Razne stvari. (Zastran: katekizina svetega leta) dobajajo iz mnogo krajev prašanja, ali se nebi pri drugem natisu še dodale potrebne molitve in litanije. Nam se je kazalo, da tega ni potreba, ker se za svetoletno pobožnost potrebne molitve itak v slebernib molitvenih bukvicab nabajajo. (Zastran dr. Joz. Krajnca), smo dolžni svojo opazko št. 11. toliko popraviti, da naši bralci pozved6, da je rajnki bil nekdaj iskren Slovenec, posebno od 1. 1848.—50. Leta 1848, ko so v Gradcu živeci domoljubi, med njimi dr. Mursec, dr. Razlag, dr. Dragoni . . . ustanovili političnoliteralno društvo : Slovenijo, bil je dr. Krajnc eden najdelavnišib udov. Brauil je našenarodne pravice po raznih časnikih in tndi v posebui nemško pisani knjižici. Leta 1850. iu 51. je učil na giaškem vseučilišči ve5 piedmetov juridičnib. Poznej je moral Gradec zapustiti in se pveseliti v Herrmanstadt. Večkrat ali vselej zastonj je prosil za kako mesto advokata ali notarja na Slovenskem. Njegov součenec in zdajni minister Stremayer mu je poinagal v Innsbruck. Narodni piofesorski kolegij v Pragi ga je pozval na praško vseučilišče. Ondi je tudi umrl. (Žganja pijan) človek jo obležal v pozni noci na trdem snegu ter nesrečno zaspal. Njegov pesek pa, ki ni bil pi.jan, je pii njeni čuval. Ljudje v bližnji vesi so slišali cvilenje in lajanje zveste stvarice, ki njib je na pomoč klicala. Ali nibče si tega ni domislil. — Vjutru je bil človek rnitev. (Draga dekliška Šola v Celovcu) bo stala svojib 180.000 gld. Večjidel si njo želijo le liberalci, ki tamošnje dekliške učilnice ne trpijo in nje tudi razširiti nečejo, ker v DJej učijo 5. s. Uršulinarce. Da se tem ognejo naložijo sebi in svojim somestjauom ogiomne stroske. Razširjenje uršuliuske šole nebi več koštalo, kakor 6000 gld. Aboten pa drag strah pred Uršulinarcami! (Smo mi Slovenci ali NemciT) Dva učitelja, ki sta za to plačana, da potujeta in ljudi v kmetijstvu podučujeta, sta se napovedala, da prideta te dni na Laško kmetov podučevat seveda nemški, ker slovenski ne umeta. Dva soseskina zastopa sta odgovorila pismeno, da, ako bota slovenski učila, nju bodo radi poslusali, nemški ne umejo. Čudni so ti ljudje, ker menijo, da mora zavoljo njih vsak nemški znati! (Iz pred celjske sodnije) 11. t. m. so porotniki krivega spoznali budodelstva tatvine Anton-a Slomšek-a iz Ponikve, ki je bil v 61etno težko ječo obsojen. 12. t. m. France-ta Medved-a iz Trbovlj zavoljo uboja, ki je dobil 5 let. 13. t. m. Jakob-a Florjančiča iz Ptuja zavoljo oskrunjenja — 6 let težke ječe. (Konji utegnejo postati dragi). Dobre 3 '/a — 7 let stare žebce kupuje naša vlada do konea maja. Bržej ko ne bodo tudi Francozi prišli po konje, ker njih na Nemšketu ne smejo kupovati. Potrebujejo pa za svojo vojno više 10,000 konjev. (Dravski most nad Borlnom) napraviti je ptujskemu okr. zastopu dovoljeno. Do 1. 1877. mora raost postaviti, zato pa sme 50 let mostnino  pobirati.  (Učiteljska skusnja) za ljudske in mestjanske šole se bode letos v Gradcu vršila meseca aprila t. 1. Kdor njo ho5e delati, ta se mora do 28. t. m. pri rarnatelju (dr. Vrečko) izpraševalne komisije oglasiti. (Javna zahvala). Savinski naročniki ,,Slov. Gospodarja" bivšemu vredniku in zdajšnemu Konjiškemu nadžupniku č. g. dr. Ulagi srčno zabvaljujejo za krepko, možato in nevstrašeuo vredovanje in mu ob cnem iz srca želijo na njegovem novem mestu srečo, m?lost in blagoslov božji. Naročniki.