Kairu so naposled lahko začeli mimo graditi svojo državo, zakaj kolonialistična zarota je bila do nog osmešena. GOSPODARSKI RAZVOJ EGIPTA Gospodarski razvoj mlade države je bil prisilno zaustavljen z napadom na Sueški prekop. Toda že naslednje leto, leta 1957 so v Kairu naredili prvi načrt gospodar-(Konec na 6. strani) Andrej Tomšič: Uporna kri Tedaj se je v lastnikovi sobi začulo vpitje in kmalu nato so ga v samih spodnjicah prignali v sobo. »Kdo je to?« se je oficir zadrl nad materjo, ki je šele sedaj uvidela svojo napako. »Bandit, a?« »Ne, lastnik te hiše je. Pozabila sem vam povedati zanj. Res sem pozabila, nehote«, je prepričevala podoficirja. Podoficir je nekaj časa motril gospodarja Jožeta, ki je tresoč se stal med naperjenimi puškami, nato pa ostro ukazal, naj ga odpeljejo. Nemci so se še nokaj časa mudili v hiši in preiskali vsak kot, toda partizanov niso našli. Niso se zavedali, da so partizani pred njimi, da so ženske, ki so ležale na tleh in vlekle odeje do vratu, terenke, ki so jih izdali. Malo pred svitom so odšli. Kamioni so zabrneli in odpeljali zeleno vojsko iz vasi. »Šli so«, je olajšano dahnila Sonja, ko je slišala, da brnijo avtomobilski motorji in se vozila pomikajo mimo hiše. Vsi so se oblekli in oblečeni čakali dneva. Samo Iztok je odšel takoj, ko se je oblekel in poslovil od vseh, češ: »Jaz jih ne bom čakal, da pridejo še enkrat«. Nemci njegove uniforme niso našli, kljub temu, da je bila na mizi. Zamešana je bila z oblekami deklet. Že zgodaj zjutraj so terenke odšle. Niso se hotele izpostavljati nevarnosti, da Nemci popravijo svojo napako. Dan je minil brez posebnih dogodkov. Sonja je še vedno ležala, saj jo je preslano trpljenje skoraj strlo, mati pa je opravljala svoje vsakodnevne opravke. Nemci se niso vrnili. O Sonji se odrezana roka ni hotela zaceliti. Doma ni bilo ne obvez, ne zdravil. Odrezani štrcelj je postajal modrikast in lahko bi prišlo do zastrupljen j a. V njeni bližini je smrdelo po gnijočem mesu in smrad je bil vedno hujši. Nekega dne se je Sonja oblekla, kot da gre za dlje časa od doma. »Kam greš, Sonja?« jo je vprašala mama. »Moram k zdravniku. Ne morem več prenašati bolečin. Bojim se, da se mi rana prisadi«. »Pojdi in pazi se! Izdajalci so povsod,« je privolila. Sonja se je napotila v Ribnico, ki tedaj še ni bila opasana z bodečo žico. Skozi njo je vozila samo nemška preskrbovalna kolona, od časa do časa pa so vdirale vanjo tudi bele patrole, ki so potem naglo izginile. Zgodilo se je, da so ponoči pridrveli na avtomobilih, odpeljali zdaj tega zdaj onega ali pa pobili nekaj prebivalcev. Ribnica je bila vse do pomladi 1944 brez gospodarja, vanjo so zahajali Nemci z domobranci, v glavnem pa so gospodovali partizani. Šele spomladi 1944 se je v Ribnici nastanila belogardistična posadka in nekaj desetin nemških vojakov. Šla je čez Hrovačo, da ne bi hodila po glavni cesti in da bi do zdravnika prišla čimbolj neopažena. Ni vedela, kdo je trenutno gospodar v trgu. Zdravnik, dr. Janez jo je takoj sprejel. Vedel je za njeno nesrečo, saj je tudi sam zdravil v ribniški bolnišnici, dokler se ni umaknila v Stari log. Pregledal je rano in zaskrbljeno zmajal z glavo. »Še enkrat bo treba rezati«, ji je dejal. »V bolnišnico boš morala, jaz nimam instrumentov za tako operacijo, niti nimam zdravil« »Ali je tako resno?« je zaskrbljeno vprašala. »Da, zelo resno. Taka rana te lahko stane življenje, če ne preprečimo infekcije. Ta pa se je že začela. Nujno je treba odrezati še inficirani del, sicer se bo zastrupitev razširila na vse telo. Posledica 'je — smrt«. »A kam v bolnišnico? V Ljubljano? Ne, tja ne grem, raje imam smrt«. »Vem, da je težko, toda jaz te lahko samo prevezujem. Drugače ti ne morem pomagati. Če ne boš šla, pridi še, prevezal te bom « Zahvalila se mu je in odšla. Sama ni vedela, da je zavila v trg. Premišljevala je o zdravnikovih besedah. Ko je tako premišljala in zamišljena hodila po trgu, ni opazila, da stojijo na cesti nemški avtomobili. Zavedala se je šele, ko je skoro trčila v izdajalca Petino. Hotela se je obrniti, toda bilo je že prepozno. »O, glej jo ptičko, se spet srečava, kaj!« je zakričal in se široko nasmejal. Zgrabil jo je za roko in jo porinil proti avtomobilu. Ni se branila. Ni imelo pomena. Videla je, da je vse končano. Zopet jo bodo tepli. Ubogljivo se je povzpela na kamion, kjer so jo med smehom sprejeli domobranci. Zmedeno je stala sredi njih. Dogodki so se prehitro vrstili, da bi jih dojela. Ni se niti zavedla, da se smejejo njej. Avtomobil je potegnil, da je omahnila. S štrcljem se je udarila v prečko kamiona in od bolečine zajokala. Solze so ji polzele po obrazu in se mešale s prahom, ki je vdiral v kamion. V Kočevju se je znašla v isti celici, iz katere je pobegnila. Mreža na oknu je bila popravljena. Pa tudi sicer ni mogla misliti na beg, ker je bil pri njej vedno eden od stražarjev. Popoldne se je kolona vračala v Ljubljano. Zopet so jo naložili na kamion in kolona je krenila. Sedela je med drugimi aretiranci iz Kočevja, prav pri zadnjem delu kamiona. Premišljala je, če je kdo videl njeno aretacijo in če je obvestil mamo. Mama je v skrbeh, ker se tako dolgo ni vrnila. (Se nadaljuje) V \ V \ I' c \ v t (' \ v v v I' I' I' ! JEZERO V RAKITNICI — Ob deževnih dneh se voda iz Obrha-kjer še napaja kočevsko-ribniški vodovod, razlije po rakitniški dolini. Luknjičasta kraška zemlja ne more zadržati toliko vode; za nekaj dni zalije strugo, mlin in travnike, tujcu pa se zdi, da je stalno jezero. Potem, ko poneha deževje, voda odteče po strugi preko dolenjevaškega polja okrog .lasnice do Ložin, kjer ponikne, pod zemljo pa baje odteka proti Rinži. Ostanejo z blatom zamazani travniki in osameli mlin ... in vse je po starem, dokler ne pridcro nove vode ... Foto Mohar Predsezonski pregled živilskih obratov Pred kratkim so okrajne in občinsko tržne, sanitarne in veterinarske inšpekcije pregledale živilske obrate v občinah Kočevje in Ribnica. To je bil predsezonski informativni pregled, katerega cilj je bil, ugotoviti, kako so ti obrati pripravljeni na sezono. Nekaj ugotovitev: Klavnica v obeh občinah ne odgovarja. Nujno je zgraditi novo. Gostilna »ROG« — neurejena kuhinja in nezadovoljiva čistoča v njej. Kljub temu, da gostišče zdaj prenavljajo, ni opravičila za zanemarjenje sanitarnih predpisov. Kavama »Zvezda« — v igralni sobi strgana namizna pregrinjala. Steklenino in posodo perejo v mrzli vodi. Bojler za toplo vodo so namreč izključili, češ »da je preveč stroškov«. Morda bi se dalo stroške znižati drugje? Hotel »Pugled« — vzorno urejena klet podjetja, kar je komi- sija še posebej pohvalila. Tudi drugače stanje zadovoljivo. Trgovina »Prehrana« — urejena, le v skladišču Premaj reda in še nekatere pomanjkij*-vosti. V ribniški občini se higiena v gostiščih izboljšuje. Družbena gostišča imajo problem z najem ninami in prenavljanjem ker s v privatnih prostorih. F^yat gostinci se zanimajo za urejanj gostišč. Tekoče toole vode nimajo n pri eni točilni mizi v gostise obeh občin. Mrzla voda name ne topi maščob, pa tudi osenj si nabira revmo. j Na področju obrtništva. Pre vsem pa v krojaški, šiviljski zidarski stroki, opaža inšpekcij* zadnje čase občuten porast s marstva. Predvsem zidarji, ki lajo pri podjetju po 8 do . 10 na dan, potem še šušmarijo. radi česar pada njihova sto nost na rednem delovnem mes ■ Inšpekcija bo šušmarje sistem« tično preganjala. Svet ob zelenem Nilu (Nadaljevanje s 5. strani) skega razvoja. Ta načrt je imel glavni poudarek na dveh stvareh: na industrializaciji in na razvoju poljedelstva. Več kruha in nove tovarne, to je bilo osnovno geslo vseh egiptovskih prizadevanj v tem času. Leta 1961 so po prvih uspehih že naredili desetletni načrt. Izgradnja novih tovarn je zahtevala velika bremena. Opremo za posamezne tovarne so morali kupiti v tujini. V lanskem letu so za opremo novih tovarn porabili skoraj četrtino skupnega narodnega dohodka. V prvih petih letih nameravajo investirati v industrijo čez poldrugo milijardo egiptovskih funtov. Razen ogromnih sredstev za industrijo so namenili veliko denarja tud;i poljedelstvu, predvsem za izgradnjo namakalnih naprav. Egipt, ki je v polpretekli dobi izvažal samo polizdelke in surovine, postopno prihaja na svetovno tržišče tudi že s končnimi izdelki, ASUANSKI JEZ Asuanski jez je prav gotovo največje gradbišče v dan’ Afriki. Ta velikanska naprav • a bo pri uvajanju novega na^ služila namakanju velikih P® vjr sedaj neobdelane zemlje in k° a električne energije, je P° aj. razsežnosti in velikosti med ‘ a večjimi jezovi na svetu. ■= jeza je 980 metrov, dolg P« J® ^ kot tri in pol kilometre. Nil ye_ po zgraditvi jezu spremenil 11 kansko jezero. ^ Dela na tem velikanskem ^eiob so tako obsežna, da bo jez v ^egg dograjen šele proti koncu ^ desetletja. Ko bo jez dogmi® ^0-do lahko namakali okoli P° jona hektarjev zemljišč, na rih zrastejo dve do tri žetve. rjcn bo Egipt postal glavna ni Afrike, celine, ki v preteki imela nikoli dovolj kruha. ^ Razen tega so v Združeni ‘l ski republiki v zadnjih let jroč' predevali tudi na drugih P tven<> jih. Izboljšala se je zdra n0ve slika prebivalcev, odprli aJlja-bolnišnice, šole in stan £e Ljudje ob zelenem Nilu 0Ve preživeli najhujšo dobo 1 napre' in zaostalosti. Vsako leto Jc pob dek nove države vse več j' vsestranski. Posestvo Ugor Rihn'Ses^vo kmetijske zadruge sodnih? Ugar Postaja že pojem ga onega družbenega kmetijskega n i a in se v marsičem, mor-od rT° v vsakem pogledu, loči Prev*2?estva- ki sa je zadruga torna . pred dobrima dvema le-imeln Jebruarja 1961. Tedaj je in , ° Prostora za 76 glav živine Pa z nekaj svinjami. Ker slahik menila, da je zaradi rentahiiPr0storov reja svinj ne" la ,o *a’ Je prostore predela-y a rejo mladih telet. 116 ie tedaj prevzela tudi in ooktarov zemlje; z nakupom see r.°ndacijo pa so povečali ob-Obrntr®in na 230 ba (skupno z je nv0rn v Ortneku; na Ugarju gkroS 200 ha zemljišč). prPri°J0 dejavnost so preusmerili Lans>Setn v rejo pitane živine. 19q t? leto so imeli povprečno krav Pltancev in 46 Plemenskih pacitJ,ebna je bila razširitev kaosov gradnje novih hlevov, sine i ’ Senikov, nakup nove živili ' r,nSticije- skratka, postavi-sPravitSestvo na lastne noge, s° y^tr na zeleno vejo. Zgradili va hleva za pitano živino (360 stojišč). Drugi hlev bo v kratkem gotov. Pred kratkim je bil dograjen tudi senik za 700 ton sena in silos za 900 ton si-lažne krme. Po združitvi ribniške in sodraš-ke zadruge se je priključil k posestvu tudi živinorejski obrat v Sodražici z 230 glavami živine in 100 ha zemlje. Vsi trije obrati so ustvarili v letošnjih prvih 4 mesecih 25 milijonov 692 tisoč din, letni plan pa predvideva (za Ugar, Ortnek in Sodražico) 75 milijonov din. Mlado živino odkupujejo in jo redijo do 400 kilogramov, nato pa jo prodajajo, predvsem v tujino preko Grude — živinoprometa, delno pa tudi Tovarni mesnih izdelkov Ljubljana. Posestvo bo letos napravilo na 72 hektarih zemlje agromelioracijo; tako bodo izboljšali nekatere zamočvirjene površine in povečali lastni pridelek. Ko bosta dograjena oba hleva, bodo lahko redili na posestvu 500 glav živine, skupno s Sodražico pa 730 glav. Ena glavnih težav letos bo, tako pravijo, nakup živine za dopolnitev kapaci- Kmetijsko posestvo Ugar pri Ribnici tet, ker zaradi lanske slabe košnje primanjkuje živine. Živino krmi povprečno pet živinorejcev, ki so plačani od prirastka, pri plemenski živini pa od litra mleka. Dnevni prirastek znaša kilogram, pri nekaterih celo več. Lep sončen majski dan je bil, ko sem si ogledoval to posestvo ob vznožju Velike gore, kjer je nekaj let pred vojno zgradil graščak Rudež lepo vilo in se preselil vanjo. Vila ždi v romantičnem gozdičku, iz nekdanjih gospodarskih poslopij pa se je razvilo družbeno kmetijsko posest- vo. Ob robu gaja, v bližini ceste, sta zrasla dva velika, moderna hleva, med njima pa zidarji dokončujejo silos. Do kamor seže pogled se širi posestvo, tja do Bukovice in na jug proti Nemški vasi, proti Ribnici, katere vršički zvonikov se vidijo iznad brega. Včasih pripelje po cesti, v oblakih prahu, traktor, živina v hlevih zamuka, teleta v starem hlevu vznemirjeno dvigajo glave, ko kdo vstopi, na koncu, v posebni pregradi, pa se živinorejec zaljubljeno pogovarja z rjavim konjem, ga boža in mu poklada seno ... F. G. • hi ■■■min im m •■■en u n •■■■■■iii mil ^■■n nu — M ali nasveti .. —imun——..........— n—uiiltll J PAJKI Pajke preženemo iz stanovanja, če ogle in druga mesta, kjer se radi mudijo, nalahno poškropimo z raztopino modre galice. VLAŽNE VŽIGALICE Vlažne vžigalice potegnemo več-kKat prek krtače za obleko. Tako se hitro posušijo in se spet dobro prižigajo. MADEŽI Madeže belega vina zdrgnemo z zelo razredčenim špiritom ali sal-mijakom. Pogosto je treba splakniti tkanino z raztopino cinkovega klorida. ZREZKI Ocvrti panirani zrezki postanejo trdi, če stoje dlje časa. Ce jih za zamudnike denemo za nekaj trenutkov ponovno v vroče olje, bodo kot sveže ocvrti, lepši in okusnejši. 'Va* Car Odnosi med ljudmi javljanje ve$ei ^ k*>, potem je opravljivec eksi&tira°u6ka ze zato, da sploh {kn ’aer mu že to nudi neizčrpni onr Ubovne Prehrane. K vse-^ . avljanja spada preprosto y,v°ia Ju in tvoja duševnost, l}tost rt^anjost in tvoja notra-I ivala£da vse od obutve do po-,’,kar je v zvezi s tvojo težnje vvl>:. tv°ja frizura, besede in v-.’,0 misli (ki jih oprav- čustvPrati); tv°ia iavno izra" anko ve 28 kab?ra opravljivec Ijarrio Q,Manjem življenju uporabni opravljanja pogoste obrekovanje, kar ' liu tb°raliven° ’n Stari zako !> ločil ° pa to dvoje le neko ic ?1.n sicer takole: oprav-tikanje ~°N resnicoljubno, obre tji, »uje _ J -'-»luuunjuono, oore <^°W51oec je kakor pravi člo iih !vljivec J"? Pomislite, kaj b dh ran po^el brez ljudi, zate V®6 to ,,’ ®ne zato, da jih obira na5tkop^avga. Pokušajo. če7 „?VljlVec Pa ima sarr toav 8VO’ bi jihradpre-te hTa $e z opravijanjem dru bl kdo ebkokrat boji, da g£ Veljavi prekosil ir tudi zato blati tistega človeka. Sicer pa so imeli opravljivci in obrekovalci v zgodovini navadno žalostno usodo, ker jih ni človeštvo nikdar tako razumelo kot so želeli. Znameniti pesnik Dante jih je poslal v pekel, slavni pisatelj XVI. stol. Rotterdamski jih je pognal pred iron božanske norosti, vsi moralisti pa so jih preganjali. Rimljani so jim vžigali celo na čelo neizbrisno znamenje, da jih je vsak spoznal (imeli so jih znatno manj). Toda ali bi ne bilo morda vendarle dobro, da bi vsaj za silo prenehali z vso resnicoljubnostjo, z vsem realizmom in vso fantastiko te naše najbolj priljubljene pocestne umetnosti? ZAVIST IN ZAGRENJENOST Ne moreš govoriti o iskrenosti in hinavstvu, da ne bi pomislil na njih globlje čustvene in moralne osnove, ki se imenujejo zaupanje in zvestoba, pa zavist in zagrenjenost. Ker pa sta zaupanje in zvestoba dandanašnji v precejšnji krizi, bom tu spregovoril o zavisti in zagrenjenosti. Zavist (zavidljivost) je tako krvavo človeško čustvo in nagne-nje, da jo poznamo že od mladih nog, da nas spremlja tja v zrela leta in nas še v starosti ne zapusti. Ta zvesta spremljevalka seve- da ni v vsaki življenjski dobi enaka, ker nima vselej enakih korenin, ne enake barve, pa tudi ne enakih namenov. Najhuj.ša in najbolj pretkana je seveda zavist zrelih ljudi, ki se sredi vseh življenjskih zagonov med seboj bijejo v imenu osebnega pomanjkanja v najširšem in tudi v prenesenem pomenu besede. To je zavist, ki nas ponižuje in ki se je sramujemo brž ko nam jo kdo pokaže, to je zavist življenjskega prerivanja, zavist, ki si je sami nikdar ne priznamo, ker nagonsko čutimo, da je podla, nizka. Zavist je tako blizu zlobe, da si ji tudi zavoljo tega ne upamo pogledati v obraz, ker bi morali s tem pogledati v oči lastni hudobi. Zavist nas z neznansko ognjevitostjo priklepa na človeka in stvari, ki so mu na poti. Tako se dogaja, da smo od podob in ljudi, ki jih v tej svoji strasti spremenimo, vsi omamljeni, da nase docela pozabimo in se nam naenkrat zazdi, da so drugi tisti, ki zaslužijo ves naš gnev. Tako se nenadoma znajdemo sredi vsega tega, kar komu zavidamo in naša zavist se nam zdi najbolj naravno čustvo na svetu, ki nam ga narekuje naša pravičnost. Zato je po vsem spodobno in pravično, če se po tem lotimo človeka z vsemi sredstvi in načini in če se kot pravičniki s pdkoci glavo in od poštenja ganljivim glasom začnemo tolči zase, ki se zamenjujemo oz. istovetimo s pravico! Vsekakor čudna logika človeškega srca! Marsikdaj pa ne gre za samoprevaro, pač pa za zavestno pretvarjanje, zavestno zanikanje lastnih slabosti in napak. Saj to je stara pesem: nihče noče veljati za slabega in če drugače ne gre, je treba pač sebi in drugemu lagati, pa naj bomo pri tem še tako klavrni in primitivni! Ali sploh kaj priznamo ljudem, na katere nas veže zavist? Kaj sploh vidimo na njih razen tega, kar nas potrjuje v tem, da so nemogoči, slabi. Se tisto, kar nas vodi v zavist in kar ima vrednost, se nam zazdi brez vrednosti. Smo pač podobni lisici, ki ne more do grozdja, pa ga bolj ali manj proglasi za kislega. Zato je kaj stvarna tale modrost: nikar pe poskušajmo zadovoljiti zayistnežev! Predmet zavisti je lahko vse, česar zavistnež nima. Najpogosteje si ljudje zavidajo na primer imetje, poklic, umske kvalitete, torej sposobnosti, ime, ki si ga je kdo ustvaril, pa tudi nekatere značajne poteze, kreposti, zlasti na primer trdno in vztrajno voljo, zavidajo seveda tudi telesne prednosti, recimo lepoto. Zgodi se celo, da včasih kdo zavida, da ni sam oni drugi človek. To je gotovo najvišja oblika zavisti, ki kaj lahko sproži vrsto hudih kompleksov v odnosu do tega drugega človeka. Pri zavistnežu gre torej vselej za vprašanje, kdo kaj ima in kdo česa nima. To pomeni, da zavistnež vedno primerja sebe in svoje vrednote z drugim človekom in njegovimi vrednotami oziroma lastnostmi. (Nadaljevanje) BRANKO COPIC: \ ! !! !! ! 1 Polovica okrasnih zavojev je manjkala in iztakniti jih ni bilo moč. Po tem je Viktorija Mihajloviča minilo veselje do dela. V hiši št. 5 pa, na stežaj odprti, so se dogajale strašne stvari. S podstrešja so kradli mokro perilo, nekoč so odnesli celo samovar, ki je vrel na dvorišču. Viktor Mihajiovič se je celo sam udeležil lova na tatu, ta pa, dasiravno je nesel pred seboj v iztegnjenih rokah samovar, ki mu je' iz pločevinaste cevi uhajal plamen, je bežal zelo hitro in, obračajoč se, obkladal pred vsemi dirjajočega Viktorja Mihailoviča z nečednimi psovkami. Toda bolj kot vsi jo je izkupll hišnik hiše št. 5. Bil je ob vsakonočni zaslužek: vrat ni bilo, ni jih bilo treba odpirati in zakasneli prebivalci niso imeli za kaj dajati cvenika. Sprva je hišnik prihajal poizvedovat, ali bodo vrata kmalu skupaj, potem ga je rotil pri vseh bogovih, končno pa je začel nedoločno groziti. Stanovanjska skupnost je pošiljala Viktorju Mihajloviču pismene opomine. Zadeva je dišala po tožbi. Položaj je bil vse bolj in bolj napet. Stoječ pri vodnjaku sta vedeževalka in zanesenjaški ključavničar klepetala dalje. »Spričo tega, da niso vložili impregniranih pragov,« je kričal Viktor, da je odmevalo po vsem dvorišču, »to ne bo tramvaj, ampak ena sama polomija.« TLF IN PETROV »Pri nas, v hiši številka sedem, žive lopovi!« se je drl. »Ničvredna drhal! Capinska zalega! Pa ti je še nekaj izobražen! ... Piši me v r... pa taka izobrazba. Prekleta sodrga!« Ta čas je »capinska zalega s srednjo izobrazbo« sedela za smetiščno jamo na posodi za [bencin in se žalostila. Okna so se s treskom odpirala in skoznje so pogledovali veseli prebivalci. Z ulice so prihajali na dvorišče radovedneži. Ob pogledu nanje se je hišnik še bolj razvnel. »Ključavničar, mehanik!« se je trgal hišnik. »Pasji sin!« Med orokavičene izraze je hišnik bogato sejal kosmate psovke, ki jim je dajal prednost. Šibki nežni spol, ki se je v rojih nabral na oknih, se je močno hudoval na hišnika, od oken pa ni šel. »Gobec mu razbijem!« je besnel hišnik. »Izobražen!« Ko je bil škandal na višku, se je prikazal miličnik in molče odvlekel razgrajača na miličniško postajo. Pomagali so mu fantje iz Brzozavoja. Hišnik je ubogljivo objel miličnika okrog vratu in zajokal. Nevarnost je bila mimo. Tedaj je izza smetiščne jame skočil izmučeni Viktor Mihajiovič. Med poslušalci je završalo. »Teslo!« je zavpil za sprevodom. »Teslo! Ti bom že dal! Govedo!« Grenko jokajoči hišnik nič tega ni slišal. Na rokah so ga nesli na postajo. Dvanajst stolov »Kdaj bo vsega tega konec?« ga je podprla Jelena Stanislavovna. »Živimo kot divjaki.« »Konca ne bo... Da! Veste koga sem danes videl? Vorobjaninova.« Jelena Stanislavovna se je naslonila na vodnjak in presenečena še kar naprej držala v roki polno vedro vode. »Grem na občino podaljšat najemninsko pogodbo. Stopam po hodniku. Na lepem stopita k meni dva možaka. Gledam, eden mi je nekam znan. V obraz kot Vorobjaninov. Pa pravita: »Povejte, kateri urad je bil prej v tej Stavbi!« Povem, da ženska gimnazija, potem pa stanovanjski odsek. »Pa kaj boste?« vprašam. Onadva pa »hvala« in sta šla. Tedaj sem čisto natanko videl, da je eden sam Vorobjaninov, le da brez brkov. Odkod se je vzel? Oni drugi, ki je bil z njim, je bil pravi lepotec. Gotovo bivši oficir. Tedaj sem pomislil... Ta hip je Viktor Mihajiovič ugledal nekaj neprijetnega. Sredi besede je zgrabil posodo in se brž sikril za smetiščno jamo. Na dvorišče je počasi prišel hišnik stanovanjske stavbe št. 5; se ustavil poleg vodnjaka in jel ogledovati dvoriščne svabe. Ko ni nikjer zagledal Viktorja Mihajloviča, se je užalostil. »A te mrhe ključavničarske spet ni?« je vprašal. Jeleno Stanislavovno. »A, kaj jaz vem!« je bil vedeževalkin odflovor. »Nič ne vem.« In nenavadno vznemirjena je hitro odšla domov, da je voda kar pljuskala iz vedra. Hišnik je pogladil cementno klado vodnjaka in odšel proti delavnici. Takoj pod tablo »Dohod v kliuča-mi-čarsko delavnico« se je ščeperila druga: »Ključavničarska delavnica in ponrav-Tialnica gorilnikov.« Pod njo je visela težka ključavnica. Hišnik je brcnil ključavnico in sovražno revsknil: »Ril. sodrga!« Hišnik se je še tri minute pomudil nb delavnici, prekipevajoč od struoenih čustev, potem pa truščema odtrgal tablo, jo nanesel na sredo dvorišča k vodnjaku in. z obema nogama stoječ na njej. pričel razgrajati: i I i j i i: S seboj so kot stvarno dokazilo vzeli tablo »Ključavničarska delavnica in popra vljalnica gorilnikov.« Viktor Mihajiovič je dolgo bentil. »Pasji sinovi!« je rohnel, obračajoč se h gledalcem. »Greben jim je zrastal. Sodrga!« »Dovolj bo. Viktor Mihajiovič!« je zaklicala z okna Jelena Stanislavovna. »Pridite malo k meni.« Postavila je predenj skodelico kompota in, hodeč po sobi, jela spraševati. »Pravim vam, da je on tisti brez brkov, prav on.« je vpil Viktor, »no, saj ga vendar dobro poznam. Vorobjaninov, pribito!« »Tiše. gospod! Čemu je prišel, kaj mislite?« Na črnem obrazu Viktorja Mihajloviča se je zarisal piker nasmešek. »No. kaj pa vi mislite?« Posmejal se je še z večjo pikrostjo. »Vsekakor ne. da bi podpisal z boljše-viki kak dogovor« »Ali mislite, da se izpostavlja nevarnosti?« Zaloke pikrosti, ki jih je Viktor Mihajiovič nabral v desetih letih družbenih nrekucij, so bile neizčrpne. Na obrazu mu je zaigrala vrsta nasmeškov in dvomov. »Kdo se v Sovjetski zvezi ne izpostavlja nevarnosti? Tembolj človek v takem položaju, kot je Vorobjaninov. Brkov. Jelena Stanislavovna, si človek ne obrije kar tako!« »Je poslan iz tujine?« je poizvedovala Jelena Stanislavovna, skoraj brez sane. »Vsekakor« je ugotovil genialni ključavničar. »S kakšnim namenom se mudi tu?« »Ne bodite otročji!« »Vseeno! Moram ga videti!« »Ali veste, kaj tvegate?« »Ah. vseeno! Po desetih letih ločitve si ne morem kaj. da ga ne bi videla!« R«s se ji je zazdelo, da ju je usoda ločila v trenutku, ko sta se Rubila. »Rotim vas. noiščite ga! Zvedite, kje ie' Vas je povsod dovolj. Ne bo vam te*ko Povejte mu, da ga hočem videti. Slišite?« ia------- -»n--n----n ->.-n Oslovska leta XIII. Drugi dan po kosilu me je Baja prijel P0^ roko in me potegnil v kot obedmice. —Čuj, rad bi s tabo nekaj govoril, a glej> nikomur o tem ne zineš, ker boš sicer mrtev. Videl sem, kako je skrbno potipal svoj Kn®1®^ niti kviht v žepu, resno sem se prestrašil in obljubil. — Niti pisnil ne bom, prisežem. Naj pri P1"’*'" dobim deset cvekov, če komu kaj povem. To je Baju zadostovalo. Peljal me je na dv0-rišče, zavil za svinjak in začel: — Cuješ, ti najbolje sestavljaš naloge iz srb° hrvaščine, pa, hm... ali bi znal napisati PlS ki ga, recimo, piše fant dekletu, ki ga ljubi! — Hm, kaj vem, — sem zategnil. — In k®! piše? . — Uh, kaj! Ti moraš to vedeti. Predstvljai ®’ na primer, da si ti tisti, njej pa je ime, reci Mara. ^g — Mara je Smrdonjevo dekle, tega imena maram! — sem se uprl. — Prav, jaz tudi ne, potem pa naj bo. n°' naj bo, recimo, kar kakšna Zora. — E, Zora mi je všeč, — se navdušim. — Katera Zora?! — zagrmi Baja in seže P° kvihtu. — Prav nobena, bratec. Všeč mi je ime Z°r — Takoj povej, da ne umreš po neumnem-. Pisal boš torej neki Zori od nekoga, ki jo H — Kako pa je njemu ime? : ti — Kako! Saj sem ti že rekel, misli si, da tisti. _a/el — Ehe, kaj pa mi boš dal za to? — sem -barantati. — Ne da se mi zastonj pisati m zaljubljen. ne — Dobro, dobil boš lep kos slanine, če Pggja boš dobro napisal, te pa čaka tole, — i® potegne iz žepa svoj ubijalski železni kvint. . Najin razgovor je tekel tiho, skoro s(’P _)fli pod okriljem velikega svinjaka, ki je tako prva molčeča priča naših dijaških ljubeze doživetij. , trešie Po razgovoru me je Baja odpeljal na in tam sva k malemu okroglemu okencu P ,e\ vila staro mizo in zaboj, na katerega sem in se pripravil k pisanju. • na- — Tule imaš matematični zvezek in varu »ge-piši pismo, tisti pravi zaljubljenec pa ga °° pisal na čisto, — je rekel Baja in položil na predme plavi zvezek in svinčnik. _ . jve — Toda prej ko začneš, si malo oglej ti stvarici. ’ S13' In položi na en konec mize precejšen K ^ gVoi nine, prepražen z mesom, na drugi konec P‘ reti: znameniti kviht in s pridušenim glasom zap^\e — Poglej, če boš dobro napisal, te caK kraljevska slanina, če slabo, se ti tale k vi n raste na hrbet. Tako se je moja prva nešolska pismena rodila med mastino nagrado in železno £ Ubovi Branko, s teboj je pri kraju! . seh'' Primaknil sem tore! beležnico bliže prijel svinčnik in pogledal Baja. — Povei. kako naj tisti mične nismo7 . ge-— Ih, kako! — ie vzkipel..— Rekel f^m misli si. da zelo zelo ljubiš to Zoro. ^ve^ Podprl sem glavo, se zastrmel v odmrti ^ gain kot nalašč zagledal pri vrhu strani drot>-pisek, nakracan z Bajevim rokopisom: — Reditelj Smrdonja je dvonogi konj-Trudil sem se. da ne bi mislil na ta P ^ ga' stavek, celo oči sem zatisnil, toda vse ie man: pred menoj je newest ano lebdela dvonogega konja v Smrdonjevcm jei5^' * plašču. . psi9 — Kaj je. zakaj ne začneš? — se ogl®5 nestrpno. — Na kaj misliš? — Na dvonogega konja, — bleknem. ^ Raja ie stegnil roko proti tisti strani kjer je ležal kviht in zabrundal: . g„ .a°tikal, pač pa bi nakazal ne-J vprašanj. Prvič nas čudi luii- levilo šol, ki sploh sode-Povabljene šobile vse šole 0^.° .čini, prejele so tudi od in finesa odbora Sveta Svobod vnr?0Svetnih društev Ljubljana z n?)116 P°le 0 zboru in delu snilm’ Pa več kot polovica šol W0tl ni odgovorila. Ali naj iz laht sMePamo, da se na teh šo-rov -°*1 ne Poje. da nimajo zbo-ja„ * čeprav se to v učnem načrtu bi]-V° m odločno zahteva? Ali so Elfltv?nzadevanja za dvig pouka 2arii?ilna naših osnovnih šolah v lini, v ietih po vseh mogočih ‘liJah zaman? kemv6 eiišimo in čutimo na vsa-hiin ,^aku- da se pedagogi bra-likn uCl. glasbeni pouk in še veno i bolj voditi pevski zbor. Jas-likn ’ da j® treba imeti za to ve-hn._ znanja in še več veselja in Žari-PyenjBl Toda ali se smemo st-jjyetjevati z ugotovitvijo, da da n. vnJakov za to delo pač ni, za j denarja za notni material, n0 čstrumente, za strokovno iz-Prin v'ievanje itd.? Kam bo to tejj '. ■ial°, če se lahko vsak uči-daJnI-Zg0vori- da »nima posluha«, ■Šola ?a ^asa in tako ostane vsa Uka »rez Pravega pevskega po-ln kar je najlažje, brez pev- skega zbora? V času, ko drugod zavzema glasbeni pouk vedno vidnejše mesto, medtem ko že uvajajo celo obvezni instrumentalni pouk v osnovni šoli, pri nas pada število zborov, ker pač pada število tistih, ki bi naj te zbore vodili. Res, za to delo moraš biti idealist, pozabiti moraš na kakršno koli materialno korist, pripravljen moraš biti na poraze, neskončne nevšečnosti, uspeh bo pa majhen ali pa ga kdaj pa kdaj ne bo, vidnega vsaj ne. Svet Svobod in prosv. društev občine Kočevje je že v začetku šolskega leta naslovil na Svet za šolstvo ObLO Kočevje dopis, v katerem nakazuje stanje glasbenega pouka na naših šolah, na velike pomanjkljivosti, na potrebo po intenzivnejšem delu vseh pedagogov na tem področju, o potrebi dodelitve večjih finančnih sredstev za vsaj najbolj skromno opremo šol v tem pogledu, a do danes ni znano, da bi Svet o tem kaj razpravljal ali celo kaj ukrenil. Svet Svobod nima kompetenc, da bi usmerjal in nadzoroval delo šol, toda pravico in dolžnost ima, da opozarja na pojave, ki se odražajo in vplivajo tudi na celotno kulturno življenje komune. In če bomo zanemarili estetsko vzgojo mladine, če ne bomo imeli časa za to, da ji ostrimo okus, če ne bo denarja, da ji omogočimo vsaj najosnovnejša učila za ta predmet, bomo to kmalu čutili v splošnem življenju, še posebej pa pri kulturnem udejstvovanju mladine. Naša sedanja lagodnost in nepozornost na to plat vzgoje se nam bo kruto maščevala, a takrat bo prepozno. Mlad človek z vso upravičenostjo pričakuje, čeprav Jitmi, ki lih Santa gledati SLADKO ŽIVLJENJE nat6 samo P° svetu, tudi pri s j J* so časopisi svoj čas ob-Poročali o usodi, ki je in Glela režiserja Fellini-1ii»sladko življenje«. Eni so m navdušeno sprejeli kot več je hkrati opazovalec in soigralec, ki hkrati občuduje svoja dejanja in jih komentira. Novinarja igra znani italijanski filmski igralec Marcello Mastroianni, nastopajo še Anita Ekberg, Lex Backer Marcello Mastroianni in Anita Ekberg v Fellinijevem »Sladkem življenju« Pogu "Vet JU J MarroriUVen0 grajali. Novinc dem J. babini spremlja si sfco in noči »sladko riv rtih *n poleg števi 9a Porf, v reča tudi take< f . e^e zanimajo in zi s°dnik J^nrcello ni stre opazum sicer kot novinc Je< a tudi obsoja, ten (Bivši Tarzan), Anouk Aimče in še več bolj ali manj znanih igralcev. Italijanski film »Sladko življenje« je pripoved o življenju zaključene rimske visoke družbe, v kateri je polno misticizma, objestnosti, krutosti, puhoglave praznine, pohlepa po bežnih užitkih. Film bo na sporedu v kinu Loški potok 26. maja. tega glasno ne izraža, da mu na vsak način omogočimo tudi estetsko vzgojo, da mu nudimo na vsakem koraku tudi kulturne, umetniške vrednote! Ne čudimo se polnim dvoranam ob najbolj nekvalitetnih nastopih vseh mogočih ansamblov, ki nastopajo na črno brez vsake umetniške upravičenosti in žive tako rekoč od nevzgojenosti mladih ljudi in njihovega slabega, skvarjenega okusa! Dalje se vprašujemo, zakaj tako maloštevilni zbori tudi pri razmeroma močnih šolah? Ali mogoče ni več pevcev? Ali ne zahteva učni načrt, da naj poje oz. sodeluje v pevskem zboru čim več učencev, tako da bi morala imeti šola tudi po več zborov! Ali bi ne bilo smešno, če bi telovadilo na šoli, ki ima mogoče 200 učencev, le 50 učencev, vsi drugi bi pa ne bili »sposobni« ali bi ne bilo »časa« in denarja zanje? Res, da peti ne more čisto vsak, prepričan pa sem, da je po šolah veliko veliko večje število dobrih pevcev. A kako jih pritegniti k temu tako malo obetajočemu delu, ki zahteva toliko žrtev, a nudi malo nagrade ali slave?! Najbolj pa je zanimiv obisk te revije: kakih 40 ljudi je prišlo poslušat mlade pevce. Prav čud- no je, da niti staršev ne zanima, kaj delajo njihovi otroci, kako se bodo postavili s petjem na odru, kako bo zazvenela njihova mlada pesem! Isto velja za večino učiteljstva. Pomnimo, da otroci dobro opazujejo in si take stvari dobro zapomnijo! Ne čudimo se, da izgube izvajalci še zadnji kanec volje, ko videvajo pred seboj prazno dvorano. Tistega vzdušja, ki bi dajalo redkim kulturnim delavcem elana in veselja, v Kočevju pač ni. Mislim, da pri nas v kulturni politiki ni nekaj v redu. Marsikaj bi se bilo treba pogovoriti, marsikaj spremeniti ali odpraviti, a nikogar ni, ki bi se lotil teh vprašanj. Se vam zdi, da je že dovolj, če sodi Kočevje med najbolj motorizirana slovenska mesta? Nas bo to rešilo duševne revščine in primitivizma in nam nadomestilo bogato kulturno življenje, po kakršnem streme druga, še mnogo manjša in »revnejša« slovenska in jugoslovanska mesta? Te in podobne misli se mi vsiljujejo ob letošnji reviji mladinskega petja, ki je bila sicer lepa in dala marljivim pevcem in njihovim učiteljem vsaj majhno priznanje, pomeni pa v primeri s prejšnjimi leti le korak — nazaj. Miloš Humek V klubu SZDL je vedno zabavno V šestih mesecih, odkar obstoji klub SZDL Kočevje, je ta pokazal že lepe uspehe. Ves čas je v klubu program, ki obsega organizirano gledanje televizije s komentarjem, vsak petek je filmsko gledališče, ob torkih pa so izjemoma predavanja o likovni in glasbeni umetnosti, literarni večeri in potopisna predavanja. Ta teden uvajamo nove oblike zabavne vzgoje za najmlajše in pionirje: ure pravljic in pripovedk ter redne mesečne lutkovne predstave. Prav o tem zadnjem naj povemo nekaj besed. Za veliko pridobitev pri popestrenju delovnega programa v klubu smatramo sodelovanje z lutkovno sekcijo DPD Svoboda. Vodja sekcije, naš priznani lutkar Matija Glad, je na našo prošnjo, naj bi lutkovni oder tu in tam obiskal tudi naš klub in razveselil naše nadvse zveste mlade obiskovalce, takoj pristal in tudi obdržal besedo. V četrtek, 16. maja, so v klubu postavili prikupen lutkovni oder in ob 18. uri uprizorili lutkovno igro Simončič-Pen-gov: »Medveda lovimo«. Malce tesna dvoranica 'kluba skoraj ni mogla sprejeti vseh mladih gledalcev, ki so nadvse doživeto sledili igri in tudi sami z izredno prizadetostjo sodelovali. Vodji lutkovnega odra Matiji Gladu so v klubu za njegovo polno razumevanje, pomagati, kjer se le da, zelo hvaležni Ker je tovariš Matija zlasti s to zadnjo igro žel dosti uspeha in priznanja, saj je predstava v klubu bila že dvanajsta, smo ga zaprosili za kratek razgovor o lutkovnem odru in igranju, o njegovem osebnem prizadevanju za izpopolnitev te prikupne zvrsti umetniškega ustvarjanja ter o mnogočem drugem, saj je tudi pri lutkovni sekciji Svobode problemov nič koliko. Malce nerad se je vdal in v eni prihodnjih številk našega lista bomo o tem razgovoru zapisali malo obširneje. Fr. C. j ~ Otmci d a (vrniti poteh ~ VSAK TEDEN VSAJ EN PREKRŠEK MLADOLETNIKOV — OCE V NEMČIJO NA DELO - HČERKA NA KRIVA POTA — VLOM V STAVBO STRELSKE DRUŽINE — ZAKAJ SO NAŠLE USLUŽBENKE »METKE« VSAK VEČER ODPRTO OKNO? »SPOSOJANJE« KOLES IN MOPEDOV —POSEBEN PROBLEM KOČEVJA »CIFANJE« ZA DENAR MLADA POTEPUŠKA Recimo ji Tanja, čeprav je temu devetletnemu dekletu ime sicer drugače. Njen oče, ki je od Tanjine matere ločen in drugič poročen, je že od lani na delu v Nemčiji. Tanjina prava mati je zaradi pomanjkljive morale na zelo slabem glasu, zato je bila Tanja nazadnje le dodeljena očetu in novi krušni materi. Dokler je bil oče doma, je bilo s Tanjo v glavnem vse v redu. čeprav so imeli domači nekaj problemov z njo, le ni bilo tako hudo, da bi se moral s Tanjo ukvarjati skrbstveni organ občinskega ljudskega odbora. Ko pa je odšel lani oče na delo v Nemčijo, se je vse spremennilo. Krušna mati je za Tanjo sicer v redu skrbela, predvsem za hrano in obleko, ker pa je zaposlena in dela tudi v izmenah, tako da pride včasih šele ob 10. uri zvečer domov, se otroku le ni mogla dovolj posvetiti in tako Tanja ni imela pravega toplega doma. Zaradi takih razmer se je Tanja začela kmalu potepati. Spala je po hlevih, kozolcih, v drvarnicah in drugod. Hodila je zamazana, dokler je ni krušna mati našla in spet uredila. Tudi v šoli je izostajala. Potem pa je začela še krasti (z ukradeninm denarjem je kupila krušni materi in učiteljici darilo). Ko so odkrili krajo, se je Tanja za nekaj dni poboljšala, potem pa je ušla k stari materi, kronični alkoholičarki, ki je s pomočjo prave matere ni hotela vrniti krušni materi. V šoli je Tanja takrat izostala kar 18 dni. Tanjino potepanje in izostajanje iz šole se je še nadaljevalo in ne kaže drugega, kot da poskrbi za njeno nadaljnjo vzgojo skupnost, ki jo namerava poslati v prehodni mladinski dom v Ljubljani. Ob tem primeru se vprašamo, če je res važnejše, da oče za nekaj več zaslužka tvega, da bo hči zašla na slaba pota in če se morda ne bi dalo urediti tako, da bi bila mati, ki sama skrbi za otroka, zaposlena stalno le v eni izmeni, namreč takrat, ko je otrok v šoli oziroma vrtcu? To bi bilo verjetno za komuno ceneje. (Letošnji proračun kočevske občine predvideva 5 milijonov izdatkov za oskrbnino mladoletnikov v domovih.) 15-LETNI VLOMILEC Pred kratkim je vlomil 15-letni fant v poslopje strelske družine Kočevje. Menda je nameraval priti do pušk in streliva, da bi zaradi neuslišane ljubezni ustrelil izvoljenko, še nekatere ljudi in sebe. Našel je samo nekaj streliva, ker strelska družina hrani orožje drugje, zato tudi zamisli ni mogel izvršiti. Po vlomu se je skrival v gozdu. Lakota ga je prisilila, da je tudi kradel — iz nekega hleva KGP je ukradel teleta, ga ubil s sekiro in dele skril v gozdu. To sta le dva primera, zakaj zaide mladina na slaba pota. Za ostale stranpoti otrok so krive predvsem razmere v družini, nezanimanje do otrok, slaba vzgoja doma in slabi zgledi nekaterih, že precej izprijenih otrok. Ome- nili smo že, da napravijo mladoletniki najmanj vsak teden vsaj po en prekršek, ki je nekje zabeležen. Razen tega napravijo še nekaj manjših, ki jih sploh nihče ne sporoči odgovornim organom. Prekrške dela v glavnem ista (majhna) skupina mladoletnikov, ki pa včasih pritegne v svoj krog še kakšnega novega člana. Se nekaj prestopkov mladoletnikov: NEPOJASNJEN VLOM V noči med 19. in 20. aprilom letos je bilo vlomljeno v obrat Inštalacija v Kočevju. Nekdo se je splazil skozi 34 X 17 cm široko odprtino in odnesel ročno blagajno s približno 26.000 dinarji. KDO JE ODPIRAL OKNO? V otroški mlečni restavraciji »Metka«, je bilo v začetku lanskega leta več dni zapored neko okno odprto, čeprav so ga uslužbenke stalno zapirale. K sreči so okno zaprle tudi vedno, predno so odšle zvečer domov. Ker pa je nekdo le kar naprej okno odpiral, je postalo uslužbenkam sumljivo, posebno še, ker se je neka skupinica otrok vsak dan igrala pred »Metko«. Potem so uslužbenke neki večer pripravile zasedo. Zvečer so pustile okno odprto, pogasile luči, nekaj jih je odšlo domov, dve pa sta se skrili za steber v temni sobi. Nista čakali 15 minut, ko se je že zbralo zunaj nekaj otrok in nekateri so začeli lesti skozi odprto okno. Uslužbenki sta mlade tatiče presenetili prav, ko je držal eden steklenico malinovca v roki, drugi pa je odpiral predal z denarjem. DVA VLOMA ZAPORED v Šiviljsko delavnico Januarja letos so mladi nepridipravi vlomili kar dvakrat zapored v kočevsko šiviljsko delavnico. Odnesli so le 15 din, ker več denarja ni bilo, in žig (baje, »da si bodo ponarejali kino vstopnice«). SKOZI OKNO PO DENAR Pred kratkim se je v neko stanovanje splazila skupinica otrok — naj mlajši med njimi še ni hodil v šolo — in iskala denar. K sreči družina, ki je tam stanovala, v sobi ni imela več kot nekaj deset din, ki pa so seveda ob tem obisku izginili. Družina te malenkostne kraje (ki je bila malenkostna le zato, ker v stanovanju ni bilo več denarja) sploh ni nikamor prijavila. Nekaj mesecev prej je isto hišo obiskala mlada tatica in odnesla 5000 din in še nekatere stvari. Žalostno pri tem je, da so mlado tatico odkrili (slučajno sami okradeni) šele po več dneh, medtem pa so sumili, da jih je okradel povsem nedolžen sostanovalec, kar je seveda tudi vplivalo na odnose med obema strankama. Še bolj žalostno pa je, da mati svojo hčer tatico tudi zagovarja češ, »kaj koga briga, če moja hči okrade celo Kočevje!« KOLO V RINŽI Pred kratkim si je neki mladoletnik »sposodil« kolo in ga po uporabi vrgel v Rinžo. Tatvine koles in mopedov oziroma »sposojanja« so sploh zelo pogoste, vendar jih v večini primerov dobe lastniki kmalu vrnjene (seveda s pomočjo miličnikov). IGRANJE ZA DENAR Med mladoletniki se je zelo razpaslo tudi igranje za denar. Predvsem radi »fucajo« oziroma »cifajo« in kvartajo. To igranje za denar se je razpaslo že tako, da nekateri priigrajo oziroma izgube za otroka kar velike zneske (neki znan primer pove, da je nekdo tako v kratkem času zaslužil 600 din). Zaradi igranja za denar otroci tudi »špricajo« šolo. še bi lahko našteval primere kraj in drugih prestopkov mladoletnikov, toda pustimo besedo učenki, ki nam je poslala naslednji prispevek: ZAPUŠČENI DEČEK Imel je 11 ali 12 let in velike plahe oči. Bil je prepuščen ulici in verjetno ni zanj nihče posebno skrbel. Morda tudi mame nima ali pa ima tako, ki se zanj ne zanima in ga prepušča ulici in samemu sebi ter družbi dečkov, katerih mame so podobne njegovi. Poleti je hodil bos. Imel je dolge kuštrave lase in nosil zamazano mornarsko srajco ter kratke hlače. Pozimi pa ie nosil težke čevlie, ki so mu bili za 3 do 4 številke preveliki, dolge deftina-ste rjave hlače in vetrni jopič, ki je bil že raztrgan. Tistega dne je bilo zelo hladno. Bilo je pred meseci, neko mrzlo zimsko nedeljo, ko sem šla, kot ponavadi, v kino. Pred kinom je bilo precej ljudi (igrala je neka kavbojka) in vstopnice je bilo težko dobiti. K meni je prišel ta deček in se mi ponudil, da mi bo priskrbel vstopnico. Nejevoljna zaradi dolge vrste in mraza sem mu dala denar in mu povedala, za kje mi naj jo kupi. Z denarjem je izginil v množici. Minilo je že pol ure. fanta pa ni bilo od nikoder. Ljudi e so se že prerivali v dvorano. Bila sem nejevoljna, ker fanta ni bilo od nikoder — z denarjem je namreč izginil, jaz pa sem odšla domov brez vstopnice in denarja ... Dnevi so minevali in na dogodek sem že skoro čisto pozabila. Tisti deček je ostal za mene čisto navaden — mali tat. Po nekaj dneh pa sem se prav v soboto vračala vesela iz šole. Morda sem bila dobre voli e zaradi sonca ali pa zaradi bližnje nedelje. Tista sobota je bila zame res lep dan. Nenadom je pritekel k meni tisti deček in mi dal nekaj, kar je bilo zavito v papir in stekel. Preveč sem bila presenečena, da bi ga kaj vprašala, predno ie izginil, še prej pa me je pogledal z velikimi plahimi očmi in zdelo se mi je, kot da so govorile: »Prosim te. oprosti...« Odvila sem papir. V niem ie bil denar. Prav tistih 100 din. ki sem mu jih izročila tisto nedeljo. Denar sem spoznala po malo raztrganem zgornjem vogalu. Na hrbtni strani papirja je napisal: »Nikoli več ne bom storil kaj podobnega. Oprosti mi...« Prepričana sem, da je napisal resnico in da bo obljubo držal. Naslednji dan je bila rtedelja. »Oh, revica, kako si lačna. Ti nihče ničesar ne da?" Spet sem ga videla pred kin • Vprašala sem ga, če mi bo K r karto. Zmedel se je. Potem s J znašel in vzel denar. Nisem go čakala, ko je prišel k men mi dal vstopnico. Hotel sem. i0 dati 20 din, kolikor mi je ost ^ a je že izginil. Nasmehnila sama pri sebi: »Ubogi ot morda pa bo le postal dober ■ Morda res ne bo nikoli veC L,i ril kaj podobnga, kot je napra meni. Morda pa ga bo cest~’tpa-ima svoje življenje, zopet P °™ nila v svojo strugo . .. VSI SMO ODGOVORNI ZA BODOČNOST OTROK Prestopki mladoletnikov so Kočevju pogostejši kot v približno enako velikih n ,aj krajih, vsaj tako oceno mi I večlh £> nekdo, ki je že v delal na takem področju, d je bil poznan tudi kriminal . doletnikov. Tudi naše vsakom ne izkušnje povedo, da n.aPL.iiicO v Kočvju mladoletniki vgJ;. (predvsem manjših, pa tu°regr jih) prestopkov oziroma P1,e škov, da je to že zaskrbi) __ j. Glavni vzrok, da zaidejo na slabo pot, je b.rezbLfjadO' staršev do otrok Csaj se p0. letniki potepalo zunaj ap noči), alkoholizem v. drTr,iad°" (zgodi se tudi, da dobe i izletniki pijačo v gostinskih ^10. tih, kar pa je z občinskim pre-kom o javnem redu m m .*inske povedano), neurejene dro pa razmere, vplivi prestopn jjjjpi ostale mladoletnike, sla 0ga- in knjige itd. Če starši n poželo nikakega zanimanj ^ je vilno vzgojo svojih otro > ^j,o\r staršem vseeno, če bo po otrok preživel leta in let« jin’ dorastel) po zaporih m ' pogosto tudi starši daje de; zglede in potuho za sto j ianja. pa bi se morala gol? še odločneje zavzeti z a Id’' mladoletnikov, ki so zaSv!,gaiaL. va pota. Starši, ki °e . ne%» pravilno svoiih otrok. ’ oSt, P’’ služijo, da bi jim skob j0 »maiju, ui-t ui in*1 i,p ji* j stila otroke. Za te o™ m ostale, ki bi morda za a v ? njih slabih zgledov YrSv,0lie> zašli na slabo pot, J e J Pr]l družba poskrbi za ni1. ,.„ii Ul uz.ua (Jiinn.1 ui «" ", anvoli' ip- vilno vzgoin. Ni tudi naefl’. se z mladoletniki, ki s . st ni k slabemu in se žaru ver ne brigajo, ukvarjajo nnstni in skrbstveni o nak ie ta problem že : da bi se z niim moraji > oVr>r , Pri nas v Kočevju vsi o Sfi b organi in organizacij,ep učinkovito, kot so se pri111 Republiški mladinski prvak iz Kočevja j^^eljo, 12. maja je bilo v Rila? pri Ljubljani republiško krm lnsk° prvenstvo posamezni-nia V ^vi8anju uteži. Tekmova-ti-it S.° se 'z Kočevja udeležili ulJe tekmovalci. ln^,elcmovanje sarno se je odvijata-* uaslednjih kategorijah: ban-nia ’ ,Peresn° lahka, lahka, sred-Nač- 'ahko težka, srednje težka. k'7' tekmovalci so nastopili taci Kovačič Jože v lahki, Šega ki w ln ®ere Franc v lahko tež-ca t ?8°riji. Največja konkurenci6 bila v lahki in lahko težki , egoriji. v lahki je nastopalo 9 PnV akko težki 7 tekmovalcev. Čič ^euradnih rezultatih je Kova-o«BvT°-Segel šesto mesto s svojim a »nim rekordom 205 kg v tri-tPi?nu. Sere Franc je v lahko «2ka dosegel 232,5 kg in četrto tom o ®ega Stane je z rezultata 280 kg dosegel prvo mesto skonasl0v republiškega mladin-C„£a • Prvaka v tej disciplini, mpijski triatlon je razdeljen na tri vrste dvigov: tezno, poteg in sunek. Stane je dvigal: 90, 80, 110 kilogramov. V sunku je torej izboljšal svoj osebni rekord. Stane šega je vsestranski športnik in mislimo, da ga vsi v Kočevju poznajo. Je eden najmarljivejših tekmovalcev in tudi zelo discipliniran član TVD Partizana Kočevje. Pred dvema letoma se je začel ukvarjati z atletiko. V metanju krogle je dosegal že kar lepe rezultate. Na tekmovanju v Novi Gorici je na republiškem atletskem tekmova- nju dosegel četrto mesto. Že letos je izboljšal rezultat v metanju krogle, začel pa je tudi metati disk, kjer se mu obetajo lepi rezultati. Lahko že trdimo, da se bo uvrstil v slovensko elito lah-koatletov-mladincev. S tem člankom nočemo poveličevati mladega republiškega prvaka v dviganju uteži, hočemo samo povedati o njem malo več, da bi ga še bolje spoznali. Sicer pa naslov, ki ga nosi, ni kar tako. T. D. B: Stanc Šega Republiško prvenstvo posameznic v Kočevju Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Kočevju na štiristeznem kegljišču republiško prvenstvo posameznic. Nastopilo je skupno 45 tekmovalk iz vse Slovenije, ki so se v disciplini 2 krat 100 lučajev borile za čimboljši plas- Študentje veterinarji zaključili pohod v Kočevju retekli petek je prispel nekaj „ 44> uri v Kočevje po štiridnevni™1 p°bodu odred "Dušana Jc-štua *’ sestavljcn iz skoraj 100 *airl!*0v veterinarjev beograjske, ^srebške, ljubljanske in sarajev-d ® fukultete. Jugoslovanski štu-„. Me veterinarji so namreč skle-Cs(!’ bodo imeli vsako leto svoj llilVal (letošnji je bil od 11. do let ma,ia v Zagrebu), vsako drugo tebiDa bodo organizirali pohode, je h-Šn^’ prvi P°h°d veterinarjev, prj * v Sloveniji zato, ker je bila Drv nas lcla 1944 ustanovljena a veterinarska služba. ljanske zveze študentov veterinarjev Janez Šketa, so si študentje ogledali kraje, kjer so bile med vojno veterinarske postaje (Stružni vrh, Kleč, Kanižarica itd.) ter nekatera današnja kmetijska posestva. O medvojnih veterinarskih postajah so na krajih samih govorili študentom nekdanji člani teh postaj. Ob prihodu odreda v Kočevje je študente pozdravilo več sto ljudi. Na trgu pred spomenikom svobode je komandant odreda predal raport narodnemu heroju Jožetu Boldanu-Silncmu, nato pa je štu- red veterinarjev prihaja pred spomenik svobode v Kočevju, kjer ga je sprejelo več sto ljudi št ha veterinarji so krenili Vega hoka pri Semiču, Mirne Km,’. Črnomlja, Toplega vrha in k prixn,lka v Kočevje. Pohod sc •tu, v Ločni pri Novem mc-•Ir. > Jer je študente pozdravil CZ ®atis, predstavnik vete-kuit*8a uddclka biotehnične fa-aostj - v Ljubljani. Ob tej prilož-Žek n'JiC bila v novomeškem mu-batska tudi razstava "Veteri-Mej sll,žba v NOV in POS«. koru a buhodom odreda, katerega ant je bil predsedik ljub- ma. Prvih 12 tekmovalk se je uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo prihodji mesec v Ljubljani. Za presenečenje je poskrbela tekmovalka z Bleda Ivanka Harc, ki je skupno v dveh nastopih podrla 811 kegljev (407, 404) in tako postala republiška prvakinja. Druga je bila Rusova iz Slovenj Gradca 780 (389, 391), tretje mesto pa je zasedla bivša evropska in državna prvakinja Francka Erjavec, Gradis Ljubljana — 779 (405, 374). Rezultati ostalih devetih tekmovalk, ki so se plasirale za državno prvenstvo so naslednji: Klemenčič 774, Jezeršek 773, Kokolj 771, Pavlin 766, Knez 762, Čadež 761, štiftar 761, Čuček 749 in Ermenc 748. V tej hudi konkurenci so se naše tri tekmovalke dobro borile. Potočniko- va je z rezultatom 717 kegljev zasedla 22. mesto, Šercerjeva s 714 keglji 24. mesto in Andoljškova s 662 keglji 38. mesto. Za naše tekmovalke je to uspeh, ker so prvič tekmovale v tako močni konkurenci. Organizacija in sojenje tega zahtevnega tekmovanja je bila v rokah domačega kluba in je bilo po izjavi delegata KZS in tekmovalk odlično organizirano. Ob koncu tekmovanja je predsednik kluba v imenu Turističnega društva Kočevje podelil ekipam posameznih krajev zastavice s simboli našega mesta. Najboljša tekmovalka Harceva pa je dobila poleg pokala še sliko našega mesta in šopek cvetočih tulipanov. K. F. ROKOMET GROSUPLJE : DOBREPOLJE 15 :22 Najpomembnejša tekma dolenjske rokomete lige je bila v nedeljo, 19. t. m. v Grosuplju, kjer sta se sestali ekipi Grosup-lja in Dobrepolja. Obe ekipi sta bili resna kandidata za osvajanje prvega mesta v ligi, zato je bila tudi borba zagrizena. Takoj v začetku so povedli Dobrepolje! in to prednost obdržali do konca. Moštvu se pozna, da je dobro vigrano in da ima v svojih vrstah dobre igralce, ki so po tehniki in kondiciji sposobni za nastope v višjem razredu. Ekipa Dobrepolja ima do konca sezone neodigrani še dve tekmi in sicer s Kočevjem in Šentvidom. Zanimanje za rokomet je v Dobrepolju veliko, saj tovrstne tekme pritegnejo okoli igrišča tudi po več sto gledalcev. dentom in občanom na zborovanju govoril sekretar občinskega odbora SZDL Ignac Kamičnik. Med slovesnostjo so položili študentje tudi venec pred spomenik svobode, učenci Glasbene šole so zaigrali nekaj partizanskih, mešani pevski zbor "Svobode« Jakob Gallus pa je zapel več pesmi. Po slovesnosti so si študentje ogledali še muzej in nekatere druge zanimivosti Kočevja, nakar je bil odred razlormiran. Pohod študentov veterinarjev je bil hkrati ena prvih večjih prireditev v okviru proslav 20-lctnice Kočevskega zbora. PRODAJA Po sklepu delavskega sveta podjetja »INKOP« se proda osnovno sredstvo: — ROČNI TRANSPORTNI VOZIČEK nosilnosti 250 kg Prodaja je namenjena predvsem za podjetja ali ustanove, po preteku 10 dni po objavi v časopisu pa tudi ostalim interesentom. Industrija kovinske opreme »INKOP« — oddelek komerciale. OBVESTILO Glasbena šola Kočevje priredi v torek, 28. maja 1963 ob 20. uri v dvorani množičnih organizacij v Kočevju JAVEN NASTOP svojih učencev pod geslom — »V PLESNIH RITMIH SKOZI STOLETJA! — Vstop proti sporedu, ki stane 100 dinarjev. la leden za vas KOČEVJE Poročili so se: Gornik Janez, delavec iz Klinje vasi 2, star 19 let in Višnikar Bogomira, tkalka iz Šalke vasi 101, stara 20 let. V Ljubljani je rodila: Rački Angela iz Kočevja, Ljubljanska cesta 4 — dečka. V Novem mestu sta rodili: Hočevar Ingeburg, gospodinja iz Kočevja, Ljubljanska c. 5 — deklico; Palčič Vida iz Brega 25 pri Kočevju — deklico. Umrli so: Kikel r, Mirtič Marija, gospodinja iz Smuke 4, stara 86 let; Levstik r. Bradač Alojzija iz Gornjih Ložin 3, gospodinja, stara 80 let. V Idriji je umrl Ožbolt Jožer, soc. podpiranec iz Muhe vasi 4, star 66 let. DOBREPOLJE Rodila je Mustavar Ivana, gospodinja iz Ponikev 59 — dečka. Poročila sta se: Ponikvar Stanislav, strugar iz Predstrug 2, star 23 let in Zajc Marija, pletilja iz Grosupljega 105, stara 23 let. LOŠKI POTOK Poročili so se: Benčina Ivan, delavec iz Travnika 51, star 29 let in Lavrič Stanislava, uslužbenka iz Šegove vasi 30, stara 23 let; Špeh Alojzij, delavec iz Šmarate, star 29 let in Kordiš Marija, delavka iz Šegove vasi 1, stara 22 let. ČESTITKA Ljubemu bratu in svaku Janezu in sinčku Janezu za prijetno go-dovanje in 50-letnico kličejo še na mnoga zdrava leta v krogu družine. Sestre Micka, Amalija z družinami, Mavrinova iz Kočevja, Julka Vukan ter Jakob in Tone. Ostalim pa lep pozdrav. IZGUBLJENO 22. maja sem od Kočevja do Stare cerkve izgubila sivo volneno jopico. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na otroški dispanzer. ČESTITKA Korenčkovemu atu iz Gor. Retij pri Velikih Laščah, želijo za 60-letnico še mnogo zdravih let — vsi njegovi. 28. in 29. maja bo v dvorani množičnih organizacij v Kočevju RAZSTAVA fotografij iz življenja in dela gojencev vojno-pomorskih akademij. Prireja jo Dom JLA iz Divulj. Prebivalci so vabljeni, da si razstavo ogledajo. — Vstop prost. »NOVICE« Glasilo Socialistične zver?, delovnega ljudstva občin Ki 'vje Ribnica. Izdaja CZP > ..-.očevsld tisk« Kočevje. Urejuje . nAcuski odbor. Odgovorni urednic Z?HU!0f! Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje KOČEVJE: 24. do 26. maja italijanski barvni film »Goljat in Giganti«, 26. in 28. maja ameriški barvni film »Poslednji voz«, 29. in 30. maja francoski film »Milijonar po sili«, 31. maja do 2. junija ameriški barvni film »Alamo« I. del. RUDNIK: 25. in 26. maja ruski barvni film »Tigri potujejo«. STARA CERKEV: 25. in 26. maja jugoslovanski film »Skozi veje nebo«, 1.—2. jnuija jugoslov. film »Rafal v nebo«. RIBNICA: 25. in 26. maja poljski film »Smrti zapisani«, 1. in 2. junija francoski film »Lepa Američanka«. SODRAŽICA: 25. in 26. maja italijanski film »Šli bomo v San Remo«, 1. in 2. junija nemški film »Kralj čardaša«. VELIKE LAŠČE: 25. in 26. maja italijanski film »Sedmi razred«, 1. in 2. junija francosko-nemški barvni film »Till Ulenspiegel«. LOŠKI POTOK: 26. maja italijanski film »Sladko življenje«, 2. junija francoski film »Velika iluzija«. DOBREPOLJE: 25. in 26. maja jugoslovanski film »Miss Stone«, 29. maja jugoslovansko - francoski film »Ograda«, 1. in 2. junija italijanski barvni film »Beatrice Cenci«. PONIKVE: 30. maja jugoslovan-sko-francoski film »Ograda«. BROD NA KOLPI: 25. in 26. maja jugoslovanski film »Tovariš predsednik — srednji napadalec«, 1. in 2. junija mehiški barvni film »Pesem upornika«. PREDGRAD: 25. in 26. maja ameriški barvni film »Hrabri in pogumni«, 1. in 2. junija ameriški barvni film »Davy Crocket in pirati«. POTUJOČI KINO PREDVAJA Slovenski film »Balada o trobenti in oblaku« bomo predvajali v soboto, 25. maja v Starem logu. V nedeljo, 26. maja ob 16. uri v Strugah in ob 19. uri v Livoldu. Nemški film »Prfoks« v soboto, 25. maja ob 17. uri na Oneku, ob 19. uri v Koprivniku. V nedeljo, 26. maja ob 13.30 v Kužlju, ob 16. uri v Fari in ob 19. uri v Banja loki. 1. in 2. junija bomo predvajali sloveski film »Kekec« v Dolgi vasi, Lazah, Vimolju in Možlju. Ameriški barvni film »Palček Tom« v Črnem potoku, Travi in Podpreski. Vstopnice prodajamo pol ure pred predstavo. Gledalcem je brezplačno na voljo filmski list s kratko vsebino in oceno filma. Predstavnike v krajih, kjer predvajamo filme, prosimo, da poskrbijo za urejen in popolnoma zatemnjen prostor. POTRES V DOBREPOLJU Tudi v dobrepoljski dolini je bilo v nedeljo čutiti potresne sunke ob istem času kot v drugih krajih. Materialne škode ni bilo, pač pa mnogo strahu. Ob prvem potresnem sunku, ki je bil dokaj močan, so mnogi ljudje zbežali iz hiš v pričakovanju, da se bo podrla hiša. Na srečo se ni podrla nobena, še dimniki so ostali vsi celi. AVTOBUSNI VOZNI RED ZA LETO 1963/1964 KOČEVJE—STRUGE—DVOR—NOVO MESTO Odhod km Avtobusna postaja 4.30 0 KOČEVJE 4.35 4 Stara cerkev 5.05 21 Struge 5.30 35 Hinje 5.55 48 Dvor 6.20 61 Dolenjske Toplice 6.42 74 Kandija pri bolnici 6.45 75 NOVO MESTO Prihod 16.30 16.25 15.55 15.30 15.05 14.40 14.18 14.15 Proga obratuje vsak dan. c V Kandiji je zveza na vlak za Črnomelj—Karlov ^ V Novem mestu je zveza na avtobus za Zagreo enako v povratni smeri. Odhod OSILNICA- km -KOČEVJE—LJUBLJ AN A Avtobusna postaja prihod 18.15 18.00 17.47 17.35 17.30 17.20 17.13 17.00 16.50 16.40 16.30 16.20 16 10 5.00 0 OSILNICA 5.15 7 Bosljiva loka 5.28 15 Kuželj 5.40 21 Brod na Kolpi 5.45 24 Fara-Vas 5.55 28 Čolnarji 6.02 30 Banja loka 6.15 38 Štalcerji 6.25 46 Livold 6.40 51 KOČEVJE 6.45 55 Stara cerkev 6.55 63 Dolenja vas 7.05 69 Ribnica 16.00 15.40 15.30 15,15 7.15 73 žlebič 7.35 83 Velike Lašče 7.45 88 Turjak 8.00 99 Pijava gorica 15.10 8.05 103 Škofljica 15.00 8.15 116 LJUBLJANA Proga obratuje samo ob delavnikih. V Brodu na Kolpi ima zvezo za Rijeko. STARI TRG OB KOLPI—KOČEVJE—LJUBLJANA ^ Odhod km Avtobusna postaja prl - 4.30 0 STARI TRG OB KOLPI 4.55 10 Predgrad 5.10 17 Brezovica 5.20 21 Knežja lipa 5.35 29 Mozelj 5.45 34 Livold 6.00 39 KOČEVJE 6.05 43 Stara cerkev 6.15 51 Dolenja vas 6.25 57 Ribnica 6.35 61 Žlebič 6.55 71 Velike Lašče 7.05 76 Turjak 7.20 87 Pijava gorica 7.25 91 Škofljica 7.35 104 LJUBLJANA Proga obratuje samo samo do ob delavnikih. Avtobus bo Kočevja, ko pa bo cesta obnovljena, 19.05 18.40 18.25 18.15 18.00 17.50 17.40 17.30 17.20 17.10 17.00 16.40 16.30 S „„ & tudi d° Ljubljane. TRAVA- -RIBNICA—LJUBLJANA Odhod km Avtobusna postaja 4.20 0 TRAVA 16.18 4.27 4 Draga 16.00 4.45 14 Hrib 15.35 5.05 26 Sodražica 15.24 5.16 32 žlebič 15.15 5.30 36 RIBNICA 15.00 5.40 40 žlebič 14.45 5.55 48 Dvorska vas 14.40 6.00 51 Velike Lašče 14.3 6.10 56 Turjak 14.15 6.25 67 Pijava gorica 14.00 6.40 84 LJUBLJANA Proga obratuje samo ob delavnikih. prW°d 53 13 Sil 16.45 20 g5 & ;š$ ss ss }# l«00 u p u m u u, ■ . in Ima zvezo z avtobusom iz Osilnice za Rijeico g0 v-za Osilnico v Brodu na Kolpi. V Kočevju ima <= vlak za Ljubljano. «0,nni Ob nedeljah in praznikih vozi samo v sew aprila do 15. oktobra. 0p Novi vozni red velja od 26. maja dalje. Prevoz »AVTO* Kočevje. KOČEVJE—DELNICE-RIJEKA Odhod km Avtobusna postaja 0 KOČEVJE kolodvor 5 00 0 KOČEVJE 5.10 5 Livold 5.20 13 štalcerji 535 21 Banja loka 5.50 27 Fara-Vas 5.55 30 Brod na Kolpi g 45 43 DELNICE 7 20 60 Jelenje 7.45 79 Cavle 8.00 86 RIJEKA Opomba: