NASLOV—ADDRESS Glasilo I.8.L Jedaets •117 Sfc Clair ATI CLEVELAND, OHIO Telephone: TTTnO<>>MI Mia Največji slovenski tednik v Združenih državah ameriških The largest Slovenian Weekly in the United States of America Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija f Ameriki Posluje že 40. leto OK8LO K. S K. J. Ji: 'Vse za vero, dom in narod!" OmOAL ORGAN reocBBMflaaA OF TH1 GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION CLEVELAND, O., 13. JUNIJA (JUNE), 1933 LETO (VOLUME) XIX. VELIKA NESREČA NA SVETOVNI RAZSTAVI VESTI IZ JUGOSLAVIJE —Tekom dni, 5. in 6. junija se je vršilo v dveh državah splošno glasovanje za preklic 18. amendmenta za odpravo prohibicije, in sicer v državi Illinois in Indiana. Pri tej priliki je ljudstvo izvolilo svoje delegate za posebno tozadevno konvencijo. V vsaki državi so zmagali mokri delegatje z veliko večino. Doslej je za preklic 18. amendmenta glasovalo že 10 držav, manjka jih še 26. —Po 11-letnem iskanju in zasledovanju se je francoski policiji posrečilo pred nedavnim ujeti zloglasnega italijanskega roparja in tolovaja Andreja Spada, ki je na otoku Corsika prizadel ljudstvu monogo hudega. —Na razoroževalni konferenci v Genevi, Švica, so zastopniki Združenih držav dne 1. junija odobrili predlog mednarodne kontrole oboroževanja, toda samo s pridržkom ali z rezervacijo. —Dne 1. junija sta nad Ca-jon prelazom v Kaliforniji trčila skupaj dva vojaška zrakopla-va, vsled česar sta bila ubita dva častnika in sedem vojakov. —Dne 9. junija je senatska zbornica z 54 proti 24 glasovi odobrila zakonski načrt glede industrijske kontrole; zajedno se je določilo tri milijarde in 300 milijonov dolarjev za javna dela. Točka glede prodajnega davka je propadla. Izredno zasedanje sedanjega kongresa bo zaključeno v torek, dne 13. junija. —Bivši komptroler zakladni-škega departmenta E. G. Await priporoča, da naj vse narodne banke začasno ustavijo izplačilo kakih dividend svojim delničarjem, da bi se prebitek in rezervo teh bank na ta način povečalo. —Senatski oddelek legislature države Wisconsin v mestu Madison, je začel zadnji dan svojega zasedanja (9. junija) zborovati že zjutraj ob 5. uri. Tekom dneva je rešil 50 važnih točk, na kar je bilo zasedanje zaključeno. —Dne 14. junija se bo podal cel eskadron italijanskih vojaških letalcev preko morja, da se udeleži z letali svetovne razstave v Chicagu. —Dne 12. junija je Sunday Creek premogovna družba blizu Athens, O., poklicala na delo 370 premogarjev ;rova v Reno-ville in Millfield sta namreč zopet odprta. —Posebni senatski investiga-cijski odsek v Washingtonu je te dni dognal, da kontrolirajo ravnatelji znane bančne tvrdke J. P. Morgan & Co. v New Yorku 89 različnih korporacij ¡n bank, katere se ponašajo s skupnim premoženjem nad 20 bilijonov dolarjev. •-o- Huda vročina v Clevelandu Dne 7. in 8. junija so tudi naši Clevelandčani-ob hladnem Erie jezeru morali prestati za ta čas nepričakovano hudo vročino. Prvi dan je znašal toplomer na soncu 91 stopinj vročine. Tako vročega dneva začetkom junija se ne pomni že zadnjih 34 let. Chicago, DL, 11. junija,—Danes se je tukajšnje svetovne razstave udeležilo zopet mnogo posetnikov. V predmestju Chi-caga, Glenview, je imela neka družba na razpolago posebni aeroplan, ki je vozil gledalce nad razstavnim prostorom in nazaj. Tako je ta aeroplan danes popoldne zasedlo sedem gledalcev. Ko je bilo letalo kakih 600 čevljev v zraku, se je eno krilo istega zlomilo in aeroplan je treščil z vso silo na tla. Pri tej priliki je nastala tudi eksplozija v gazolinskemu tanku. Katastrofa je zahtevala devet življenj. Mrtva sta 36-letni kapitan zrakoplova Vickery iz Chicaga in 33-letni mehanik Ja-cobs. Ponesrečeni posetniki so bili večinoma vsi iz Nfcw Yorka. Washington, D. C., 7. junija. V tem mestu se vrši danes konferenca izvrševal nega odbora Narodne katoliške dobrodelne organizacije, katere se je udeležilo tudi več škofov iz različnih držav. Tekom konference se je razmotrivalo o analizi sedanjih slabih svetovnih razmer, tako tudi kar se tiče morale in religije. Da se odpravi sedanje zlo človeške družbe, so govorniki priporočali vsemu svetu, da naj se zopet oprime pravega krščanskega življenja; to je edina odpomoč, da se sedanje nesrečne razmere človeške družbe odstrani. * Dandanes si svet ali ljudstvo predstavlja za glavno načelo zlato; taka naziranja pa pospešujejo komunizem. Navzoči zborovalci so podali svojo poslanico in izjavo, v kateri se ostro obsoja vse korake komunizma. Te konference se je tudi udeležil mil. škof iz Clevelanda, O., Rt. Rev. Jos. Schrembs. Ta cerkveni prelat se je o označeni zadevi izrazil sledeče: Da bo mogoče človeško družbo zopet na pravo pot pripeljati, je trčba vsakemu pomniti, da bo spoznaval Kristusa kot Boga, ki je nam dajal najlepše nauke in zapovedi. Dalje, delavec je dandanes upravičen do takega zaslužka, da bo lahko preživljal sebe in svojo družino, poleg tega pa tudi, da bo s svojijpi sredstvi lahko izhajal, če zboli, če postane onemogel in na starost; vsakemu delavcu naj bi država preskrbela tudi zavarovanje proti nezaposlenosti. Navedena konferenca je dalje priporočila, da naj se vodstvo in sedanje poslovanje velikih korjtoracij preuredi ter izboljša v prid ljudstva. Rim, Italija, 7. junija.—Mus-sclinijev pakt štirih velesil, ko-jega načrt je zasigurati mir v Evropi in izboljšati svetovno gospodarstvo, je bil danes podpisan po italijanskem ministrskem predsedniku ter med poslaniki Velike Britanije, Franci-jje in Nemčije. Povodom tega važnega podpisa je Mussolini držal govor tudi j v senatski zbornici, kjer je r>o-jvdarjal, da se je po daljšem naporu doseglo sporazum in korake, ki bodo jamčili mir v Evropi. Največ zadržka je delala pri tem točka v zadevi razoroževa-nja, katero tudi označene štiri velesile priznavajo na podlagi sklepa razoroževalne konference v Ženevi. Novi mirovni pakt, ki bo veljaven za prihodnjih 10 let ne vsebuje sicer nič kaj posebnega; vse glavne točke so zopet izdelane na podlagi Locarnske pogodbe iz leta 1925. Iste samo za nekoliko izboljšuje ter utrjuje znani Kelloggov pakt. Dalje vsebuje člen 10 in 15 pogodbe Lige narodov, da naj označene države ščitijo svoje meje in bodo pripravljene? proti morebitnim vpadom?! V obče se na podlagi tega pakta daje Italiji več reklame za sedanjo fa- i šistično vlado. Jutri, dne 14. junija, bomo obhajali 156. rojstni dan naše zvezdnate zastave; dne 14. junija 1777 je bila namreč uradno pripoznana in potrjena od kongresa. Pri tej priliki obnovimo sledečo prisego naši ameriški zastavi: "Jaz prisegam svojo vdanost zastavi Združenih držav Amerike in republiki za katero ona vihra. En nerazdeljiv narod s svobodo in pravico za vse. Brezposelnim dekletom v pomoč Washington. — Soproga predsednika Roosevelta in delavska tajnica Frances Perkins sta prišli na umestno idejo, kako bi se pomagalo številnim dekletom širom držav, ki si vsled depresije ne morejo služiti kruhu. V tem oziru se bo najprvo začelo v državi New York. Tekom dveh tednov bo namreč v Bear Mountain parku, N. Y., otvor-jena prva dekliška kempa *ali taborišče, kjer se bo lahko preživljalo okrog 300 brezposelnih in revnih deklet. Denar za vzdrževanje te kempe bo dala zvezna vlada, država New York bo pa dala zemljišče brezplačno na razpolago. Dekleta bodo imele v tem taborišču brezplačne počitnice tekom poletja, opravljati bodo pač morale navadna dela v šo-torišču, v kuhinji, pralnici itd., toda za to ne bodo prejemale nobene plače. Vsaka bo imela priliko priučiti se kuhanja, šivanja in ročnih del. Mrs. Roosevelt je mnenja, da naj bi se taka taborišča ustanovila v vsaki državi, da se brezposelnim dekletom ne bo treba potikati okoli. Številno slovenskih graduantov Kakor znano, je Collinwood višja šola, največji učni zavod te vrste v državi Ohio; šteje namreč nad 4,000 dijakov. Tako je v tej šoli gotovo tudi največ naših slovenskih učencev in učenk. Jutri, dne 14. junija bo gra-duiralo 309 dijakov 12-A razreda. Iz tozadevnega letnega iz-vestja posnemamo, da bo med srečnimi graduanti ena šestina naših slovenskih fantov in deklet, ki bodo dobili ta dan diplome, namreč 50. Med temi se nahaja tudi sin urednika Glasila, John Zupan ml. Gotovo ponosni in veseli John je dovršil zadnje leto označene šole z odliko; zaeno je tudi podpredsednik letnika graduantov. Odgovor jugoslovanskega kralja predsedniku Rooseveltu Belgrad, Jugoslavija, 19. maja.—jugoslovanski kralj je #od-govoril iz Niške Banje na poslanico predsednika Roosevelta s to-le brzojavko iz Niške banje: "V tem času, polnem negotovosti in upravičenih brig je jugoslovanski narod, ne pozabljajoč velikih zaslug pokojnega predsednika Wilsona za pravico in mir, z zadovoljstvom in nado sprejel poslanico Vaše ekscelence. Ta plemenita misel je močna podpora za mir in gospodarsko obnovo sveta. V imenu jugoslovanskega naroda, poln zaupanja z zadovoljstvom odgovarjam na poslanico Vaše ekscelence in se pridružujem tej plemeniti akciji, želeč ji mnogo uspeha. "Aleksander." Odgovor Male Zveze Belgrad, 19. maja. — Države Male zveze t>odo poslale ločeno odgovor na Rooseveltovo poslanico, vendar pa bo tekst odgo-voro popolnoma soglasen. Mala zveza bo v odgovoru izjavila, da se pridružijo Rooseveltovi poslanici, vendar pa bo zahtevala podrobnejša pojasnila glede razorožitve. Naredil rakev za sebe Pred nekaj dnevi je v Clevelandu, O., umrl 83-letni Josip Vlasak, rodom Čeh, po poklicu mizar in bivši trgovec s pohištvom. Pokojnik si je že pred več leti izdelal krasno rakev, katero je hranil toliko časa, da se mu je izpolnila želja, da bo Delo za 50,000 mladeničev Washington. — Predsednik F. D. Roosevelt je dne 1. junija odobril načrt, da se ustanovi širom držav 257 gozdnih taborišč, kjer bo dobilo delo okrog 50,000 mladeničev s pogozdovanjem. Mnogo teh taborišč že posluje in so svoječasno brezposelni mladeniči z delom še precej zadovoljni. Dobivajo namreč za šest-urno delo $1, prosto hrano, stanovanje, obleko in zdravniško oskrbo. Največ teh "kemp" bo v državi Wisconsin, in sicer 31, kjer bo zaposlenih 6,200 mladeničev; prednost pri tem imajo vojni veterani. • ' Zanimanje za rokoborbo New York, N. Y., 8. junija.— SinočiN se je vršila v Yankee stadijonu velika rokoborba med znanim nemškim šampijonom Max Schmelingom in amerikan-skim borcem Max Baer-jem iz Kalifornije. Te velike rokobor-be se je udeležilo 65,000 gledalcev, za kar se je plačalo nad 1400,000 vstopnine. Eni sedeži so bili po $1, itd. do $10. Pri desetem spopadu je Baer premagal Schmellinga. Pa ljudje tarnajo, da so slabi časi! —Začetkom junija je dospel v Pariz novi ameriški poslanik Jesse I. Strauss, katerega je tamkajšnja ameriška kolonija prav prisrčno sprejela. AGITIRAJMO ZA MLADINSKI ODDELEK! Društvo sv. Jožefa, M. 16, Naznanjam vsem članom našega društva, da se v polnem itevilu udeležijo prihodnje seje dne 18. junija točno ob- desetih dopoldne v navadnih prostorih. To bo polletna seja na kateri pride običajno in vedno kaka važna stvar na dnevni red. Torej je dolžnost vsakega člana, da se te seje prav gotovo udeleži. One člane, ki dolgujejo na asesmentih prosim, da svoj dolg poravnajo na prihodnji seji. Z bratskim pozdravom, Joseph Jakše, tajnik. Društvo sv. Jožefa, št/ 41, Pittsburgh, Pa. Celokupnemu članstvu našega društva naznanjam, da sem kot tajnik odstopil iz društvenega urada. Na moje mesto je bil dne 4. julija na redni seji izvoljen prvim tajnikom sobrat Louis Heinricher; njegov naslov je: 5571 Camelia St., Pittsburgh, Pa. V smislu Jednotinih pravil nastopi novi tajnik službo dne 1. julija t. 1. Ker je sobrat Heinricher opravljal urad kot drugi tajnik in zapisnikar, je bil njegovim namestnikom izvoljen sobrat Golob. Zaradi tega ste vsi naproše-ni, da se polnoštevilno udeležite prihodnje redne seje dne 2. julija, da se seznanite z novima odbornikoma itd. Asesment za mesec junij naj se še na mene pošilja in sicer naj vsak skuša plačati za gotovo do dne 25. junija t. 1. Ostajam s sobratskimi po zdravi, Joseph Valenčič, bivši tajnik. Društvo sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa. S tem naznanjam vsem cenjenim članom našega društva, da bomo imeli plesno veselico dne 21. junija, na dan našega društvenega patrona; pričetek ob sedmih zvečer v društveni dvorani. Zatorej je dolžnost vsakega člana, da se udeleži saj enkrat na leto društvene plesne veselice in da vsak član pripelje seboj saj enega svojega prijatelja. Sobrat Marko Slobodnik in jaz sva v dveh dnevih prodala 150 tiktetov. Ali ni to lepo število? Saj vi vsi dobro znate, da eden ali dva člana ne moreta dosti narediti. Torej je dolžnost vsakega člana, da se potrudi za napredek te naše veselice; ako se bomo v resnici vsi skupaj potrudili, potem bomo gotovo imeli lep uspeh. Ker bomo imeli junija meseca polletne račune, zatorej vljudno prosim vse one člane, ki dolgujejo na društvenih asesmentih, da dolg poravnajte tekoči mesec, da mi bo mogoče zaključiti knjige ter sestaviti čiste račune za zadnjih šest mesecev. S tem se izognete sitnostim, zaeno pa prihranite tudi tajniku dosti nepotrebnega dela. S sobratskim pozdravom, Marko Kofalt, tajnik. Drnitvo sv. Jsisla, št. 110 Baiterien, O. Članom in članlckm našega društva se naznanja sklep seje» da priredimo društveni pilotih prihodnji mesec in sicer dne 16. julija v Sherman, O. pri sohra-tu Petriču. Zaradi tega prosim vse člane in članice, da se udeležite polnoštevilno seje dne 18. junija» da nam bo mogoče izvoliti odbor v svrho dela na pikniku. Dalje prosim tudi vse, da bi bili bolj točni s plačevanjem asesmenta, da bo tajniku mogoče asesment pravočasno poslati na glavni urad. Res, vem, da so časi slabi, toda vseeno je moja dolžnost, da vas na to opozarjam, ker je jako težko spraviti dotično svoto skupaj zaradi onih, ki asesmenta pravočasno ne plačujejo; vsled tega mora tajnik dostikrat dodati svoj zaslužek, da je mogoče poslati asesment na Jed noto. Prosim vas torej, da bi to mojo prošnjo vpoštevali; ako pa ne, bo društveni odbor primoraa drugače postopati s-takimi člani. Gotovo veste, da društvo ne more dvigniti nobene svote denarja kar ga imamo na bankah. Pričakujem torej velike udeležbe na prihodnji seji dne 18. junija, kjer bodo tudi druge stvari za rešiti v korist društva in Jednote. S sobratskim pozdravom Frank Udovich. predsednik. Iz VABILO urada društva sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O. Na tem mestu se vabi in opozarja vse člane našega društva, da se polnoštevilno vdeležijo prihodnje seje dne 18. junija. Na imenovani seji bo več zelo važnih točk za rešiti, poleg tega se pogovorite glede društvenega piknika, ki se vrši dne 16. julija. Torej ste ponovno na-prošeni vsi člani, da za gotovo pridete na imenovano sejo. Zajedno si na tem mestu uso-jam opozoriti nekatere člane, da so nekoliko bolj točni s plačevanjem mesečnih asesmentov. Res, da so še vedno slabi časi, vendar se pa lahko reče, da pri veliko članih je pa največ kriva brezbrižnost. Eni se takole izgovarjajo: "Saj se nič ne mudi. Saj me bodo čakali, saj me morajo!" Tako se navadno sliši od nekaterih članov. Društvo in Jednota mu je deveta briga, toda kakor hitro ga pa zadene kaka bolezen ali kaj drugega, pa pravi: "Zdaj pa društvo in Jednota le obmita name svojo pozornost, ker vaju potrebu jem." Jaz ne mislim s tem nobenega člana žaliti, ampak navajam' le resnico. S sobratskim pozdravom Joseph Lekšan, tajnik. Društvo sv. Crila in Metoda, št. 90, South Omaha, Neb. Spoštovani mi bratje in se-tre: Naznanjam vam, da je naše društvo določilo, da se v Gla-siiu pozove vse naše člane in članice na polletno sejo, vršečo se dne 18. junija. Na tej seji se bo razpravljalo o proslavi 25-letnice obstanka tega društva; zaradi tega je važno, da ae označene seje udeleži vsak naš član in članica, da se pri tej priliki napravi nekaj, kako moremo kaj takega pričakovati še od drugih? Ponovno vas torej prosim, da se seje dne 18. junija vsi brez izjeme udeležite. S pozdravom, Joeeph Lesac, tajnik. Društvo sv. Veronike, št. 115, Kansas City, Kansas Članicam našega društva se s tem naznanja, da bomo imele veselico na 18. junija, za kar je vsaka članica dolžna in obvezana plačati $1, nakar naj se zglasi pri meni, da dobi nekaj tiketov. To je prireditev, katero naše društvo vsako leto napravi v korist svoje blagajne. Društvo je na zadnji seji sklenilo, da naj vsaka sosestra vzame seboj svojega moža in otroke J tisti, ki hodijo še v šolo, so vstopnine prosti; drugi, ki ne spadajo v «društvo, plačajo 25c za ples. Torej možje, nikar ne ostanite prihodnjo nedeljo doma; ker vam je naše društvo pustilo prosto vstopnino. Naš zabavni odbor nam je že vse preskrbel; za mlade bo že naša navadna godba, a starejšim se bo pa postreglo, kar si bo kdo izvolil. Torej na veselo svidenje dne 18. junija! Mislim, da bo ta dan naša dvorana premajhna; pa to nič ne de, saj imamo zunaj na prostem dosti prostora na svežem zraku. Ne smem pozabiti, da so naše sosestre društva sv. Veronike vse hvale in časti vredne, ker so se korporativno s svoji-2 mi hčerami udeležile skupne velikonočne sporedi. Se moški «o nas pohvalili, tako ja bila pri tej priliki naša cerkev polna do zadnjega kotička. Mislim tudi, da smo se pri "ofru" dobro odnesle z darovi navzlic sla* bim časom. Drage mi sosestre!. če ima katera še spovedni listek pri sebi, pošljite istega po kakem otroku na moj dom, in to kmalu. S sosestrskim pozdravom, Katarina Majerle, tajnica. Društvo sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O. Vse članice našega društva se prav vljudno vabi na prihodnjo sejo dne 18. junija. Ta seja bo polletna, torej zelo pomembna, ker bo treba na isti nekaj važnih točk rešiti, zatorej je pričakovati velike vdelež-be od strani članic. Ena izmed glavnih točk je ta, ker bo naše društvo obhajalo svojo 25 letnico in ob enem godovni dan svoje patrone (sv. Ane) v mesecu juliju; zato bo treba na tej seji kaj ukreniti, da vsaj nekoliko proslavimo ta društveni spominski dan. Ob enem pa tudi opominjam vse tiste, katere društvu dolgu-jete, da bi skušale nekoliko povrniti in dolg poravnati; one pa, katere lahko plačate, da bi pravočasno plačevale, kajti jaz moram imeti asesment urejen najkasneje do 26. v mesecu, tedaj je treba denar poslati na glavni urad. Pomnite, katera ne bo imela plačano do omenjenega dne, bom isto morala suspendirati, kar pa prav nerada storim, ker iz društvene blagaj ne se ne more za nobeno več zalagati ker je prazna; kar je pa imelo društvo še svojega denarja na banki, je pa zamrznjen. Torej bodite točne s pla čevanjem asesmenta! S pozdravom Anna Smrekar, tajnica. a , Društvo sv. Jožefa, št. 148 Bridgeport, Conn. Cenjeni mi sobrat je in sestre: Prosim vas, da se udeležite pri hodnje seje dne 18. junija > cerkveni dvorani kakor običajno. To bo zaeno polletna seja, kjer se imamo pogovoriti o več stvareh; zato je umestno, da pridete vsi na to važno sejo. Dalje prosim one, ki že za več mesecev dolgujejo na ases-mentu odraslega in tudi mladin skega oddelka, da bi izvolili dolg poravnati. Odbor vas uljudno prosi, da izvršite svojo dolžnost napram društvu; ker so razmere slabe, je pri tem tudi naša društvena blagajna prizadeta Eni dolgujejo že po 5, 6 in 7 mesecev. Vsi taki naj pridejo gotovo na prihodnjo sejo. Vsak mesec nam nekaj denarja manjka, katerega je treba nadomestiti iz blagajne ker člani točno ne plačujejo asesmenta. Dal Bog, da bi se časi že kaj kmalu zboljšali, da potem ne bo treba vec članstva opominjati. S sobratskim pozdravom, Štefan Piczko, tajnik. Is urada društva sv. Marije POCIV NA VELIKI ZAJED Društvo sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn. Članicam našega društva se naznanja sledeče: Kakor druga leta, tako so tudi letos zboro-valni prostori za tri mesece čez poletje ob nedeljah zaprt. Vsled tega bomo imele našo sejo čez teden, in sicer vsako tretjo sre do v mesecu ob osmih zvečer. Naša prihodnja seja bo torej dne 21. junija. Prosim vse članice, da to vpoštevajo in pridejo k seji kolikor mogoče v ve-ikem številu. Prosim tudi, da vse tiste, ki ste zaostale s plačevanjem asesmenta, da ta mesec poravnate, ker ne moremo več za nobeno zakladati, ker nimamo od kje vzeti. Dokler smo mogle, smo zalagale, zdaj je pa naša društvena blagajna prazna; torej naj se nobena več ne zanaša, da bi društvo žanjo založilo. S sosestrskim pozdravom, Francés Stonich, tajnica. Magdalene, it. 162 Cfeveiand, O. 2e delj časa ni bilo veliko slišati o delovanju našega društva sv. Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. Jednote. Pa naj ne misli kdo, da spi spanje pravičnega, ker se še vedno ponaša to društvo, in to že preko petega leta s ZLATIM KLADIVOM, v znak da je NAJVEČJE dru štvo naše dične K. S. K. Jednote. Ker pa so ekonomske razmere slabe, in društvo se je zavedalo težkoč svojega članstva, zato ni prirejalo nobenih prireditev že več kot leto dni. Predzadnjo sejo so pa članice sklenile, da se priredi plesno veselico 16.. septembra, to je tretjo soboto večer v septembru v Slov. Narodnem Domu na St. Clair A ve. Na zadnji seji, vršeča se 5. junija so pa te naše članice sklenile še nekaj drugega. Rekle so, da na vsak način hočejo vedeti, katera je najbolj popularna izmed vseh, pa najsibo dekle ali pa žena, vdova ali pa stara mamica. Sklenile so, da se vrši POPULARNI KONTEST, v katerega se pa lahko poda sleherna članica, ne glede na stan. Glasovi ali tiketi katere bodo prodajale kontesti-nje bodo po 5c! in katera bo največ teh prodala bo kronana za "KRALJICO DRUŠTVA MA-, RIJE MAGDALENE," na veselici, katero priredi društvo dne 16. septembra. Sedaj boste videli kako bo zopet vse na delu. Saj kadar se Magdalence spuste v kakšno stvar, takrat je vse živahno. Vse, katere bodo šle v kotrtest bodo gotovo delale na vse kriplje, in one pa, ki ne bodo v kontestu bodo pa pomagale oni, za katero bi naj-rajše videle, da bi bila kraljica. Tako je tudi prav, roka v roki vse, pa bo vspeh tak, kakor-šnjega si želimo. Članice, vabljene ste da se v obilnem številu zglasite za v kontest. Ve dekleta, ne pustite, da bi zaostale za starejšimi. Pojdite v kon test, v borbo za "Kraljico." 2e ne, na noge, pokažite se, da tu di ve niste kar tako; bomo vi deli, katere bodo hujše! V mojih skromnih mislih je to, da se je najbolj za bati vdov, ker one so za devet deklet! Kontestantinje bodo deležne deset procentov denarja, ki ga prineso za prodane tikete. Ves prebitek bo šel. v korist društvene blagajne. Zato pa sestre podajte se v ta kontest z najboljšo voljo! Zglasite se lahko telefoničnim potom, ali pismeno ali pa tretjo nedeljo, to je 18. junija, med 10. in 12. uro dopoldan, ko bom pobirala društvene asesmente v stari šolski dvorani sv. Vida. Tem potom tudi opozarjam vse tiste,.Iti dolgujete na ases mentih, da ste bolj točne v pla čevanju vašega asesmenta. Za lagati se vas ne more več, torej glejte, da plačate, ali se pa zglasite, da se vas dene na rezervno listo. Če pa ne storite ne enega ne drugega, in ni od vas ne duha ne sluha, pot.em se ne bom mogla ravnati drugače, kakor da vas suspendiram. Ve dite pa, da če ste suspendirana niste deležna NOBENIH dobrot, katere deli naša K. S. K. J. in če se vam primeri smrt, niso vaši dediči deležni smrtnine. To vam povdarjam tukaj, da če se to stori, se ni treba potem zgo-varjati name, ampak si pripišite sami sebi. V nedeljo 18. junija bom torej pobirala asesmente, in prosim vas, da se toliko zanimate za društvo in Jed-noto, da se vsaj ZGLASITE, če ne morate plačati. Upam, da bodete upoštevale te vrstice, in se po njih ravnale, kar bo meni v olajšavo skrbi, vam pa rešitev morebitnih sitnosti. Več o popularnem kontestu pa bom poročala v našem Glasilu prihodnji teden. Za danes pa srčen pozdrav; Marija Hochevar, tajnica. NIČKI PIKNIK v ' Prvi puta u pamčenju tako veliki bratski skupni piknik, ko-jeg priredjuje Društvo Sv. Mihael, št. 163, K. S. K. J. sa društvom "Steboda," odsjek 34, H. B. Z., i samostalno društvo "Bratska Sloga," Pittsburgh, Pa., 25. juna na Locust Grove. Piknik poč ima rano u jutro, pa traja do kasne u noči. Na ovom pikniku'če svirati dobro-poznati zbor "Radich Orkestra," koji če razveseliti mlado i staro; k tomu če prisustvovati dobro-poznati pjevačka društva "Javor" i "Prešeren," koji nas če razveseliti sa našim milim rodoljubnim pjesmama. Biti če dobro-poznati govornici, to jest Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K. J., te Ivan Butkovič, glavni predsjednik H. B. Z., i Geza Spišič, predsjednik društva "Bratska Sloga," koji če u kratko izreči za dobro biti naše kolonije i u opče naših dobrotvor-nih društva. Biti če utrka za djecu izmedju deset i dvanajst godina, prve dječaci a posije djevojčice; te če dobiti nagradu prvu i drugu u svakoj utrci. Imati čemo sa ražnja pečene ja-njetine i drugih tečnih zagriza-ka uz hladno meko Hrvatsko i slovensko pijače i sladoleda. Stoga pozivamo sve ukupno članstvo triju organizacija i ostale prijatelje okolice Pitts-burgha, da prisustvujete isti dan, da se bratski razveselimo te zaboravimo makar onaj čas na svu depresij u. Ulaz samo 25 centi, djeca ispod 16 godina besplatno. — Putokaz: Koji če iči iz Allegheny, uzmi Etna karu i vozi se do kraja, te pješice 7 minuta; a koji če iči sa Butler St. karu neka se vozi preko Sharpsburg mosta i uzme transfer za Etna karu, te se vozi do kraja, onda krenite na desno, 7 minuta pješice do iste farme. Još jednom pozivamo sve prijatelje i prijateljice4 naše kolonije da nas posje.tite isti dan. Za dobar doček i podvorbu, jamči odbor. Thomas Belanic, tajnik odsjeka 163, K..S.K.J. DOPISI Društvo sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis. Vsem članicam, ki se zadnje seje niso udeležile se tem potom ntfenanja, da se bomo korporativno udeležile proslave srebrnega jubileja West Alliške cerkve dne 18. junija. Za naše društvo so določili 5. in 6. klop v cerkvi. Zbirale se bomo pred našo cerkvijo do 9. ure. Katera članica ima avtomobil, je prošena, da nekaj članic s%boj vzame. Sosestra Levar ima prostora za 8 članic. Popoldne bo banket, katerega se bomo tudi udeležile. Ne pozabite prinesti regalije seboj. Ker pride prihodnja seja ravno na 4. julija, bo prihodnja seja zato en teden pozneje, to je 11. julija. Nadalje se je sklenilo tudi, da se zberemo skupaj dne 15. t. m. ob 7. uri ali pozneje pri sosestri Rosie Malarič na 1226 W. Walker St. Pri njej je spravljeno društveno vino. Pridite in če hočete prinesite kaj malega seboj za prigrizek. • Vino se namreč ne bo več dolgo držalo. Za odbor društva sv. Ane, L. St. Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 230 Montreal, Kanada S tem naznanjam članom našega društva, da smo na izvan-redni seji dne 28. maja izvolili ter izbrali novi odbor kakor sledi: Predsednik Izidor Belčič, 63 Vitre St. West; tajnik Anton ^zanič, 1103 St. George St.; blagajnik Frank Kaučič, 76 Milton St. Naše redne seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu na 63 Vitre St. West. Toliko do znanja' članom našega društva. Bratski pozdrav I. Belčič, predsednik. SLOVESNOST 40-LETNICE DRUŠTVA SV. JOŽEFA IN DRUGE SLAVNOSTI Poeti* Colo.—V nedeljo, dne 7. maja, je obhajalo društvo sv. Jožefa, št. 7 KSKJ 40-letnico svojega obstanka, kar je vsekakor pomemben dan, ker dolga je doba 40 let. Društvo sv. Jožefa, katoliško društvo, je že veliko dobrega storilo. Kakor so povedali glavni odborniki, se je v teku 40 let preselilo v več nost 150 članov in članic. Nekateri ustanovniki pa še živijo. Vsa čast tem, ki so društvo ustanovili, in čast tudi tem, ki so se za društvo toliko potrudili, da se je tako pomnožilo na članstvu, da šteje danes 1,000 članstva. Slovesnost se je . pričela s slovesno'sv. mašo ob 10:30, katero je daroval častiti gospod župnik Rev. Ciril Zupan. Društvo Pre-šern je pa prav lepo prepevalo latinsko mašo. Gospod župnik je imel ob tej priliki izvrsten govor, v katerem je razložil pomen katoliškega društva. Zvečer je bil v dvorani sv. Jožefa slovesen banket, kjer je bilo prav lepo. Naš stoloravna-telj Mr. John Germ, ki je tudi prvi podpredsednik K. S. K. Jednote , je program tako lepo vodil, da je ta izpadel kar najlepše. Govornikov je bilo veliko, pa tudi druge zabave ni manjkalo. Naše kuharice so imele polne roke dela, da so nasitile do 400 udeležencev. Vse so prav izvrstno pripravile Dekleta tfa §o se prav pridno sukale po dvorani in stregle gostom. Hvala lepa kuharicam, kakor tudi dekletom, ki so stregle in pomagale. V nedeljo, 14. maja, so članice Materinega društva lepo praznovale materin dan. Pri 8. sv. maši so imele skupno sv. obhajilo, katerega so se udeležile skoro vse članice, kar je bilo lepo in častno za vse. Častiti gospod župnik je imel lep, v srce segajoč govor o materinski ljubezni in njenih žrtvah. Po sv. maši so imele skupen za-jutrek. Miss Bernardine Pet-kovšek je pa prav lepo zaigrala in tudi zapela lepo pesem: "Mati ziblje . . ." Prav prijetno je bilo in Bog daj. da bi dočakale še veliko takih dni. Hvala lepa vsem, ki ste se v tako lepem številu odzvale. Ne smem j)Oza-biti omeniti, da so ob tej priložnosti prav lepo pritrkavali Mr. Joe Jurglič in Mr. Jamnik in tako na slovesen način razglasili naš praznik. Le še dajte, kadar je kaka pomenljiva prireditev. Hvala vam lepa. Dne 21. maja je bila spet lepa in ginljiva slovesnost, ko je lepo število nedolžnih otrok, 102 po številu, prvič prejelo Boga v svoja čista srca. Ob tej priliki je bilo tako slovesno, da si mora gotovo Vsak otrok ta dan za vedno zapomniti. Marsikateremu se ob tem slovesnem trenutku polzele solze po licih. Prav častno priznanje zaslužijo častiti gospodje duhovniki in častite sestre. Ob tej priliki je Materno društvo priredilo prvo-obhajancem zajutrek in otroci so bili prav veseli, zlasti še tudi zato, ker je vsak dobil tudi nekoliko "kendi." Da, naše mamice ne pozabijo malčkov. Ponovna hvala častitim gospodom duhovnikom in častitim sestram., ki so se z otroci toliko trudili. Zlasti zadnje dni so imeli z njimi veliko dela. Tudi sv. birmo smo imeli, in sicer 23. maja; 140 dečkov in deklic je bilo maziljenih s sv. krizmo in potrjenih v vojščake Kristusove. Le zvesti ostanite svojemu nebeškemu Kralju. Prav zares, lepe dneve smo imeli pri nas v Pueblo zadnje dni. Še drugoverci, ki so videli, ne morejo prehvaliti, kako lepo je bilo zlasti dan prvega sv. obhajila in pa na dan sv. birme, ta dva milosti polna dneva. Dal Bog, da bi vsispoznali, da je edino naša vera prava. Mrs. Katarina Kolar je srečno prestala operacijo in je na poti k okrevanju, kar ji vsi želimo. Zadnje dni smo imeli dve poroki in sicer sta si obljubila zakonsko zvestobo Mr. Joe B radich in Kristina Starčevič. Želimo jima mnogo božjega blagoslova in mnogo sreče. Nadalje sta bila poročena Mr. Joe Dremel in Miss Frances Ferkul. Tudi njima želimo sreče in božjega blagoslova. Miss Bertha Muc se še vedno nahaja v bolnici, kjer je že več mesecev. Želimo ji iz srca, da bi skoro okrevala in prišla nazaj k svoji potrti materi. V bolnici je tudi Miss Elsa Bru-navich, ki se je morala podati na operacijo. Zdravje se ji le počasi vrača. Vsem tem želimo skorajšnjega okrevanja. < Mr. in Mrs. Louis Lesar sta se podala na obisk k svoji hčeri v Kalifornijo in želimo srečnega povratka. Pozdrav čitate-ljem! Poročevalec. REV. JOHN E. SCHIFFRER SREBRN0MAŠNK Chisholm. Minn.—V nedeljo, 11. junija je naša fara sv. Jožefa slovesno proslavila 25-let-nico, kar je bil v mašnika posvečen naš č. g. župnik Rev. John E. Schiffrer. Kljub težkim časom brezposelnosti so farani brez razlike narodnosti, sodelovali, da priredijo ob 6. uri zvečer slovesno večerjo. V odbor za to so bili Slovenci, Irci, Itali-lijani, Francozi in Nemci. Povabljenih je bilo številno odličnih duhovnikov in med njimi tudi duluthski škof Rt. Rev. Thomas A. Welch, kakor tudi lepo število odličnih lajikov. Večerja je bila v Community Building. Rev. John E. Schiffrer je bil rojen v Stari Loki na Gorenjskem 1. januarja, 1884 in je sedaj 49 let star. Ljudsko šolo je dovršil v Škofji Loki. Gimnazijo je obiskoval v Kranju in je leta 1902 odšel v Ameriko, kjer je meseca septembra stopil v semenišče v St. Paulu v Minnesota Tam je bil šest let. Po dovršenih študijah je bil 11. junija. 1908 posvečen v mašnika. Novo mašo je pel v Carrol, Ia. Prva njegova služba je bila na Ely, Minn., od julija 1908 do februarja, 1909, kjer je začasno nadomestoval Msgr. Buha, ki je bil takrat na obisku v stari domovini povodom svoje 50-letnice mašništva. Vršil je tudi službe misijonarja v farah Be-roun, Hinckley, Finlyson, Moose Lake, Carlyton, F1 o o d w o o d, Scanlon, Wright, Cromode in Burnam. Ustanovil je faro sv. Jožefa v Gilbert, Minn., bil tam prvi župnik od januarja, 1910 do 15. septembra, 1911. Dne 15. septembra, 1911 je prvič daroval na Chisholmu sv. mašo. Takratne razmere na Chisholmu, Minn., pri fari sv. Jožefa. so bile žalostne in slabe. To je dobro vedel tudi tedanji duluthski škof. Rev. John Tscholl, ki je bil pri fari sv. Jožefa za župnika, se je vsled groženj tedanjih takozvanih naprednih elementov odpovedal župniji. Takrat so imeli "naprednja-ki" glavno besedo pri cerkvi in ti elementi so hoteli, da jim bo duhovnik le slepo orodje, s katerim bodo delali, kakor se jim bo poljubilo. Mržnja do cerkve je bila tako velika, da celo ograje pri cerkvi niso pustili na miru, ampak so jo podrli, drevje na vrtu pa poruvali in delali še druge nečedne reči, kot so v navadi pri takozvanih zlikovcih. Vsled teh razmer je bila fara skoro pol leta brez stalnega dušnega pastirja. Končno je duluthski škof poslal na Chisholm duhovnika v osebi Rev. John E. Schiffrerja. Da takrat Rev. Schiffrer ni imel na Chisholmu z rožami postlano, je znano. Temne sile so bile takoj na delu, ki so nagajali kjerkoli so mogli. Gro-(Dalje na 3. strani) (Nadaljevanje i» 2. strani) žili so s pismi in besedo, a dosegli so ravno nasprotno, kar so hoteli. Rev. J. E. Schiffrer jih je spoznal in jih razgalil. Ni se ustrašil njih groženj, ampak delal tako, da danes, ko obhaja 25^-letnico mašniškega po-svečenja ima lepo urejeno faro. Dasi je težko delovati v mešani župniji, zlasti kjer je toliko narodnosti kot tukaj, in ni brez grenkosti—pa kateri slovenski duhovnik jih ni okusil— je danes pri fari sv. Jožefa lep red in mir. V tem času so se nekdanji bojeviteži razkropili, kot bi jih veter raznesel, nekateri so pa tudi ostali kar na Chisholmu, ki pa sedaj obžalujejo, da so bili kedaj tako slepi in zapeljani. To je samo kratek in površen opis iz preteklih dni. Rev. J. E. Schiffrer, ki sedaj praznuje 25-letnico mašništva. je skoraj prinašajo odrezki in denar. 3. Imena društev, ki so prodala vsaj 450 tiketov, bomo pričeli objavljati po 22. juniju. Društvu, ki do 1. julija ni prodalo vsaj 400 tiketov, se isti odvzamejo. 4. Uspehe posameznih kandidati nj bomo tedensko naznanjali, in sicer do 9. julija. Kandidatin jo, ki do 1. julija ne razpe-ča vsaj 600 tiketov, se črta iz seznama kapdidatinj. 5.Ako do 23. julija ne bo prodanih vsaj 15,000 tiketov, se bo kontest nadaljeval toliko časa, da bo prodano zgoraj navedeno število. 6. Tiketi so po 50 centov. Ob koncu želimo vsem vrlim kandidatinjam mnogo sreče! Odbor, "Zveze collinwoodskih društev." -o SLOVENSKA PESEM OB PACIFIKU 00 , + . ... , .. .i San Francisco, Cal. — Tukaj- 22 let—jeseni jih bo—preživel!» - , . „ . » • ■ šnJa podružnica Zapadne Lige med nami na Chisholmu. Ob 25-letnici mašniškega po-svečenja Vam kličemo: "Bog Vas ohrani še mnogo let med nami, da bi dočakali še zlati mašniški jubilej!" Srebrno sv. mašo bo Rev. J. E. Schiffrer daroval v nedeljo 18. junija in sicer bo slovesna sv. maša ob 10. uri. Pri sv. maši bo nagovor v slovenskem in angleškem jeziku. Govorila bosta brat Rev. J. E. Schiffrerja, Rev. Anton Schiffrer iz Milwaukee, Wis., in profesor Rev. D. Gruden iz St. Paul, Minn. Faran. POPULARNI KONTEST V COLLI NWOODU koncertnih umetnikov je priredila dne 28. maja popoldne v Fairmont hotelu svoj drugi koncert z raznimi klavirskimi točkami in solo petjem. Na tem programu je imela največ točk naša znana koncertna pevka Miss Anna Fabian. S sprem-ljevanjem na klavirju je zapela Vilharjevo "Nezakonsko mater," Pavčičevo "Potrkan ples," Srabcev "Dalmatinski šajkaš" j in hrvatsko Ti si moja." Dalje je zapela še dve nemški pe-!sme in arijo iz opere "Kraljica fbo. jŠeba." Dvorana Fairmont hotela je bila popolnoma zasedena ameriškega in tudi našega občinstva. postavljen del mesta egipčanskega mesta Kairo. Videli boste v kakem slogu gradijo današnji Egipčini svoja domovja, svoje trgovine, itd. V Kairo živi precej Slovencev, zlasti je tamkaj precej slovenskih deklet, pa tudi drugih nekaj. V tem Kairo na razstavi boste videli tudi turške mošeje in sploh vse tipe življenja, ki se križajo v tem egipčanskem mestu. storili zelo pametno, če čimpre-je sporoče Slovensko-amerikan-skemu klubu, koliko jih pride, če želijo, da klub za nje za gotove dneve pripravi prenočišča. Ako želi prenočevati na hotelu ali pri domačih rojakih na privatnem domu. Pisarna Sloven-sko-amerikanskega kluba bo potem vse potrebno pripravila že v naprej in posetniki bodo dobi- Poleg vsega tega bo še na sto- li na ta način vse že v naprej za tine in stotine drugih zanimivosti za stare in mlade. Pokojnemu chicaškemu županu Antonu J. čermaku je na obširnem vrtu, kjer se nahajajo prostori za rastlinstvo zasajeno v spomin posebno drevo, ki bo ostalo tudi po razstavi tamkaj trajno. Kajti prostor, kjer se bo vršila razstava bo pozneje preurejen v krasen mestni park, ki ostane mestu Chicagi v spomin na svetovno razstavo letošnjega leta. Ker bodo med časom razstave prihajale velikanske trume ljudi v Chicago in ker bodo vsi narodi oskrbovali posetnike razstave vsak svojo narodnost, bo po vseh hotelih in prenočevalnih prostorih naval silno velik. Oblasti in razni odbori bodo sicer pazili, da se bodo za prenočišča morale računat^ primerne zmerne oene. Vendar, kadar je promet velik in bo natrpanost ljudi velika, tedaj bodo nekateri to priliko izkoriščali, kar pri najboljši volji nihče popolnoma zabraniti mogel ne Miss Anna Fabian je žela toliko Slovenski javnosti v Clevelan- aplavza in priznanja, da je modu naznanjamo, da se bo vršil rala zapeti še dve druge slo-pod pokroviteljstvom "Zveze venske pesmi, katerih ni bilo collinvvoodskih društev" tako- na programu. Vsa čast ji in zvani "popularni kontest," ki bo priznanje zato. trajal do 23. julija, ter se bo Poročevalec. zaključil s piknikom na Močil- _ nikarjevih farmah. V ta namen smo določili šest daril, in sicer tri za kandidatinje po $25, $151 VABILO NA PLESNO VESELICO San Francisco, Cal.—2e več in -10, in tri darila za one, ki |et je leto za letom Zveza slo-bodo izžrebani po: $15, $10 in venskih društev v San Franci-$5. Zdi se nam, da, so to najbolj scu prirejala izlet (piknik) v primerna darila, ki bodo vsake- Madrone parku v Contra Costa mu prav prišla. okraju. Ali letos je odbor te Za kontest so se priglasile sle- Zveze sklenil opustiti izlet za-deče kandidatinje in sicer: Miss radi velike krize in brezposel-Mary Anžlovar, 717 E. 155th nosti, ki vlada v deželi. Mesto St.; Miss Mary Milnar, 15801 izleta bo Zveza priredila plesno Grovewood Ave.; Miss MJary veselico v nedeljo, dne 18. ju-Novak, 793 E. 154th St.; Miss nija v Slovenskem Domu. To Mary Ostanek, 707 E. 162nd St.; ¡bo veselica vse naše slovenske Miss Albina Rossel, 530 E. 152nd naselbine. Torej vljudno vabi-St.; Miss Agnes Skolar, 1219 ,mo vse Jugoslovane iz mesta in E. 169th St.; Miss Virginia Ur- okolice, da nas posetijo na ome-bas, 14821 Hale Ave.; Miss njeni dan. Pridite, da se skup-Louise Vidmar, 1189 E. 168th no razveselimo in pozabimo saj St. Torej osem kandidatinj, sa- za kratek čas trpljenje, ki nas ma brhka dekleta in poleg tega spremlja na potu našega življe-delkvna, tako da je izid tekme nja. Na veselo svidenje vam čisto negotov ter se nič ne da kliče: Odbor. reči, katera bo dobila prvo na- -o- grado, oziroma, katera bo posta-1 Svetovna razstava V la najbolj priljubljeno dekle VI ChicagU Collinwodu. Privoščili bi to se- -- veda vsaki izmed imenovanih e. Se o raznih zanimivostih in gospodičen. Ker pa to ni ipo&o- drugem če, pa želimo, da bi bila tekma O svetovni razstavi bi se lah-tako vroča, da bo tista, ki bo od- j ko pisalo naprej in naprej, to-nesla čast najbolj priljubljene- iliko zanimivosti bo na razstavi, ga dekleta, po končani tekmi mo-j Dosedaj smo omenili komaj le rala iti vsaj za kaka dva tedna nekatere izmed glavnih zanimi-na oddih na počitnice. Ker se bojvosti. ves čisti dobiček naklonil cerkvi! Eno izmed zelo zanimivih Device Marije Vnebovzete, vemo, da bodo vse kandidatinje in 1vsi ostali, ki se bodo trudili za stvari, ki bodo na razstavi bodo železniške lokomotive. Na razstavi boste videli prvo lokomo- r nje, storili svojo dolžnost v pol-,tivo, ki so jo zgradili v Združe- nem obsegu . V "Zvezi collinwoodskih društev" se nahaja 18 društev, ki so se vsa že založila s tiketi. Boj bo torej, če že ne krvav, pa vsaj zelo hud. Potek tekme bomo poročali vsaki teden v "Ameriški Domovini," z imeni vseh kandidatinj in društev. Na seji "Zveze collinwodskiho društev" smo glede popularnega kontesta sklenili sledeče: 1. Kandidatinje in društva, nih državah in. potem vse vrste in tipe lokomotiv, ki jih je postavila v promet moderna tehnika. Videli boste, koliko so od prve lokomotive izboljšane druge naprej do najnovejše današnjih dni. Isto boste videli na avtomobilski razstavi vse avtomobile od prvega, ki so ga naredili in začeli uporabljati, pa do najnovejšega razvoja avtomobilov današnjih dni. Premnogi izmed nas smo že oziroma zastopniki društev so sto in stokrat slišali o Egipča-odgovorni za tikete. ' nih, o njih starodavni kulturi 2. Vsakdo drugi, ki hoče pro- ftd. Nikdar pa, vsaj velika ve-dajati za to ali ono kandidati- čina nas pa nismo meli prilike rjo, lahko dobi poljubno število videti kako izgleda.živijenje k-jižic v župnišču. Tja se tudi1 Egipčanov. Na razstavi pa bo Iz tega namena, da se nekdo zavzame tudi za ameriške Slovence se je v Chicagi te dni organiziral Slovensko-amerikanski klub, ki je sprejel v svojo režijo oskrbo za prenočišča in oskrbo nje pripravljeno. Sporoče naj tud koliko jih pride itd. in koliko časa bodo nameravali ostati v Chicagi na razstavi. 7. Kaj še novega o razstavi? O, mnogo, mnogo je še za povedati p razstavi. V vseh dosedanjih člankih nismo povedali niti 5% kaj vse bo svetovna razstava predstavljala posetnikom, ki si jo bodo ogledovali tekom časa, v katerem se bo svetovna razstava v Chicagi vršila. Vrlo zanimive stvari se vršijo te zadnje dneve na razstavnih prostorih. Povedali smo že, da dela okrog 25,000 delavcev noč in dan pri raznih gradbah in urejevanju raznih prostorov. Cez noč nastajajo razni parki in krasni vrtovi. Zvečer je videti še vse razvlečeno, razmetano. Ko pridete prihodnji dan na lice mesta, imajo razni kraji vse drugo lice kakor dan preje. Zjutraj najdete že zasajene vrtove, pokrite z zelenimi važami, katere namakajo takoj z umetnimi pripravami. Da se z delom tako hiti, kakor se, je veliko krivo deževno1 vreme, ki je trajalo začetkom meseca maja skoro deset dni. Deževje je oviralo zunanja dela na prostem, Kbliko toliko. Omeniti je treba tudi, da neka- so namenjeni na razstavo bodo ga kluba je:-1837 West Cermak Road, ali pa 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois. Važni dnevi in velike zanimivosti za ameriške Slovence bodo v Času med 1. in 4. julijem O glavnih zanimivostih, ki bodo na razpolago posetrfikom svetovne razstave smo v glavnih potezah že govorili v tem listu. Naj povemo še to, da prvi otvoritveni dan dne 27. maja je pokazal velikansko zanimanje za razstavo med vsemi narodi. Udeležba je bila naravnost nepričakovano velika in sodeč po prvem otvoritvenem dnevu, bo vladalo velikansko neprekinjeno zanimanje za razstavo vse skozi tja do 1. novembra, ko bo razstavfe zaključena. O vsem kar smo navajali, da bo razstavljenega na razstavi povdarjamo ponovno, da bo to nekaj takega, da vsak, ki bo videl, tega nikoli pozabil ne bo, niti mu ne bo nikdar žal, da se je razstave udeležil. Starejši bo-bo videli velikanski napredek v tehniki raznih strok Mlajši pa bodo videli kaj ima svet in jim bo to služilo v svrho znanja za bodočnost. Okoristili se bodo stari in mladi z vsem, kar bodo videli na tej razstavi. Na podlagi tega prepričanja toplo priporočamo vsem, ki bodo le mogli, naj si razstavo ogledajo. Res je, da bo morda potovanje in drugo na razstavo stalo vsakega nekaj centov. Toda, ali ne živimo samo enkrat in ali si ne delajo naravnost krivico, vsaj oni, ki morejo in so v stanu, pa si takih zanimivih slučajev ne ...............................................miiiiiiiiiiiiiiii^Miiiiiiiiiiug!^ misijonski Skop DtENEJ FRIDERIK BARAGA Spisal ML FRANC JAKLIČ M Divjaki mojega sedanjega misi- memben misijon. Dobil sem tu-jonskega okraja bodo, kot upam, di od drugod zagotovilo, da se kmalu vsi pokristjanjeni, iz- bo veliko divjakov spreobrnilo, vzemši nekaj hudobnih oseb, ki ¿e jim grem oznanjat evange-se krščanski resnici trdovratno H j. Ti me poznaš in boš zato ustavljajo. Ko se bodo pa vsi razumela, ko ti pravim, da z be-spreobrnili, pojdem s privolje- sedami ne morem izraziti čuv-njem svojega škofa v drugo mi-|stev, kakršna mi taka povabila si jonsko pokrajino, kjer je, kot'in zagotovila budijo v srcu. Ti-sem z gotovostjo zvedel, veliko sočkrat in tisočkrat bodi hvala divjakov, ki hrepene po kruhu življenja, pa ga ni, ki bi jim ga lomil, in kamor sploh še ni prišel noben misijonar. Zelo daleč proti severu je ta kraj in odločil sem se, iti za temi ubogimi ovčicami Dobrega pastirja, če bo njegova presveta volja." V tišini in ob mirnem delu v Arbre Crocheu mu je torej duh krožil še za večjim misijonskim delom in obstal na južni obali Gornjega jezera. Odslej je neprestano moledoval škofa za naslednika, pa tudi iz domovine si je želel sodelavcev, kot piše Leopoldinski družbi: "O, kako vesel sem in hvaležen Bogu, da sem zapustil deželo, v kateri je obilo duhovnikov, ter prišel semkaj, kjer so moji stanovski tovariši na stotine milj vsaksebi. Ko bi nekateri Bogu, da ne živim zastonj med divjaki!" Opisuje ji neobljudenost dežele; njena notranjost je gorata in porasla s pragozdi, le ob jezerih živijo Indijanci. Kar jih je krščenih, so lov že precej popustili in se živijo deloma od poljedelstva, ki pa spričo peščene zemlje le slabo uspeva, deloma pa od pridobivanja javorovega sladkorja. Spomladi se njih selo izprazni, vse gre.v bližnje gozde po sladkor; tudi njej pošilja v pismu list sladkornega javora. Indijanci so svobodno ljudstvo, državnih postav nimajo, le evangeljski nauki jim urejajo življenje. "Oznan je valeč evangelija je njihov kralj. Misijonarju izkazujejo veliko spoštovanje in čudovito pokorščine^ da sem večkrat prav ganjen. Kar jim rečem, brez godrnjanja in opore- od mladih, vnetih duhovnikov privoščijo? Priliko ima vsak, da vedeli, koliko blaženost uživa-si v takih slučajih svoje znanje i j0 misijonarji med divjaki in ko-¡kanja takoj storijo, obogati in tega si gotovo vsakdo prilik se jim nudi, delati za' Sporoča ji nekaj zanimivosti hrane za slovenske posetnike, tere stavbinske družbe so zave-razstave. Klub bo vknjižil vsa zane s posebnimi pogodbami, da stanovanja, ki bodo na razpola-; morajo do gotovega časa svoja go pri naših domačih Jjudeh. Dobil bo zveze z vsemi hoteli, tako, da naši rojaki bodo v tem oziru dobili najboljšo postrežbo med svojimi lastnimi rojaki. Kot neznancem v Chicagi jim ne bo treba prav ni? šftrbeti, komu se bodo zaupali, pač pa bodo dobili vso postrežbo med svojimi domačimi rojaki Slovenci. Onim, ki bodo prišli v Chicago z automobili in se jim bodo!so jo videli že na lastne oči. To želi. Zato pa, kdor le more na dušni blagor bližnjega, bi se jih razstavo! Le na rajžo od- blizu navzlic vsem težavam in nevar- in daleč, da se ameriški Sloven- nostim kaj odpravilo v deželo, v . . . .... .. . . ci snidemo tudi na svetovni raz- kateri ^ malikovalcem oznanja dela izvršiti, ali pa zapadejo za stavi v Chicagi in si med seboj ^^ življenja Re§ da mQ_ vsak dan zamude gotovi kazni. obudimo razne prijetne stare rajo mi6ijonarji v tej puščobni Zato tudi se razne stavbinske spomine, kot prijatelji in znanci. I deieli veliko pretrpeti, a še ve- Slovensko-amerikanski klub Hko večja je tolažba in duhovna družbe te zadnje dneve žurijo na vso moč, da bodo izvršili, /.a-kar so se zavezali in kar so pod pogodbo obljubili. sedaj zbira imenik vseh stanovanj, ki so na razpolago pri slovenskih družinah v Chicagi. Ob- Zanimivo bo za čitatelje tega enem pa ^ tudi tem potom uljud_ lista če povemo, da bo na raz-!no vabi ^ rojake po Amerikii stavi tudi Florida. O Floridi so ki ^ nameravajo udeležiti sve-čitatelji že mnogo čuli. Mnogi tovne razstave, da se naj čim- mogoče automobili po poti kaj pohabili, bomo imeli na razpolago slovenske in druge garaže po-pravljalnice, ki jim bodo po volji in potrebi na razpolago. Sploh Slovensko-aonerikanski klub bo nudil vso informacijsko in drugo postrežbo za slovenske posetnike razstave. Zato že danes v teh vrsticah opozarjamo vse one, ki so namenjeni posetiti svetovno razstavo, da naj svoj poset uredijo tako, da bodo posetili razstavo v času od 1. do 4. julija. Takrat bo da tisoči in tisoči jo še niso imeli prilike videti na lastne oči. Za te bo zanimivo, da bodo vi- radost, ki jo uživajo." Sestri Amaliji je večkrat pisal, od nje pa dlje časa ni dobil odgovora. Sele 10. marca 1832, torej tri četrt leta po prihodu v Arbre Croche, se ji zahvali za prvo prejeto pismo; iz njega je doznal, da se je prejšnje preje javijo in priglasijo na klu-bovega oskrbnika za prenočišča na g. Josepha Gregoricha, 1849 j izgubilo. "Izredno me je to za-W. Cermak Road, Chicago, 111., bolelo, a le malo časa, kajti mi- deli na razstavi gotovi del, ki bo ter naj- javijo, kedaj namerava-1sijonarji se navadijo, to vem iz obdelan prav kakor floridska zemlja. Pokazali bodo, kako umetno namakajo floridsko zemljo, kako se bavijo tamkaj z vrtnarstvom in poljedelstvom. Da pokažejo to, so zasadili cele vrtove z oranžnimi drevesi, ki jih bodo z umetnim gnojenjem in namakanjem pripravili do tega, da bodo rodili sad, oranže, da bodo posetniki mislili, da se na- slovenska udeležba najbolj kom-|hajajo kje na floridskih ali juž- paktna in največja. Takrat bomo priredili tudi za slovenske posetnike posebne programe, o čemer bomo podrobneje še pisali. Posebnost za slovenske posetnike razstave bo domača slovenska kuhinja, ki jo bo vodila vešča roka, da bodo posetniki imeli priliko dobiti fina slovenska jedila, kot so pravi fini kranjski gulaž, s katerim prija vrček dobre pive. Zatem druge okusne stvari, kakoršne mogoče marsikateri ameriški Slovenec ni' imel prilike okusiti, odkar je zapustil slovenska tla. Vse to bo za slovenske posetnike na razpolago. Dobra,postrežba je glavna zadeva vsepovsod. Ko je nekoč neki Ribničan hodil petnajst ur, je slednjič prišel do gostilne, kjer si je-mogel kupiti eno klobaso, hleb kruha in polič vina. Ko je to podrobil in pospravil pod streho je dejal: "Vejste, komaj sem jo pripihal semkaj. Zdaj, ko sem se podložil s klobaso in vinom, jo bom pa lahko spet domov mahal." Tako bo čutil tudi marsikateri posetnik razstave. Kot bo ves utrujen prišel z daljne poti v Chicagi, se mu bo domača slovenska postrežba zelo prilegla. Vsi oni slovenski rojaki, ki no kalifornijskih oranžnih nasadih. Za poljedelce in vrtnarje, kakor tudi vsakega drugega po-setnika razstave bo to nekaj iz-vanredno zanimivega. Mnogo smo čitateljem že povedali o raznih stvareh, ki se bodo videli na razstavi. O vseh je nemogoče, ker jih je preveč. Ker pa bo ta svetovna razstava resnično nekaj, kar svet doslej še ni videl, zato je vredno, da si tudi naši rojaki po Ameriki po možnosti isto ogledajo. Priporočamo, da si rojaki po naselbinah uredijo svoje obiske razstave tako, da bodo v Chicagi med 1. in 4. julijem, ko bo v Chicagi največ naših ljudi iz raznih krajev Amerike. Takrat boste meli priliko se srečat z premnogimi našimi rojaki iz raznih drugih naselbin. Sloven-sko-amerikanski klub bo skrbel, da bodo slovenski posetniki razstave po možnosti primerno sprejeti in gostoljubno po slovensko postreženi med domačimi rojaki v Chicagi. Ne pozabite vsi, ki ste namenjeni posetiti Chicago sporočiti Sloven-sko-amerikanskemu klubu, koliko vas pride, za koliko oseb boste potrebovali prenočišča, itd. Naslov Slovensko-amerikanske- iz pretekle zime: Čeprav v peci neprestano in močno gori, mu je pitna voda, ki je stala le en korak proč od peči na mizi, vendar zamrznila; prav tako tudi voda za umivanje, čeprav jo je bil postavil pod samo peč. "V januarju in februarju je bilo nekaj dni tako mrzlih, da sem sv. mašo pričel, a bi je skoro ne bil mogel dokončati. Vrčka, v katerih imam mašno vino in vodo, sem dal poprej segreti; pa preden sem bil pri darovanju, je bilo že vse zamrzlo in sem moral prebiti led, da sem mogel vliti vino in vodo, v ke-lih. Pa komaj sem vlil, je že pri tisti priči zamrznilo in ko sem prišel do povzdigovanja, sem moral dolgo časa v kelih dihati, da sem led nekoliko od- jo priti v Chicago, koliko jih ¡lastne skušnje, naj prisrčne j ša pride, koliko časa, oz. dni name- in najnežnejša čustva hipno za-ravajo ostati v Chicagi. Sporo- treti in Bogu žrtvovati. Naj j tajal; še dlje časa sem moral če naj, kako bodo prišli, ali z se tudi tu zgodi sveta božja vo- dihati pred sv. obhajilom, da automobilom, ali z železnico, da lja. Saj On ve, da pišem le v jih bomo vedeli kako pričakova- Njegovo čast in v izpodbudo ti. Sporoče naj, želijo prenoči- svojega bližnjega, in prosim jdo vseh prijateljev, znancev in šče pri slovenski družini, ali že- Ga, da bi se vsa tista moja pis-;SOrodnikov, zlasti pozdravlja lijo, da jim rezerviramo sobe na ma izgubila, ki bi ne dosezala profesorja Pavška, potem Ama sem mogel zaužiti presv. Kri." Pismo zaključuje s pozdravi hotelih. Vabimo, da vsi, ki na- tega namena. 2e večkrat sem meravajo posetiti svetovno raz- mislil, nehati z vsem dopisova-stavo, to čimpreje storijo, da jih njem z Evropo; pa misel, da bo prenočišče in vse drugo v re- sem tolikokrat in tako trdno du čakalo, ko pridejo v Chicago. obljubil, zlasti Leopoldinski Opozarjamo, da vsi, ki so se že družbi, da bom od časa do časa odločili, ali se bodo še te nasled- pisal, in upanje, da so moja pis-nje dneve, napravijo tozadevno ma komu morda le v izpodbudo, priglasitev čimpreje in naj ni- me vedno zopet pripravi do pi-kar vsega ne odlašajo za zadnje sanja. Z dopisovanjem pa bi dneve, ker zadnje dneve in zad- zato rad nehal, ker se zelo bo-nje trenotke morda ne bo mogo- jim, da bi mi ono dobro, kate-če postreči onim, ki bodo za- ro Gospod po mojem skromnem kasneli tako, kakor bi radi. To- sodelovanju tukaj vrši, ne bilo raj hitite s priglasitvami čimpreje, tembolje. V vašo korist bo, ko bote imeli že v naprej vse pripravljeno in v redu. Tisti, ki to čitate, povejte to tudi onim, ki morda teh vrstic ne čtajo. Opozorite jih na to. Ponovno pa povdarjamo, Slovensko-amerikanski klub pripravlja za ameriške slovenske posetnike razstave velike zanimivosti v dnevih med 1. in 4. julijem. Je to čas, ko nikjer ne bodo delali. 1. julij pade na so-bpto, potem nedelja, pondeljek in.4. julij splošen in pomemben ameriški praznik ameriške neodvisnosti bo v torek. Vse te štiri dni bo delo počivalo skoro gotovo vse povsod in ljudje bodo v tem času imeli več prilike, kakor kedaj drugače, da bodo pohiteli na razstavo. Tako bo (Dalje na 5. strani) prišteto, če ga raznašam v svet. V pismu pohvali svoje vernike, da "so v splošnem dobri kristjani. Živijo v slogi in bratski ljubezni in se greha jako bojijo. Prav radi in čezdalje bolj pogosto prihajajo k spovedi." S hrepenenjem čaka pomladi, ko bo zopet spreobračal pogane in jih krščeval. Sestri razodene, da ga na spomlad čaka še drugo veselje: "Neki že krščeni divjak iz drugega rodu je prišel pred nekaj tedni k meni in mi je pripovedoval, da bi se več poganov iz njegovega rodu pokristjanilo, če bi prišel verski glasnik k njim. Tega dobrega kristjana je ta obljuba njegovih, še ne izpreobr-njenih sobratov zelo razveselila; prišel je tri dni hoda daleč in mi je dal upanje, da bi se morda dal tam ustanoviti zelo po- li j inega moža in pa sestro Ama-tonijo. "Povej jim, da se jih v ljubezni vedno spominjam, četudi jih vselej po imenih ne omenjam" »Ob zaključku pisma se imenuje njenega "presrečnega brata." Koliko tolažbe mu je torej vlival Bog! Na Bobrovem otoku. Prvi otav-ski molitvenik (1832) Za na spomlad leta 1832 je dobil Baraga od treh krajev povabilo in ko se je Michigansko jezero odtajalo in so vsi Arbre Crocheani opravili velikonočno dolžnost, se je odpravil na misijonsko pot, katero je 1. julija opisal Leopoldinski družbi. "Najprvo sem se peljal na prav prijazen otok velikega Mi-chiganskega jezera, kateri je tako daleč od obale, da se kot ¡tanka meglica komaj malo vidi. Otok je precej velik in se v kakih štiri urah obhodi, imenuje se Bobrov otok, ker je nekdaj bilo tam mnogo bobrov. Na njem je vasica osmih koč iz lubja. Prebivalci se živijo z ribarjenjem in s pridobivanjem sladkorja. Več jih je zdvajalo nad uspehom tega misijonskega podjetja; jaz sem se pa le odpravil z zaupanjem na Boga, ki je obljubil, da bo spremljal svoje služabnike. (Dalje prihodnjič.) masna k. s. g. i, tune ism m š S K üftNflTt" O« Bi fDvnvlO Največje orgije na svetu tea avditorij * Atlantic Ctty, N. J. OUOTLAND, OEDO 41« Ce tt m vea teritorij Alaske razdelilo med ljudstvom, M CMpP vsak stanovnik lasteval 10.7 šti-rijaflcih milj zemlje; če bi se "K pa razdelilo ozemlje Združenih Ü5S držav ameriških, hi prüfe m vsako osebo 18 štirijaik&i at m UAA. akrov zemlje. čaje, mene nmWnje" (Luk K), v stoj! DAN OČETOV Kakor je materam v počast določena druga nedelja meseca maja kot njih dan in praznik, tako se v Ameriki praznuje tudi posebni dan očetom v spomin in počast in sicer na tretjo nedeljo junija; to bo dne 18. t. m. Kako je nastalo obhajanje ali praznovanje tega dneva, povzemamo iz zgodovine sledeče: Pred 23 leti, oziroma že leta 1910 je v Spokane, Wash, živeča Mrs. John Bruce-Dodd prišla na idejo, da naj bi se uvedlo Dan očetov. Pri tem je namreč mislila na svojega pokojnega očeta William Smarta, vojnega veterana, ki je kot vdovec izredil in vzgojil svojo številno družino. V ta namen se je Mrs. Dodd pismenim potom obrnila na Zvezo protestantovskih pastorjev, naj bi isti s prižnic vernikom pojasnjevali dolžnosti in težavno stanje družinskih očetov, kar bi morda pripomoglo k uvedbi toza devnega praznika ali dneva. Navedenka je imela pri tem uspeh. Tudi domači in drugi listi so začeli že tedaj pisati uvodnike v ta namen; .toda vse to se sprva še ni vzelo za resno. Kmalu zatem sta v kongresu Združenih držav stavila dva kongresnika svojo resolucijo, da naj se proglasi tretjo nedeljo junija za dan očetov; to sta bila kongresnik Hampton Moore iz Pennsylvanije in kongresnik Sneli iz New Yorka. Ta resolucija meda ni bila nikdar sprejeta. Kmalu zatem je priskočila Mrs. Dodd na pomoč Narodna zveza izdelovalcev kart s čestitkami in pa Zveza prodajalcev to- baka. Ti so započeli akcijo, da se že več let nazaj obhaja tretjo nedeljo junija v počast očetom. Oče, kratka, pomembna in sladka beseda. — V človeški družbi skrbi in odgovornosti, naporov in teženj očeta sicer ne moremo primerjati s težavami in delom matere, ki mora skrbeti za hišo in vzgojo otrok; med tem ko hišni gospodar ali oče le gleda, da zasluži za vsakdanji kruh in vse druge potrebščine pri družini. Ce oče zboli, ali če je brez dela, potem začne beda trkati na hišna vrata, žalost in stiska. Glede brezdelja je imelo na milijone očetov baš zadnja leta dosti bridkih skušenj. Koliki^it je šel revež vprašat za delo, a se je vrnil zopet žalosten domov. Kako bi z veseljem delal in se trudil, da bi bilo le nekaj do-larčkov za živež in obleko njegove omilovanja vredne družine. Delal je morda globoko pod zemljo v rovu; trpel, potil se in mučil, in vse to iz ljubezni do svoje družinice. Marsikak oče je postal žrtev kapitalizma, ko ga je ubilo v rovu, ali je pa ostal poškodovan za celo življenje. O, s kakim veseljem je vedno rad delal; kako je bil zadovoljen ko je v žuljevi roki prinesel domov plačo in isto izročil ženi. Vedno je želel, da bi zamogel delati in služiti denar do svoje skrajne starosti, do tedaj, ko bodo otroci že dorasli. Računal je tudi na lično lastno hišico, kjer bi z ženo preživela stara leta, če bo šlo vse po sreči in božji volji. Kakor smo se drugo nedeljo v maju spominjali naših dragih mater, tako se prihodnjo nedeljo spomnimo tudi naših očetov, živega ali mrtvega. Ce vaš dragi oče morda ne živi pri vas, pišite mu ljubko pisemce in čestitajte k temu dnevu; če mogoče razveselite ga s kakim skromnim darilcem, saj očetje ne dajo dosti za šopke ali rože; pač pa kaka dobra smodka ali lepa ovratnica mu bo gotovo dobro došla. Vesel bo oče vsakega darila v zavesti, da se ga njegovi otroci na ta dan spominjajo. Ce j» tvoj dragi oče morda že v grobu počiva, obišči ga ta dan če mogoče in ondi zmoli par očenašov za pokoj njegove duše. Naj bo torej slava in čast vsem našim ameriškim sloven skim očetom! -o- BAZNE ZANIMIVOSTI Beseda Cuyahoga je indijanska in pomeni "zakrivljen." Reka s tem imenom se izliva v Clevelandu v erijsko jezero, ta- ko ima kjer se land, O. tako ime tudi okraj, nahaja mesto Cleve- V mestu Tiffin, O., je začela pred nedavnim poslovati neka tovarna, ki izdeluje iz kamna apnenca povsem volni podobni materijaL Pri tem se rabi posebne vrste kemičeii proces. Take vrste volno vporabljajo pri gradbi hiš za postrešje, ker je povsem varna proti ognju. • Ena troy unča čistega zlata je vredna $20.67. • V Santa Barbara, Cal., živeči L. M. Holman ima tako močna pljuča in dihalne organe, da lahko vseh 48 držav naše Unije v eni sapi dvakrat našteje. • Pokojna Mrs. Johanna Mees v Cantonu, O., je bila ožja so- dalje sestra petih pastorjev, žena pastorja, snaha pastorja, se strična pastorja, mati dveh pastorjev, tašča dveh • pastorjev, stara mati štirih pastorjev in teta 21 pastorjem. » Neki farmar v Manchestru na Angleškem ima .konja, ki je že 62 let star. * Nedavno je dnevnik "Pravo Lidu" v Pragi priobčil članek, kjer je bilo dokazano, da je sedanji nemški kancler Adolf Hitler židovskega pokol j en ja, dasiravno tako črti Žide. Njegovi predniki so bili doma v vasi Polna na Češkem. * Koncem junija t. I. je znašal deficit v blagajni strica Sama poldrugi bilijon dolarjev; lansko leto je znašal primanjkljaj v istem času $2,888,000,000. • V državi Massachusetts se izdeluje vse ameriške zastave v kaznilnicah. • * Največji stadij on na svetu je takozvani "Soldiers PielcP' v Brata Besler v Jersey City, N. J., sta nedavno izumila in sestavila novi parni stroj, ki tehta samo 180 funtov, a ima moč za 150 konjskih sil. Kolo tega stroja se zavrti 1,625-krat v eni minuti. Leta 1931 je štela Palestina 1,035,000 prebivalcev; od teh je bilo 760,000 moslemanov 175,000 Židov, 90,000 kristjanov in 10,000 drugih. Metrični sistem je leta 1801. vpeljal na Francoskem Napoleon Bonaparte. Kanadčani so največji jedci ali prijatelji surovega masla Ondi se računa, da vsaka oseba povžije na leto 30 funtov istega * Leta 1918 je bilo na farmah v Združenih državah ameriških okrog 20 milijonov konj; lan sko leto se je skrčilo število konj na teh farmah na 12 mili jonov. * Na svetovni razstavi v Chi cagu je razstavljen prvi Gut tenbergov tiskarski stroj, katerega so prepeljali iz muzeja mestu Mainz. Tako je na te, razstavi videti tudi prvo Gut tenbergovo tiskano sv. Pismo katero se ceni na $15,000. • Pokojni newyorški bogatin George J. Gould je zapustil pred desetimi leti skupno premoženje v vrednosti 17 milijonov dolarjev, največ v raznih delnicah; vse to premoženje se dandanes ceni samo na $325,-000. Nedaleč od mesta Atlanta Georgia, se nahaja 867 čevljev visoka skala in približno eno miljo dolga; ta ogromni skalnati orjak je iz sivega granita. Po naročilu vlade Združenih držav kleše in dela več kiparjev iz te skale ogromen spomenik v spomin padlim vojakom južne ali konfederacijske armade. Spomenik bo 200 čevljev visok in 1,300 čevljev dolg. * Na narodnem Arlington pokopališču blizu Washingtona, D. C., se nahaja krasen marmornat spomenik v počast nepozna- vami do konca sveta" (Mat Sft ). "Kdor ves pushes, posluša, in kdor vas trni- 18). S temi besedami je Kristus svojo Cerkev, postsrvil in razpo- slal svoje apostole brez ozira na cerkvene oprave in organizacije. nemu vojaku. Napis na tem spomeniku se glasi v anglešči ni: "Here Rests in Honored Glory an American Soldier Known But to God." (Tukaj počiva v častni slavi neki ameriški vojak, znan samo Bogu.) rodnica 38 luteranskih pastor- Chicagu, 111. V istem je sade-jev. Sama je bila hči pastorja, žev za 350,000 oseb. Največji žarkovni stroj ima klinika Meroy bolnišnice v Chicagu, 111. Ta stroj lahko proizvaja 800,000 voltov elektrike. Ce bi hoteli za radiacijo tega stroja rabiti čisti radij, bi ga morali kupiti za $17,500,000. -o—'- Cerkev hoče biti samostojna ". . . Pa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter — Skala — in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. In dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. In karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih, in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih" (Mat 16, 18 do 19). ". . . Pasi moja jagnje-ta — pasi moje ovce" (Jan 21, 16). "Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode: kr-ščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal; in glejte, jaz sem z tedanje in poznejše družabno-politične okoliščine in zapietlja-je. Svetna oblast se bo sicer od časa do časa proti vila samostojnosti Kristusove Cerkve: . . . Izročali vas bodo sodiščem in vas bičali v svojih shodnicah, in pred poglavarje in kralje vas bodo vlačili zaradi mene . . ." (Mat 10, 17), toda kljub temu naj se apostoli in njih nasledniki zavedajo Kristusove zapovedi in jo tudi izvršujejo. In res! Kmalu prepove judovska vrhovna oblast apostolom oznanjevati nauk Kristusov, grozi jim s smrtno kaznijo, toda apostola Peter in Janez odgovarjata v njih imenu: . . Sodite, ali je prav pred Bogom, vas poslušati bolj ko Boga. Ne moremo namreč, da bi ne govorili, kar smo videli in slišali" (Ap. dela 4, 20). Sv. Pavel pride v Atene, pa začne govoriti na javnem trgu o "neznanem Bogu, ne da bi se poprej prijavil svet ni oblasti in dobil od nje dovoljenje, da sme govoriti o verskih stvareh (Dej. ap. 17, 15—34) In podobno delajo tudi drugi apostoli. Ne da bi iskali dovolje nja, pridigujejo nauke Kristu soVe, posvečujejo in nastavljajo škofe, sodijo in kaznujejo ver nike. Sv. Pavel je n. pr. izobči krvosramnika iz verske občine kar je imelo samo po sebi za posledico, da so se ga morali izogi bati verniki tudi v vsakdanem družabnem življenju (1 Kor. 5 1—13). Pa tudi verniki se čutijo že v prvih početkih Cerkve Kristuso ve kot samostojna, od drugih oblasti nezavisna družba. Res je, da se rimsko pravno priznanih udruženj (pogrebna društva) in se v obče poslužujejo rimskega društvenega prava, toda v prvi vrsti s tem namenom, da morejo kot društvo pridobivati in ohraniti in po svoji volji razpolagati tudi z društveno-cerk venim premoženjem, sicer pa se smatrajo verniki Kristusovi kot avtomno, od drugih postav ne zavisno društvo. Zavedajo se namreč, da je njihova Cerkev kvas, ki mora prekvasiti vse pa-gansko — rimsko javno življenje. Prav zato tudi pridejo kma lu navskriž z rimsko — pagan sko oblastjo, s katero se Cerkev bori, dokler ne izide zmagoslavno iz katakomb, še manj je bi la seveda Cerkev zasebno dru štvo v poznejših stoletjih, zlasti v srednjem veku, ko je stala na višku svojega vnanjega sijaja. To so temeljni stavki in dejstva, na katerih sloni vse cerkveno pravo. Na tej podlagi srna-tra Cerkev samo sebe kot posebno društvo, ki ima svojo o-blast naravnost od Boga in kateremu namen je, da vodi ljudi k večnemu zveličanju. To je temeljna dogma (resnica) katoliške Cerkve in na tej dogmi sloni njena temeljna zahteva, da je Cerkev samostojna vidna družba z lastnimi sredstvi «in sebi lastnim namenom, v duhovnih zadevah popolnoma neodvisna od vsake druge oblasti. Med duhovne in cerkvene zadeve spada vse, kar se nanaša na vero in nravnost ali tiče di scipline in vodstva Cerkve. Cerkev mora ohraniti resnice čiste, le ona ima pravico določiti, kaj spada med verske resnice in ali je in v koliko je kak nauk v zvezi z verskimi resnicami. Cerkev mora dalje navajati vernike, da izpolnjujejo vse, kar jim Kristus po Cerkvi naroča; njena naloga je torej določiti, kaj se ujema in kaj nasprotuje nravnosti, kaj je čednost in kaj greh. Končno ima papež kot vrhovni poglavar Cerkve pravico določiti vse, kar spada k vodstvu njemu izročene Cerkve. To so zlasti sledeče zahteve: Cerkev je svokodna v in OmUst i! Cerkev neodvisno* papeževo. Cerkev si lasti svobodo oetotne Cerkev si lasti svobodo v vzgoji svojih dnhovifkov. _ Cerkev vztraja v zahtevi gotovih pravic za svoje duhovnike. Cerkev zahteva svobodo združevanja v verske svrhe. Cerkev zahteva svobodo v pridobivanju in upravljanju svoje imovine. Cferkev zahteva, da svobodno po načelih Kristusovih vre j a zakonsko zvezo. Katoliška Cerkev ima od Kristusa samega dano ji pravico, ki jo zase tudi zahteva, da se jo presoja po njenih lastnih, od Boga samega ji danih uredbah, ne pa po uredbah drugih — bodisi tudi verskih — družb. Te svoje zahteve in nauke je Cerkev opetovano poudarila, bodici s tem, da je zavrgla nasprotna mnenja, bodisi da jih je določila v gotovem smislu. * Kot tako jo — hočeš nočeš prizna tudi državna oblast pred vsem s tem, da sklepa z njo dogovore, na katere obrača na podlagi medtfkrodfnega prava iste oblike, kot so sploh v navadi pri takih d o g o v or i h med raznimi državami. Kot tako jo priznajo vsi nepristransko sodeči znanstveniki. Kot tako jo mora upoštevati državna oblast v svojem lastnem interesu; zakaj vera je podlaga srečnim državam, naj popolnejša oblika vere pa se nahaja v katoliški Cerkvi. Kot taka se je Cerkev sama označila v svoji zakonodaji (kan. 196; 1553, 1260, 2334 itd.). Kot ta ka nastopa tudi na zunaj s tem, da bifani nasproti vsakomur svobodo in neodvisnost v onih zadevah, o katerih ve, da to mora storiti po volji Jezusa Kristusa. ^("D.") —o- Ivan Zupan: ŠTIRI RAZLIČNE PALICE Škofovska Ljudstvo vemo v cerkvi zbrano, v škofa pazno se ozira, ki v ornatu svojem krasnem, se na palico opira. Križ vrh palice se dviga, božje znamenje oblasti. Srečen, blažen, kdor prišel je do te palice in časti. Pastirska Pojdi z mano vrh planine, tja k pastirju skupaj greva. Srečen ves in zadovoljen, pase ovce in prepeva. Kralj planine nima žezla, pač pa palico leseno, zakrivljeno, in pri vrhu s šopkom rožic okrašeno. Potna V svet za kruhom tam po cesti, mlad popotnik se podal je, torba mu visi na rami, ves utrujen stopa dalje. Pot težavno, spremljevalka — palica mu draga lajša, po svoji volji v lastnih državah. Zlasti države in narodi Srednje Evrope čutijo, kako se jim bliža pogin na eni strani od fašistično usmerjenih držav, na drugi strani pa od komunistične Rusije. Zato se državniki teh držav s skrbjo ozirajo v bodočnost in iščejo izhoda, kako bi ta zla preprečili. Dobro se namreč zavedajo, da niso kot 40 milijonskemu, 60 milijonskemu in 100 milijonskemu narodu. Nesreča je pri tem še ta, da so v sedanjem času ljudstva v silni gospodarski bedi in je ta okol nost dobra opora pri demago-škem rovarjenju fašističnih in komunističnih voditeljev. Prva država, ki je na poti oblastnikom, je Poljska. Ta država, ki se je po vojni, ko je razbila vse razkrajajoče elemente v svoji sredi, prav lepo uredila in konsolidirala ter postala močna, je že dolgo trn v peti Nemcem. Radi bi dobili prosto pot v Vzhodno Prusijo, ki je prav nesrečen izrodek mirovne konference. Ker mirovna konferenca ni bila dosledna —saj je žrtvovala milijone narodnih manjšin v žrelo velikim narodom—je na drugi strani pustila Nemcem kar celo provinco, kakor klin zabito med Poljsko in Litvo, zaradi česar se pri Nemcih vedno in vedno vzbuja želja, dobiti tudi po suhem svobodno pot do te deželice. Dasi prebivajo tu po večini Nemci, bi se morala že zaradi evropskega miru ta dežela priključiti ali Poljski ali Litvi. Prav zaradi tega je Poljska večni nevarnosti. Tako ogroža premagana Nemčija ponovno Poljsko, ki jo prištevamo k tako zvanim zmagovitim državam. Bojazen do premagancev in pa medsebojna nesloga se dobiti z nepotrebnimi plebisciti simpatije premagancev. Toda s temi dejanji so le okrepili pri premaganih državah zavest, da imajo poražene države med samimi zmagovalci zaveznike. Visoko jim je zrasel greben in takoj so se začele baviti z misli jo povračila za izgubljeno vojno. Posledica tega so današnje nevzdržne razmere v Evropi Pri sklepanju miru se je potegovala tudi Češkoslovaška za koridor, ki naj bi jo vezal z Jugoslavijo. Ta koridor naj bi obsegal ozemlje južno od Donave pri Bratislavu do našega Prek-murja, del tako zvane Gradi-ščanske (Burgenland) in majhen vzhodni del Ogrske. Na tem ozemlju prebivajo tudi prekmurski Slovenci, gradiščan-ski Hrvati in Slovaki, zaradi tega bi prav tako lahko pripadalo ozemlje Češkoslovaški ali Jugoslaviji, kakor pripada danes Avstriji in Madžarski. Toda mogotci v Parizu tudi na to niso pristali in so rajši podprli Avstrijo in Madžarsko, torej premagani državi, kakor pa Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki sta bili priznani kot prijateljski državi antante. Izmed premaganih držav tudi slovanska Bolgarska ni v veliki meri nosila teže izgubljene voj ne. Hitro si je opomogla, ni iz gubila nič ozemlja in tudi ni imela skoro nič reparacijskih dajatev. Dasi divjajo v notra njosti hudi strankarskopolitični boji, vendar dežela napreduje in se drži izmed balkanskih držav še skoro najboljše. Do sedaj je bila skoro vedno tajno pa tudi javno proti slovanskim državam Jugoslaviji, Češkoslovaški in Poljski v stalnem nasprotju in je rajši sledila politiki tujih neslovanskih narodov, predvsem Italije in Madžarske, kakor da bi se oklenila bratskih slovanskih držav. Res je, da je preteklost zanjo žalostna, vendar je sedanjost tako bridka za Slovane, da bi morali Slovani tudi na to preteklost popolnoma pozabiti. Kakor vidimo v Mali antanti slab primer vzajemnosti, Vendar lahko z veseljem ugotovimo, da sta se vsaj dve slovanski državi naili, ki sta pripravljeni skupno braniti slovanske interese in slovansko posest. Nuj» na potreba bi bila, da bi bili obe državi združeni po skupnih mejah. To bi morala biti vedno prva zahteva obeh držav. Vez med obema državama je tavez-nica Rumunija, toda te ne veže skupna bratska kri slovanskega jezika in slovanskega čuvstvo-vanja. Prav posebno bi bilo potrebno, pritegniti v zvezo bratsko Poljsko, ki bi bila s svojim nad 30 milijonskim narodom močna opora v boju proti napadom zahodnih sosedov. Nikakor ne sme zmanjkati v zajednici Bolgarska, da se tako ojači slovanska moč in pokaže slovanska sloga, ki je po svetu zelo razvpita. Vse štiri države bi morale med seboj tvoriti državno zajednico, ki bi se pokazala predvsem v skupnem zunanjepolitičnem, carinskem in vojaškem pogledu. Tudi enoten denar bi moral veljati za vse. Radovedni smo, kdo bi se mogel ustavljati moči države, ki bi štela okoli 60 milijonov prebivalcev in bi obsegala tri morja. S tem bi se oživotvorila misel velikih mož vseh teh slovanskih narodov kakor Sama, poljskega kralja Boleslava Hrabrega, čeških kraljev Bretislava (češki Ahil) in Otokarja II. Premyslo-viča ter mnogih slovenskih, hrvatskih, srbskih in bolgarskih vladarjev in velmož. Tudi ideali večine pisateljev in pesnikov teh narodov bi bili uresničeni. Poleg tega bi bila ta država edinica nadomestilo velike predvojne slovanske Rusije, ki je zavrgla narodnostno idejo. Edino to bi bil v danih razmerah pravi odgovor na hujskanje velikih držav . Nemčije in Italije, deloma tudi tAnglije, in edino tako bi se lahko za dolgo dobo ohranil mir, ki je ogrožen od vseh strani. 50 LET PISALNEGA STROJA Preteklo je komaj 50 let, odkar so začeli uporabljati pisalni stroj, in vendar si ne moremo predstavljati urada brez njega. Nemčija ima že nad dva milijona pisalnih strojev. Pot od iznajdbe do popolne uporabnosti pisalnega stroja ni bila lahka. Od konca 17. stoletja se je bavila z njim cela vrsta konstrukterjev in težko bi bilo reči, kdo ga je iznašel. Anglež Mili, ki ga imenujemo očeta pisalnega stroja, je sestavil neki primitiven in neokreten stroj, ki pa ni bil posebno poraben. Po več desetletjih zatišja je stopil problem sredi 19. stoletja zopet v ospredje. Ameriškemu tiskarju Sholesu se je leta 1867 posrečilo, da je sestavil prvi praktično uporaben pisalni stroj. Znani tovarnar Reming-on iz Illinoisa se je za iznajdbo zavzel in jo leta 1873 izpopolnil. čuden je bil sprejem pisalnega stroja v Nemčiji. Berlinski tvorničar Glogowski se je navdušil zanj, češ da je stroj "iz-borna pisalna priprava za slepce" in sploh zelo higijenična, ker da ne kvari oči in drže telesa. Tudi medicinski krogi so ga sprejeli s tega vidika, ne da bi spoznali pravi namen stroja. Glogowski si je preskrbel zastopstvo Remingtona za Nemčijo, najel čvrstega moža, ki je hodil od urada do urada in iskal naročil, toda v začetku brezuspešno. Takrat je opravil pisalni stroj trikrat toliko dela kolikor roka, vendar so ga ko-respondenti in knjigovodje, boječ se za svojo službo, odklanjali, češ da je "neuporaben in sploh odveč." Toda slednjič si ga je nekaj uradov vendarle nabavilo, led je bil prebit in Glogowski je dobival dan za dnem naročila. Pisalni stroj si je kmalu priboril pot do splošne uporabe. V zadnjih desetletjih se je razvil do popolnosti in malo je uradov, ki bi ga ne imeli. GLASILO K. S. K. J., JUKE 1STH, 1938 Ustanovljena ▼ JoBeta. nutoi im. mkorportrana v. Mleto. Tritfta » 2 OTOAOOsi; JOLirr, ILL. ^^iJLSSST *** «tanorsnja glav. tajnika: Joliet »448 rvi tS^SSS^^ff™1* °*tolkm W1J7%; mlinskega oddelka 1«7% Od uataoovttv» do SO. man»j,j, mate skupna Izplačana podpora KMOJM _. OI.AVWI ODBORNIKI: 2!7inES22£ii. ^™A*J?~l0tix Chicago, m. Pm podpredeedalk: JOHN OKRM. 817 Kast o. 8t. Pueblo. Ooio „^ARY HOCHEVAR, 21241 Miller Ave. Cleveland, O N Chicago 8t. Joliet, m. P?00*11!, O- VKRTIN. 1004 N. Chicago BL. Joliet. m. ^t^l^^JF^P^' 1004 N Chicago St., Joliet, m. Dubornl rodja: REV. JOHN PLKVNXK, 810 N. Chicago 8t, Joliet, I1L Vrhovni adravnlk: DR M. p. OMAN, 8411 St Clair Ave., Cleveland, O. _ NADZORNI ODBOR: MARTIN 8HUKLK, 811 Ave. A. Eveleth, Minn. MRS. LOUISB UKOV1CH. 9527 Ewlng Ave., South Chicago, m. FRANK LOKAR. 4617 Coleridge St, PRUbn^h. Pa. PRANK PRAgtaCH. 8911 W. National Ave.. Milwaukee. Wis. GEORGE BRINCE. 718 Jones St.. Eveleth. ^^ FINANČNI ODBOR: FRANK GO9P0DARICH, 212 8cott 8t, Joliet, D1 JOHN ZULICH. 18115 Neff Rd. Cleveland. O RUDOLPH O. RUDMAN. 400 Burlington Rd, WlUdnsburg. Pa. POROTNI ODBOR: JOHN DECMAN,. BOX 529, Porest City, Pa. MRS. AONE8 GORIŠEK. 5336 BuUer St, Pittsburgh Pa. JOSEPH RUS8. 1101 E 8th St.. Pueblo, Colo. 9206 Commercial Ave, South Chicago. HI. JOHN R STERBENZ, 174 Woodland Ave, Laurium, Mich." UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA: IVAN ZUPAN. 8117 St. Clair Ave, Cleveland. O Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se poMljaJo na Klavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, I1L: dopise. ^fn« naananlla, oglase ln naročnino pa na GLASILO K a K JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave, Cleveland. O. ČLANSTVU CENTRALNEGA BOLNIŠKEGA ODDELKA V PREMISLEK V Glasilu št. 21, z dne 23. maja t. 1. je bil priobčen uredniški članek izpod peresa br. Ivan Zupana,1 urednika in upravnika Glasila "O našem centralnem bolniškem oddelku." Brat Zupan omenja v članku, da do sedaj pri naši Jed-noti še ni bil razpisan posebni asesment za bolniški sklad. Ravno tako je v članku omenjeno koliko več bolniške podpore se je tekom prvih štirih mesecev 1.1. izplačalo, kakor pa se je za bolniški asesment prejelo. Dalje brat Zupan poroča o važnosti centralnega bolniškega oddelka in tako tudi članstvo opozarja na nevarnost, ki preti članstvu centralnega bolniškega oddelka, če se ne pride v okom ogromnim izplačilom bolniške podpore. Članek je vpoštevanja vreden in upam, da ga je sleherni član pazno prečital. Res je, da do sedaj še ni bil razpisan posebni asesment za bolniški sklad. To je rekord, na katerega smo lahko ponosni. Mislim, da je naša Jednota edina izmed vseh slovenskih bratskih podpornih organizacij, ki se s takim rekordom ponašati zamore. Vprašanje pa nastane, koliko časa bo mogoče ta rekord obdržati? Če bo šlo tako.naprej, kakor je bilo prve štiri mesece t. 1., je nevarnost, da bomo ta častni rekord izgubili. Ako se razmere pri bolnikih ne izboljšajo, prisiljeni bomo razpisati posebni asesment. Bolniški asesment za prve štiri mesece tekočega leta je znašal $31,229.50. V istem času pa se je izplačalo bolniške podpore $40,974.01 . Torej se je $9,744.01 več podpore izplačalo, kakor pa se je za bolniški asesment prejelo. Ob zaključku lanskega leta je bilo v bolniškem skladu $26,726.98. Koncem aprila meseca t. 1. pa je znašal preostanek samo $16,-982.47. V skladu centralnega bolniškega oddelka gremo rakovo pot. In kakor vse kaže ne bo dolgo, da bomo primorani razpisati posebni asesment za kritje bolniške podpore. Kaj pomeni razpis posebnega asesmenta in to še posebno v teh časih, zna vsakdo, posebno pa še društveni uradniki(ice). Če se hočemo izogniti posebnega asesmenta in ako hočemo ohraniti časten rekord, je treba nekoliko več pozornosti in pazljivosti pri bolnikih. Že večkrat sem poročal, da bolnik, ki je v resnici bolan, je upravičen do podporfe. Bolniku, ki je res bolan, se nikdar izplačila bolniške podpore ne oporeka. Toda bolniki, ki so bolni samo zaraditega, ker so brez dela, pa pod nobenim pogojem niso do podpore upravičeni in takim, bi se izplačilo podpore ne smelo odobriti ne od bolniških obiskovalcev, še manj pa od strani društva.- Iz številnih bolniških spričeval, ki jih dobimo od dne do dne, se prav lahko vidi, kdo je v resnici bolan in kdo ni. Brez vsakega strahu lahko rečem, da je izmed vseh bolnikov 40$ takih, ki so bolni samo zaradi tega, ker nimajo dela. Vsakega posameznega člana (ice) dolžnost je, da gleda na to, da simulanti ne bodo črpali bolniške blagajne. Le na ta način se bomo izognili posebnemu asesmentu; le na ta način bomo še naprej lahko rekli, da je K. S. K. JedncTta ona slovenska bratska podporna organizacija, ki še nikdar ni razpisala posebnega asesmenta za bolniški sklad. Josip Zalar, glavni tajnik. -o- . . U URADA GL TAJNIKA IZPLAČANA CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA ZA MESEC MAJ 193S Dr. št. Iir.e Svota 2. maja 59 Katherine Fritz ................$ ®-33 59 John Heglar ............................................29.00 171 Joseph Blatnik....................................20.00 171 Anton Anzich ..........-..............16°° 190 Mary A. Jelnikar................................32 00 202 Josephine M. Lowery................59.00 & maja 25 Anton Vesel ............................................24.50 230 Roy Munka ................................................. 43 00 230 Paul Mavrinec ....................................23.50 12. maja 32 Mary Krainick ....................................31.00 94 Ivan Krompacnik............ 103 John Kump —..............- 103 Frank Plautz----------------- 103 John Kastelic------------------ 112 Margaret Dejak............ 122 John Mrak........................ 123 Sophie Straus.............«... 156 156 156 156 156 156 156 162 162 162 162 162 162 162 162 162 162 162 25.00 162 10.00 162 6.66 162 9.66 162 66.00 168 30.001168 32.00 i 68 Nicholas Shimich ........ Lucille Shimich ............ Angeline Muster .......... Mary Samsa ................. Frances Bechay ........... Fannie Praprotnik....... Mary Tanko ................. Agnes Sustarsich ......... Mary Pechovnik........... Frances Debelak ......... F. Kasunich-Nemanich. Mary Turek ...,.............. Anna Cebulj ................. Mary Oblak Wolf......... Antonia Gerbec ........... Mary Komin ................. Agnes Bavec................. Mary Maizel ................. Frances Baraga ........... Margaret Spelko v....... Johanna Blatnik........... Mary Glavic ................. Jennie Prijafelj .......... Caroline Kmet ............. Mstt Rogan ................... Mary Markach ...»........ Theresa Charni ........... 36.00 36.00 31.00 28.00 31.00 25.00 29.00 35.00 15.00 20.00 15.00 20.00 22.00 15.00 15.00 18.55 28.00 12.13 15.00 32.13 12.84 14.26 ,21.42 20.00 16.00 40.00 30.00 168 Anna Zarapar 168 Jerry Koprivsek .. 160 Frank Zupancich 169 Stelle Kolenc ...... 173 Rose DuHer ».................. 173 Mary Beitel J —.......... 173 Mary Mermal ................ 173 Mary Pangre................... 184 Mergeret Oster man .,., 193 Angela Bencine.....-...... 193 Mary Urbas .'.................. 193 Jennie Obranovich ....... 193 Roseia Eger................. 194 Julia Anne Taufer------- 307 Jennie Hrovat .............:. 219 Antonia Laarin ............. George Ahlin ...»............ 225 Jela Radelja................... 232 Gladys A. Kostelaz ....... 235 Mary D. Zeko................... 237 Antop Lenchek.............. 247 Yove Masich.................. 17. maja 5 Anton Ajster................... 5 Matt Hribernik............... 25 Anton Maizel ................. 25 Frank Gornik................. 25 Frank Macerol ............... 25 Frank Penca ...,............», 25 Louis Strnad ...»................ 25 Michael Marie ................ 25 Frank Marn .............»..... 25 Andrew Zakrajsek_________ 25 Andrew Dolenc ..»............ 25 Frank Pucel .............-..... 25 Josephine Germ.............. 25 Frank Perusek ................ 25 Matt Skerbec ..»............. 25 Frank Modic.................... 25 Ludwig Mandel .............. 25 Mary Ahlin ...........»......... 41 Stefanie Jevnikar .......... 41 Mary Jamnik .................. 52 Paul Cesnik ..................... 52 Carl Brodnik Jr................. 52 Frank Luzar Sr................. 52 Frank Dezelan ...»............ 52 Louis Androjna ............... 52 Josephine Zupancich....... 52 Julia Loviscek ................. 52 Frank Cerne..................... 58 Simon Vodnik................... 58 Frank Ucakar ................... 58 John Kosec..............»»..... 58 Peter Habian .........»........ 60 Felix Kolenda................... 65 Anton Dezdan ................. 72 Joseph Kostelec............... 72 Agnes Skraba................... 72 Mary Glavan.................».. 72 Matt Znidarsic ................. 72 Bridget Hribar ................. 72 Matt Vertnik..................... 72 Margaret Debevec ............ 72 Louis Lovshin .................. 72 Leopold Erchul ................. 72 Joseph Plut ....................... 08 Mnry McCanna.................. 08 Mary Hibler ...................... 08 Barbara Gasperic.............. 08 Josephine Horvat ............ 08 Barbara Zügel .................. 13 Margaret Baudek.............. 13 Matt Bohte ....................... 34 Mary Dugar ...................... 34 Josephine Türk ................ 52 Mary Stampar ...»......•»..»... 52 Manda Furlarv .............. 52 Steve Rosandich .............. 52 Mary Vukovic .................. 52 Dorothy C. Knaus.............. 52 Peter Matanich ................ 52 Mary Plesa ........................ 52 Frances Zburin ................ 52 Mary Jergovich ................ 53 Mary Türk _____________»_______ 53 Michael Tomsic ................ 53 Louis Polh.......................... 60 Joseph Toplicar ___________... 60 Louise Laurich .................. 60 Pauline Tomac .................. 60 Anna Horvat.........-........... 60 Anna Jakovac .................... 65 Joseph ine Kresse ............ 65 Mary Horvat...................... 65 Johanna Bertoncel .......... 65 Mary Fierst........................ 65 Gertrude Pugel ................ 65 Anna Feletar .................... 65 Julia Stiglitz...................... 75 Louis Andrejasich ............ 82 Mary Strukel .................... 85 Mary Sudar........................ 89 Rev. Francis S. Mazir........ 224 John Luter ........................ 224 Stephen Sumen ................ 225 Aifna Gerbac...................... 228 Marko Rupnik ...»............. 239 Joseph Zerdin .................. 239 Mary Makovec .................. 23. maja 3 John Trunkel ..............*...... 4 Jennie Zavodnik .............. 4 Joseph Zupancich ............ 4 Helen Kovall .................... 4 Rev. Frank Schweiger...... 4 Matt Vesel ........................ 4 Joseph Kosky«...»............... 4 Frank Slabe ...................... 11 Frances Lokar.................. 11 Frances Zakosek .............. 14 Emma Lind ...................... 14 Rev. Michael Pirnat.......... 14 John Bubas ........................ 23 Joseph Hochevar............. 23 Joseph Takocs .......'........... 23 Anthony H. Michel............ 30 Adolph Lamuth ................ 30 Frank Lokar »................... 30 John Bacher..................... 30 Rudolph Butala ............... 30 John P. Lamut..,........... 30 Michael Maurin .............. 30 Michael Perko .................. 30 Matt Anicic ....................... 30 Joseph Supancich L......... 58 John Bohinc...................- 65 Joseph Basel ................... 65 John Gabriel ....,............. 65 John Hochevar ................. 65 Frank Vrtacnik ............... 65 Anna Kolentz ................... 65 Joseph Brence ...,............ 65 John Kmet ....................... 65 Frank Federan ...........:...-.. 65 Anton Miklic .................. 69 Nicholas Hren .........»...... 74 Frank Pish ....................... 74 John Barbic ..................... 77 Jacob Semrov................... 85 Frances Tomsic ............... 87 Anton Stermec ;................ 40.00 11.00 21.« 17.00 22.00 30.00 3t .00 24.00 24.00 15.00 8.00 32.00 35.00 15.00 13.00 16.00 26.00 15.00 18.50 42.00 10.00 7.00 35.00 17.00 38.00 35.00 68.00 20.00 28.00 22.00 33.00 14.00 35.00 14.00 31.00 36.00 39.00 56.00 22.00 27.00 33.00 28.00 11.66 13.00 40.00 10.00 8.00 17.00 32.00 30.00 10.00 21.00 11.66 31.00 35.00 44.00 10.00 25.00 23.00 15.00 19.50 12.66 29.00 20.00 11.50 14.00 15.00 19.50 18.00 11.50 17.00 9.33 10.00 29.00 35.00 14.00 19.33 70.00 87 Anten Zupančič , 91 Joseph Bukovec , fl Mirko Mfloshncic 98 Thomas Marchio 98 Joeeph Juhant 98 Rose il 17.00 25.71 8.33 38.00 27.13 16X10 Jagodnik 101 Anna Jakopan ...----------------------------34.00 lOl Catherine Starec .—............lt.SO H>1 Joseph Meten .......................17.00 108 Agnes Sufarslc.......................10.71 109 Magdalene Kopriva....................9.50 109 Frances Dezmen ............................20.00 tOB Frances Zager ..................................21.00 147 Danice Ponatto ......................35.00 L47 Mary Chernich -----------.... 19.00 147 Frances Strunje .............. 38.00 147 Mildred Treneeletor ........ 35.00 164 Joseph1 Kocien „.............................37.00 172 Anna f»alcic ..............................................30.00 172 Jacob Gustincic................................34.00 100'Frank Zaverl ..................................42.00 180 Frank Ferkuli.............»..........34.00 188 John Lisac ................................................H .66 188 Matthew Golob ................................32.OO 188 Anna Urbanije....................................30.00 208 Mary Grenko ..........»................13.00 208 Margaret Petritz ............................58.00 208 Josephine Rainville....................29.00 208 Anna Tomich ..'...................................28.00 210 Pauline Kokal .......-..................6.00 218 Frances Badovinac ....................28.00 218 Johanna Klobuchar....................14.00 226 Helen Frelih ........................................9.33 119 Ursula Zabukovec ........................57.10 29. maja 55 Matthew Kapushin ....................M.00 55 Edward Kvaternik........................40.00 55 Louis Fabec ................................80.00 55 Antonia Savoren ............................32.00 55 Katherine Perko ...»..................lO.OO 56 Theresa Krizman............................15.00 56 Rudolph Stevens ............................4.00 56 John Perko Jr........................................32.00 56 Mary Rutkej ....................................10.33 56 Joseph Bozig .......................50.00 56 Frank Sustar ..............................30.00 56 Ely Jakich ..»...................». 34.00 56 Frank Sadar .........................................22.00 56 Mary Tullie ......................................21.00 56 Stephen Skala 57 Matthew Curl ....... 57 Anton Beijan ....... 57 Joseph Pesel ......... 57 Anton Kastelic..... 59 John Osterman ... 59 Jacob Debevec ..... 59 John Cbz ............... 59 Frank Gaspersich 18.00 50.00 36.00 70.00 39.00 30.00 11.33 48.00 14.00 52.00 40.00 11.66 30.00 46.00 42.00 31.00 21.00 40.00 17.00 33.00 30.00 16.00 30.00 19.00 12.16 30.00 19.50 36.00 30.00 20.71 24.00 3.66 19.00 36.00 9.66 26.00 15.00 22.00 43.00 10.33 10.66 59 Frank Kalin ................ 59 John Intihar ................ 59 John Drobnich ............ 27.00 59 Philip Fister .............. 15.00 59 John Mihelich ............ 59 John Heglar .......... 59 Andrew Hersh ............ 15.00 74 Anna Hochevar .......... 93 Anton Skerjanc .......... 11.00 93 Ludwig Andolsek ...... 30.00 93 Joseph Sustar ............ 7.77 93 John Mlakar................ 93 Louis Ambrozich ........ 17.50 93 Jacob Babnik .............. 93 Matthew Pogorele ...... 33.50 93 Anton Repesh .............. 95 Thomas Cingel ............ 35.00 139 Mary Kastigar __________ 17.50 13? Mary Hrovat ................ 1Q9 Mary Klun .............. 169 Amelia Tercek ............. 14.00 169 Josephine Hoffert ....... 15.00 169 Mary Korošec .............. 15.00 163 Frank Zupančič ........... 28.00 169 Olga Kausek ............... 42.00 169 Louise Kochman ......... 13.00 169 Anna Belcher ............. 169 Stella Kolenc ____i. 12.50 169 Frank Gliha ................. 56.00 169 Mary Svetina ............... 169 Mary Jaksetich ........... 18.50 169 Leopold Kolar ............. 30.00 169 Michael Smertnik..... 17.00 169 Anton Potochnik ......... 15.00 169 Anton Leskovec ........... 14.00 169 Agnes Krall ................. 22.00 176 John Gazvoda ............. 17.50 190 Johanna Plut ............... 190 Catherine Peketz ......... 11.66 191 Louis Skufca ............... 38.49 191 Carolyn Sezon ............. 15.00 191 Frank Dragolich ......... 11.50 195 Joseph Lesjak ............. 11.66 217 Philip F. Sterle............. 40.00 219 Antonia Laarin ........... 35.00 226 Michael J. Ferencic..... 34.00 226 Anton Kalcic ............... 4.77 24S Frances Gradishar ..... 16.00 243 Agnes Jerina ............... 15 John Gmazel................. 26.00 31. maja 184 Johanna Wessel........... 26.00 196 Frances Press............... 74.00 Skupaj ........................... .....$7,766.00 Dne 2. in 3. julija bodo kroni programi v Chicafi. Za 4. julija pa že skrbi Slovensko-ame-rikanski klub, da aranžira vseh slovenskim posfltirikov, ki pridejo od blizu in daleč na razstavo izlet na ameriike slovenske Brezje v Lemont h Mariji Pomagaj. Takrat na 4 julija bo praznik slovenskega sestanka na lemontskem griču pri Mariji Pomagaj. Ta sestanek oz. izlet ijfh zakon omejuje dobo, tekom katere smejo ostati v inozemstvu, Ae da bi izgubili svoje ameriško državljanstvo. Ako na-turalizirani državljan ostane več kot dve leti v deželi svojega rojstva m več kot pet let v drugi inozemski deželi, se predpostavlja, da je prenehal biti ameriški državljan, razun ako more dokazati, da je ostal dlje časa v inozemstvu radi neizogibnih in teht- na slovenske Brezje v Ameriki nih vzrokov in da namerava po-bo pa Čisto svojevrsten in se bo vrniti se v Združene razlikoval od vseh dosedanjih Kot splošno pravilo velja, da po svojih zanimivostih. Ker je konzuli ne smatrajo, da je kdo nam naš agilni predsednik prenehal biti ameriški državljan, Roosevelt priboril nazaj pivo — ako zaprosi za pasport, da se po- ječmenovec, tudi tega ne bo manjkalo na griču. Naj prvo zjutraj bo ob 10. uri po solnčnem času sv. maša na griču za vse izletnike v krasni lurški kapeli, katero so zgradili oo. frančiška-nje na griču pri jezeru. Po maši pa se bo razvila domača zabava izletnikov. Pod košatimi hrasti se bodo vrteli mladi janci na ražnju, kakor nekdaj pri Treh farah v prelepi Belokrajini. Po-eg teh tudi mladi pujski, kar vse bo nudilo fin prigrizek. Tako bomo izletniki obudili na tem se vrne v Združene Države. Posebna pravila pa veljajo za one, ki so bili nedavno naturah-zirani. Oni sicer tudi lahko dobivajo pasport in odpotujejo inozemstvo, ali ako tekom prvih petih let po naturalizaciji začne jo stanovati v inozemstvu kot stalni residenti (ako dobijo tam kako mesto ali odprejo kako trgovino), smatra se, da so dobili svoje ameriško državljanstvo na goljufiv način, kajti državljanska prisega vključuje obljubo, da bodo tukaj stanovali. Konzuli stanku prelepe spomine na ena- smejo ovaditi takega državljana !ke sestanke v starem kraju, ka- naturalizacijski oblasti, ki tedaj terih se vsi tako radi in z vese- začne postopanje za izbris držav. ljem spominjamo. Zato že samo ljanstva. To velja torej za na- radi tega izleto opozarjamo vse ameriške Slovence, ki nameravajo po3etiti svetovno razstavo, da si naj uredijo svoj čas, da pridejo na razstavo v času med 1. in 4: julijem. Ne zamudite slovenskih programov v teh dneh! turalizirane državljane tekom prvih let po naturalizaciji, ki so se za stalno preselili z inozemstvo. Oni ne smejo storiti ničesar, iz česar bi se lahko sklepalo, da so se nastanili v inozemstvu. jetnike ostudno šikanirajo, je umijivo samo po sebi. V ječi je n. pr. znani pisatelj Heinz Pol, ki so mu ob aretaciji raztrgali na koščke rokopis zadnjega romana, nad katerim je delal več nego dve leti. Prisilili so ga nato, da je požiral kose papirja tega rokopisa. Nato je moral teči med dvema vrstama preganjalcev, ki so ga pretepali z jermeni. Ta srednjeveška muka je trajala tako dolgo, da se Države, je zgrudil nezavesten. Hodil ne bo še dolgo, a vendar ga drže brez povoda zaprtega v najbolj zoperni vseh nemških ječ. Najstrašnejše stvari pa se dogajajo na berlinskem policijskem predsedstvu, kamor vodijo aretirance in jih tirajo k "zasliševanju." Tu je poročevalec sam prebil eno noč, in sicer v celici z 62 drugimi političnimi jetniki. Kar je tudi videl, dosega po strahotnosti vse, kar si Ivet pripoveduje o delovanju boljševiške čeke. Te ljudi, večinoma delavce in židovske pasante, je režimska čeka s tepenjem na pol ubila. Videl je ljudi, ki so jim bili— iztaknili oči! Vsi. brez izjeme vsi, so bili spačeni in skaženi od palic in mučenja. Večini med njimi so s kopiti pušk izbili zobe. Mnogi so kazali na rokah sledove ugrizov, prsti so jim bili strti in pokvarjeni za vse življenje. Vse aretirance so pregledovali, da-li so Židje. Žide so metali v celici na tla in člani napadalnih oddelkov so besneli s škornji po spodnjem delu telesa, dokler se ni žrtve onesvestile. še ob času, ko se je poro- Strahote nemških joc Slovens-co-amerikanskem blubu, Dunajska "Sonn und kakor s.no že zgoraj svetovali in po vda«* j ali. cijonalno poročilo nekega be- Posebni odbor slovenskih že- gunca iz Nemčije o grozotah, ki nil iz jetnišnice, so mnogi mu-Mon-¡čenči noreli od prestanih muk. tags Zeitung" priobčuje senza- Pretepi vandalstva> barbarstva, ki jim v civiliziranem svetu ne bi smelo biti primere, so dika na in dekk t v Chicagu, apelira se dogajajo v ječah pod straho- današnjega nemškega policij-tem potom na vse naše rojake vlado napadalnih oddelkov. ;skega režjma in rojakinje širom Amerike, ki Dunajski list iz razumljivih imajo narodne noše in ki name- razlogov ne navaja imena po- ravajo priti na proslavo sloven- ročevalca, pravi pa, da spada Nemčiji, med narodom7ki se je skega dneva dne 2. julija na to med najbolj znane osebnosti razstavo, da naj prinesejo na- današnje Nemčije in da je sam Najbolj značilno pa je, da se morejo takšne stvari dogajati v vedno ponašal s svojim kulturnim prvenstvom in ki je vedno zviška in zaničljivo gledal na barbarstvo in neciviliziranost liki paradi nastopiti v narodnih Tačas leži hudo bolan v poste- ostaJega gveta zlasti siovanske_ nošah, tako se bo tudi pri tej lji, grozote, ki jih je sam doži- g& jn -balkanskega." Bog ne rodne noše seboj. Slovenci na-'prebil 14 dni v kazematah meravajo namreč ta dan pri ve- ppandavske trdnjavske ječe. ko. Prostor za preobleči bo na- ljenje znanil posebni odbor pod vod- V srednjeveško spandavsko |da ta sigtem stvom M rs. Helene Kušar. narod s tem, kar počenja ta čas Iv Nemčiji vladajoči sistem. To- se ponaša, da ima jetnišnico zapira sedanji režim večino naroda za seboj> ^ ne Ce ima katera rojakinja s\9- voditelje in pripadnike strank, kakšne manjšine, kakor vensko narodno nošo, osobito ki jih hoče odstraniti s površja na pri- pečo ali "ahtoh," pa ne bo prišla Poročevalca so spravili tja razstavo, je tem potom jetniškem avtu, ki je v njem mer ruski boljševizem -o- na — - — vljudno""prošena," da bi "dobri prostora za 12 oseb, a družbo stvari na ljubo svojo narodno mu je delalo takrat še 27 dru- "Pucaj" mi cipele Ljubljanski "Domoljub" pi-nošo "ali"samo pečo "posodila in gih nesrečnikov. Aretirali so ga še: "Ni dobro, ako presajamo p( slala M rs Heleni Kušar, 1936 P°zno ponoči. Na poti do Span- preveč besednih cvetov z nem S. Kenilworth Ave., Berwyn, se je avto hipoma ustavil — " ' - 111. M rs. Kušar jamči, da bo in pod pretvezo, da ima motor dobila vsaka vse „epoškodova- defekt, so ostali v mrzl, noci do no in kmalu nazaj. ^tra na d*iel™ cef' .®lla J+e Slovenci, pridite polnoštevil- strašna noč, a to ni se nič proti na svetovno razstavo v Chi- temu» kar Je sledll° v Spanda- no cago! Ameriški potni list Josip Zalar, gl. tajnik. (Nadaljevanje s 3. strani) tudi z našimi rojaki po raznih vu. V stari primitivni jetnišnici ječi danes .ogromno število nasprotnikov tretjega carstva. Nikakor niso to sami komunisti in socialisti, temveč premnogo je škega Karnasa na jugoslovanske livade. Menda ni kmalu jezika, ki bi bil tako pomešan z raznimi spakedrankami iz nemščine, kakor ga najdemo v časopisih, tiskanih v "jugoslovan-ščini P Posebno v inseratnem delu. Pa tudi v drugih trgovskih oglasih. Mi Slovenci smo sicer sami poznali nekakšno mešanico jezika starih ljubljanskih kuharic. Tej mešaniei smo Pa vseeno Naturalizirani ameriški dr žavljan, ki hoče potovati v ino- med njjmi pripadnikov drugih dejali 'kuheldajč.1 zemstvo, more zaprositi za ame- nemških strank in celo mož, ki nismo imeli v svojem besednem riški pasport osebno pri klerku ge y strankarskem življenju ni- zakladu toliko nemščine kot na-29.00 naselbinah. In za ta čas izrecno kateregasibodi federalnega sodi- s0 njk0ij udejstvovali in so bili ši bratje na jugu države, kjer 24 00 vak*mo vse na1*e rojake iz v»^ ^a. V mestih New York, Bos- samo kulturni delavci. Med nji- imajo 'vešeraj' namesto pralni-390q naselbin. Kdor se je že odločil, ton, Chicago, Seattle, New Or- mj n pr predsednik Lige za ce; 'sa rosharom naštofovani leans in San Francisco pa imamo čioveške pravice Lehman Ruess- štrozak' namesto žimnico; ima-posebne pasportne urade, kjer se bildt, starec, ki so ga navzlic jo 'glanebigelaj' (likalnica) itd. dobiva potni list. Prosilec mora njegovim visokim letom dali v "To-le pa je pripovedoval ne-imeti pri sebi svoj državljanski verige. tako da se ni mogel cele kdo izza dobe takoj po prevra-papir, dve fotografiji in $10 v dni zganiti. Starca je v temnem tu. Častnik bivše avstrijske ar-gotovini. To je kar stane ameri- koridoru neusmiljeno pretepel made je bil sprejet v jugoslo-ški potni list. Prosilec mora pri- ti-op ljudi, ker ni mogel pri za- vansko vojsko. Za slugo je dovesti seboj kot pričo kakega pri- sii§anju pred policijskim pred- bil sina zemlje, ki mu jezika ni jatelja, ki mora tudi dokazati, seskom Levetzowom stati v pokvaril tuji nemški duh. Čast- brezhibnem vojaškem "pozo- nik—nemara je bil Slovenec, kakopak—mu je naročil: 'pucaj 12.66 da poseti svetovno razstavo, te- 23 oo ^ naj poset* v ^ dneh. Dne 23.00 2- julija bo tudi splošni jugoslo-17.00 vanski dan na svetovni razstavi. ¡6 00 Teda 86 bodo sha^ali amer- Slo-4o!oo venci od blizu in daleč. Sredi-35XX) šče tega ghajališča bo v sredi slovenske naselbine pri sv. šte- 35.00' 30 00 fanu v Chicagi. Slovensko-ame 17^50 rikanski klub bo imel tu na* raz- da je ameriški državljan 62.00 polago domačo kuhinjo in do- Veljavnost ameriškega paspor- ru>» kakor so zahtevali od nje- 29 oo mačo slovensko gostilno, kjer se ta je sedaj omejena na dve let. ga. l2ioo bomo Slovenci prav po domače Pasport pa se more podaljšati za i v jetnišnico 31.00 gostili in shajali. Po dnevi si bo-22^00 d° rojaki ogledovali zanimivosti 15.50 na razstavi, ob večerih to je g. mi cipele.' Sedaj se okrene slu-vdirajo nepre- ga in odide s čevlji. Ko se pa le nadaljni dve leti proti plačilu stano do zob oboroženi oddelki ne vrne kmalu, gre gospod gle-pristojbine $5. Diiavni Depart- napadalnih čet, "inšpicirajo" dat za njim ter ga iskat. A kje ment ima pa tudi pravico izdati ceHce, to se pravi: mučijo jet- ga je našel? Na vrtu s čevlji išlšo 3> ¡n 4, julija pa bomo imeli pre- pasport, ki naj bo veljaven za nike. Policija je proti njim 0b zidu, ko je—streljal vanje. krasne programe, kakoršne na- manj kot dve leti. brez moči in brez moči bo, če «Tako se je naučil gospodar, 35 00 šrmu narodu še niso bili na raz- Ameriški pasporti se izdaje jo bodo tolpe zares vdrle v jet- da se pravi 'pucati' po srbohr-35O0 pobgo Vse to bo v kratkem po-1 brezpogojno ameriškim držav- nišnico in vse jetnike poklale, vatsko streljati, dočim smo Slo-4000 drobneje oglašeno in čitatelje že Ijanom, tukaj rojenim ali natu- kakor grozijo v demonstracijah venci v stari državi 'pucali šti-22 oo danes opozarjamo-na to. | raliziranim. Le v slučaju teh pred jetnišnico vsak dan. Da feh»e' namesto snažili čevlje." 47,000 kemičarjev, 160,600 pravnikov, 165,000 glasbenikov, 153,- V tej maiinski dobi ljudje, ki f» 1'044/00? ** so bili izurjeni za kako posebno ^^¿OO tehničnih inženir-stroko, najdejo dostikrat, da si Jev, 294,100 bolničark itd morajo poiskati zaslužek v dru- J*™0* indu8triJ J« gih strokah, ki so njim nove in odgovoren za novo industnjal- za katere nimajo izkušnje. Sta- no Zn»tn? * f° na* tistike pokazujejo, da več kot 20 stala' kjer Pred de8etimi letl 80 odsto ljudi dela v poklicih, ki so bile le male naselbine. Tako je mor je izpeljan parovod, da ap-neno raztopino segreva. Ker pa v lužnici ponoči ne delajo, se bazen nekoliko ohladi. Zato ima službujoči mazač nalogo, da okoli dveh ponoči odpre parovod in segreje apno, da je tako pripravljeno za obrat ob jutr-njem šihtu. Usodnega dne je nočno službo vršil Starič. So- bili pred kakimi dvajsetimi leti Dearborn' Michi*an' imel leta delavci so ga videli okoli dve« popolnoma nekaj novega. Brž- J920 le 2'500 P^^J' * ........... kone stojimo pred sprememba- Je mesto 50,000 prebivalcev. mi v industriji in trgovini, ki bo-: AHquippa v rennsylvamji je po- skočila od 3,000 prebivalcev l^eta 1920 na 27,000 leta 1930. Lesna do odprle pot v popolnoma nove P°Ljudsko štetje od leta 1930 industrija je ustvarila mesto razodeva zgodovino obširnih L°ngv,ew ^ashjngton. kjer gospodarskih in socijalnih spre- Pred desetimi leti ni bilo nikake memb, ki so se razvile tekom de- naselbine sploh. In tako vidimo setletja po vojni. Ljudsko štetje vsepovsod kak velikanski vpliv je bilo izvedeno leta 1930, torej ima industrija na prebivalstvo. za časa ko depresija ni še bila v 0 polnem razmahu. Ko industrija Nem«ia proglasila moratorij na zopet oživi, bomo videli bržkone dolgove v inozemstvu še večje spremembe v poklicnih Berlin, Nemčija, 8. junija.— strokah. Nemška vlada je danes progla- Ljudsko štetje pred vsem po- sila moratorij na vse svoje dr-kazuje, da delavci ne silijo več v *?vne dolgove, katere je nare- tovarniško industrijo aH v pol je- dila s kako inozemsko vlado delstvo, marveč v prometne po- Pred «em leta 193L S te™ x klice, učene poklice (profesije), Nemčija priznava, da noče ah j ročne hišno delo in pisarne. da ne more plačati niti obresti število delavcev, zaposlenih v ali kaJ *lavnice na taka P080" tovarniških in mehaničnih indu-^ila- ki znašaj° skuPaJ 17'300'- strijah, je sicer narastlo od 12,-000,000 leta 1920 na 14,000,000 000,000 mark ($4,150,000,000). zjutraj iti po določenem poslu. Kako se je nesreča zgodila, se ne bo nikdar izvedelo, Jcer ga nihče ni videl, ko je padel v apno. Pozneje so opazili, da je na površini plavalo , pokrivalo, ki so ga spoznali za Staričevo. Ko so nesrečnika potegnili iz vrele apnene kopeli, se jim je nudil strašen prizor. Ves obraz mu je raztopina razjedla, nos L; ušesa so mu odpadla, na rokah, ki jih je imel sključene, je bilo vse meso razjedeno, tako da je bilo videti kosti. Pokojnik je bil dvakratni vdovec. Otroci iz prvega zakona so že odrasli. Bil je zelo delaven mož. V prostem času je popravljal dežnike, lonce, delal je žage in druge manjše predmete, ki jih delavec potrebuje pri domu. Strašna nesreča je vzbudila splošno sočutje z nesrečnim Staričem in njegovo Ta nova določba stopi v veljavo žalujočo družino. leta 1930 Ali odstotek delavcev ,etos 3 JuliJem- Na podlagi Potrjena obsodba Ivane Sevšek v teh industrijah je padlo. Ti de- te nove Postave tudi vlada; Posestnikova žena Ivana Sev-lavci so leta 1920 tvorili 30 8 od- Združenih držav ne bo dobila šek z Berinjeka pri Litiji je bi- sto vseh delavcev, leta 1930 pa nobenega odplačila od Nemčije.1 la pred velikim senatom v Ljub- le 28 9% V nekaterih industri- Dalje je sPreJet zakon» da ljani obsojena na 7 let robije in jah ni število delavcev padlo le vsak nemški Planik, ki ima v v 'trajno izgubo državljanskih relativno, marveč sploh je manj kaki ban*i v nalo" časti zaradi "«trupljenja svo- ljudi jx>svečenih dotični stroki. ženih J'000 fark (^0) mora jega moža Ignacija. Pred ma- (Te statistike seveda se ne ozi- PIačati nemškl vladl *50 davka šo 26' lani mu Je dala,Pl" rajo na sedanjo nezaposlenost,v zlatu' t{ strihnin, pomešan v žganje marveč na poklic delavcev). Ta-! -0--Ivana Sevšek Je Protl sodbl ko smo imeli manj delavcev v ***** v Lorainu, O., bo kmalu vložila revizijo na stol sedmori- gozdarstvu in ribarstvu. Tudi «"»P*» ce- V revizijskem spisu je na- število rudarjev je znatno*padlo: od 1,090,000 leta 1920 na 984,-000 leta 1930. Od vseh prebivalcev delalo je za zaslužek 48,800,000 (nezaposleni so vključeni). 22 odsto izmed teh je bilo ženskega spola. Deset let poprej so ženske tvorile le 20.5% zaposlenih prebivalcev. Največ žensk je bilo najti v hišnih in osebnih službah, pisarnah, tovarniških in mehaničnih industrijah in v profesijah. Sta- Lorain, O.—Tukajšnja Na- vajala razloge, zakaj ni bila tional Bank of Commerce, ki je sodba pravilna, češ da je nejas-bila zaprta že od 4. marca t. 1. na in nepopolna. Stol sedmori-bo . zopet kmalu odprla svoja ce je revizijo zavrnil in v pol-vrata. Prišli so namreč bančni nem obsegu potrdil prvo sodbo, pregledovalci in nadzorniki in Ivano Sevšek bodo v kratkem so pronašli, da banka lahko zo- prepeljali iz ljubljanskih zapo-pet posluje, ker so se zadnje rov v žensko kaznilnico v Bedni razni bondi, katere lastuje gunje na Gorenjskem. : banka dvignili v ceni za $250,-000. v Novo mesto, 21. maja. Franc Žalosten konec 76 letnega starčka Rooseveltov sin išče raz poroko . „ M „„. ff p Petnč iz Muhabera je bil dober tistika pokazuje, da ženske za-1 » ¿> a ,Tlt posestnik in kovač. Zadnja le- puščajo šivarnice in klobučar- ta pa je zlezel v dolgove ter mu Stvo in da silijo čim dalje bolj V( ooseve a s «nuje e ses i e- prodana pred nekaj me- „__* • i__i____den v tem mestu, kjer namera- . , ... ~ , , profesijonalne poklice. Število . . ' '' . seci domačija. Od zdražbenega šivilj je padlo v desetletju od ™ H^tet iAuPiika mu je ostal° nek^ 226,000 na 158,000 in klobučark ^ E|i°za^th Browning-Donner kat,erega * izroiil svo" in slamnikark od 73,000 na 45,-000. Na drugi strani je število odvetnic raslo od 1,738 na 3,385, ne Ta zakonska dvojica je bila po- VESTI IZ JUGOSLAVIJE ročena lansko leto dne 16. janu- . . ... . , ... arja, pa se dobro medsebojno število pisateljic in casnikark se . , , * « r je podvojilo in število profesoric ne zaat°P1' vsled česar že vec je poskočilo od 10,075 na 20,131. meseceV ne Ž,V1 skupaJ' *mat* Tudi število pisarniških delavk ene*a 0Sem meseCeV starega . . .. smcka. je znatno narastlo. 1 Razvoj novih industrij je razviden iz dejstva, da 89,000 delavcev je delalo v postajah za gazo- - lin, dočim leta 1920 ta stroka je (Nadaljevanje s prve strani) bila tako malo pomembna, da jo kvene klopi in razne druge stva-ljudsko štetje ni navedlo kot po- riso raztresene po vsej Sloveni-sebno stroko. Leta 1930 je bilo ji, Celo v Dalmaciji in Istri. Za-975,000 šoferjev napram le 285,- to ga poznajo preštevilni sta-000 deset let poprej. Na drugi rejši cerkveni predstojniki, ka-strani je število priprežnih voz- terih se je tako rad in tako poni kov padlo od 420,000 na 111,-gosto spominjal. Zadnja leta 000 in kovačev od 195,000 na je opešal in delal le še manjše 124,000 ter število tramvajskih stvari. Želel pa je završiti svo-kondukterjev od 64,000 na 36,- je delo z velikim Kristusom: "Kristuse sem vedno najrajši Odtok prebivalstva iz dežele v delal, pa takega, kakor ga bom mesto — končno zaustavljen od zdaj, še nisem . . je dejal, depresije — pokazuje dejstvo, pa mu je Kristus vzel dleto iz da leta 1930 je bilo 10,472,000 za- rok in ga povabil lepo udano poslenih v poljedelstvu ali pa pripravljenega k sebi in mu go-21.4% vseh zaposlencev, dočim tovo dobro plačal ljubezen, s leta 1920 jih je bilo 10,666,000 katero je nad 60 let služil naši ali 25.6% vseh zaposlenih ljudi, domači cerkveni umetnosti. število ljudi, zaposlenih v tr- Strašna smrt v vrelem apnu govini, se je povečalo od 4,256,- V noči zadnji,teden se je v 000 na 6,081,000 oziroma od tovarni Kranjske industrijske 10.2% na 12.51/2 vseh zaposlen- družbe na Jesenicah zgodila cev. Cez štiri milijone ljudi je bi- smrtna nesreča. V oddelku žilo v pisarniških službah — 8.2% čarne je bil mnogo let zaposlen izmed vseh zaposlencev napram kot mazač šestdesetletni Jože 7.51/2 pred desetimi leti. Isto-j Starič, ki je moral skrbeti, da časno je število vseh profesijo- so bili vsi ležaji obširne žičarne nalnih ljudi rastlo od 2,171,000 v redu mazani. K temu oddel-na 3,254,000 (6.7i/2 vseh pokli- ku spada tudi takozvana lužni- ji hčeri, h kateri se je od sina cev). Leta 1930 je ta dežela imela namreč 75,300 gledaliških igralcev, 22,000 arhitektov; 57,- ca, v kateri žico, preden jo potegnejo na valjih, v apneni raztopini namakajo. Bazen s to preselil. Kakor se pa ni razumel s sinom, tako se tudi ni s hčerjo." Zadnjih 14 dni je blodil večinoma po Trški gori in iskal zatočišča pri raznih ljudeh. Zadnja dva dneva so ga pa pogrešili in ga iskali. Končno so ga našli v gozdu visečega na drevesu. Verjetno, da se mu je vsled nesreče in žalosti ofrnračil um in je v takem stanju nesrečno končal. Danes so ga prepeljali v mrtvašnico na pokopališče v Prečni. Strela ga je slekla Maribor, 20. maja. Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju v mariborski okolici se je pripetila čudovita nesreča, ki se je naravnost po čudežnem naključju iztekla za prizadeto osebo dokaj povoljno. Ob. priliki včerajšnje, nekaj minut trajajoče popoldanske nevihte je kar naenkrat silno zagrmelo. Strela je udarila v posestnika Ivana Rehaka iz Loke št. 9, ki je vozil s kravami iz gozda steljo. Strela je udarila v jarem krav ter obe živali na mestu ubila, nato pa je preskočila na voznika ter ga omamila. Pri tem je sila strele raztrgala vozniku vso obleko, da je popolnoma padla z njega, ter mu sezula še levi čevelj. Obležal je nezavesten po^ leg mrtvih krav in razbitega voza. Z ribanjem in dolgotrajnim umetnim dihanjem se jim je posrečilo nezavestnega Rehaka spraviti k življenju. Zlatoma&iik Molj je zapustil Trzince Trzin, 17. maja. V nedeljo ljeiii dušni pastir, zlatomaSnik in upokojeni župnik g. Janez Molj. Preselil se je v Kamnik, da#si v pozni jeseni življenja odpočije. Skromen, kakor je bil vsa leta bivanja med nami, tudi ob slovesu ni $elej zase ni-kakih clavnosti in zunanjega bleska. Zaradi tega so celo pevci opustili svojo namero, da njemu in sebi s pesmijo olajšajo bol ure slovesa. Uboj med sosedi . Senovo, 21. maja. Kopiaj je minil en teden po znanem krvavem dogodku, ki se je dogodil tukaj in zahteval smrtno žrtev, že se je izvršil dpig zločin, ki je zahteval še večje žrtve. Njegovi vzroki pa so drugačni. Vsa okolica je pa pod mučnim vtisom, kaj bo, če se bodo taki dogodki tako pogosto ponavljali. Včeraj, v soboto opoldne je Gošek Jožef iz Šedma, ustrelil posestnico Karolino Sevšek, njenega moža Alojzija Sevšek pa s strelom ranil v roko. Ozadje tega dogodka je sledeče: Jožefu Gorišku je bilo letos, v noči od velike nedelje na ponedeljek ukradeno meso in slanina od dveh prašičev, kakor tudi nekaj vina. Gošek je osumil tatvine svojega soseda Sevška, pri katerem se je tudi vršila preiskava, ki pa je bila brez uspešna. Pač pa je vsled tega med sosedoma prišlo večkrat do prepira, Med tem je pa nekdo Goška ovadil oblasti, češ, da neupravičeno izvršuje mizarsko obrt, ter da na skrivaj na drobno prodaja vino. Gošek je zopet sumil, da ga ni ovadil nihče drugi, kakor njegov sosed Sevšek. Zato je v njem — sicer zelo mirnem človeku — vzkipela jeza, ki je rodila strašne posledice. V soboto dopoldne se je odločil za svoje grozno de janje. Prvič ga je še žena pregovorila od njegovega namena, pozneje pa ga je premagalo razburjenje in slepa nesrečna jeza Vzel je samokres in šel v stanovanje svojega soseda. Na Sevšeka je oddal en strel in g« hudo ranil, na njegovo ženo je oddal dva strela ter je bila takoj mrtva. Ko je s svojim strašnim dejanjem svojo jezo potolažil, se je šele zavedel svojega položaja. Po zločinu se je še oglasil pri nekaterih • znancih, priznal svoje dejanje ter rekel, da se gre sam javit sodišču v Sevnico. Omenil je še, da ne ve ali bo imel zato dovolj moči to storiti, ker je bil silno vznemirjen. Res je šel, vendar danes, ob času poročila, še ni znano, ali se je oglasil na sodišču v Sevnici. Sevškova družina je precej številna in še dve deklici hodita v šolo. Obe družini sta vredni pomilovanja. VELIK POŽAR V DRAŠIČIH Metlika, 20. maja, —Velika nesreča je zadela danes prijazna Drašiče. Kdo ne pozna lepe sončne vasice, ki čepi s svojo cerkvico med najlepšimi belo-krajinskimi gozdovi. Tako mirno je v popoldnevih na vasi, ker so pač vsi ljudje pri svojem delu. In tedaj zazvoni na požar. "V Drašičih gori!" je šel naenkrat glas po vseh okoliških vaseh. Bilo je okrog tričetrt na tri popoldne. Prestrašeni in polni groze so tekli pogorelci domov,, vsi zbegani in obupani, zakaj danes pogoreti je dvakrat hudo! Ogenj je nastal v Pavlo-čevem podu v Dolenjih Draši čih. Ker je bilo vse suho in je veliko slamnatih streli je požar naenkrat zajel vso okolico. Poleg tega je še veter pritisnil, da je bilo zares obupno. Plameni so švigali po svojem bogatem plenu, ogorke je veter na daleč gnal. V hipu so bili vsi Dolenji Drašiči v nevarnosti. ljudje so prestrašeni in vsi objokani reševali vse, kar so le mogli. Iznosili so vse premičnine in živino spustili iz vseh okoli stoječih hiš. . Kmalu so začeli prihajati ljudje gasit in reševat od vseh strani. Takoj šo bili na mestu žakovega z brizgalno. Zelo so se potrudili zopet vrli gasilci iz sosednje Vivodine. Prihiteli so is Rosalnic z brizgalno in še Metličani s svojo motorko. Tako, da je bilo z domačo vred kmalu pet brizgaln na, delu. Vendar je bilo takoj videti, da se bo dal požar le omejiti, ker preveč pogubno je že ogenj zagrabil svoj plen. Do 4 se je z velikim naporom posrečilo omejiti ogenj in sosednje hiše rešiti. Na sredi pa se je videlo žalostno pogorišče. Ljudi se je kar trlo: roka je bila pri roki, Škaf pri škafu. Navzoč je bil sam okrajni načelnik iz Metlike. Ljudje so žalostno gledali preostale ruševine, v katere je v eni uri divji požar spremenil njihovo imetje. Najhujše je ' zadelo mladega Nemaniča, kateremu je zgorelo vse, hiša in vsa gospodarska poslopja. In ravno ta dan se je iz Črnomlja vrnil na pogorišče! Pavloviču je pogorel pod, Stan-koviču hlev, po domače Klob-čarju tudi hlev in Plutu gornja hiša. Ogenj se je prijel tudi nekaterih sosednih hiš oziroma hlevov, pa so jih vrli gasilci in reševalci z vztrajnim in požrtvovalnim naporom rešili. Škoda je gotovo zelo velika, bržkone nad pol milijona, in nesreča dvakrat huda, ker so letos že tako silno težki časi za Belo-krajino. Kljub vsemu pa moramo biti res zelo hvaležni gasilcem, ki so s svojim požrtvovalnim in napornim gašenjem rešili ne samo spodnje, ampak brez dvoma vsaj del gornje vasi. Posebno dobro so se odrezali Vivodinci s svojo motorko, brez katere bi bilo gašenje še veliko bolj težko in brezupno. To je že tretji požar v naši okolici, zato je ljudi- tem bolj zadelo. Mnogi so bili vsi iz sebe trf kar trdi od strahu. Tako bi neka deklica kmalu prišla ob življenje. Ko je čula, da pri starem očetu gori, je preblede-la, kri' se ji je vlila iz nosa in se je onesvesttta.^Vendar so jo kmalu spravili k zavesti. Bog daj, da bi že bil kmalu konec težkih belokrajinskih dni! -o- Kolosalen spomenik dela V Berlinu bodo v najkrajšem času. pričeli graditi spomenik dela. Predlog so seveda stavili narodni socialisti, in sicer nadzornik industrijskih strokovnih organizacij Engel. Spomenik bo stal lep milijonček mark in bo imel kar tri nadstropja. Postavili ga bodo na največji trg 265 umetnikov, 64,290 pisateljev, tekočino je zunaj žičarne, ka- 14. maja nas je zapustil priljub- gasilci iz sosednjih vasi: iz Bo- V SLOVENIJO late« JoIm 6 Cmit» iH Trsta Najhltrajia «kal Slo vrai j t ¿am V «liki, krasni paralU aEX ------------------------M. junija C««ta d. SAVOIA ........S. julija Dlraktna ftalasnUk« itm Ia OanoT«. Nai uatopalk ko potnika pričakoval prt prihoda rnika tar jlk ko ■pramUol uradii da aa kodo vozili na najbolj»« akspraanaat Tlako do SlovaaUo. Dlraktna vofaj» da Trata i VULCANIA........M. junija SATURN IA .................8. julija Dru** plovba 1 CONTE GRANDE__n. junija ROMA ------------------1, julij« AUGUSTUS ...........12. jkiHjo Najlapia prikladaoaU in ¿dok-noati. labor na kahiaja. Vpraiajt. aa pojaaaila prt kakaa» lini Milk arratov aR t piaami ITALIAN LINK aa IOOO Ckastar Ara, OmM. Okto. V JUGOSLAVIJO praha Harra na hitrem ekspresnem parnlfcn ILE DE FRANCE 17. JttnlJ». 7. julija, 28. Julija CHAMPLAIN M. Junija, 15. julija PARIŠ r ' 1. Julija, 11. avgusta Nizke eene na vse kraj« Jugoslavije $renehJRn* M PUBLIC SQUAU, CLEVELAND, O. v Berlinu, bržkorie na trg Rudolfa Hitlerja, ki se je prej na-zival kanclerjev trg. Denar za spomenik bodo pobirali z javnim podpisovanjem. Tisti, *ki se bo hotel narodnim socialistom čim bolj prikupiti, bo več dal. Na vrhu spomenika bo stala postava nemškega delavea, okoli nje pa bodo zbrani kipi nemškega učenjaka, kmeta, rudarja, vojaka tretjega kraljestva in nemške matere z otrokom. Hitler torej ne zaostaja za Mussolinijem, ki producira spomenike na debelo; poleg tega bo berlinski še kolosalen. Meštrovič v Pragi V četrtek, 18. maja so svečano otvorili razstavo jugoslovanskega kiparja Meštroviča. Svečani otvoritvi je prisostvovalo veliko število zelo uglednih osebnosti, med njimi člani vlade, diplomatski zbor, generali-teta, zastopniki cerkvenih oblasti, umetniki in književniki, ZA STARI KRAJ — ">(~ — --i- Al r ' SKUPNA POTOVANJA 8. julija — Aquitania na Ckarbourf 28. julija — Ue da Franca na Havre 29. julija — Vukanija na Trst Pišite po spit skupnih potovanj s slikami 1 Lahko pa potujete na vaakem drugem parniku in ob/ vsakem drugem času. Mi zastopamo vse vaine linije. Pilite po nai vocni red parnikov in eene kart. Cene denarnih pošiljatev Za I S.00 155 DinlZa $ «.75 Za S.00 260 Din!Za 1S.S0 Za 9.30 600 Din|Za 19.(0 Za 10.00 IS« Din|Za 26.81 Za 18.1« 1000 Din1 Za 11.7« ______ Za 20.00 1116 Din j Za ' «».60 100« Lir Za 60.90 2800 DinlZa 126.00 2000 Lir Pri večjih tneskih sorazmeren popust. Ker se cena saaaj hitro menjajo, so navedene eene podvriene spremembi, »ori ali doli. Pošiljamo tudi v dolarjih. Vse poiiUke naslovite na: LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE 1380 Second Ave., New York. N. V. univerzitetni profesorji in novinarji. Meštrovič je bil predmet zelo toplega pozdrava. Svečanost so oddali po praškem radiju. Minister Krof ta, ki je nadomestoval zunanjega ministra Beneša, je v svojem govoru izjavil, da je Meštrovi-čeva razstava začetek globljega kulturnega sodelovanja med državami Male antante, katere smotri so popolnoma pozitivni. Nato je minister Krofta dodal, da bo prihodnji sestanek držav Male antante v Pragi uresničil te pozitivne smotre. ZANIMIV slovenski dnevnik imate v svoji hiši, ako zahaja v vašo hišo "Ameriška Domovina" | ki izhaja dnevno. Prinaša vse U svetovne novice, slovenske vesti " lz cele Amerike, krasne, ori- ginalne povesti, članke ter ¿osti 1 za šalo in za pouk Naročite 1 se. Naročnina po Ameriki le H $5.50 za celo leto. * Lepe tiskovine lahko naročite ob vsakem času v tiskarni "AmeriSke Domovine." vam bodo točno in po najbolj zmernih cenah postregli. Se priporočamo. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. NAZNANILO IN ZAHVALA. Potrtih src naznanjamo žalostno vest. da je nanagloma preminula moja ljuba soproga, oziroma hčerka in sestra Angela Pristow-Rovansek Umrla je dne 17. maja. 1933 zjutraj; pogreb se je vršil dne 20. maja ob 10. dopoldne s peto sv. mašo. /»ckojnica je bila rojena 13. maja, 1907 v Franklin, Pa.; bila je stara 26 let in štiri dni. Spadala je k društvu Krščanskih mater. K. S. K Jednoti. S. N. P. Jednoti in J. S. K. Jednoti. Tem potom se vsem iz srca lepo zahvaljujemo, kateri so nam kaj pomagali v tem času naše velike žalosti Lepa hvala č g. Rev. B. Snoj. Rev. Ambrotiču in Rev. Svetetu za tolažbo in molitev ob času. ko smo jo tako potrebovali in za tako lepe pogrebne obrede. . « Dalje se zahvalimo Mrs. Anna Chun ta, Mr. Joseph Korošec in Miss Mary Chesnik iz Vandling, Pa.. Mrs. Mary Pris ta vec in sinu William iz Browndale, Pa., Mrs. Frances Branzel in sinovoma Fred in Edward iz Wilkinsburg. Pa., in Miss Mary Pris tow iz Washington, D. C., za njih trud in tolažbo. Tudi lepa hvala Mrs. Ani Kameen in družini in Mr. in Mrs. Frank Turšič. ker co darovali za sv. maše za našo pokojno Angelo. Lepa hvala društvu Krščanskih MateT, društvu sv. Štefana, št. 187 KSKJ. društvu National Star, št. 213 JSKJ, društvu št. 254 SNPJ. društvu Friendly City Lodge. No. 684; dalje Mrs. Johanni Debevc, Mr. in Mrs. Matt Pristow, Harveys Employees, Mr. in Mrs. John Yacoby Sr.. Mr. John Mayko, Mr. Sam Silverman, C. A. Young Co., Thrift Cash and Carry Store. Mr in Mrs. Gašper Petrovčič. Mrs. Molile Tagler. Mrs. Mary Korošec, Mr. in Mrs. Mike Rovanšek Sr. in družina, Mrs. F. Pozun. Mr in Mrs. Anton Turšič, Mr. in Mrs. Louis Rovanšek in družini, Mr. Vid Rovanšek, Mr. in Mrs. Frank Svete, Mrs. Thomas in družini za krasne vence. Tudi lepa hvala pevskemu društvu "Bled." ki so ji zapeli tako lepe in ganljive žalo6tinke doma, v cerkvi in ob grobu. Dalje lepa hvala društvu Krščanskih Mater, Rev. Snoju. Rev. Ambrotiču in Rev. Svetetu, ker so molili sv. rožni venec ob njeni krsti. Enako lepa hvala onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za časa pogreba; ker Jih je bilo toliko, ni mogoče vseh imen navesti in se vsakemu posamezna zahvaliti. Še enkrat lepa hvala vsem, kateri so nam kaj pomagali in nas tolažili v tem času hude preskušnje in velike žalosti. Ti pa, ljuba žena, naša draga hčerka in nepozabljena sestra, spa vaj mirno; zopet se bomo enkrat vsi združili s Teboj, tamkaj nad zvezdami. Šla si od nas komaj stara 26 let. k Mariji, Tvoji nebeški materi. Tukaj si nas vse zapustila. Kako je vse prazno, kako vse tiho, ko Te ne vidimo več in ne slišimo več Tvoje besede. Naj Ti bo večni mir in počitek, nam pa ostanejo nepozabni iç dragi spomini na Te. Ti v kraje romaš nam neznane, odkoder več vrnitve ni . . . Slovo nam bridke seka rane. Solze rosi jo nam oči. Oj z Bogom Angelica nam TI. Raj vživaj zdaj nad zvezdami. Oj težka pot, oj tužna pot, ko do srca srce se loči. Mi spremljamo Te žalujoči. Saj Ti na veke greš od nas. Ne bo Te več nazaj med nas. Oj solzna pot, oj tužna pot Žalujoči ostali: Cyril Rovanšek, soprog. ' Mr. In Mrs. Frank Pristow, starši. Mrs. Edward Komin, Mrs. Mary Hunter, Frances, Dolores, sestre. Frank. Rudolph. Evan. Henry in Victor, bratje. Johnstown, Pa., 2. junija, 1933. ^TWMCHW a m: S, K. J.,JUNE lSTH. im PAGE 9117 jSt. Clmr A*., CUwUnd, Ohio Health Conservation and Frateraafam A society without some com-¡health literature goes regularly mon purpose for benefiting its to the policyholder month membership cannot live. There after month, eaeh educational is nothing to cement them to-¡article driving home its mes-gether—nothing to make them'sage both by virtue of the ar-work for the good of the order, tide itself and by virtue of the And a membership which won't j accumulative effect of all the put its shoulder to the wheel articles and papers that have and push as one body is a de-j preceded it, constituting a con-clining membership. istant, convincing, never-letting- Proceeding on sound, ben- j up campaign for health conser-evolent principles, the fraternal vation. Sanitation, environ-benefit societies in our country ment, health-building agencies and the like will continually be presented to policyholders ¿11 have developed into an institution of marvelous and universal utility, gaining in power and | over the country," until even usefulness until today there are ! tually their individual and col-none greater in the world. ¡lective lessons "soak in" to take More than any other single root and grow, element, they have wiped out j All "copy" sent to the vari-sectional lines between the cit-1 ous official organs for publica izenship of various portions of j tion could first pass through cur land. They have stepped to the hands of authorized com the front in assisting every big, mittees of health conservation worthwhile enterprise/ They | departments. Public health lec-have been willing and eager to tures, prepared and given un-entertain any newly suggested der the auspices of the united program for the good of their j societies, could be used to ex-membership or for the upliffing j cellent advantage—first deliv-of mankind. And before them \ ered by suitable speakers at now is one of the greatest, most regular lodge meetings, then important and vital causes to reproduced in print by the vari-fight for and add to their long ous official organs and distrib-list of laudable activities. j uted as a part of this broad, We refer to the work which 1 present-day movement for the must be done along the lines of ¡advancement of mankind as health conservation—a public well as for the lasting benefit Thousands Visit World's Exposition ; Exhibits Varied service which at very little additional expense may best be rendered by the fraternal insurance companies—one of the cf the fraternal beneficiary membership.— (Publicity Bureau, N. F. C. of A.) -o- greatest powers for good that! SOMETHING TO TELL ONE these societies can accomplish. This is the present, impera tive duty of fraternalisitt—a the ideals and purposes of their fraternal orders—a duty alike to mankind and to the modern, progressive age in which we live. Thefe are fundamental reasons why fraternal insurance societies are especially fitted to put into execution all those activities necessary for the prolongation of life by improving sanitation, by uplifting the individual and. by acting as a binder to draw men and women together for harmonious purposes and peaceful pursuits upon a constructive basis. Because of their personal relation to the members, they are best qualified to foster and aid health conservation and accident prevention movements in co-operation with the public, corporate and health-produ(N ing agencies. The time has come when fraternal companies of every kind are realizing more and more the need of making nation-wide campaigns for the conservation of life. It is becoming apparent that infinitely more good will result from the prevention of diseases and accidents which shorten and destroy Hfe, than from the payment of indemnities of pecuniary compensation for death or disability which might have been prevented. i Because of the close personal touch with their members, fraternal benefit societies, at very little additional expense, can enter this big, present-day fight for the betterment of humanity at the very threshold of this commendable movement for modern progress, gaining Quicker whole-hearted support"' WHO WOULD LAPSE duty*entirely in keeping 'with- TapSPsitofeans suggested by the 'ígereare some forceful anti- Chicago, 111.—The thousands of visitors who thronged into the grounds of Chicago's 1938 World's Fair—A Century of Progress—last Saturday found a startling, colorful realm of new wonders in science and invention—82 miles of exhibits in more than 500 elaborate displays. They found all this without spending another penny other than the gate admission price of 50 cents. During the week preceding the formal opening thousands of workmen were mobilized to put the final touches on the fair, and every project was completed five days ahead of the date originally set for the premiere. Should a visitor wish to in spect every detail of the magnificent displays which tell the story of a century's progress in art, science and industry, he should be prepared to spend at least three weeks on the exposition grounds. And every min ute of that time could be used with profit in the many buildings stretching along three miles of Lake Michigan shore. TOOTH TALKS Emancipator of the Lincoln National : Are you relying upon the sympathy of surrounding friends and neighbors to pay your funeral expenses? No one who ever lapsed a life insurance policy has lived to see the time when he was glad he did it. Every time you pay another premium you drive the wolf farther from your family's door. Don't forget—life insurance takes up life's burden where you leave off. Policies must be in force all the time in order to be in force at the right time. Something is sure to happen to you some day. Therefore— don't let anything- happen to your life insurance. The best life insurance policy you can possibly get is the one you already have. , Because men die at the wrong time—life insurance is the greatest blessing. -o- RECEIVES DEGREE Franklin Delano Roosevelt, president of the United States, received the honorary degree of Doctor of Laws June 14 at the 44th commencement exercises at the Catholic University of America at Washington, D. Cf. President Roosevelt is the second chief executive of the nation to receive such a degree from the Catholic University, the first being the late Calvin Coolidge, who attended the ceremonies incident to the installation of the Rt. Rev. Msgr. James H. Ryan as rector of the university in. 1928. Exhibits Range in Sixe The exhibits range from a tiny drop of water to a reproduction of an entire countryside and community; they come from the north and south poles and almost every country under the sun; they represent the simplest of chemical reactions tad the most elaborate of electrical processes. A Century of Progress probably will go down in history as the Fair of Movement, for in every display the idea of movement and a dramatization of progress has been the fundamental purpose. In the Hall of Science are concentrated the displays of the basic sciences, medicine, and the industries based on chemical processes. • Here are shown the basic chemical reactions in experiments which will be in constant operation throughout the exposition. The principles of physics are portrayed in moving displays. A geological time clock will unfold the stpry of two million years in a fev^ minutes. The romance of biology is related in animated exhibits. Medicine, which has kept pace with science in the most remarkable advances in the history of mankind, occupies an important place in the scientific exhibits. -Dr. J, W. Molly Gold Fillings Gold is generally considered the best material for permanem fillings, though in many cases other filling materials may be preferred. There are a number of preparations of gold having distinct and different qualities and methods of manipulating, so that there are more differences even in gold fillings than is conceived by one not familiar with this subject The two chief methods of filling teeth with gold are in aying and malleting. An inlay filling is a form of filling made to a certain pattern and then laid into the place the pattern was made from. The making of inlay is difficult and exacting work, requiring much time; that is one of the reasons that gold inlays are rather expensive. The dentist must follow step after step with the most exacting precision if he is to get the results that he expects. The preparation of the tooth cavity must be along definite lines to conform with certain definite mechanical principles. Then the wax used in making the pattern must be very carefully manipulated so that an exact reproduction of the cavity and contour of the tooth is gotten. Then follows the expert handling of a bulk of gold in the process of castfng it into the perfect reproduction of the wax pattern. { n t- * i ? A slightest slip in the technique of inlay making will result in poor work or maybe complete failure. In order to be a good filling, the inlay must really be perfect. Nervous Disease Traced to Defective Nervous Tissue The other type of gold filling is a malleted filling: This i3 made from 24-karat'very thin foil gold. This gold is cohesive enough so that a filling can be built up bit by bit. Malleting gold fillings is a tedious procedure, and is quite taxing both for the operator as well as the patient. Malleted gold fillings are not used as extensively as are the gold inlays, because they are not superior to a good inlay, while their cost is far above that of an inlay made of gold. Both the newborn infant and the adult whose higher powers have been put out of commission by nervous disease suffer from the effect of defective nervous tissue, declares the Rev. Dr. Paul Hanly Furfey, associate professor of sociology in the Catholic University of Atnerica, writing on the psychology of the infant in the Catholic Educational Review. large part of the newborn child's nervous equipment, he adds, simply does not function at all; and this seems to be true of the whole cerebral cortex, which is the part of the brain through which the intelligence and will are known to function. Children born without a cortex have been observed to give most of the reactions of the normal child, a fact that Dr. Furfey explains by suggesting that the. newborn infant uses the higher parts of the brain so little that their absence is scarce-y noticed. Experiments performed on children with nor mal brains, but lacking parts of the skull, have shown a failure to react to stimulation which in the normal adult would produce positive results. Also, there are a series of reflexes which occur in the adult when the great motor tracts from the cerebral cortex, the pyramidal tracts, are injured, and many of these reflexes are found also in normal newborn children. t Your Opportunity Bathysphere on Display The bathysphere, with its observation windows of fused quartz capable of withstanding enormous pressure, is part of the biological display. By means of it Prof. William Beebe descended 2,200 feet into the ocean to probe the secrets of marine life. The gondola in which Prof. Auguste Piccard ascended to an altitude of more than 58,000 feet to study the conditions of the stratosphere is shown. "Some men are like postage than any other single agency The question rests on how to stamps," says a columnist— proceed. "not much good till they're By the use of the official licked." And take it from a publications of the various fra- discouraged patron of the ternal insurance companies, an j marls, no good at all when enormous amount of public ¡they're licked too miielL Fame, reputation, only increases a man's obligation to do still better. Reportere! Contributore! In submitting accounts of past, present and future events of clubs or groups, please include the full name of the club sponsoring the event and state if the club is affiliated with the KSKJ. This request is made in fairness to the KSKJ groups and lodges whose news and publicity is entitled to first preference. The Our Page welcomes all news pertaining to Slovenian and Croatian events and gladly includes* it when the contributions do not tax the space entitled to the KSKJ and its affiliated groups. TOO LITERAL "Is this a free translation?" asked a customer in a book*-shop. "No. sir," replied the clerk. It will cost you two dollars." Mental thrift is of. far more importance than material thrift. Mental thrift leads to right thinking and gives us th€ basis for right doing. -0 ■ * | ' Good listeners are often styled "charming conversationalists/' •• The newborn 'child is, Dr. Furfey concedes, unable to see in our sense of the word, but he does react to light, and recent experiments have demonstrated that he is not, as had been supposed, color blind. A great many writers state that the child is deaf at birth, a conclusion from the fact that the tympanic cavity is not filled with air; but Dr. Furfey reports that after a period of quiet a loud sound will call forth definite reactions, such as winking, and changes in pulse and breath There is, he says, some evidence that even unborn children can hear. The infant can taste and smell and feel pain and temperature. The mental equipment at birth is rather modest, and the newborn child gives, according to Dr. Furfey, fewer evidences of mental activity than many of the higher animals. On his first birthday, however, an enor-| mous change has taken place in the normal child. Instead of being limp and helpless, he is almost ready to walk. He has outstripped the whole animal world by learning a few words. He is beginning to become a member of society through his first crude differential reactions to persons. This important progress, Dr. Furfey says, cannot properly be called learning," but is rather a form of growth, and seems to depend on the gradual maturation of the nervous system. -o-— A person taking a taxicab in Buenos Aires between the hours of 10 p. m. and 5 a. m. must be prepared to show identification papers at the driver's command and in the presence of a policeman. If the showdown takes place in the middle of a ride, and the passenger cannot properly identify himself he must gej; out and1 walk, after first paying for such mileage as he ftas had. Every day we read of the achievements of somebody in some field of endeavor. There are many such stories for the reason that the story of a sue cessful person always makes interesting reading, and therefore readily finds its way into print. Somebody somewhere else is doing just what we should like to do. If we only had the opportunity to break into the game that he has had we might duplicate his accomplishments So we say to ourselves. From this line of reasoning it is only a step to self-pity; we are soon spending more time in bemoan ing our limitations than in making the most of our opportun ities. The fact is that in any field what has already been accomplished does not represent one tenth of the possible accomplishment. Things must move forward. Will you be one of those who move them forward ? A man finds himself in a certain place. He finds himself surrounded by certain conditions. His prospects are not dazzling; they are just ordinary. He is not in a position to travel afar in search of the mythical pot of gold at the end WORTH A MILLION The thing that goes^ihe farthest toward making life worth while, That costs the least and does the most is just a pleasant smile. The smile that bubbles from a heart that loves its fellow-men i Will drive away the cloud of gloom and coax the sun again. It's full of worth and goodness, too, with manly kindness blent— It's worth a million dollars, and doesn't cost a cent. of the rainbow. So he considers the problem at hand to see if things can be changed so as to bring "Opportunity" to his door. . By careful observation plus original thinking he figures something out. His accomplishment is recognized and he is a success. Let us apply this line of reasoning to the everyday job— your job, anybody's job. The way of doing it now is good, perhaps. -Somebody's thinking has brought it to its presen. stage of development. Further thinking will bring it up a stage better. Are you going to do the further thinking? It has never been known for any person, company, or employer to go back to old systems once they have mastered something better. Some ideas are good, some ideas are unsound. But if an idea is good it will soon be recognized as such when brought to the attention of those capable of judging its merits. One man may perform a certain piece of work for years without seeing a chance for improvement. Another man may spend a few weeks on the same job and learn a new idea from his work. This shows the difference between o«e man's ideas and another's thoughts. This brings us to the point in question. Whenever one has a new idea it is well to express himself, for "Opportunity Knocks But Once." La Sallita. JUNE AGAIN When the mocking bird is singing, Sweetest notes to me is bringing, With his little heart near bursting In the glory of his tune; When the graceful weaving grasses Bow to every breeze that passes, Then the sun bids golden daisies Waken to the month of June -o- IT PAYS OLDEST PENSION IN HISTORY What is probably the oldest pension in history is being paid by England to a Brooklyn man for services rendered by his ancestors to King Charles n in 1651, says Colliers. Since 1675, or 257 years ago, this family has received about $500 annually and the gift is expected to continue in perpetuity. -o- OUR FLAG "I pledge allegiance to the flag of the United "States of America, and to the republic for which it stands. One nation indivisible with liberty and justice for all." At the urgent request of the advertising department we reprint this bit of logic from an unknown source: "When a duck lays an egg she just waddles off as if nothing half happened. "When a hen lays an egg there's a whale of a noise. "The hen advertises. Hence the demand for hens' eggs instead of ducks eggs'."—Cleveland Plain Dealer. WHY MOTHER FAINTED "Mother, we've had the best time playing postman," exclaimed the small hopeful of the family. "We gave a letter to every lady in the block." "But where did you get the letters, dear? "Oh, we found 'em in your trunk in the attic, all tied up with blue ribbon." RIGHTO "If I cut a beefsteak in two," asked the teacher, "then cut the halves in two, what do I get?" "Quarters," answered the boy. "Good. And then again?" "Eighths." "Correct. Again?" "Sixteenths." "Exactly. And then?" "Thirty-seconds." "And once more?" "Hamburger," cried the little boy, impatiently. o Judge: Then it's true that you struck your neigbor in the eye with your fist. Have you any explanation to make? Oysterpuff: Yes, your Honor, I'm so terribly nearsighted. I only wanted to beckon to him. -o- NOT QUITE A CELLAR FULL The banker asked a man who was trying to borrow money: "How much have you in the way of immediate liquid assets?" To which the customer cautiously replied, "Aboat a case and a half." Florians, Waukeganites Win; To Meet Sunday in Waukegan JOLIET TO TRAVEL TO MILWAUKEE, WHERE THEY WILL MEET BARAGITES Midwest league games played determined unless the material on Sunday. June 4, brought forth a few surprises which may have a tendency in doping is available. Midwest games scheduled for June 18 will find Chicago the topnotchers in this year's St. Stephens on the idle list, baseball race. The important'meanwhile the South Chicago issue of the day took place on St. Florians will travel to Wau-the home field of the St. Ste- kegan to cross bats at Mozina's phen Sports, at 27th and Park. Milwaukee Baragites will Damen, where the champion 1 play hosts to the Joliet Kay Jay St. Florian Boosters soundly thumped their traditional rivals to the tune of 11 to 5. The game began with what may be determined as a pitchers' duel between Benkovich of ^the Florians and Ribich of the Sports. Ribich, however, gave way to a relief hurler in the third inning when the South Chicagoans pounced upon him for a total of five runs. In succeeding innings the Florians * lambasted the offerings of "Lefty" Frank Duller for an aggregate total of 11 runs. In .the ninth the Sports derived bit of solace by driving Benko vich from the mound in a bar rage of hits which netted them three runs. Boosters in a game to be played at the Allis-Chalmers field in West Allis. Both games are scheduled for 3 p. m. Midwest Correspondent. -o- MIDWEST KSKJ BASEBALL LEAGUE SCHEDULE In summing up the tallies of the game, we find that the Flo rians collected 13 hits and the Sports garnered eight bingles from the offerings of Benkovich and E. Kucic. Biernat of the West Side team and Lowry of the Florians led their team mates with three hits apiece. Of the Joliet Kay Jay-Wau kegan Booster game played in Joliet we have only the meager report that the Waukeganites were the victors of an interest ing battle by a score of 7 to The Milwaukee Baragite3 en joyed an open date. This correspondent wishes to advise team managers that it is absolutely necessary to send in complete box scores of league contests not later than Wednesday of each week. Official league standings and batting averages cannot be accurately How High Is the Sky? How high is the sky? That is a question that has been troubling aviation lawyers, because the common law declares that the owner* of property owns the air above it "ad coelum," which means to the sky. Dr. James J Hayden. director of research in aviation law in the School of Law of the Catholic University of America, Washington, D. C., holds that ownership' of land carries with it, in common law, ownership of air space to an extent which did not require and consequently did not receive exact definition. The practical question is, how low over your land must a plane fly in order that you may have grounds for a legal suit, and the answer seems to be, below five hundred feet, for though Dr. Hayden believes the landowner owns air space above that distance, and quotes Tentative Draft No. 7, Restatement of the Law of Torts by the American Law Institute, to the June 18 Joliet at Milwaukee. South Chicago at Waukegan. Chicago bye. June 25 Joliet at Chicago. Waukegan at Milwaukee. South Chicago bye. SECOND HALF • July 9 South Chicago at Joliet. Chicago at Milwaukee. Waukegan bye. July 16 Joliet at Waukegan. Chicago at South Chicago. Milwaukee bye. July 23 Waukegan at Chicago. South Chicago at Milwaukee. Joliet bye. July 30 Milwaukee at Joliet. Waukegan at South Chicago. Chicago bye. Aug. 6 Chicago at Joliet. . Milwaukee at Waukegan. South Chicago bye. Aug. 13 Postponed games. Aug. 20 Postponed games. Aug. 27 Postponed games. Sept. 3-4 KSKJ championship series, to be determined by Athletic 3oard. -o- THE BUG WITH A MILLION DOLLAR LIGHT CONTRIBUTORS In submitting contributions to Our Plie, please consider the following: 1. Use one side of paper only. 2. Manuscripts written in pencil will not be eonsktafed. _ ' 3. If possible typewrite material, using double-spacer. 4. All contributions must be signed by author. Name will be withheld from publication by re' Quest. 5. Material must be received by Our Page not later than g a. m. Friday prior to intended publication. 8. Manuscripts will not be returned. 7. Address communications to Our Page. 6117 St. Cl»ir Ave.. Cleveland, O. Editor: 8tanley P. Zupan. Postpone Mixed Indoor Tilt; to Set New Date Waukegan, 111.—The proposed mixed indoor game that was scheduled for June 7 had to be postponed because of a conflict in dates of social affairs, and a new date will be se at the next meeting of the Kay Jay Booster Club. This meeting is set for June 19 and will be an important one for all members. Final arrangements will be made for the tennis tourney to be sponsored in the near future All members are urged to be present, Chiseler. RULES OF THE ROAD The light of the firefly is the perfect light for which science is seeking. If man could duplicate the cold light of the firefly he would, save billions for industry and make at least a million dollars for himself. Scientists tell us that the ordinary gas flame contains less than 3 per cent of visible rays and the other 97 per cent are heat or chemical rays. Electric lights also dissipate the greater amount of rays as heat. But the light of the firefly is the cold light in which practically all of the rays are visible. The firefly emits its light on sort of photogenic plate supplied with a profusion of fine tracheal tubes. The cells of the photogenic plates are said to secrete a substance which, with the abundant supply of oxygen from the many tubes, undergoes rapid combustion. Why does the firefly carry a light ? Some say it is a warning ** * i. •« •j i to the birds that fly at night effect that an unprivileged en-1., . , . . TV, , ,, x______________.that here is an insect they shall not eat and others say the blinking of the lights are love signals among the fireflies. Here is a problem to work out try or remaining in the space1 above the surface of the earth at whatever height above the surface is a trespass." But the statement continues without denying the ownership of air space to declare that " a temporary invasion of the air space by aircraft, while traveling for a legitimate purpose at such a height as not to interfere unreasonably with the possessor's Confronted with statistics showing a growing increase in the number of highway accidents, following are ten rules of the road for-all who use the highways, observance of which will greatly assist in preventing accidents: 1. Observe all official warning signs and signals. 2. Reduce speed on wet or icy , pavements. •3. Approach all intersections Carefully. 4. Look and listen at railroad crossings. 5. Don't pass the car ahead on curves or over hills. Keep to the right of the . center line on curves and hills. 6. Be sure your brakes, steering gear, head lights, and tail lights are irr good order. 7* Don't park on the traveled roadway. 8. Signal before stopping or turning. 9. When walking on the highway walk on the left facing approaching traffic. Be courteous—drive with consideration for the rights of others. 10 JOLIET BOOSTERS TRIPPED, 7-5, BY WADÎŒGAN JAYS Joliet, 111.—The Joliet KSKJ Booster Club played its second league game and lost by a margin of 7 to 5 to Waukegan. Mr. Joseph Zalar pitched the first ball, with Mr. Frank I Opeka batting. They seem to' have improved since last time they playid in South Chicago. Mr. Zalar will be the pitcher for the Joliet Boosters next year and Mr. Opeka will play with Waukegan. The evening was spent at the K. S. K. J. Home, with the Boosters dancing to the tunes of Bolte brothers. Also the presentation of the winners in the KSKJ bowling tournament. Mr. Frank Kosmach presented Henry Bluth and Bertha Ver-shay with a beautiful gift, both winning high individuals. Publicity Agent. KSKJ ATHLETIC BOARD 2027 W. 22d PL, Chicago. ML Pauline Treren, 1229 Lincoln St., North Chicago, 111. Josephine Ramuta, 1805 N. Center St, Joliet, III. John J. Kordish, 325 Howard St., Chisholm, Minn. Anton Grdina Jr., 1053 E. 6 2d St., Cleveland, O. F. J. Sumic, 222 57th St., Pittsburgh, Pm. Rudolph Maierle, 1120 W. Walker St., Milwaukee, Wis. I Joliet Tennis Tourney ¡ST. MARTINS OFF to Get Under Way June 24 ^ lyfJDWEST CARD CHISHOLM PARISH TO HONOR P ASTOR DO SOMETHING I^ive for something, have a purpose, And that purpose keep in view; Drifting like a helpless vessel, Thou canst ne'er to life be true. Half the wrecks that strew life's ocean, If some star had been their guide, Might have long been riding safely— But they drifted with the tide. —Robert Whitaker. -o—T- TOBACCO from your own observation. o- KLEVER DANCE Cleveland, O.—The Klever Kids Klub is sponsoring a dance on Sunday evening, July 2, at Spelko's, from 8 to 12, with mu-enjoyment of the surface of the 'sic furnished by Jackie Zorc earth and the air column above j and his orchestra. A variety of it, is privileged." refreshments will be served. - Tobacco is expensive, and in the long run harmful. It is a narcotic drug and no one should be dependent upon it. Excessive use is often a manifestation of nervousness which can be controlled or overcome in better ways. Tobacco may do much harm to the heart and blood vessels, nervous system, nose, throat and stomach, and you would be wise not to take thfi risk of Using it. Chisholm, Minn.—Parishioners of St. Joseph's Church will honor their pastor, the Rev. John Evan Schiffrer, on the 25th anniversary of his ordination to the priesthood with a parish dinner Sunday evening at 6 o'clock at the Community building arena. Five hundred to six hundred people are expected attend, including people from all religious sects. The Rev. Fr. Schiffrer was born at Stara Loka, Province of Slovenia, State of Jugoslavia. Jan. 1, 1884. He was the eldest cf six children and in his youth much of the responsibility of the family fell on his shoulders. His father died when John was but 11 years old and it was about that,time that he completed his studies in the public schools oiSkofja Loka. He then went to college at Kranj, Slovenia, where he finished a seven-ear course of study. From early youth Schiffrer had felt the call to consecrate his life's work. He felt that the opportunity for completing his education would be better in America and in September, 1902, he came to the United States and entered the St. Paul Seminary at St. Paul, Minn., where after two years of philosophy and four years of theology he was ordained a priest June 11, 1908. At that time Msgr. Joseph Buh, that grand old pioneer of the range, left on trip to Europe and Father Schiffrer assumed charge of the Ely parish during his absence. Upon the return of Msgr. Buh, Father Schiffrer directed church affairs at Hinckley. Beroun and Finlayson, and later headed a more scattered parish comprising Moose Lake, Carleton, Floodwood and many small settlements in that vicinity. In 1909 Father Schiffrer was chaplain for a couple of months at the Villa Sancta Scholastica at Duluth. Jan. 7, 1910, Father Schiffrer arrived at Gilbert to organize the new parish then being established there and on Sept 15, 1911, he took charge of the affairs of St. Joseph's Church in Chisholm. His work is well known and perhaps there is not a parish in the state that is more devoted spiritually than in the Chisholm parish under Father Schiffrer. In the cath-echism classes great progress has been shown. Not only among the people of Catholic faith, but among those of all religious denominations is Father Schiffrer known and admired. Few indeed are the sick rooms that he fails to visit and his influence is always Catholic U. Prepares to Honor U. S. President Washington, D. C.—Special preparations have been going on at the Catholic University of America for some time for the reception of President Roosevelt June 14, on which occasion the president will be conferred the honorary degree of Doctor of. Law. A new door has been cut through the side wall of the gymnasium where the ceremonies will take place and a ramp has been constructed from the drive outside rising through the stage almost to the place where the president will be seated The broadcasting companies are preparing an elaborate in stallation in order that the ceremonies may be successfully broadcast. The Columbia and National broadcasting companies will carry the entire program on a nation-wide hookup which will, be confined to the period frcm 11 a. m. to 12 noon Eastern Standard Time. Catholics in all parts of the country will be able to take part in the most outstanding and Colorful commencement, in the history cf their national Catholic institution of higher learning and notices have been sent to 11,000 pastors throughout the United States asking 4hem to call this broadcast to the attention of their congregations and sug getting that at its conclusion the listeners express their ap preciation to the participants. The newspapers, the Washington correspondents and the large press associations are making plans for the complete coverage of the exercises which became a matter of national im portance because of the presence of the chief executive. . JOliet. 111.—The tennis tournament will be under way June 26. All boosters wishing to compete are asked to enter by June 26, at our next meeting. Entry fee is 10 cents. Many of our boosters are found golfing on local grounds. A swimming ma^tch will be held in August to find out the champion of the club. We also hftve one of our boosterets on the sick list, Miss Mary Dolinshek, 603 N. Bluff St., who recently underwent a major operation at St. Joseph's Hospital. Publicity Agent. MINNESOTA BASEBALL LEAGUE SCHEDULE JUNE HISTORY It was in June, nearly one hundred and fifty years ago, that Molly Pitcher took part in the battle of Monmouth, during the Revolutionary War. Her husband was a gunner and she stayed with him in camp, often working for the officers. During the battle of Monmouth she carried water to the men in action. Her husband was shot and, as there was no one to take his place, his cannon was ordered from the field. Molly dropped her water pitcher, sprang to the cannon and proved herself such a good gunner that General Washington commissioned her a sergeant. Years later the state legislature granted her a yearly pension. She was buried with military honors and later a monument was erectfed on the battle field, in her memory. This monument' represents Molly Pitcher in the act of ramming* a cannon. -o- PERSONAL Miss Mary Vlahovich, 10026 Exchange Ave., South Chicago, 111., was visiting relatives in Joliet, 111. She is a member of the KSKJ society in South Chicago. Catholic Church and Chisholm. June 18 will be the 25th anniversary of Father Schiffrer's Mass and he will celebrate the anniversary with Mass at 10 a. June 18 Ely at Chisholm. Eveleth at Soudan. Aurora, bye. June 25 Open. July 2 Soudan at Chisholm. Aurora at Eveleth. Ely, bye. July 9 Ely at Aurora. Eveleth at Chisholm. Soudan, bye. July 16 Ely at Soudan. Chisholm at Eveleth. Aurora, bye. July 23 Soudan at Aurora. Eveleth at Ely. Chisholm, bye. July 30 Aurora at Chisholm. Eveleth at Soudan: Ely, bye. Aug. 6 Chisholm at Ely. Soudan at Eveleth. Aurora, bye. Aug. 13 Open. Aug. 20 Chisholm at Soudan. Eveleth at Aurora. Ely, bye. Aug. 27 Aurora at Ely. Eveleth at Chisholm. Soudan, bye. A TOAST TO THE FLAG Here's to the red of it— There's not a thread of it, No, nor a shred of it In all the spread of it /From foot to head, But heroes bled for it, Faced steel and lead for it, Precious blood shed for it, Bathing it red! here's to the white of it— Thrilled by the sight of it Who knows the right of it But feels the might of it Through day and night? Womanhood's care of it Made manhood dare for it, Purity's care for it Keep it so white! Here's to the blue of it— Beauteous view of it. Heavenly blue of it, Star-spangled dew of it, Constant and true, Diadems gleam for it, States stand supreme for it, Liberty's beam for it Brightens the blue! m. June 18. His first Mass was directed for the interests of the said at Carroll, la. it, Here's to the whole of it— Stars, stripes, and pole of Body and soul of it, O, and the roll of it Sun shining through, Hearts in accord for it, Swear by the sword for it, Thanking the Lord for it, Red, white, and blue. [ —John J. Daly. o- A Chicago mail ord^r firm shipped ten thousand alarm clocks to China recently. Perhaps that accounts for China's awakening. League Official« Chalk Teaa( Off Calendar for Faillira to Comply With Rules An important bit of informa-* tion comes from official sources that the St. Martin's baseball k team of Chicago has been declared ineligible for this sea-son's competition in the Midwest league. This mandate, on the part of league officials, became imperative following a series of investigations by the Athletic Board, which handed down the ruling. The action became necessary when the board decreed that teams competing under KSKJ supervision must be completely eligible in regard to membership in the Union at least three months prior to the official opening games in the league. The games now on schedule with St. Martins and other Midwest league teams are officially cancelled. Team managers, however, have the privilege of playing the St. Martin's team on the dates previously scheduled, though the results will have no official bearing in the league standings. Midwest Correspondent. -o- A FISH STORY IN RHYME You hear ail kinds of stories. Most any time you wish; How men drop all their worries To snare the wary fish. This one I heard just lately, The teller swears it's true, 'Bout Bill, who quite sedately Thought he'd go fishing, too! With a pole and line and sinker And hook, he started out; While all the time, his thinker Dreamed of a ten-pound trout! Bye and bye he heard a sound Behind a rotted'fog; Investigating around, He found a fair-sized frog. "Eureka," quoth our Billy, "I'll hook you on alive; You'll tickle some fish silly, In weight not less than five." So no sooner said than done, Bill cast him in the lake; Then he stretched, and with a yawn, Laid down a nap to take. And while he lay there dreaming, His head upon a log, He thought he heard a screm-ing From that poor tethered frog! He fancied that a musky Had swallowed frog and hook, And ripped the line! the husky Then beat it like a crook. Bill jumped up with a bellow, And rushed down to the shore, Where was his line? That fellow Had swallowed it for sure? He cussed in French and Polish, And added Slovenian to boot; And then he felt quite foolish At wliat he saw, forsooth. There on the shore, quite at ease, Still fastened to the line, Sat Mr. Frog, if you please, A-looking slick and fine! While Billy had been sleeping, And loud and long did snore, The frog, his patience seeping, Had swam back to the shore. La Sallita. -—o- ALCOHOL Leading medical men throughout the entire civilized world have pronounced against alcoholic beverages. It is a narcotic drug. It never does you any good (as a beverage). It always does you some harm. It shortens life and decreases efficiency and earning power, even in so-called mod- , eration. You are counselled to leave it strictly alone. It has a very imited use as a medicine, and should then be prescribed as a medicine.