•* '** M- • I
__KATOLIŠK eEHKVEN LIST,
.„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gltl. tiUkr, za pol leta 2 gl. 40 kr., za ¿etert leta 1 gl :»> k,. \ tiskarnic-i sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta2gl., zaeertet leta 1 gl.; ako zadene na t» dan praznik, izide „lUniea" dan popn-j.
pprejemana
Tečaj XXXVI

V Ljubljani, 13. rr.al. serp. 1883.
'3
¡t-l
- >:
p
'j
t, w -
\*\
t, • i - r
C ,
i Nji
M
I v
..-V i
S
I!
C!> .' «j>.
i1
m
»L*
\ • r $
m
», r
J
i'


__ -.i ¿V
Y SPCMIN
MUKI združenja Kranjske Vojvodine 1
s preelavno
»šfeo d i
(Naptv cesarsko-avstrijske himne.) ----—<?«©-----
Sen-no dans se vsi rad ujmo,
Glas veselja naj doni; Serca kviško povzdigujmo,
Ker se velik dan slavi: Doba šest sto let minila.
Kar vdružila Avstriji Se je Kranjska, zemlja mila. Ji postala zvesta liri.
List 28.
--- V| %
i
i
; i
v
M
: \
• .■>
; k
\ I

y .
, v
t?'
** ,• . . f!« .r-*.
h e > < X
- f."	»7 - r	1* • .-S-*
f

«M : i

H--
Njih Veličanstvo presvitli cesar
Frančišk Jožef I.
na Kranjskem, v Ljubljani!
Ze davno napovedani veseli dan je zasijal.
Naš deželni oče in presvitli cesar Frančišk Jožef J so med nami!
Ljubljana okinčana, da še ne tako odkar stoji, je med^ gromečimi slavo-klici vidila svojega preljublje-nega Vladarja peljati se s kolodvora po dunajski cesti med neštevilnimi mlaji, zastavami in kinči sredi silovite množice v mesto in v deželno hišo. Ondi so cesarja pričakovale premnoge civilne in duhovske zastopstva, stolni kapitel, z mil. g. proštom J. Zupanom na čelu, prosti dr. A. Jarc, novomeški P. Urh, Metliški g. Dan. Terček ter premnogi drugi dostojanstveniki.
Zvečer je bilo vse mesto na nogah, pet je, godba na kongresnem tergu.
V	četertek ob 8 je bilo Nj. Veličanstvo pri veliki sv. maši premilgsp. knezo-škofa v stolni cerkvi. — Ob 10 so se jim predstavili dostojanstveniki — du-hovstvo, vojaštvo, vradništvo itd. Zvečer razsvitljava. — Petek in sobota sta bila odločena za razne ogledovanja, avdiencije itd. — V nedeljo po sv. maši iblezo v stolni cerkvi) se odpeljejo cesar proti Idriji, kamor imajo dospeti ob 9 ',/4 ; ob 11 V, od ondod skoz Logatec v Postojno, kamor je prihod odločen ob 3'/t, in ob 7'4 dospejo zopet v Ljubljano.
V	ponedeljek (IG. t. m.) zjutraj ob 7 v Kamnik, ob 11 skoz Cerklje v Kranj, prihod ob 1'4: ob skoz Radolico — Lesce, Begnje; ob 3 % proti Bledu, prihod ob 5, — ob 9 velikansko petje na jezeru.
V	torek o o V* odhod z Bleda skoz Terbiž.
Na priprošnje sv. Jožefa, cesarjevega patrona in posebnega zavetnika naše dežele, naj dobrotljivi Bog varuje preljubega cesarja na teh in vsih Njihovih potih i i pripelje zdravega in veselega nazaj v Njihovo stolno mesto.
Izgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov kerščanstva. iII.
9. Mladi ninčenci Gospodovi.
Spisfil Ant. Ker žic.
• Dnljn.)
1) Svefi deček Ciril (f 1. 2HU).
Ciril je živel v Cesareji v Kapadoeiji, kjer so bivali njegovi bogati in imenitni, pa še neverni starši. Ciril pa je bil že v pervi detinski dobi vdan pravi veri. Kdo ga je v veri podučeval — ali pestema, ali kteri sužnjih ali tovaršev — nihče ni mogel vedeti. Vedno je imel v ustih presladko ime Jezus; imenoval se je kristjana, še preden je bilo misliti, da sploh kaj ve o kerščanstvu; naj raje je mislil in govoril o tem. kako bi Kristusa poveličeval. V pokorščini, pridnosti, dobrotljivosti in krotkosti se je tako odlikoval, da so še drugi otroci njegove starosti ga želeli posnemati, in da si je vsih serca pridobil — le serca lastnega očeta ne!
Ajdovsko serct očetovo je ostalo tako terdo in merzlo, da ga niso kar nič ganile preljubeznjive čednosti dečkove; še očital in žugal mu je ter tepel ga brez naj manjšega vzroka. Toda moč sv. v vere je dečka navdajala s čudovito stanovitnostjo. Čem bolj ga je oče obsipal z zaničevanjem in karanjem in te-penjem, tem veselejše se je Ciril imenoval kristjana. Pa ne le imenoval se je kristjana, ampak tudi obnašal
se je v vsih okoliščinah po kerščansko. Vse neusmiljenosti je prenašal s krotkim in veselim sercem, vedno pripravljen še terpeti za Jezusa; očetu je povračal terdoserčnost s priserčno ljubeznijo in postrežljivostjo. Toda terdi mož ostane neobčutljiv in raste v zlobnosti in sovražnosti, kakor blagi sinek v čednosti in ljubezni.
Nekega dne ukaže Cirila tako silovito pretepati, da je njegovo šibko telo vse z ranami pokrito. Na to ga vpraša, če se hoče kerščanstvu odpovedati; in ko deček odločno odgovori, da ne, ga merzločutni oče zapodi od hiše, mu zapre vrata za zmiraj, se mu popolnoma odpove in mu dedšino odreče.
Tako postane dvanajstletni deček Ciril zapuščena sirota, ranjen, zaveržen beraški otrok. Pa mladi svetnik se za to nič ne zmeni in pravi, da to, kar je zgubil, je celo^ malo proti bogastvu, ktero vera obeta.
Vsled tolike otročje serčnosti se zavzame vse niesto: kristjani hvalijo Boga, ki si male in slabotne izbere v svoje poveličevanje; malikovavci pa se po gadje serdijo. da jim mali deček z neslišano prederz-nostjo malike zaničuje. Če so bili že otroci taki, kaj so imeli še le od mož pričakovati"?
Mestni sodnik zapove vojščakom, naj dečka poiščejo in k njemu pripeljejo. Deček pride. Sodnik mu hudo žuga. ako se ne olpove kerščanški veri; pa hrabri otrok se ne da preplašiti.
Sodnik zdaj oberne na prijazno stran in mu pri-lizljivo pravi: ..Otrok, vse tvoje zagrešenje ti hočem prizanesti, in tvoj oče ti hoče tudi odpustiti, zopet te hoče v svojo hišo sprejeti in te postaviti za svojega dediča, ako le hočeš spet pameten biti in spoznati svojo norost."
Ciril pravi: „Če neprijazno ravnajo z menoj, to me veseli, ker me bo Bog tem prijazniše sprejel. Vesel sem, da sem pregnan iz očetove liiše, ker bom v tolikanj lepši stanoval. Veseli me, da sem reven, ker bom prejel večno bogastvo in dobre smerti se kar čisto ni«' ne bojim, ker pričakujem boljše življenje."
Zdaj sodnik glasno zapove, naj ga zvežejo in na morišče peljejo; skrivaj pa ukaže, naj ga le z žuga-njem samo strašijo ter mu pokažejo meč, tezavnico, germado itd., sicer pa mu naj še nič zalega ne storijo. Tako se zgodi. Kermado zažgejo; zgrabijo Cirila, kakor bi ga hoteli na njo vreči; zamahujejo z bičem, bližajo se mu s kleščami in železnim grebenom; deček ostane miren in vesel.
Rabeljni pošljejo sodniku sporočilo, da Ciril se nič, ne joka. se nič ne hoji. ves je pripravljen za smert.: kaj jim je toraj storiti?
Sodniku je žal za ljubeznjivega otroka. Spet ga predse pokliče: še ga meni pregovoriti. „Zdaj si videl ogenj in meč, otrok moj!" mu reče; „to lahko umori; premisli toraj. da ti oče spet odpre svojo hišo in te sprejme za dediča/4 — rO gospod," odgovori svetnik, „kako mi je žal, da si me dal nazaj poklicati, da je bil zastonj zažgan ogenj in meč zastonj nabrušen! Hiša. v ktero grem stanovat, je veča kakor hiša mojega očeta in dedšina mojega (Gospoda je obilnejša od dedšine očetove. Hitro me umori, da jo kmali sprejmem !u
Kaj tacega se pa sodniku že preveč zdi; sveto stanovitnost dečkovo ima za prederzno nepokorščino, ki mora kaznovana biti. Svetemu otroku napove smertno sodbo: z mečem bodi umorjen. \ si okrog stoječi so žalostni, ker se jim smili : le Ciril je vesel. Vsi so do solz ginjeni, on pa jim očita, rekoč »-selite s»* vendar, da mi je terpljenje v delež! \li ne veste, kako veliko upanje imam V v kako velir.»>nem me tu bom stanoval? O privoščite mi. da darujem svoje življenje!14
To so bile zadnje besede 12letnega m učenca. ki veselo da pocKrabelj novim mečem svoje časno življenje, da mu večno nastopi.
Križ.
t/'jodocinsl:u hrta; njegov lep pomen v knt. življenji.)
(Dalje.)
Kakor sv. Bazilij in drugi cerkveni očetje pripovedujejo, so se mnčenci pervih stoletij, ako so morali hude muke prestajati očitno in slovesno zaznamnjali s križem. Pervi kristjani so bili prepričani, da znamnje sv. križa naj bolj odganja od njih hudobnega duha, našega največjega sovražnika. Njega je premagal križ, zbeži tedaj, kedar ga ugleda. Zato imamo dovelj izgledov iz življenja svetnikov. Sv. Anton se je podal v puščavo, da bi ondi spokorno živel in samo Bogu služil. Hudobni duh ga je skušal pridobiti z mičnimi. zapeljivimi podobami žive domišljije. Pa svetnik, poln vere in upanja v božjo vsemogočnost, je spoznavši slabost hudobnega duha. ga zapodil vselej s tem svetim znamenjem. Tako je tudi svojim učencem slavil križ kot najboljši pomoček v skušnjavah. Sv. Ignacij. učenec sv. .Janeza, pravi: Križ je zmagovito orožje zoper mogočnost vladarja tega sveta, ako ga zagleda, se ga ustraši. Pa to slavno znamenje rešenja ni samo vsemogočno. da odžene hudobnega duha, ono je zmožno ljudi tudi ozdravi jat i od telesnih bolezen in ubraniti nesreče života. Tako n. pr. so bili svoje dni nekteri menihi, nezadovoljni s strogostjo sv. Benedikta, sklenili ga s strupom umoriti. V ta namen so mu podali kupo otrova. da ga izpije. Božji služabnik pa je povzdignil oko proti nebu ter naredil znamenje sv. križa čez kupo: ta pa se je hipoma razdrobila in otrov se je razlil.
Pervi kristjani pa ne le samo, da so rabili znamenje križa, temuč risali so tudi podobo križa na stene v hiši in zunaj hiše, na hišni opravi, na knjigah, vdelavali ga v obleko, kar nam spričuje mnogo izgledov. Delali so pervi kristjani križe tudi iz lesa. kamena in kovine, ter so jih postavljali po zasobnih hišah in cerkvah. Pagan Cecilij dol ž i kristjane, da molijo na križu umerlega in les križa. Iz tega lahko sklepamo, da so kristjani imeli narejene križe, kteriin m» čast skazovali. To sprevidimo tudi lehko iz spisov Tertulijana: tudi protestantovski pisatelji priznavajo, da za « asaTertulijana, okoli 2 stoletja, križi v cerkvah in hišah niso bili nič nenavadnega. Podoba križa se je razširjala s kerščanstvom vred. tako govori sv. 1 »azil i j: in očetje cerkveni pišejo, da je raba podob, tedaj tudi sv. križa še iz časov apostolov.
Ker so kristjani skazovali £«>1 križu, so jih po-gani hot 1lii sramotiti s primkom: «V.stilri križa, in po-gau « tM-iiij je očital kristjanom, da molijo les in na les pribitega človeka. Pa kerščanski pisatelj ga je zavernil: mi ne ča>tiino križa tako, kakor vi pogani rastite svoje lesene podobe in bogove, kakor da bi bil les božanstvo ali del božanstva, temuč nam se zdi križ časti vreden zarad Njega, ki je na njem visel. Kt-ršranski pisatelji, ki jih imenujemo ».apologete,44 so bili vedno pripravljeni zavračati sumničenja in natolcevanja poganov; vendar so morali kristjani vedno prenašati mnogo zasramovanja zaradi vere in križa; niso pa se bali vere in križa očitno pred svetom spoznavati. Sramotenje vsega, kar je bilo v dotiki s keršraiistvora, je dajalo povod pervim kristjanom, da podob polito niso izpostavljali očem brezbožnikov in da jih niso iz lelavali v veliki množini, ker so se bali, da bi jih pogani ne skrunili.
Videli smo do sedaj, da so se pervi kristjani pogosto pokrižavali, da so imeli tudi narejene podobe sv. Križa, da se pa niso upali vselej na dan z znamenjem odrešenja, boječ se oskrunovanja. Da so >e pa vendar mnogokrat spominjali odrešenja na križu, so jeli rabiti namesto križa skrivna znamenja, ki so bila vsaj podobna križu; videli so kristjani v teh znamnjih križ in odrešenje in globoki pomen teh znakov bil je znan samo kerščenim, drugo vere i so videli v njih le navadna, brezpomembna znamenja. Te znamenja imenujemo ..monograme." Kaj pa hoče reči ta beseda? Monogram je sostavljeno znamenje, zapleteno iz dveh ali več začetnih imenskih čerk osebe ali stvari, ki nadomestuje celo ime dotične osebe ali stvari; take monograme vidimo tudi dandanes pogosto na pečatih, prstanih itd. Ta znamenja, ki so bile velike pomembe sosebno za čase preganjanja Cerkve, imajo vsaj začetek in svojo zgodovino v katakombah. (To so oni obširni, podzemeljski prostori, v kterih so kristjani o preganjanji pokopavali m učence ter se zbirali k služb božji, ker jim ni j bilo pripuščeno verskih obredov očitno opravljati.) Pervotni monogram ima podobo X. to je gerška začetna čerka besede Kristus: vrezavali so to znamenje kristjani v pečatnike, plošče nad grobi mučencev in spoznovalcev; najdemo jih pa tudi zgolaj na denarjih. To pervotno znamenjeni kazalo in pomenilo samo kerščanske vere; bilo je tuli znamenje kerščanskega nauka in kerščanskega življenja, pomenilo .je Jezusa, ter je bilo podobno tudi križu, kar je pa bilo razvidno samo zaupnim; navadni ljudje, pogani, pravi Kvsebij, so videli v X navadni znak čerke. Križ .je bil skrit za časa preganjanja tudi v podobi gerškega T. ki pomeni v gerščini število 300; pri kristjanih je pa že v apostoljskih časih ali vsaj v drugem stoletji postala čerka tudi znamenje križa*. Na grobnem ka-menu v katakombi sv. Priscille se najdete čerki X in P tako zvezani, da vidimo v tej zvezi popolnem izražen križ; isto tako se dobite zvezani tudi čerki T in P, sosebno na grobnih kamenih. Kolikor prosteje se je gibalo kerščanstvo toliko bolj je stopala v teh znamenjih izražena podoba sv. križa na dan; to vidimo sosebno še pozneje, ko je križ prišel do splošne časti in so cesarji ga vpodobljevali na denarjih.
(Dalje nasl.)
Kdo je junak!
¡.Janez Kerstnik. Krasno cvetje. Herakles. <Y|.onov Tone. Nekaj detinskili junakov. Jure Kastriotic Sk.i 11-
derbeg.)
Omenil sein, kaj da cvetlicam škoduje, kakor slana. toča. vihar; pa cvetlice tuli kosa pokosi. Ta kosa so včrtsi starši in oskerbniki. kteri otrok ni.'- ne dajo podučiti v kerčanstvu, molitvah, raznih dolžnostih, ali jih pa še celo v take priložnosti dajo. da se spa-čijo pre lno kaj vedo od Boga, zveličanja in pogubljenja. ali pridejo celo v krivoverske ali brezverske hiše, šole in zanikarne priložnosti, da se ne učijo matere sv. Cerkve spoštovati in ljubiti, ampak jo sovražiti, ne moliti ampak kleti, ne za dušo. ampak ]e za telo skerbeti. Taki starši so smertna kosa svojim lastnim otrokom. Ta kosa jim z vel i .'a nje odkosi in zato jih grozna sodba čaka; oni so veči sovražniki svojih lastnih otrok kot je bil Herod, ki je ukazal betlehemske otročiče pomoriti: zakaj, ti so postali mučenci, uni pa bodo napačno izrejeni in si bojo pogubljenje vsled tega nakopali.
Zato pa Bog sam dostikrat veliko mladih rožic po prečudnih potih v varstvo vzame in jih tako oserči
s keršansko pogumnostjo, da ali smert ali pa sicer veliko terpe za sv. vero in lepo življenje. Taki so dajali velikrat prečudno lepe izglede svetega življenja in blažene sraerti. V malih bukvicah „Stezica" najdete 11. pr., kako je loletni mladenček sv. Agapit bil za sv. vero šiban, z živim ogljem na glavi žgan, s kropom v usta zalivan; 011 pa je mislil na besede Jezusove: „Kdor bo mene pred ljudmi spoznal, bom tudi jest njega spoznal pred nebeškim Očetom." in je stanovitno dal življenje za Jezusa. — Sv. Romana je. z desetim letom Jezusa spoznala, pa tako lepo potem živela, da se je po njenem zgledu spreobernil še njen poganski oče sam k sv. veri, in vsa njegova družina ž njim. — V Kartagi so krivoverci 12 mladih masnih strežnikov grozno tepli in terpinčili zarad sv. vere; ti so pa v bolečinah govorili: „Telo nam lahko raz-tergate in nas ubijete; svoje vere pa nikoli ne bonu» zatajili, in trikrat sveti kerstni zavezi ne bomo nezvesti;" in trinogi so bili premagani in so jim morali odjenjati. — V Arabiji je celo že oleten detek po prečudnem Božjem razsvitljenji umeri za sv. vero. — Sv. Alojzij, sv. Stanislav Kostka in drugi mnogi so imeli od svojih domačin ljudi silo veliko terpeti zavolj lepega življenja in nebeškega kraljestva. Nedolžne otroke namreč vodi sv. Duh, jih obdaruje s keršansko močnodušnostjo; zato so velikrat čudovito stanovitni v vojski za sveto čednost. Tako milost pa dosežejo zlasti otročici, kterih ni zgodaj napuh obsedel, ali pa sovražnik njihove nedolžnosti razdjal; otrok namreč, čegar serce je zgodaj napuh prevzel, je zgubljen. Viditi je večkrat še mlade šterkovce. ki se ne odkrijejo pred nobenim križem, pred nobeno cerkvijo, pred nobenim duhovnom, še pred lastnini spovednikom ne. kakor tudi pred nobenim sprevodom in obhodom, če je tudi s sv. Resnjim Telesom. in to vzrokuje ošabnost. ker so se zgodaj naučili sv. Cerkev sovražiti: v take napihnjene mlade serca gnada sv. Duha ne more, taki so večidel zjrubljeni. — zlasti tudi, ker so večidel že v druge smertne pregrehe pokopani. Taki mladi ošabneži so ravno nasproti onim mladim junakom, ki sem jih poprej iz Stezice" omenil.
Ker pa so danes mladi in stari junaki na versti, naj vam omenim še silovitega junaka, kakoršnih je malo zemlja vidila. Ta je bil Jure Kastrijotič Skanderbeg. Živel je v Albaniji ob času, ko so bili grozoviti Turki nar močnejši — v 15. stoletji. Že so imeli v oblasti gornjo Afriko z Kgiptom. silovit del Azije, s Španijo vred prav veliko Evrope in so zmeraj dalje derli. — znano je, da o svojem času so bili tudi na Kranjskem. Toda male dežele Albanije pa ven dej- niso mogli premagati. Junaško branil jo je Jure Skanderbeg, ki je bil albanski vojvod, in se je cnlo za cesarja imenoval. Bil je katolišk vladar, naj veči prijatel sv. Očeta papeža. Ker ni mogel ze-diuiti keršanskih poglavarjev k skupni vojski zoper Turka, je sam napovedal sultanu vojsko, in obsedel Macedonijo. Imel je samo HO00 vojakov, toda njegovo oko je bistro pazijo na vojake; moralo j^ biti med njimi naj čistejši življenje in popolnoma ker-ščanski red in strah: zato je bilo njih junaštvo nepremagljivo; kolikorkrat se je spopadel s Turki, vselej jih je premagal in potolkel, če tudi jih je bilo kolikor listja in trave: ker Gospod se jo z njim vojskoval. Dosti bodi rečeno, da v 22 bi t vali je turke premagal, in nikoli ni dobil nobene rane, če tudi je vselej sam na vojski bil. Se le po njegovi smerti je Bog dopustil, da je tudi Albanija prišla pod Turka. Umeri je Skanderbeg 14. pros. 1407, potem ko je še «a smert ni postelji glasno terdil katoliško vero in prejel s s. zakramente. In ko je turški
cesar Mohamed zvedel, da je Skan lerbeir umeri, je zaklical: „Kdo mi bo zdaj branil kristjane do čistega potrebiti z zemlje? Zakaj zgubili so zdaj svoj meč in škit," Turki sami so imeli toliko spoštovanje do Skanderbega, da pozneje, ko, so prederli do Vis-a (Lissa), kjer je bil pokopan Skanderbeg, so njegovo truplo izkopali in so male delce od njega vkovali v srebi *o in zlato ter jih vedno pri sebi nosili s to mislijo, da se bodo tudi oni njegove hrabrabrosti vdele-žili. — (Kakor Skanderbeg naj se obnašajo kerščanski vojaki, naj ne kolnejo, naj hodijo k božji službi o dnevih Gospodovih, naj bodo čistega življenja itd.: tako bodo tudi oni srečni in slavni.) Lejte! taki možje, ki se z Bogom za sv. vero vojskujejo, to so pravi junaki. vredni našega spoštovanja, takim tudi Rog deli svoj blagoslov. — Taki junak za duhovno vojsko pa je bil veliki sv. Janez K., vaš patron. Častite ga, priporočajte se mu. prosite ga za pomoč, da bodete vi sami. vaši mladi in stari serčni vojšaki za sv. Cerkev, za čednost, ter da nobenega peklenski sultan ne dobi v svojo oblast in ne pogubi! Sv. Janez K., za nas Boga prosi.
„Slovenija v stani!"
Ozališaj mati Slovenija krila, Ovenčaj si čelo prekrasno cvetno: Spodobno očeta da bodeš spremila K otrokom, ki hrani jim serce gorko.
In slavnostno pesem priserčne radosti Prepevaj navdušen slovenski ves rod! Pozdravljaj očeta, ki vzor je blagosti. To car je Franc-Jožef, tvoj slavni gospod.
Veselja se blišči preslavna Kniona! Glej, z oljko prihaja ti vzvišeni knez. Pohoda njegovega bodi ti krona Izraz vse dežele, znam serčnili zavez.
Oj biti naproti Mu, sprejmi Ga slavno, Kot tvoje zmir verno ti serce veli: Slovensko zvestobo pozna že 011 davno Vladar, ki pod solncem blagejšega ni.
Z očetovskim sercem se k tebi ponižal, Slovenec, je danes tvoj slavni vladar: Kako se boš narod moj k Njemu približal. Za god šeststoletni kaj nesel 11111 v dar? —
Cvetličie prekrasnih 11111 daj za vezilo, — Ljubezen, zvestoba, to njih je ime. To tvojih prededov je bilo darilo Prestolu Habsburgov Ičt dolgih verste.
Premnoge je skazal O11 tebi dobrote, Ki pričajo blago, preblago serce. Ki polno je vsmiljenja. polno milote, Kjer koli se kaže nesreča gorje.
Dulia so ti krile, o narod! tamniec: A Cesar dobrotni ti kliče svoj dan: ,,Knake bremena, enake pravice44 Naj ima Slovenec, naj ima Slovan! —
I)a luč svete vere počasi bi vternil, Še v Avstrijo piline brezverstva vihar: Po svoji je moči, odpravil odvernil To zlo apostoljski naš svitli vladar.
Je temelj zastavil on pravi svobodi: V „viribus unitis" je sreče izvir, On hoče, naj dra^i Njegovi narodi 1'od žezlom Njegovim vsi vživajo mir.
Le večni telita njegova vsa dela. In vedno odperto dobrotno roko; Slovenija! bližaj se k Njemu vesela, l'<»glej le zaupno Mu v milo oko!
Ponovi preddedov prisego slovesno: Naj hrast se mogočni omaja, perlini; Prezvesto za vero, dom, carja — in resno Slovenec daruje imetje in kri.
Zatoraj se dvigni. Slovenija mila! Ovenčaj si čelo prekrasno, cvetno; Spodobno očeta da bodeš spremila K otrokom, ki brani jim seree gorko.
Naj vsaka ročica mu cvetje posipa, Navdušena pesem povsod naj doni: Preljubega earja Frančiška Josipa Naj Bog nam obrani, naj Bog ga živi!
Jifftfosfar Sifrestcr.
Ogled po Slovenskem in dopisi. Za šeststoletnico,
odkar vladajo Habsburžani na Kranjskem.
Slišali ste, blagi čitatelji. navdušene besede pre-milostljivega gospoda višjega pastirja Janeza Krizo-stoma. s kterimi vam naznanjajo veselo slavnost 000 letnega vladanja slavne res. rodovi ne Habsburške na Kranjskem. Naj vam še nekoliko zgodovinskih djanj v spomin pokličem, da l»oste ob kratkem to dolgo versto i;oo let pregledali in se še bolj veselili tega znamenitega dogodka, ki ga te dni obhajamo na Kranjskem.
I. stoletje od 1282—1382. Začetnik naše si. c. rodovine je grof Rudolf Habsburški. Prelepe kreposti je imel ta pobožni grof: pogumnost, modrost, pravičnost in strah božji. Znana vam je pripovedka, (la je na lovu srečal duhovnika, ki je nesel sv. popotnico bolniku; ko je imel ta prebresti dereč potok, mu je ponudil svojega konja, s kterega stopivši ponižno moli sv. Ii. Telo. Kmalo nato je bil izvoljen za rimsko-liemškega cesarja. In ko ji» 1. 1273 pri kronanji njegovem v Ahenu zmanjkalo kraljevega žezla, poprime mesto njega s kri/ — in ob enem pokaže, v kakem duhu hoče vladati. Postal je res kerščansk vladar, kar so ostali skoro brez izjeme tudi njegovi nasledniki. Na velikem deržavnem zboru v Avgsburgu (Avgusti vindeliški) je cesar Rudolf 27. decembra 1282 izročil svojima sinovoma Albrehtu in Rudolfu (Avstrijo), Stajarsko (Koroško le formelno). Kranjsko, in Slovensko pokrajino ali Marko. S tem je bilo
vladarstvo Habsburžanov na Avstrijskem vstanovljeno. In ravno pred 600 leti 11. julija 1. 1283 so vladarju Albrehtu deželni stanovi kranjski (tudi štirski in avstrijski) prisegli vdanost in zvestobo. Od tega časa le z malimi prenehljeji vladajo Habsburžani na Kranjskem.
A Kranjska takrat še ni bila tako obsežna, kakor je dandanes. V tem stoletji pa se je po vgodnih okoliščinah in podedovanjih združila skoro v današnji celoti. Razni grofje so tu in tam imeli svoja posestva in skoro vladarske pravice. L. 1474 sta avstrijska vojvoda Albreht III. in Leopold III po smerti goriškega grofa Albrehta V podedovala grofovstvo Metliško in več pokrajin na Notranjskem. Sklicala sta vse stanove iz Kranjske, iz Slovenske pokrajine (sedanje Dolenjske proti Savi), Metlike, iz Pivke. Krasa in Istre v Ljubljano, da so jima zaprisegli, kakor bi bili vsi iz ene zedinjene dežele.
Tako nam je pervo stoletje pod Habsburžani večinoma zedinilo sedanjo ljubo domovino Kranjsko.
II.	stoletje 1382—1482. To stoletje pod Habsburžani je zopet zelo imenitno za Kranjsko. Kranjskih Slovencev zvestoba in vdanost do si. rodovine Habsburške se je posebno lepo razodevala Ko so se namreč celjski grofje vzdignili zoper postavnega vladarja avstrijskih dednih dežel, Friderika IV, so se med vsemi Slovenci posebno skazali Kranjci. Sosebno Ljubljan-čanje, ktere je celjski vojskovoda oblegoval, so sklenili pod poveljem Apfaltrernovim za Avstrijo do zadnje kaplje kervi se bojevati. Ker so pa Ljubljančan je kazali avstrijsko misel in slovenski pogum, je to navdušilo tudi druga slovenska mesta, posebno Kranj. Novo-mesto. Radolico. Loko, da so vsi se bojevali za Avstrijo. Za te velike zasluge je pa Miroslav Kranjce tudi poplačal, jim poterdil njih stare pravice in še bolj terdno zedinil „Kranjsko vojvodstvo", kar je za pozneji raz-vitek slovenskega naroda velike pomembe! Ljubljano je postavil za glavno mesto tej svoji zvesti deželi ter veliko pravic podelil, kjer so se potem shajali vsako leto deželni stanovi in se posvetovali za blagor dežele, posebno za brambo njeno v nastalih turških bojih.
Neprecenljive važnosti je bila njegova vstano-vitev Ljubljanske škofije. L. 14G1 je 6. dec. cesar Miroslav IV v Gradcu podpisal vstanovno pismo, kar .je papež Pij TI koj prihodnje leto poterdil. Kakor je bilo kranjsko vojvodstvo velik del Slovencev telesno združilo in tako rekoč središče postalo, krog kterega se imajo zbirati vsi drugi Slovenci: tako jih je mnogo tudi Ljubljansko škofi jstvo duhovno zvezalo. Prej so imeli duhovno oblast (deloma tudi posvetno in še tudi pozneje v raznih farah čez Kranjsko oglejski pa tri j ar hi, ki pa zbog svoje oddaljenosti niso mogli vspešno delovati v blagor vernikov. A. Friderik postavi v sredi dežele škofijski sedež in zgodovina spri-čuje, kako blagonosno so delovali ljubi j. škofje za prospeh sv. kat. vere in sploh dežele Kranjske.
III.	stoletje 1482—1582. '/.e pod prej imenovanim cesarjem so jeli grozoviti Turki, ki so bili iz Azije privreli v Evropo, tudi slovenske dežele napadati. Koliko je takrat naša domovina terpela, to je nemogoče povedati in človek kar s strahom bere dotična zgodovinska poročila. Takrat se je pokazala naših predočetov ljubezen do domovine v najsvitlejšem žaru, takrat so oni svojo kri prelivali za kat. vero in bili močen jez, da zlobni Turki niso se dalje derli proti zapadu in uničili kerščanske omike. Neštevilno je skoro napadov teh kervoločnikov v Kranjsko deželo. Kakor listja in trave je prišlo nevernikov 1. 1472 na Dolenjsko ter je derlo povsod ropa je in požigaje proti
glavnemu mestu Ljubljani. A Ljubljančanje so sklenili do ža luje kaplje kervi se bojevati. Turki se vtabore krog Šiške, za sv. Krištofom in divje naskakujejo mesto; predero na Poljane, šentpetersko predmestje in požgo farno cerkev, (kar se še zdaj bere na kamniti plošči zraven vrat pri sv. Petru), napravijo si nakupe v pridobljenih ulicah ter hočejo prodreti v notranje mesto. A z vso silo planejo hrabri Ljubljančanje nanje ter jih preženo. To za zgled. Povsod so Turki ropali, pozidali, skrunili, otročiče in odraščene morili, ljudi v sužnust vlačili — sploh našo domovino spreminjali v puščavo — in to je terpelo, čez 20o let.
Kristijani! Koliko so takrat naši predučetje ter-peli, tega si mi skoro misliti ne moremo. Neprenehoma so se morali bojevati za svojo vero in domovino. Versko njih prepričanje pa je tudi čudeže hrabrosti skazov.ilo, njih zaupanje v božjo pomoč in njih pogum je slednjič vender rešil domovino. S klici rJezus, Marija !" so šli v boj naši preddedi in so res lieštevilno-krat zmagali.
Vladarske hiše Habsburške vzvišeni poklic je bil že od začetka: biti ščit in zaslomba sv. kat. veri, ustavljati se navalu nevernih Turkov proti zapadnji Evropi ter kerščansko omiko rešiti. Ta vlada je naše sprednike, kolikor je bilo v tistih žalostipolnih časili mogoče, podpirala, deželne stanove kranjske sklicavala v posvetovanje, kako se je Turkom zoperstavljati, jih z denarji in vojščaki podpirati, ali pa kranjske ple-menitaše vojščake zbog njih hrabrosti v odločilnih bitvali na naj bolj potrebnih krajih med cesarsko vojsko postavljala.
Tretje stoletje pod Habsburžani je Kranjski zbog silnih navalov Turških veliko žalosriiega obrodilo; a pri vladarjih svojih je naša domovina takrat našla Vselej svet, sočutje, pomoč, pa tudi priznanje in po-slavljenje svoje hrabrosti. I11 če so takrat kresovi po slovenskih gorah klicali naše sprednike v boj za vero, dom. cesarja, ter pričali tedanjim vladarjem, da Kranjec ljubi svojo domovino in cesarja, naj tudi (kakor svitli knezoškof opomnijo) zdaj kresovi po naših gorah vpričo naslednika ondašnjih vojvodov Kranjskih plapolajo ter pričajo, da enaka ljubezen in vdanost do cesarja in domovine še zdaj planiti v naših sercih.
IV. Stoletje 1582—1082. Ni bil še končan boj zoper krutega nevernega Turka v naši domovini, že ji proti drugi vihar in boj od severne, nemške strani. V ¡»i. stoletji seje začela luteranska kriva vera širiti tudi po Kranjskem, zlasti med plemenitaši. In pri tem boji, kterega je na našem ozemlji bojevala kat. vera z nemškim krivoverstvom. komu ni znano slavno ime cesarja Ferdinanda II, ktereinu se imamo skoro največ zahvaliti, da se tudi na Kranjskem ni vgnjezdil Lutrov nauk. S tem, da so nam ohranili pravo vero, so nam tudi rešili naš ljubi slovenski jezi k. Marsikedo bi pri tem z glavo majal, rekoč: Saj so bili krivoverci, ki so jezik zopet oživili! Itesje sicer, da so se ravno krivoverci v začetku za razširjanje lute-ranstva posluževali domačega jezika in s tem ¡»omogli k no vosi o venski književnosti. Njih pregreške — pravi Slomšek, da so namreč nesrečno zavili ud prave vere — je Ii<»g našemu narodu v dobro obernil pu neskončno modri svoji previdnosti, ki večkrat hudo dopusti, pa tudi to zlo k našemu pridu oberne. Vender vsakdo ve. da je bil to za nje potreben in neizogiben pripomoček, da so sploh začeti moirli svoje verske liovotarije. Toda. ko bi bili svoj namen dosegli — vero kat. v deželi zaterli — javaljne bi se bili navduševali za slovenščino luteranski pridigarji, ki so svoja povelja prejemali iz Nemškega. Mogočen jez — razlika v veri — proti ponemčevanju bi bil odstranjen, in
kdo vé, ali ni bil ravno ta jéz najterdneji, ki je do danes zemljo kranjsko tako vspešno branil pred tujim navalom !
Sicer pa delovanjem krivovercev nasproti tudi katoličani niso smeli in mogli več rok križem deržati. Mnogo apostolskega duha prešinjenili muz je nastopilo in se za preganjano vero potegnilo ter jo s peresom zagovarjalo. V pervi versti so bili škofje ki so se potegovali za sv. vero in zdaj se je pokazalo, kako srečna misel je bila cesarja Miroslava vstanovitev ljubljanske škofije v prejšnjem stoletji. Kdo ne pozna imen škofa Urbana Tekstorja in ' posebno Tomaža Krena. Ona dva sta svitli zvezdi, na kteri sme vsak kat. Slovenec z občudovanjem in hvaležnostjo gledati. Posebno Tomaž Kren. ki je tudi temeljili kamen za našo šentjakobsko cerkev postavil ter jo posvetil (H>13 in l(il5 l.i, je z besedo in peresom naj več storil za kat. vero ter se zbog svojega delovanja po pravici imenuje ,.apo>telj Kranjske dežele.4*
Ceterto stoletje pod Habsburžani nam je dva zlata in dragocena bisera, sv. vero in jezik slovenski ohranilo, in ne malo zaslugo za to imajo tedanji vladarji iz hiše cesarske. Ni čuda. da je zveza med našo domovino in njimi zmiraj ožja in bolj pri-serčna prihajala.
V.	stoletje K,82—1782. Kavno na pričetku te 5. stoletnice, namreč 12. sept. l«s:t. j.» bila rešena Evropa turške grozovitosti. kerščanstvo svojega največjega sovražnika. Kajti takrat je bil Dunaj rešen po cesarski vojski, v kteri so se tudi Kranjei hrabro borili, in po slavnem poljskem kralju Ivanu Šobieskem. 8 klicem „Jezus. Marija- so kristjani planili nad Turke, k ter i m poveIjnikjel.il Kara Mustafa. in sí» jih slavno premagali ter v divji beg zapodili. In od takrat je njihova moč bila zdrobljena za vselej, in zdaj se nam jih več ni treba bati.'Cesar Leopold I, kralj poljski Ivan Sobieski, vojskovali sploh so Bogu pripisovali to zmago Papež Inocencij XI je v znamenje hvaležnosti vstanovil praznik Imena Marijenegi. ker na njeno pri-prošnjo in pomoč je bila zmaga pridobljena.
Nasledki poterte moči turške so se tudi kmalo pokazali. Dežele so se jele v miru bolje obdelovati, blagostanje se je povzdigovalo, veda se je bolj «rojila, saj med višjimi stanovi. Valvazor je v začetku te stoletnice veliko storil za ohranitev spominov (f je 1»;«»:;) naše domovine.
Za cesarice Marije Terezi je, ki je po izmertji moških Habsburžanov vsled pragmatične sankcije prevzela vladarstvo avstrijskih dednih dežel, in ki se je enako odlikovala po svoji pobožnosti in vestnosti, kakor pu modrosti in značajiiosti ter bila v spolbulljiv zgled svojim ljudstvom, pa tudi drugim vladarjem .'>•• j«* blagostanje cesarstva, posebej tudi naše dežele povzdignilo itd.
VI.	stoletje 1782—18S3. V začetku tekočega Molet ja so se vsled francoske preklici je veršili po vsej K vropi dolgoletni boji. tudi naša domovina bila je vanje zapletena in še celó /a 4 leta Iníiíi—1813 odterjrana /.oper svojo voljo od ljubljene hiše vladarske ter bila polveržena Francoski. Ivo je cesar Franc I 1. 1821 zbral „kongres-4 v Ljubljani in je le-ta lep milna! edil med evropskimi deželami, se je blagostanje in omika jela bolj in bolj razširjati in vkljub slabo-verskim naporom od tu in tam napreduje do današnjega dne.
Za vas Kranjce in Slovence sploh bi se l«». stoletje smelo imenovati zarija novega življenja, za ktero utegne nastopiti beli dan. če tudi še le po nekt»*rih borbah. Občut za naro.lovne pravice se je zdramil in narod iše priti do svojih pravic. K lu se ne ozira hvaležno proti svitlemu cesarju Francu Jožefu I, ki je v
svoji očetovski ljubezni in skerbi tudi Slovence poklical v enakopravno versto drugih narodov avstrijskih? Pravice, ki jih naš jezik nekoliko že vživa in jih sčasoma bo povsod v javnem življenji zadobil, ali nima teh od svojega ljubljenega cesaija ? Koliko je presvitli cesar storil za omiko, za razcvit pravega kerščanskega življenja, za ozališavo naših cerkev in kapel, za vse stiskane in potrebne, koliko tisočev je miločutni vladar naši deželi v raznih nesrečah, po požarih, povodnjih, uimah . .. podelil, to je zapisano v bukvah življenja, pa tudi v sercih njegovih hvaležnih in vedno zvestih Kranjcev! Tako se bode oziroma na vero in Cerkev v postavodajstvu itd. zaupljivo še marsikaj na bolje obernilo.
Ob prihodu Tvojem, slavni, dobroserčni, mili, preljubljeni far. vojvoda Kranjski, se toraj zaročijo naša serca s Tvojim preblagim sercem in zveza, ki šteje s Tvojimi pradedi in nami že 600 let, se zdaj tu pred vsem svetom ponovi in ostane nerazdružljiva. To so naše molitve; dobrotljivi Bog naj jih usliši in blagoslovi Tvoj cesarski rod; pa naj milostno svoj blagodar izliva tudi na verne Slovence, kteriin si Ti, presvitli Vladar, pokazal pot k lepši bodočnosti — da tudi zanje nastopi zlata doba.
Submontanus.
Bratovske zadeve
V molitev priporočeni:
Neki gospod se živo priporoča za pomoč pri očeh. — Slepa deklica upa na priprošnje N. Ij. G. presv. Serca ozdraviti se in se priporoča v ta namen v prav gorečo bratovsko molitev. — Duhoven enako za dosego dušne in telesne milosti.
Koledar za prihodnji teden:
1K. mal. serp. Marija I). Kannelska. — 17. S. Vincencij P. — 20. S. Jeronim Emil. — 21. S. Kamil L. — 22. Deseta nedelja po Bink. S. Mar. Magdalena.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Za priliko cesarjevega prihoda j h vsa šolska mladina po oddelkih imela sv. mašo. nekaj že v torek, največ pa v sredo o raznih urah. Tudi so se že več dni poprej po šolah pripravljali na slovesni sprejem Nj. Veličanstva.
Kaj je I»i 1 Hahshurg? Habsburg je bil grad na goli r\\ ulpelu (AVulpelsberg), ne daleč od AVindiša ki je starodavna Vindonissa*'*) v kantonu Aargavu na Švicarskem, ob bavarski meji. Habsburgovci izhajajo boje iz rodovine alemanskih vojvodov in so si zlagoma posestva močno zmnožili. Sozidal je grad Habsburg Werner, škof Strasburški 1. 102<». ki je bil iz habsburške rodovine. L. 123(.* ste po deljenji vsestev ostale dve rodoviuski liniji: „habsburška" in rhabsburg-lautenbiirška.*1 ki je bila kmalo izmerla; iz perve izhaja Ifudolt IV. ki je 1. 1273 z imenom Rudolf i. postal eesar. in zedinjene so bile naslednjič dežele Avstrija. Štirija. Koroško in Kranjsko, firole, Češko, Šlezija. Mora vi ja in Ogersko in še druge dežele. S hčerjo KarolaVI. Marijo Terezijo, in Frančiškom (cesar Frane I) se je pričela rodovina habsburglotrinška ali sedanja avstrijanska rodovina.
*> i'i> l.iU Vitnli.iiisca (Vindonit» V) kdaj v kaki /ve/i z ,.Vifn. Vi.lt in. '%Wnd»\ Wind.--' it.I, ki so slovenske korenine, l.i morala zgodovinska preiskava pojasniti.
V	Rndolfovem so obhajali v kapitelski cerkvi habsburško oOOletnico že v nedeljo, 8, t. m. Pričujoče je bilo vse vojniško in civilno dostojanstvo in milgsp. prošt P. Urh so o tej priliki v pridigi živo pojasnovali kreposti habsburških vladarjev ter posebno lepo popisovali čednosti sedanjega cesarja Frančiška Jožefa I kakor vladarja in vernega katoličana, ki zvesto spol-nujejo božje in cerkvene zapovedi, n. pr. oziroma sv. maše, prejemanje ss. zakramentov itd. Naj bi jih zvesto posnemali vsi podložni vsili stanov, — oh kako dobro bi bilo za vse!
.Ministra Taafte in Falkenhavn sta 11. t. m. popoldne dospela v Ljubljano.
V	Dvoru na Primorskem je umeri čast. g. župnik Fr. Ravnik, Kranjec iz Breznice na Gorenjskem.
Pri cesarski maši je bila šenklevška cerkev polna, če tudi so morali imeti listke, kteri so se želeli vdeležiti.
R. I. P.
Novomeški prošt mil. gospod Peter Urh je 9. t. m. prišel v Ljubljano. Stanuje pri premil. gospodu knezu škofu.
Dobrotni darovi.
Za stwlentovsko kuhinjo: f'ast. g. župnik BI. Pe-trič 3 gld. — Neimen. duhoven 1 srednji in 2 mala križavca. - Iz nekega ostanka 15 kr. — Neki čast. g. duhoven 3 gld.v — Čast. g. župnik Mih. Bogolin
2	gld. 45 kr. — Čast. g. kurat g. Skerjanec 2 gld. — Čast. g. kurat g. Skerjanec 1 gl. — Čast, g. župnik J. Mrak 5 gld.
Za opravo ubožnih cerlcev: Terezija Kos iz Kranja
3	gld. — Iz Ihana 17 gld. 20 kr. — S Sel pri Kamniku 10 gld. — Iz Osilnice 11 gld. 70 kr. — Gospo-dičina Magdalena Bleiweis 1 gld. — Iz Velesovega
2	gld 52 kr. — Gospa Frančiška Pogačar, 2 gld. — Po čč. gg. Uršulinarcah 8 gld. 25 kr. — Čast. g. J. Skerjanec 1 gld.
Za cerkev .Jezusovega />resv. Serca v Ljubljani: Neki čast. g. duhoven 110* gld. (oddal preč. g. kan. A. I rbasu). — Idrija po preča. g. dek. J. Kogeju 10 gld. 90 kr.
Zn mi.tijon v Bosni: Iz Ajdovice po čast. g. župn. M. Bogolinu 3 gld. 2<> kr.
Za sveto I)etin*t v o: Po čast. g. Fr. Petrovčiču oseba 2 gld. — Neimen. oseba 2 gld. — Neimen. duhoven 10 gld.
Za potjo relee v Terhojnh: Štanga po čast. g. župniku M. Sajetu 5 gld. — Loški poto po čast. g. adm. Jož. Zelniku 3 gld. 50 kr. — Blagovica po čast. g župniku BI. Petriču 4 gld. 20 kr. — Sorica po čast. g. župniku A. Jamnikn 10 gld. — Stara Loka po preč. g. dek. M. Kožuhu 27 gld.
Za pot/orelee v Kostmi: Stara Loka po pivč. g. dek. M. Kožuhu 10 gld.
Za potjorelce v Prerini: Stanga po čast. g. župnika
3	gld.
Za rese nje vjetih misijonarjev v sretluji Afriki 'tli sploh za odkup sužnjev: Neimen. duhoven 31 tolarjev. — Neimen. duhoven 10 gld.
Za najpotrehniši miši jone: Neimenovan duhoven 10 gl.
Za sreherne pusiee zt/ ss. olju v priti misijonov: Neimen. duhoven 31 vel. tolarjev.
(Druisi dar. ¡»rili |
Pogovori z gg. dopisovalci.
i». Kar. L. v 7.1 : <».|.|ano /alo/.>i. <>ratias. — <í. A. K—r v St. Rni».: Vse smejfto in «».Ida-i •. Po/dr.! 0<Mano založil» Hvala.
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Rlaznikovi nasledniki v Ljubljani.