Štev. 16.
V Ljubljani, 16. aprila 1919.
Leto LiX.
L		
■	>	|
		
		
		
		
	■ Si-	
	Ti?	
Glasilo jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš Izhaja vsako sredo popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 17— K pol leta .... 8-50 „ četrt leta .... 4-25 „ posamezna številka po 40 vin.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.
Za oznanila je-plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 75 vin. , . . dvakrat. . 60 „ . . . trikrat . . 45 , za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 30 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.
Telefon uredništva štev. 312.
Članstvo Zaveze jugoslovanskega uči-teljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine
Zaradi zvišanja plač vsemu tiskarni-škemu osobju in zaradi zopetnega podra-ženja papirja in drugih tiskarskih potrebščin so se dvignile cene listom in vsem ostalim tiskovinam. Primorani smo, ako hočemo izhajati, da podražimo naročnino in inseratne pristojbine »Učiteljskega Tovariša«.
Naročnina znaša od 14. t, m. in dalje: za vse leto .... 17*— K » pol leta .... 8"50 » » četrt leta .... 4 25 » posamezna številka po 40 vin.
Cenjene naročnike prosimo, da na podlagi te nove naročnine doplačajo primanjkljaj, oziroma da se pri obnovi naročnine ravnajo po teh cenah. Članarino Zaveze uredi upravni odbor.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste,
če se tiska enkrat .... 75 vin. » » » dvakrat ... 60 » » » » trikrat ... 45 »
Za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 30 vin.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.
V zadevi novih plač,
(Iz uredništva.)
Po naših informacijah že razpošiljajo nakazila novih prejemkov učiteljstva, tako da utegnejo nekateri prejeti denar še pred prazniki. Nakazila se glase tako, da je že uračurijena tudi nova plača za mesec maj ter razlika med novo in staro plačo, vštevši od 1. januarja 1919.
V zadevi nabavnih prispevkov in popolnega izenačenja z državnimi uradniki je tovariš L. J e 1 e n c kot predsednik Zaveze brzojavno posredbval na centralni vladi v Belgradu ter je prejel od gospoda ministra dr. K r a m e r j a nastopno brzojavno obvestilo:
Po razgovoru z ministrom prosvete Davidovlčem in finančnim ministrom
Nlnčlčem sporočam, da pripadajo učitelj-stvu isti novi dodatki, ki jih nova naredba daje državnemu uradništvu. Vse podrobno naj ukrene deželna vlada po dogovoru z ljubljanskim delegatom finančnega ministra. — Minister dr. Kramer.
Jrredsednik Zaveze je to brzojavko uradno sporočil deželni vladi za Slovenijo. Dobil je zagotovilo, da bo zadeva ugodno in kmalu rešena.
Ob sklepu lista nam sporoča podpredsednik deželne vlade za Slovenijo, g. dr. Gregor Žerjav: Vprašanje poviška draginjskih doklad je na včerajšnji seji (t. j. dne 15. t. m.) rešeno v smislu brzojavke dr. Kramerja. Zadeva je izročena g. poverjeniku za uk, da odredi izplačilo.
LJUD. POTOČNIK:
Misli o načrtu preustrojitve šolstva in narodne vzgoje.*)
Kot »prerok boljših dni bodočih« stopa uredništvo »Učit. Tovariša« s svojo brošuro »Načrt preustrojitve šolstva in narodne vzgoje«. V resnici — velik korak navzgor. Načrt odgovarja vsem potrebam moderne, narodne šole. Dočim je bil klic po vzgoji tudi v starih načrtih na prvem mestu, a je potem v obilici mate-rializma utonil, in se ni za tem utopljencem nobena šolska oblast več brigala, se bo tu potom zahteve vsestranskega upoštevanja etike to načelo vzgoje tudi faktično udejstvilo. In pažnja, ki se v toliki meri posveča telesni vzgoji mladine, pa daje priznanje svetovnemu reku: »Zdrav duh v zdravem telesu!« Tovariši strokovnjaki na šolskem polju (Flere, Gangl, Kmetova, Baukart), ki so ta načrt sestavili, so pa poleg tega v načrtu dali primerno veljavo tudi naši neomajni zahtevi po centralizaciji šolstva v njega bistvih, in trdim, da bi naša država bila uedinjena le bolj na papirju, ako bi ona
* Podajam te misli učiteljski javnosti največ iz razloga, da o predmetu razpravljamo — slično kakor je podal tovariš Gangl svoje misli o Uniji jugoslovanskega učiteljstva. — Op. pis.
šolstvo decentralizirala na podlagi raznih separatističnih teženj.
Ker pa po mnenju modrijanov ni na svetu nič popolnega, bi bilo seveda tudi napačno trditi o biseru, ki so ga nam inje-novani tovarišu v obliki omenjenega načrta poklonili, da je popolnoma brez peg. In tako so omenjeni tovariši v svoji objektivnosti tudi gotovo sami mislili, ko so nam delo poslali v upogled, češ: »Pre-udarjajte in gladite tudi vi, da kamen do kamena zgradimo palačo, ki bo solidna in lepa tako, da bo narodu s svojo notranjo trdnostjo dajala pribežališče in vso potrebno moč v boju za obstanek ter ga s svojo lepoto dvigala iz prahu pozem-nosti!«	-
»Vsem, ki so blage volje in preši-njeni od resnične ljubezni do kulturno jake, gospodarsko neodvisne, socialno zgledno urejene Jugoslavije!« To poklonilo brošure je spočetek in moto sledeče moje kritike!
Velik je vpliv umetniško igranih gledaliških predstav na človeka. Poznam družinskega očeta, ki je bil napram ženi in otrokom prav sirov in oduren, ko pa je nekoč bil navzoč, ko so predstavljali »Legionarje« in tam v obeh glavnih junakih videl lepoto prave požrtvovalne ljubezni samo dveh zaljubljencev, je ta predstava tako močno in blagodejno vplivala nanj, da je postal proti ženi in otrokom čisto drug boljši človek; in ni treba posebej dokazovati, da se analogno lahko sklepa na velik vpliv, ki bi ga imele primerne predstave na vzgojo otrok v šolski dobi in zato bi bilo dodejati k raznim socialnim napravam tudi zahtevo, da se pri otroških domih napravijo tudi primerni prostori za šolski oder.
Pri § 6. šolskega načrta stoji tudi določba, da se učitelje javnih šol na noben način ne more siliti k temu, da bi kakorkoli sodelovali pri pouku verstva ali pri verskih vajah in pobožnostih šolske mladine. Kakor je ta določba načeloma v tem oziru pravilna, da ima duhovščina, v katere področje sodi tudi pouk verstva na šoli, skrbeti tudi za vse potrebno pri raznih otroških verskih vajah in pobožnostih, ki takorekoč predstavljajo prak-
LISTEK.
IVAN CRNEJ:
V Jasni Poljani.
Ko so padli večstoletni okovi ca-rizma, je klic svobode planil čez ruske zemlje; dospel je v pozabljene vasi brezkončnih črnozemeljskih polj, iznenadil »politične« (izgnance) v sibirskih tajgah, dospel v svobodne stepe tihega Dona, prihitel v globine rudnikov Urala, in niso ga ustavila niti močvirja Murmana. jčaorila je himna svobode Marseillaisa. in nje petju ni bilo ne konca ne kraja; Peli so jo vojaki, delavci, ujetniki. A kmalu jo je zamenjala »lnternacionala«, zagoreli so barski (gosposki) domovi in njih krvavo-rdeči sij je oznanjal v temnih jesenskih nočeh novo dobo. Postali smo vsi »tovarišči«. Svoboda za vse bedne in tudi za nas ujetnike! »idite, kamor hočete!« so nam govorili vojaki »norega režima«. Nepopisna je bila naša radost po treh letih suženstva. Svoboda? j« tudi za ujetnike? Je-li to mogoče? Da, ono je res, začeli smo svobodno dihati v svobodni Rusiji. In pričelo se je veliko Preseljevanje ujetnikov ob Volgo, na
Don, v južne gubcrnije, domov in sploh kamor je kogar vleklo srce.
Moja pot je šla med drugimi tudi v Jasno Poljano. Koga ne bi gnalo tja, kjer je živel in deloval veliki glasnik svobode — Lev Nikolajevič Tolstoj! Poizkusil jo je tudi praktično izvajati v svoji jasno-poljanski narodni šoli. In komu niso znana njegova pedagoška dela, ki so ve-lezanirniv prispevek k spoznavanju raznih vzgojnih stremljenj pedagogike! Svoboda je njih smisel. Pisatelj naše slovenske zgodovine pedagogike pač ne bo mogel prezreti delovanja Leva Nikolajeviča, kakor so doslej to storile pri nas uvedene nemške pedagoške knjige.
Citajoč pred leti opis večernega iz-prehoda Tolstega z njegovimi učenci po »Zakazu« (gozd v bližini Jasne Poljane), si pač takrat nisem mislil, da bom kdaj sam hodil po njem. A zgodilo se je to sredi avgusta lanskega leta. Izstopil sem iz vlaka na postaji »Zasjeka« Moskov-sko-kurske železnice. Odtod drži kake 3 kilometre dolga pot v Jasno Poljano. Nisem se kmalu česa tako veselil videti, kakor ta svetovno znani košček prostrane Rusije.
V viharju revolucije so izginili v ognju malodane vsi barski domovi po deželi, Jasna Poljana pa je ostala nedotak-
njena; obvaroval jo je spomin na velikega učitelja ruske zemlje!
Tu je sedaj zavetišče Tolstovcev, ki jim je »tjomnij narod« uničil domove, kakor žene pisatelja Sofje Andrejevne, njenih otrok, kneza Obolenskega, pisatelja Sergjejenka itd. Razven omenjenih še živi tukaj Slovak Dušan Petrovič Mako-vički, stari drug grofa Tolstega, ki ga je
1. 1910. tudi spremljal na njegovem odhodu iz Jasne Poljane. Njegovi »Spomini na Tolstega«, ki jih sedaj piše, bodo gotovo nad vse zanimivo delo. V kabinetu in spalnici Leva Nikolajeviča je še vse tako, kakor je bilo takrat, ko je odšel v oni usodni noči za vselej iz Jasne Poljane; za to skrbi žena pokojnega pisatelja, ki drage volje razkazuje vsakemu vse, kar spominja na njegovega moža. V pcslopju, kjer je bila nekoč šola in kjer je nameraval Tolstoj ustanoviti učiteljišče, ne kliče več znani zvonec k pouku; tara stanuje sedaj oskrbnik. Nekateri njegovih učencev še žive v bližnji vasi.
Na kraju »Zakaza« pa, kjer se je vedno lad izprehajal s svojimi učenci, spava že deveto leto nevzdramno veliki učitelj iz Jasne Poljane. Gozd šumi nad njim. Preprosto mogilo, brez vsakega znamenja in napisa, posečajo številni častilci Icstcga genija in ljubeče roke jo krase s c vetjem in zelenjem.
tično stran verskega pouka, se mora temu nasprotno upoštevati tudi načelo, da mora povsod, kjer se zbirajo otroci, biti zraven pedagog, da mora narodni učitelj verstvo otrok svojega naroda — če že ne iz drugih nagibov — iz golega takta in iz pietete do narodove duše upoštevati, in da se mora učiteljstvo e! < šole, v katero sodi tudi katehet, v vzgojnem prizadevanju podpirati, ter bi tedaj katehet v krajih, kjer je samo en duhovnik, ki obenem ne more verskih vaj voditi in otroke nadzorovati, rabil pri šolski izpovedi in šolskih mašah sopomoči posvetnega učiteljstva. V takih slučajih bi se zgoraj omenjena odredba brezdvomno zopet rabila kot nepreslabo orožje proti nam in proti šoli ter opravičevala ljudi v njihovem početju, ko bi hoteli napeljevati vodo na mline za ravs in kavs, kar pa menda že vendar vsakemu poštenjaku preseda. Zdi se mi tedaj umestno do-tični pasus § 6. izpremeniti v toliko, da bi se glasil: »Učitelji javnih šol se na noben način ne morejo siliti k temu, da bi sodelovali pri pouku verstva ali pri verskih (cerkvenih) vajah in pobožnostih šolske mladine razen pri šolarskih mašah in šolarskih izpovedih v krajih, kjer opravlja dušno pastirstvo samo en duhovnik.«
Dalje se zdi potrebno, da se za prehodno dobo, dokler se ne osnuje dovolj strokovnih šol, sprejme določba, da ima biti na kmetiških šolah zadnje dve leti obvezni kmetijski pouk, ker sicer se bo kmetu zdela šola preveč tuja, in mora v ta namen biti pri šoli primeren šolski vrt.
Med takozvana posebna načela, naj bi se tudi sprejela zahteva, da mora biti v višjem šolskem svetu nameščeno primerno število potovalnih učiteljev za šolstvo, ki naj bi v sporazumu z v poštev prihajajočim učiteljstvom prirejalo za ljudstvo javna, po načrtu organizovana, taktično smotrena predavanja v vsefi šolskih zadevah javnega interesa; posebno bi morala ta predavanja služiti v razumevanje prave vzgoje otrok in vrednosti šole. V ta namen naj bi bil višjemu šolskemu svetu dodeljen poseben oddelek.
Dekle/ bo človeštvo stremilo po svobodi, bodo pa Tolstega pedagoški spisi o svobodni vzgoji in svobodnem pouku zanimivi — in Jasna Poljana ne bo porabljena! =====
MiLKA UMBERGERJEVA:
Vzgoja v patrijotičnem jugoslovanskem duhu.
O tem vprašanju sem poročala na domači učiteljski konferenci.
Nehote so ob danem naslovu porodi človeku - - zlasti učitelju spomin na čase, ki nas od njih ločijo šele kratki meseci, a ki so v naši zavesti — hvala bogu — tako daleč, da se nam zdi nepojmljivo, da so v resnici bili in še tako pred kratkim — časi našega robstva in nečloveškega poniževanja.
" V samozavesti in ponosu, ki ga more zbuditi le svoboda? zaskeli zdaj pač vsakega osvobojenega Jugoslovana - učitelja, ko se spomni, kako pokorno in vdano je opravljal sramotni posel v službi birckiatizma in pangermanstva. Najsi še tako veren otrok svojega naroda, ki ga je zatiranega in teptanegaljubil tembolj trpel in žive' zanj po svojih močeh — je zaer.o z mučeniško resignacijo donašal brezpiimerne žrtve nenasitnemu molohu.
Res je, da se v načrtu priporoča prirejanje roditeljskih sestankov; ti bi naj le še tudi obstojali: toda znano je, da ljudstvo tuje predavatelje večinoma raj-še posluša ko domače in da bi bil uspeh takih javnih predavanj v rokah ene, recimo posebno sposobne tozadevno orga-nizovane moči veliko večji, kakor pa ako bi se vsak posameznik poizkušal na tem polju. Seveda bi se takoj prvo leto ne moglo računati na bogve kake uspehe, a verjemite mi, da bi bila taka naprava neprecenljive in dalekosežne koristi tako za naš stan, kakor za šolo in po šoli za narod.
Razne hujskarije minule dobe m pa neorientacija ljudstva glede šole, premalo ovaževanja staršev njihovih dolžnosti do vzgoje svojih otrok in njihova tozadevna ignoranca — vse te pomanjkljivosti in okolnosti kalijo ljudstvu pogled, da ne vidi svojega spasa tam, kjer je — v dobri šoli, v vzgoji. Tudi problem šolskega obiska, ki nam bo — mimogrede omenjeno — še delal v bodoče mnogo preglavice, bi bil na ta način najbolje rešen, in v narodu bi se tako najprej zbudila zavest prave kulture in pravega socialnega reda, ker bi tak potovalni učitelj odprl narodu v vseh teh zadevah oči ter spletal mogočno vez med ljudstvom in šolo, ki bi bila naposled zopet le narodu v korist.
Dalje govori novi načrt o tem, da ima pravico do nastavljanja učiteljstva višji, odnosno okrajni šolski svet. Tu bi vsekakor tudi morala stati zahteva, da se prosta mesta zasedejo kompetenčnim potom in da bi se pri sestavi tozadevnih tern smelo ozirati le na zmožnost, družinske razmere, službeno dobo in do-zdajšnji službeni kraj prosilcev. Da bi učiteljstvo nastavljali kar samovoljno ali kakorkoli brez kompetence, bi to rodilo korupcijo, ki bi bila šoli in stanu jako na kvar. Vsaka zavrnitev kompetenčne prošnje bi morala vsebovati utemeljitev, zakaj so mesto drugemu podelili, ker do-zdajšnji modus: »N. N. se. dostavlja s pripombo, da se je zaželjeno učno mesto glasom odloka višjega šolskega sveta i. t. d. podelilo drugemu prosilcu« ni le samo brca vsaki logiki, ampak tudi brca dostojanstvu človeka kot prosilca, ki se ga s tem kratkomalo odpravi kot nad-ležneža, češ, požri to in molči! Tozadevna poročila bi se morala glasiti: »Služba v N. se je oddala sposobnejšemu« ali »starejšemu, pa enako sposobnemu itd. učitelju«. Zakaj? Mislim, da mi tega nI treba utemeljevati.
Kar se tiče domačih učiteljskih konferenc, sem mnenja, da bi za dvorazredne šole zadostovalo, ako bi se vršile le vsak drugi mesec. Da je pouk na nižje organi-zovanih šolah neprimerno težji, kakor pa na višje organizovanih in nalaga učitelju mnogo več dela, a plačo pa ima isto, kot kolegi večrazrednic, mi ne more oporekati nikdo; da bi pa potem še zaradi tega vsak učitelj dvorazrednice moral imeti tudi še to prednost, da bi se moral vsak drugi mesec pripravljati na referat in to leto za letom, je pa vendar nekoliko preveč. Vrhutega imajo referati le takrat vrednost in pomen, ako so res dobri, kar se pa od učiteljev dvorazrednic ne more zahtevati, ker se lahko zgodi, da se učiteljstvo v izberi novih primernih tem naposled izčrpa; zato predlagam, da se tozadevni § 73. izpremeni tako: »V svrho skupnega pogovora o vseh pedagoških in administrativnih zadevah ter o nadaljnji učiteljski Izobrazbi se vrše na trirazred-
nicah in večrazrednicah pod vodstvom šolskega upravitelja vsak mesec, na dvo-razrednicah pa vsak drugi mesec skupščine učiteljskega osobja na šoli.«
Tudi glede šolskih upraviteljev se v vsem ne strinjam z načrtom. Neoporečno je to prav, da si ga izbere učiteljstvo samo, pa kompetenčnim potom na način, da sestavi terno, odgovarjajočo splošnim, prej omenjenim, pri kompetencah v poštev prihajajočim načelom, in da na ta način izbranega višji šolski svet potrdi, katera potrditev pa naj ne velja samo za tri leta, ampak naj bo definitivna in se šolskega upravitelja sme odstaviti le, ako mu večina učiteljstva dotične šole izreče nezaupnico, o katere utemeljitvi se pa mora okrajni šolski svet do dobra prepričati. To bi bilo dovolj demokraško in bi Soli — že z ozirom na to, da daje na-črtova določba intrigam na posameznih večrazrednicah precej prosto pot — mnogo bolj služilo, kakor pa prevelikokratno menjanje šolskega upravitelja.
Pri poglavju, ki govori o nadzornikih aH, kakor jin načrt pravilno imenuje, o okrajmii in višjih šolskin vocijin, bi si zopet želel dostavka, da mora soiska oblast vsakega okrajnega aii višjega solskega voujo takoj oustaviti, ako mu večina njegovega učiteljstva izreče utemeljeno nezaupnico. b tem bi bilo učiteljstvo in šolstvo za vsak slučaj krito.
Ce hočemo imeti dobro narodno šdo, moramo gledati na to, oa učiteijstvu kolikor mogoče socialni položaj olajšamo; in tu pride na kmetih v poštev stanovanjsko vprašanje učiteljstva.
Učiteljstvo se mora po kmetih mnogokrat potikati po pravih pravcatih luknjah, kjer naj si, ko se reši šolskega prahu, zdravje še nadalje izpodkopava. In ko se po načrtu še šole in učiteljstvo pomnoži, bo v tem oziru še slabše. Zato je nujna socialna zahteva učiteljstva, da mora dtžava povsod na kmetih postaviti dovoljno število primerhih učiteljskih stanovanj. v katera bo učitelj res z veseljem stopil po dovršenem, težkem delu v šoli, in ki mu v zdravstvenem oziru ne bodo na kvar. Stanovanje za šolskega upravitelju a!i za oženjenega učitelja z več otroki mora imeti brez postranskih prostoroy na;)r.anj 1 a ploskvene mere tal ter biti najmanj 4 m visoko; za ostalo' učiteljstvo pa najmanj 40 kvadratnih metrov tal brez postranskih prostorov; visokost sten — kakor prej omenjeno. Kakor velja »Zdrav duh v zdravem telesu«, tako velja »Dobra šola pri zadovoljnem učiteijstvu«.
S tem je moja kritika načrta končana. Kakor že v začetku poudarjano, se je porodila iz ljubezni do naše Jugoslavije, ki naj bi po naši šoli postala kulturno jaka, gospodarsko neodvisna in socialno zgledno urejena!
Opomba uredništva: Anketa na višjem šolskem svetu je po dolgih in temeljitih razpravah naš načrt v glavnem že pregledala in predelala (razen člena VI. — šolski uradi. Pa tudi tu je že v principu sklenjeno, da krajni šolski sveti odpadejo.) Izpremembe pridejo v roke učiteijstvu, ki bo dobilo priliko in nalogo, da se izjavi o načrtu in izpremembah. O poslanih izpreminjevalnih predlogih bo zopet razpravljala anketa. Naš načrt in .sklepi ankete so v Belgradu, kjer se ukvarjajo z novim zakpnom. Kakor ču-jemo, se glavna načela tukaj in tam krijejo. Končno besedo pa dobi konstituanta, ki sprejme zakon. Predvsem nam mora biti merodajno načelo, da ustvarjamo novi zakon za bodočnost! Korist naroda
in države mu je smoter, temelj pa sta mu najširši demokratizem in samoodločba. Anketa je § 6. črtala, ker se je postavila na stališče, da je disciplina notranja zadeva šole. O njej naj odločajo učiteljski zbori, oziroma učiteljske skupščine po načelu, da ne sme biti učiteljstvo prikrajšano v nobenem primeru v svojih državljanskih pravicah, a da tudi ugled šole in stanu ter vzgoja in pouk ne smeta v nobenem slučaju trpeti. — Glede šolskih upraviteljev se je anketa izrekla za stališče našega načrta, ker je utemeljeno z zgoraj omenjenima demokratizmom in samoodločbo. Kolikor vemo, je 90 u/o učiteljstva za to določbo našega načrta, saj je v njej obenem izražen princip enakopravnosti ter je dana možnost aktivnega in pasivnega sodelovanja vsakega posameznika v šolskem upraviteljstvu; končno — ali pa v prvi vrsti — so zapahnjena vrata vtihotapljenju dušečega birokra-tizma v mlado, zdravo telo novega šolskega ustroja. — Učiteljstvo naj na svojih lokalnih konferencah in na zborovanjih okr. učit. društev o načrtu temeljito razpravlja. Prepričani smo, da s skupnim delom, z dobro voljo in s poštenimi nameni zgradimo res tako šolo, ki nam ustvari kulturno jako, gospodarsko neodvisno in socialno zgledno urejeno Jugoslavijo! Sušmarje in strankarje pri tem velikem in najvažnejšem delu hvaležno odklanjamo, pa naj se pojavijo kjerkoli in v kakršnikoli obliki in obleki!
Nadzorovanje otrok v cerkvi.
Od leta 1913. poseča šolska vodstva vsakoletno odlok okrajnega šol. sveta, ki se tiče nadzorovanja otrok v cerkvi. Med vojno so razen tega nepridiprava prihajali še vsakojaki drugi, kakor nalog, da naj trgamo robidovo listje, naj pobiramo kovine, cunje in — Bože oprosti — še celo kosti. Noben drugi stan ni bil obdarjen s takimi častnimi službami, kakor naš učiteljski. Z vsakim takim odlokom sem dobila po ponosu in po veselju do učiteljskega stanu hudo palico. Večinoma je menda tudi druge neprijetno dirnilo tako zaposlovanje. Nič manj zoprno pa mi ni nadzorovanje v cerkvi. Razlogov k temu imam dovolj.
Naša cerkev je sorazmerno s faro jako majhna. Otrokom je odkazan prostor čisto pred oltarjem pred Najsvetejšim. Ta prostor je v itak majhni cerkvi še manjši. Vanj pa se natepe otrok iz štirih šol, da so natrpani prav tako kakor šibice v škatlici. Božja služba je pri nas izredno dolga, zato ker je pridiga brezkončna. Časih pride za običajno pridigo še druga tako-zvana mala pridiga, ki v obsegu dostikrat dosega prvo. Da bi bila ona natrpana mlada družba ob oltarju toliko časa pri miru, je sploh nemogoče zahtevati, ko je to čisto proti otroški naravi, kam li šele, če upoštevamo tudi to, da pri vsaki najmanjši kretnji sune sosed soseda, zaradi nedostajanja prostora. Kakšen utegne biti tedaj red ob oltarju, si lahko predstavljate. Vse se giblje, kakor strneno polje ob vetru. Kaj trpi pri tem nadzorujoča učna oseba, ki je vajena reda in miru v šoli, to si predstavlja lahko samo oni, ki poizkusi. Za otroke naše šole, ki me poznajo, zadostuje oko; za one iz drugih šol, ki me ne poznajo, je pogled premalo; treba bi bilo vstati in lasati, česar pa do skrajne sile ne storim, ker me je sram. Tudi bi se lahko pripetilo, da bi se razbu-
rila nad menoj mati kaznovanega nemir, neža. Ko bi me en teden pouka v šoli tako utrudil in disgustiral, kot me ubije eno samo nadzorovanje v cerkvi, bi imela že davno jetiko.
Službujem že 18 let. Prvih 6 let sem učila 1. in 2. šolsko leto. Imela sem vsako leto do 180 otrok, mislim, da je bilo dovolj. Od takrat dalje imam 3. in 4. šolsko leto. Kaj se reče 3. šolsko leto, znate oni, ki ste ga izkusili. In če povem, da nimam nobeno leto manj kakor 33 popravljenih in klasifikovanih spisnih nalog v vsakem izmed razredov, menda sama lahko rečem, da sem pridna. Ur imam na teden po ; 30, prvih 6 let sem jih imela preko 30 m i vendar se nisem še nikdar pritoževala, da sem s šolo preveč obremenjena — nasprotno, dostikrat prostovoljno v 3. razredu preko dobe sedim. Torej dovolj dokazov, da nisem lena in da se ne plašim dela, a onega cerkvenega nadzorovanja se pa resnično bojim in mi je tako grozno nadležno, da Vain povem vsem javno iti glasno, da ne bi nikdar nadzorovala, ako mi ne bi bilo na tem, da nečem žaliti če-' stitijive glave svojega šefa, ki z njim službujem že 18 let v miru in sporazumu. Da sem sama na šoli, bi se bogme uprla S 10; pa hodim sicer, kadar me paragraf ne sili, rada k maši. V šoli sem delavna, kar kažejo uspehu a marsikaj drugega, kar smo morali delati medvojno in moramo deloma še vršiti, mi je zoprno in mi krati veselje do poklica. Veliko ur imam na teden, pa bi jih imela rajša še 10 zraven, nego da bi hodila ob nedeljah igrat policaja v cerkev. Dokler sem še nekoliko pobožna, hodim k maši zato, da se Bogu pomolim, pri nadzorovalni maši pa ne molim nič, ampak gledam na otroke kakor nekdo iz vrča in v duši sem jezna ter prihajam domov duševno in fizično pobita. Kaj ne bi teh poslov opravljali gg. kaplani? Ako pa kaplana ni pri fari, naj bi bili pa mežnarji in cerkmoštri kot policisti, ki so itak v cer-; k vi uslužbeni in plačani. To breme se mora učiteijstvu odvzeti!
Seveda, če je po drugih cerkvah dru-< gačen prostor in število otrok manjše, mo-; goče to ni tako hud posel, kakor pri nas; in se morda dobe učne osebe, ki celo rade nadzorujejo v cerkvi. Tam naj le imajo nadzorovanje. Da nas pa vse vprek silijo k temu, se mi zdi jako krivo. Izvolila sem si učiteljski stan zato, ker sem imela lju-bav do otrok in faktično vsa leta jako rada vzgajam in poučujem, za vse druge komedije, ki jih je naprtila s paragrafi stara Avstrija učiteijstvu na glavo, pa odločno nisem.
Naš učiteljski ali šolski voz ima še prav velik, metlast avstrijsko-Šusteršičev rep. Cas je, da se že odseka. Z njim naj odpade tudi paragraf o cerkvenem nadzorovanju!
Učitelj je za v šolo, duhovnik za v cerkev!	Poldka.
Opomba uredništva: Odlok višjega šolskega sveta z dne 8. marca t. L, št. 2422 je zbudil mnogo hude krvi zlasti po bivšem Štajerskem, kjer celo od stare Avstrije niso bili vajeni takih odlokov. Učiteljstvo ne more pojmiti, kako se s takim pozvedovanjem krije svoboda države, stanu in državljana. Zvedeli smo, da so dale citiranemu odloku povod razmere na Viču pri Ljubljani, kjer hoče katehet samovoljno vladati ves učiteljski zbor, ki je po § 10. še danes veljavnega š. in u. r. edini zborno kompetenten, da veljavno i« merodajno uravnava take disciplinarne zadeve. Katehetovi namišljeni vsemogočnosti, najbrže privzgojeni v prejšnji»
Vsa naša preteklost se mi zdi kakor pot, divje zaraščena s trnjem, ki je neusmiljeno prepletalo rože in hotelo udu-šiti ves naš ponos. V ¿im bolj je divjalo trnje, tem krepkeje in opojneje so odganjali skriti cvetovi na vseh koncih in krajih, da so morali slednjič z vsezmagujočo življensko silo vzrasti v dan svobode.
Ne bom se mudila predolgo v spominu na našo pot ponižanja. Več kot dovolj je mučnih slik, ki se sem in tja prikradejo kot duhovi iz preteklosti.
Tako mi stopi pred oči izza one dobe naša šola v pričakovanju inšpekcije. Iz vseh razredov ti zveni blažena »Cesarska«. A slednjič smo lahko hvalili Boga, če je naše delovanje, ožigosano s tem odznakom, dobilo sankcijo. To je bilo še poceni. Toda trnje je prepletalo vse naše delovanje. Predobro vemo, kaj je pomenilo »der Rechenunterricht und der Realienunterricht im Dienste der zweiten Landessprache«. Precizneje bi se reklo: ves pouk nemški, izvzemši 3—4 slovenske učne ure. Kruto trnje laži in nasilja se je divje šopirilo povsod v neizmerno škodo resničnosti, pravici in lepoti. Hvala Bogu, da so skrivaj poganjale vkljub trnju blagodehteče rože!
Prepričana sem, da je vsa trnjeva pot vsega jugoslovanskega naroda, ki nas je privedla do svobode, vtisnila tako glo-
boke sledove v duši vsakega pravega Jugoslovana, da ne bi smelo v srečni, osvobojeni Jugoslaviji biti učitelja, ki bi mu bilo treba potrebno pripovedovati, kako je rešiti vprašanje patriotične vzgoje v Jugoslaviji — po načinu, kakor se je to zdelo potrebno prejšnjim našim gospodarjem, dasi bi jim bil moral najpri-mitivnejši razum jasno praviti, da se pa-triotično čuvstvo ne da vbijati in izsiliti, kakor morejo resnične vezi obstojati le med očetom in otrokom, če je oče res pravi oče ali vsaj kakor pravi oče in kraj, ki ju druži, res pravi dom.
Zdaj šele je tu ona doba, kakor je ni bilo nikdar, da si gradimo svoj lastni dom v eni najlepših lež, prelestno krasen, bogat in slaven, ki ga pozdravljajo in čuvajo s severa divne planine, — ki ga objema in poljublja na jugu naša sinja Adrija, ki je do skrajnih svojih vzhodnih mej prepojen z junaško krvjo, ki nam jamči srečnejšo bodočnost, iz katere zemlje nam klije zlati klas življenja, kjer počivajo še neizčrpani zakladi — ta prekrasni kos zemlje, ki smo nanj na vseh koncih in krajih navezani najtesneje s tisočerimi vezmi skupnega življenja in trpljenja stoletij, kjer nam vsak kraj, vse naše vode, naše gore, naše polje, naša mesta in vasi govore o naši slavni preteklosti, da nam že ob samem njih sve-
tem imenu zatrepeče srce, to srce, ki si je skozi stoletja dajalo duška v prekrasni jugoslovanski pesmi: To je zdaj naša prava, resnična domovina! — Predstavnik te domovine je sedaj kralj Peter — prav tako kot vsa naša narodna dinastija Karagjorgjevičev. — Gospodarstvo naše države prevzemajo možje, ki hočejo v svojih načrtih urediti državo v demokra-tiškem duhu, »da bo vsak član in vsak sloj našega naroda našel v edinstveni državi svojo državo, svojo domačijo.«
Kdo bi ne hotel biti vreden otrok take očetnjave!
Kaj naredi svoboda, prav uporabljena v moralnem, kulturnem in materialnem oziru iz posameznika in vsega naroda, to moremo za zdaj še samo prav videti na drugih.
Na nas je, da se okoristimo od vsega bogastva, ki se nam odpira v izobilju uprav zdaj — v dobi, ki je vstala naposled tudi nam, kakor nam ne bo drugič.
S krepko življenjsko silo medsebojnega jemanja in dajanja naj delujeta v edinstveno srečo na eni strani narod in vsak posameznik — na drugi domovina. Cim tesneje in zvestejše bo to medsebojno oklepanje, tem slajša, tem bolj osrečujoča, tem trdnejša bo ta vez.
Tedaj nam ne bo treba predpisov in zunanjega vplivanja v povzdigo patrio-
tizma in domovinske požrtvovalnosti. Vse bo storilo življenje samo v svojeifl prirodnem razvoju zdravega egoizma i» samoohranitve.	J
Braneč svoje pravice, bo spoštoval in, če treba, tudi branil Jugoslovan pra vice drugih; za to jamči vsa naša ne-omadeževana preteklost, ki je naš ponos Veliki dobi treba velikih ljudi, velikih po značajnosti, velikih po načinu $ jasnosti mišljenja in delovanja. Dolg"' trajno robstvo je, žal, zapustilo svoje sledove v pokvarjenih značajih, v majhni», zbeganih, strtih ljudeh, ki kot taki gotovo niso zmožni pomoči sebi in donio; vini do veličine. Po jasno začrtani pot hodimo samozavestno naprej! Ce nisin« klonili doslej, nam ni treba odslej, v bodimo kakor bilka, ki jo upogiba in nw vetrič sem in tja!
Živeč tako sebi in domovini, bom reševali skupno patriotično vprašanje v5 sloji in vsak posameznik. Velika nalofr; pripada tu učiteijstvu, probujati in vod' nevedne, male in velike, in širiti svej lobo, kjer je še tema. Cim več bomo s £ rili za razvoj in napredek naroda, za OT ginjo hi povzdigo domovine, tem več m mo storili v smislu patriotizma. Saj 1 težko dajati onemu, ki ima; le kdor i» česar nima, tudi ničesar ne more dati-

kranjskih političnih razmerah, se je učiteljski zbor viške šole upravičeno uprl — zato je pa sedaj ogenj v strehi! Vsa Slovenija sedaj pozveduje in piše zaradi nezakonitega pritiska in nepristojnosti ene same osebe! To vendar ni v redu! Kam na pride ugled, pravica in svoboda vsega stanu, če ga bodo ogrinjali s prisilnim jo-ničern starih zavrženih kranjskih razmer? Nikar po nepotrebnem ne dražite vsega učiteljstva, ki je bilo v službenem pogledu izvun Kranjske pre.i vajeno zakonitosti in reda' Ali mislite, da bo učiteljstvo v Jugoslaviji še vedno plesalo po razglašeni |Usteršičevi godbi? Ne! Ako ni reda na Viču zaradi posamezne osebe, naj poskrbi Šolska oblast, da se nestrpnost nažene v meje zakona — pa bo mir! To bo v interesu šole in — v tem primeru — tudi cerkve S silo pa ne bodo oblasti ničesar opravile -•■ razen nasprotno temu, kar ho-
čejo.	................
O učnih načrtih
za štirirazredno meščansko šolo kot tip narodne višje šole (spodnje srednje šole).
UČNI NAČRT ZA STENOGRAFIJO.
Sestavila dr. Tomaž Romih in Leop-old Namorš.
Učni smoter.
Učenci se naj usposobijo, da pišejo i pravilno in s hitrostjo 40 do 60 besed v minuti. Pridobe naj zmožnost, da morejo točno čitati ne le svojega lastnega steno-grama, ampak tudi to, kar je kdo drugi pravilno pisal.
Tretji razred.
(1 tedenska ura.)
Nauk o bes'edotvorbi. — Mala, sred-i nja in dolga znamenja naj se po možnosti izvajajo iz latinice. Vokalizacija, zložki, posredno in neposredno spajanje soglasnikov, lastna imena in tujke.
Četrti razred.
(2 tedenski uri.)
Besedno in stavkovno krajšanje. I Opuščanje, odnosno opuščanje končnic glagolskim in imenskim oblikam. Predpone, pripone, sestave z imeni, členice, ' števila, ločila in druga znamenja.
Kratice in stalne okrajšave. —
O stavkovnem krajšanju: enostavne okrajšave, in sicer začetne, srednje in končne okrajšave.
Pripombe:
Posamezne tvorjene besede naj se takoj rabijo v stavkih. Zaradi tega je potrebno, da se pove obenem z znaki njiho-i va uporaba kot kratice. Pri pisanju stavkov naj se posebno pazi na to, da se opuščajo nepotrebne končnice. Učenci naj pišejo na tablo in po narekovanju v zvezke, v začetku ne oziraje se na hitrost pisanja, končno hitreje, in sicer v tretjem razredu 30 do 40, v četrtem razredu do 60 besed v minuti. Diktat naj traja 2, 3 do 4 minute. Čitanje in prepis stenograrna v latinico s črnilom. Čitanje krajših, v četrtem razredu tudi daljših sestavkov v ste-nografskem pismu. Posebno je treba paziti, da učenci pravilno in čedno pišejo. Pri pisanju stenograrna naj rabijo učenci v tretjem razredu štiričrtne zvezke in naj pišejo izključno s peresom in črnilom, v četrtem razredu naj rabijo enočrtne zvezke in v II. semestru lahko pišejo tudi s svinčnikom. Od ure do ure primerno [domače vaje. V vsakem semestru 3 šol-[ske naloge.
1. MAGERL:
Počitniški tečaj za začasne strokovne učitelje.
Veliko je sedaj pri nas pomanjkanje kvalificiranih učnih oseb za meščanske šole, in minilo bo pač še več. let, preden bo mogoče nadomestiti vse sedanje začasne strokovne učitelje z izprašanimi.
V interesu šolstva bi torej bilo, da se že v letošnjih velikih počitnicah priredi tečaj za začasne strokovne učitelje in za one učitelje, ki se mislijo posvetiti me-
In kaj naj bi se predavalo? ščanski šoli, pa še nimajo izpita.
Ker bi bil ta tečaj le nekaka »prva Pomoč v sili«, bi moral biti bolj praktičnega značaja.
Udeležniki tečaja bi se seznanili z ustrojem in metodo meščanskih šol. Učitelj], ki poučujejo fiziko in kemijo, bi se vežbali v eksperimentovanju. Za one, ki niso doslej delovali na mešačnski šoli. k.jer morajo zdaj poučevati jezike ali pa risanje, bi gotovo bilo velikega pomena, ®ko bi se jim nudila prilika, da si ogledajo Pismene izdelke In risbe učencev kake vzorne meščanske šole.
S prihodnjim šolskim letom se uvedeta na vseh slovenskih meščanskih šolah srbo-hrvaščina in francoščina kot obligatna predmeta. Treba je še o pravem času misliti na to, da dobimo kar najprej za ta predmeta sposobnih učiteljev.
Učitelji, ki poučujejo predmete prve skupine, bi se torej morali v tečaju učiti razen srbo-hrvaščine tudi francoščine.
Dokler nimamo za francoščino primernejše knjige, se bo poučeval ta predmet po Juvančičevi »Učni knjigi francoskega jezika«.
Pod spretnim vodstvom se more učitelj v kakih štirih tednih toliko seznaniti z glasoslovjem in slovniškim ustrojem francoščine, da bo mogel vsaj za silo poučevati začetnike po I. delu omenjene knjige in se s pridom učiti tega jezika po kaki knjigi za samouke.
Za ostale udeležnike tečaja naj bi se vršila medtem predavanja iz onih partii matematike, opisne geometrije itd., ki delajo samouku največ preglavice.
In kje naj bi se vršil ta tečaj?
Kje drugje, če ne v Ljubljani. No, jaz bi ne bil brezpogojno za Ljubljano, že zato ne, ker je tam življenje predrago. Morebiti bi bilo umestneje, da bi se priredil tečaj v kakem manjšem kraju, kjer je kaka z učili — zlasti za fiziko, kemijo, prirodopis — bogato preskrbljena in tudi sicer vzorna meščanska šola. Gotovo bi bilo tudi nekaterim predavateljem jako ustreženo, ako bi se jim nudila ugodna prilika, da prežive nekaj tednov »na kmetih«.
V zadnjem času se večkrat pripeti, da nas tovariši, ki bi se radi pripravljali na izpit za meščanske šole, izprašujejo »kaj je treba znati«, katere knjige naj si nabavijo itd.
Ali bi ne bilo umestno, da bi naši učiteljski listi prinašali navodila, kaj »n kako naj študira oni, ki mora kot samouk hoditi trnjevo pot, ki drži k zeleni mizi? Ali res ni nikogar, ki bi se lotil tega dela? (Op. uredn.: Tudi mi dobivamo mnogo vprašanj, ki jih omenja tov. Ma-gerl. Zamudno je, pa tudi nepraktično, če moramo vsakemu posebe odgovarjati. Tov. Magerl stori dobro delo, ako v primernem članku napiše potrebna navodila. Članke naj priobči v našem listu ali v »Popotniku«. Tako pridejo navodila vsem tistim v roke, ki jih rabijo. V interesu teh prosimo tov. Magerla, naj spiše navodilo!)
HINKO PATERNOST:
Manjšinska šola v Velikovcu.
Prav na kratko hočem karakterizi-rati imenovano šolo.
Zamislimo se nazaj na naše Ciril-Metodove in nemške schulvereinske in siidmarkine šole. Prve je zidal poldrug-milijonski narod z lastnimi prispevki v krajih, kjer je videl umirati lastno deco. In pristavljam, da mu je pri zgradbi teh šol delala mačeha Avstrija povsod ovire. Druge je zidal sedemdesetmilijonski narod — torej ne samo avstrijski Nemci, ampak tudi Nemci iz »Reicha« — povsod, kjer je le hotel in še z velikimi državnimi podporami. Jasno je tedaj, koliko je moral prebiti naš narod ves čas v defenzivi in koliko je na ta način ugrabil naš sovražnik. Tak je bil značaj takratnih manjšinskih šol v stari Avstriji.
In kakšen je značaj manjšinskih šol v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev!
Naša mlada država skrbi tudi za šolstvo tuje narodnosti. V obmejnih krajih ustanavlja na lastne stroške manjšinske šole, kamor lahko zahajajo otroc! nemških — in nenemških — staršev In nastavlja tja svoje učiteljstvo. Zaman bi pričakovali mi Slovenci kaj takega ali saj podobnega v stari Avstriji. Vse dokaze imamo za to. — Tako sem bil z dekretom z dne 3. sušca 1919, št. 3199, samo dodeljen v službovanje — ker sem stalno nastavljen v okupiranem ozemlju — na ljudsko šolo (manjšinsko) v Velikovcu.
Ali prej je bilo treba ugotoviti, koliko je v resnici otrok nemške narodnosti. Lotiti se je bilo treba dela, ki pa ni bilo najlažje. Gospod Pilgram, sedanji ravnatelj meščanske in hkrati voditelj petrazredne ljudske šole v Velikovcu, je izkazal v svojem zapisku samo 35 takih otrok. Število 35 (+ 5) bi torej odgovarjalo dejstvu, da se otvori za sedaj zanje en razred. Ali pripomniti je treba, da je skoro polovica teh otrok staršev, katerih očetje so ali uradniki ali uslužbenci, ki se bodo prej ali slej, prav gotovo pa po ratificiranem miru naselili v Nemški Avstriji. Tedaj je število otrok, ki preostaja, premajhno, da bi se za letošnje šolske leto otvoril nemški razred.
Z matematično natančnostjo je torej dokazano, da ni nikdar potreba manjšinske šole v Velikovcu.
Vzemimo pa slučaj, da bi bilo sedaj res zadostno število otrok nemške narodnosti in bi se otvoril en razred zanje, bi bila ena največjih renegatskih predrznosti ta, da bi hipoma imel v tem razredu vse otroke njihovih družin, medtem ko bi bili razredi petrazredne ljudske šole skoro prazni. Že sedaj se to učiteljstvo jako pritožuje, ker je približno 70 % ab-senc. Vzrok temu je, da je odstavljeno nemško učiteljstvo še vedno na starem kraju, in ker nima drugega dela, vabi in zbira tamošnjo deco v zakotne prostore, kjer jo poučuje.
V Velikovcu je tako in približno tako je povsod v obmejnih krajih. Tam čaka naše učiteljstvo vse polno težkoč osobito sedaj, pa tudi kasneje še, ko bo enkrat stalno določena meja naše Jugoslavije. —
li naše organizacije.
Iz Zaveze.
S pete vodstvene seje Zaveze
(16. marca 1919).
1.	Do srede meseca marca je bilo treba odposlati pozvanim stanovskim organizacijam disciplinarni komisiji na višjem šolskem svetu podatke glede znane obtožbe višjega šolskega nadzornika dr. M. Opeke. Zaveza je odposlaia tako predmetno tožbo o dr. M. Opeki kot o višjem šolskem nadzorniku za ljudske in meščanske šole.
2.	Za bivše Štajersko so se razpisala mesta okrajnih šolskih nadzornikov. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem je sestavila za vsak okraj posebno terno kompetentov, kar je javila direktno višjemu šolskemu svetu, prepis tega dopisa pa je naznanila tudi Zavezi. Umestneje in pravilneje je, da odpošljejo včlanjene organizacije na merodajna mesta vse važnejše dopise \e potom Zaveze. Najvišja organizačna inštanca, pa tudi nje posamezni deli pridobe s tem na moči in veljavi, pa tudi zahtevamo in potrebno posredovanje je lažje in uspešnejše.
3.	Zavezin predsednik^je posredoval na višjem šolskem svetu zaradi plač tržaškega učiteljstva, ki ga prevzame v svoje območje kraljevina SHS.
4.	Višji šolski svet je zahteval, da no-minira Zaveza dva člana v anketo za pre-osnovo šolstva. V to anketo, kamor je pozvanih mnogo drugih šolnikov, je poslala Zaveza tovariša E. Gangla in P. Flereta.
5.	Zaveza je nominirala dva člana v odsek z preračunavanje novih učiteljskih prejemkov.
6.	Ljubljanskemu poverjeništvu za uk in bogočastje se je odposlal na njegov poziv obširen in vsestransko utemeljen dopis glede uvedbe telovadbe šolskega naraščaja. V njem se naslanja Zaveza na načelno stališče, ki ga je zavzelo ob tem vprašanju slovensko Sokolstvo. Nujna potreba je, da se v šolske telovadnice uvede sokolski telovadni sestav, kakor so ga sprejeli Orli, ker drugega boljšega sploh nimamo. Sokolska društva so prevažni vzgojni in kulturni činitelji in resni sotrud-niki pri vzgoji narodovega naraščaja, torej jim sme učiteljstvo zaupati tudi šoloobvezno mladino, ker je s tem izročena le dobrim vplivom izvenšolskega vzgojnega delovanja. Dajmo vsemu narodu SHS priliko, da se telesno in nravno krepak dvigne na prvo mesto v plemeniti tekmi z drugimi kulturnimi narodi!
7.	Zaveza je odposlala srbski, hrvatski, bosensko-hercegovski in dalmatinski učiteljski Zvezi enako se glaseče dopise glede preosnove teh Zvez in naše Zaveze v skupno stanovsko organizacijo. — Navzoči urednik in upravni odbornik E. Gangl utemeljuje nato načrt o preusirojitvi vseh jugoslovanskih učiteljskih organizacij v Unijo jugoslovanskega učiteljstva. Nje temelj bi tvorili kadri, to je okr. učit. društva. Po razdružitvi vseh dosedanjih centralnih organizacij naj vstane, izven politiških strank stoječa, UJU, ki jo vodi in upravlja centralno vodstvo. Med tem vodstvom in članstvom naj bodo v svrho točnosti poslovanja pokrajinska tajništva z eksekutivnimi in iniciativnimi nalogami. Delo teh določijo posebna pravila s poslovnim redom. Ganglov načrt vzame Za-vezino vodstvo odobrujč na znanje. (Utemeljevanje načrta glej v letošnji 12. in 13. številki »Učit. Tovariša«.) Vodstvu se naroči, da opozori na ta članek okrajne organizacije, ki naj ga pregledajo in stavijo Zavezi morebitne nasvete.
8.	Dopis glede razpisa mest okrajnih šolskih nadzornikov, kakor je bilo sklenjeno na zadnji vodstveni seji, se ni odposlal ljubljanskemu poverjeništvu za uk in bogočastje, ker se ti razpisi brezpogojno izvrše tudi za bivše Kranjsko. Z ozirom na to se sklene, da odpošlje Zavezin predsednik svoječasno vsem onim kranjskim okrajnim učiteljskim društvom, ki pridejo v naši krajevni organizaciji v poštev, po-
sebno okrožnico, da se na podlagi te društva o tem posvetujejo in priporoče Zavezi tri kandidate, ki bi prosili za razpisana nadzorniška mesta v dotičnem okraju.
9.	Slomškova Zveza želi imeti na višjem šolskem svetu svojega zastopnika. Ker stoji štajerska učiteljska Zveza na stališču, da ji gre z ozirom na številno članstvo eden izmed obeh mandatov. Zaveza pa hoče priboriti tudi manjšini en mandat, zato se sklene, da se naprosi poverjeni-štvo za uk in bogočastje, da se izpopolni točka d) naredbe št. 111. deželne vlade za Slovenijo, ki je priobčena v 11. številki uradnega lista dne 14. novembra 1918, naslednje: Zastopstvo sestoji iz dveh članov srednješolskega in iz treh članov ljud-skošolskega učiteljstva. Za slučaj, če omenjeno poverjeništvo ne ugodi tej izpre-membi naredbe, se obrne Zavezino vodstvo na štajersko učiteljsko Zvezo, da se izjavi, če ostaja še tudi sedaj po odstopu zastopnika L. Černeja pri svoji znani zahtevi.
10.	Skupnih sej Učiteljskega Sveta se ne sklicuje več, v »Slovencu« in v »Slov. Učitelju« pa so izšli ostri članki in notice, kjer se Zavezino vodstvo po krivici napada. Da se slični napadi ne ponovfi, se sklene, da povabi vodstvo Zaveze odbor Slomškove Zveze k skupnemu sestanku, ki naj se vrši v Ljubljani dne 25. marca t. 1. ob dveh popoldne v pisarni Učiteljske tiskarne. Takrat naj se sporazumno in lojalno razrešijo vse važnejše skupne stanovske zadeve, predvsem pereče vprašanje zastopstva ljudskošolskega učiteljstva na višjem šolskem svetu. (Na tem sestanku so se poravnala vsa nesoglasja. Vsi predlogi, ki jih je stavil Zavezin tajnik, so bili sprejeti soglasno. Ti predlogi so: 1. Učiteljski Svet posluj kot posvetovalni organ tudi nadalje z istim delokrogom kakor doslej, dokler se ne ustanovi enotna organizacija vsega slovenskega učiteljstva. 2. Zanj naj se sestavi poslovni red. 3. O sejah Učiteljskega Sveta naj se skupno določi besedilo komunikejev, ki se priobčijo v stanovskih glasilih obeh organizacij. 4. Predsedniki in tajniki obeh organizacij in vsi od učiteljstva izvoljeni člani višjega šolskega sveta so člani Učiteljskega Sveta. 5. Na seje Učiteljskega Sveta naj se povabijo takrat, kadar se razpravlja o splošnih šolskih vprašanjih, tudi zastopniki Društva slovenskih profesorjev.)
11.	Dež. vlada za Slovenijo je na intervencijo vodstva Zaveze sklenila, da izplačajo davkarije učiteljstvu nabavni prispevek za 1. 1919. Ta nabavni prispevek, v izmeri 50 % draginjske doklade, se izplača učiteljstvu v treh letnih obrokih.
12.	Zdravnik primarij dr. Derganc je Zavezi sporočil, da ji prepusti triletne obresti svojega posojila, ki ga je dal Učiteljski tiskarni v znesku 100.000 K, z namenom, da se porabijo za ustanovitev strokovnega tajništva. O tem se obvesti upravni odbor Zaveze.
13.	Prihodnja seja upravnega odbora se vrši v četrtek, dne 17. aprila 1919, v načelstveni sobi Učiteljske tiskarne v Ljubljani ob 1. uri popoldne. (Dnevni red je razglašen v 12. in 13. letošnji številki »Učiteljskega Tovariša«.)
14.	»Načrt preustrojitve šolstva in narodne vzgoje« je izšel v posebni brošuri, ki je bila brezplačno priložena 9. letošnji številki stanovskega glasila.
Pripomba. Dne 28. marca dopoldne se je zglasila skupna učiteljska depu-taciia, v kateri so bili tovariši Jelene, Rus, Štrukelj in Fabinc, pri zastopnikih deželne vlade: dr. Žerjavu, dr. Verstovšku in dr. Skabernetu, kjer je interveniral a) o iz-premembi vladne naredbe štev. 111, b) o razpisih vseh dvanajstih mest okrajnih šolskih nadzornikov na Kranjskem, c) o sklicanju ankete za sestavo ljudskošolskih čitank, č) o razpisu učnih mest na ljubljanskih meščanskih šolah in d) o učiteljskih' plačah ter nabavnih prispevkih s posebnim ozirom na izplačilo v enventualni dinarski vrednosti. Deputacija je dobila v vseh vprašanjih zadovoljive odgovore.
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj zboruje v četrtek, dne 1. maja 1.1., ob dveh popoldne v Kranju v ljudsko-šolskem poslopju po naslednjem dnevnem redu:
1.	Pozdrav predsednika; poročilo tajnika in blagajnika.
2.	C. Vizjak: O načrtu preustrojitve šolstva in narodne vzgoje.
3.	J. Lapajne: O pravnih razmerah učiteljstva.
4.	V. Rus: Dosedanje in bodoče naloge naših stanovskih organizacij v Ju-ioslaviji.
5.	Fr. Luznar: Srbo-hrvatski tečaj za učiteljstvo kranjskega okraja.
6.	Volitev odbora in odposlancev v Zavezino delegacijo.
7.	Slučajnosti.
Učiteljstvo, ki se udeleži zborovanja, je pouka prosto.
Polnoštevilne udeležbe pričakuje — odbor.
+ Učiteljsko društvo za celjski okraj.
Tovariš Leopold C u 1 k , nadučitelj v Dobrni pri Celju, nam piše: »V štev. 14. ,Učit. Tovariša* z dne 2. t. m. se glasi v poročilu Učiteljskega društva za celjksi okraj, da so se vse šole razen one na Dobrni odzvale sklepu društva, da plača vsak član po 5 K za rezervni sklad Zaveze. — Tajnik društva mi poroča v tej zadevi, da se je vsota šole Dobrna naknadno prejela in da se bo to naznanilo uredništvu našega lista, da se stvar prekliče. — Z ozirom, da je naša šola v polni meri storila svojo dolžnost, da je razen-tega že poprej darovala v ta namen 28 K, torej v celem 38 K, se prosi, da se zadeva v prihodnji številki našega lista v čast naše šole pojasni.« — Društveni predsednik nam piše: V izkazu, objavljenem v 14. štev. »Učiteljskega Tovariša«, niso pomotoma navedene sledeče šole: Teharje: Kramer, Fischer, Simonišek po 5 kron = 15 K; Štore: Stante 5 K; Št. Pavel še John, Sadnik, Supanek, Rožanc po 5 K = 20 K. — Upamo, da je s tem zadeva dovolj pojasnjena in krivica popravljena.
+ Učiteljsko društvo za ptujski okraj
je zborovalo četrtič v tekočem letu 3. aprila v ptujski okoliški šoli ob povoljni udeležbi. Predsednik tovariš Gorup pozdravi predvsem nove člane, in sicer novega nadzornika Pavla Flereta s soprogo ter tovariša Klenovška z Brega in okrajnega pomožnega učitelja tov. Borštnika. Najvažnejša točka dnevnega reda je bilo predavanje tov. Rozbauda o njegovih spominih kot jugoslovanski legionar. Za svoje zanimivo predavanje je žel obilo pohvale. — Ker nimamo več opravka z Bundom v Gradcu, se je stavil predlog, naj stopi Zveza v stik s štajerskim likvidacijskim odborom glede naše terjatve do Bunda. Tovariš Šerona je predlagal, naj bi se vršilo prihodnje zborovanje skupno z ormoškim učiteljskim društvom. Sklenilo se je povabiti tovariše in tovarišice iz ormoškega okraja na skupni sestanek 1. maja v »Dekliškem domu« v Ptuju, ki bo nam do tistega časa za ta namen že najbrž na razpolago. Tovariš nadzornik je obljubil, da bo na prihodnjem zborovanju predaval o preustroju našega šolstva. Pričakovati je, da se ormoško društvo odzove vabilu, zato se želi od naše strani polne udeležbe.
+ Učiteljstvo pliberškega okraja se je zbralo 12. minulega meseca na Preva-ljah, da se pomeni o svojih težnjah.
Predsednik Peter Močnik otvori zborovanje ter pozdravi učiteljstvo, zbrano v tako velikem številu (46), nato navzoče goste polkovnika Raktelja, prof. Gvajca, nadzornika Mencina, nadzornika Aich-holcerja (predsednika učiteljskega društva za Koroško).
Nato pozdravi nadučitelj Horvat učiteljstvo v imenu občinskega odbora in Narodnega sveta za mežiško dolino.
1.	Prof. G vaje predava nato tri ure o risanju na ljudski šoli. Ves čas je učiteljstvo z velikim zanimanjem poslušalo njegova izvajanja. Njegova metoda je povsem nova, se dokaj razločuje od drugih sedaj propagiranih ter je doslej edina, ki je z njo možno v šoli doseči lepe uspehe. Po tej metodi se poučuje že s povoljnim uspehom po Goriški in Istri.
Predavatelj zahteva: Vsak učenec naj riše isti predmet na vsaki stopnji šolskega pouka, seveda vedno popolnejše. K risanju treba učence ravno tako navajati kakor k pisanju ali računanju; zato rišimo po narekovanju! Rabimo več risalne pripomočke; s prosto roko naj riše otrok le to, kar ne more napraviti s črtalom ali šestilom. Predmet rišimo od več strani. Pri risanju treba upoštevati posebno merjenje in primerjanje, ker le tako usposobimo otroka, da premotri predmete na vse strani.
Nato poda predavatelj najvažnejše b perspektive, o rabi barv in o ornamentiki.
Nadzornik Mencin se zahvali g. profesorju najtopleje v imenu učiteljstva za obširen in zanimiv referat ter želi, da priredi kak risarski tečaj, kar profeser obljubi.
2.	Ker primanjkuje časa, da bi se mogel Zavezin načrt šolskega zakona predelati, predlaga nadzornik Mencin, da se točka odstavi od dnevnega reda ter voli odsek, ki bi preštudiral načrt ter referiral o tem na prihodnjem sestanku.
Predlog sprejet. Izvoljeni so: nadučitelj Močnik, učiteljica Strelova, nadučitelj Feinig, nadučitelj Horvat in nadučitelj Okorn.
3.	Sklicatelj očrta na kratko razmere v Velikovškem okraju, in sicer glede šolske uprave kakor pouka, tako o potrebi, da se vzpostavi okr. šolski svet za veli-kovški okraj; o pomanjkanju učnih knjig in kako temu odpomagati; o šolski, uči-
teljskih in okrajnih knjižnicah ter o olajšanju uradnega poslovanja.
Po daljši in vsestranski debati se sprejme sledeča resolucija:
Da bo zagotovljen učiteljstvu in vsem na šolstvu interesiranim faktorjem primeren vpliv pri začasni ureditvi šolstva v okraju Velikovec, poživljamo višji šolski svet, da vzpostavi okrajni šolski svet na temelju koroškega šolskega zakona z dne 8. februarja 1869.
Predsedniku učiteljskega krožka se naroča, da pozve pri Zavezi o delovanju odseka za sestavo novih ljudskošolskih čitank in da posreduje, da se pritegnejo v ta odsek tudi od koroškega učiteljskega društva določeni tovariši.
Da se okr. učit. knjižnica pomnoži s slovenskimi knjigami, ki so za nadaljnjo izobrazbo učiteljstva neobhodno potrebne, prosimo višji šolski svet, da izposluje v ta namen prispevek vsaj 1000 K.
Spričo pomanjkanja slov. čitank za ljudske šole in slovenskega mladinskega čtiva sploh, prosimo višji šolski svet, da izdatno subvencionira »Mlado Jugoslavijo«, da bo list lahko izhajal v zadostni nakladi in se primerno izpopolnil.
Nadalje se sklene prositi okrajni šolski svet v Velikovcu, da izposluje na višjem šolskem svetu:
a)	namesto izpričeval naj se uvedejo posebni zvezki izpričeval;
b)	uvede naj se čimprej novi način pri izkazovanju zamud (za vsakega iz-ka^nca posebno polo);
c)	popusti naj se štirikratna izdaja izpričeval na leto, temveč odredi, da ima šolsko leto le dva semestra z izdajanjem izpričeval (zvezka).
4. Raznoterosti: a) »Učiteljski Tovariš« štev. 9 priporoča zvišanje članarine od 28 K na 36 K. Sklene se članarina 32 kron, in sicer za Zavezo 28 K, društvo obdrži le 4 K. — b) Predsednik učiteljskega društva za Koroško sporoči pozdrave nadzornika Koschierja, ki se sestanka ne more udeležiti. V naslednjem govoru poudarja potrebo združitve obeh učiteljskih aruštev, Zaveze jugoslovanskega učiteljstva in Slomškove Zveze v le eno močno stanovsko učiteljsko organizacijo. Govornik zatrjuje, da bo koroško učiteljsko društvo vztrajno nato delovalo, da doseže združenje.
Kronika.
= Višji šolski svet. Ker sta se dosedanji predsednik prof. A. Sušnik in dosedanji podpredsednik prof. dr. Fr. Ilešič odpovedala, je za predsednika višjega šolskega sveta imenovala deželna vlada profesorja Fr. V a d n j a 1 a, za njegovega namestnika pa višjega šolskega nadzornika prof. dr. Ivana Grafenauerja.
= Za učiteljsko stanovsko ujedinje-nje. Učiteljica nam piše: Zelja, da se vse učiteljstvo v Sloveniji združi v enotno stanovsko organizacijo, je med našim učiteljstvom splošna. Kar je bilo med učiteljstvom kdaj najslabšega, je nastalo zaradi medsebojnih prepirov, ki so prinašali korist vedno le tistemu, ki je učiteljstvo razdvajal, nikdar pa ne učiteljstvu samemu. Vse drugačni pa so bili naši uspehi ob skupnem nastopu, n. pr. za draginjske doklade in za regulacijo plač. Treba je le še, da se tudi na znotraj uje-dinijo naše organizacije, da bomo povsod in vsekdar nastopali kot celota, ne kot razcepljena gruča ljudi, ki mora za vsa* skupni nastop nanovo iskati stikov med seboj. — Popravimo torej svojo stanovsko needinost in delajmo na to, da zapuščino bodoči generaciji združeno učiteljsko skupino, kakor smo tudi mi podedovali složno učiteljsko organizacijo. Učitelj naj bo v svoji organizaciji samo učitelj, pripadnost k politiški stranki naj bo njegova zasebna stvar. — Kolegi in kolegmje, razmišljajte o tem! Točka o našem stanovskem ujedinjenju naj se postavi na dnevni red vseh naših zborovanj. O velikih počitnicah pa bi bil morebiti umesten shod za naše ujedinjenje tako impozanten kot lani v septembru za naše gmotne koristi. Tam bi se izrekli vsi za eno: za enotno učiteljsko organizacijo!
= Proti verskim vajam v šolah. Z Dunaja poročajo: Po odredbi državnega podtajnika za uk je prepovedano vsako siljenje učiteljstva k sodelovanju pri duhovnih vajah v vseh državnemu uradu za notranje zadeve in uk podrejenih srednjih, ljudskih in meščanskih šolah. Neude-lcžitev pri duhovnih vajah ne sme vplivati na klasifikacijo dotičnega učenca. Obenem se razveljavljajo ona določila šolskega in učnega reda, ki se nanašajo na udeležitev šolske mladine pri duhovnih vajah pod nadzorstvom učiteljstva.
Poseben odsek za umetnost v ministrstvu prosvete. Naše ministrstvo pro-svete je izdelalo zakonski načrt za osnovanje posebnega odseka za umetnost. Umetnostni odsek bo popolnoma samo-
stojen in bo imel svojega načelnika in svoje tajnike, pa tudi vse druge specialne uradnike.
=Učiteljišče v Cakovcu prične s poukom dne 24. t. m. Zavod bo obiskovalo 80 dijakov iz Zagreba, ki bodo nato kot učitelji nastavljeni v Medjimurju.
= Z zagrebškega vseučilišča. Dne 11. t. m. so se začele na hrvatskem vseučilišču v Zagrebu velikonočne počitnice. VDisovanje v letni tečaj se prične s 1. majem t. 1. V zimskem tečaju je imelo vseučilišče skupaj 2451 slušateljev, od teh 1176 juristov, 322 filozofov in 582 medi-cmcev; ostalo število na raznih drugih oddelkih.
= Bogata nagrada. »Agramer Tag-blatt« poroča z Reke, da so italijanske oblasti razpisale nagrado 25.000 lir za šolsko knjigo, ki bi bila pripravna, da jo uvedejo kot učno knjigo v zasedenem ozemlju.
= Laški dijaki, ki so kot častniki sluzih v vojski, so v svrho nadaljevanja vse-učiliških študij odpuščeni in dobivajo še naprej častniške plače.
= Stavka učiteljev v Italiji. »La Tribuna« poroča iz Aleksandrije, da je ondi izbruhnila stavka učiteljev, ki zahtevajo izboljšanje gmotnega stanja in protestirajo proti pristranskemu podpiranju državnega učiteljstva.
= Francoščina na ljudskih šolah v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da so v tamkajšnjih ljuuskih šolah uvedli pouk v francoščini kot neobvezen predmet.
— Šolska vzgoja na Angleškem. Angleži nimajo državnih šol ter ne nadzoro-valne šolske oblasti. V tem oziru priznava osebna svoboda le vseobčo nravnost in navadne meje. Angleškim staršem odkazujejo šole običaji družabnih razredov, h katerim pripadajo in ki jim imajo izročiti svoje otroke v pouk in izobrazbo. Način in obseg tega šolanja ureja zopet tradicija ter se odteguje državnemu vplivu in preizkusni kontroli. Angleško šolstvo je, kar se tiče razvoja telesa in značaja, izborno, ampak glede znanosti in vede pa stoji daleč za našimi zahtevami. Normalna izobrazba je pomanjkljiva, posebno glede znanja tujih jezikov ter zgodovine in zemijepisja tujin dežel. Ce dobimo Angleža s temi znanostmi, si jih je izvestno pridobil na celini. Da pa v vsakdanjem življenju izvrši dosti praktičnega dela, prihaja odtod, da angleškega mladeniča ne ovirajo razne preizkušnje, ki jih mora napraviti naš mladenič, ampak stopi v življenje brez njih in si pozneje izpopolni svoje znanje. Angleško naziranje prepušča mladini prosto izbiro izobrazbe; nravni pritisk ga sili, da se normalno izobrazi, kar zahteva ravno njegova vrsta od svojih članov. Ne zahtevajo izpričevala, ampak izdatnega dela. Zdravnik ali odvetnik pride do veljave, ko se izkaže; kako in kdaj si je pridobil svoje znanje, to je njegova reč. Angleži dajejo torej prednost praksi pred teorijo.
Kz Jugoslavije.
—	Prispevek k najemnini za učitelje na ljudskih in meščansirih šolah. Deželna vlada za Slovenijo je na svoji seji dne 10. februarja 1919 sklenila: Učiteljem re-patriiranim ali pa v domovini službeno premeščenim se izplača za meseca februar in marec 1919 mesečni prispevek (100 K) k najemnini, kakor državnim uslužbencem po naredbi celokupne Narodne vlade z dne 27. januarja 1919, štev.. 349 ur. 1., z istimi pogoji. — Prispevka pa ne dobe oni učitelji, ki na svojem novem službenem mestu uživajo naturalno ali brezplačno zasebno stanovanje.
—	Odpust iz službe. Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Marijo Roschker-jevo, stalno učiteljico v Slovenski Bistrici.
--- Desetletnica. Poživljam vse tovarišice in tovariše iz, leta 1908., ki se še i-iso oglasili za desetletnico, da to čimprej store! — Aibin L a j o v i c.
—	Ljudsko šolstvo v Ljubljani. V Ljubljani je 13 javnih ljudskih šol s 115 razredi, in sicer 7 deških, 5 dekliških in 1 mešana šola. Koncem 1/1918. je bilo v Ljubljani še 11 privatnih ljudskih šol. Dece, ki je še obvezana obiskovati šole, je v Ljubljani 5452, in sicer 3037 dečkov in 2415 deklic. Na javnih ljudskih šolah je poučevalo 134 učnih oseb, in sicer 45 učiteljev in 89 učiteljic. Na privatnih šolah je bilo nastavljenih 71 učnih oseb.
—• Pouk srbohrvaščine na ljubljanskih šolah. S 1. aprilom se je pričel na ljubljanskih šolah v 6., 7. in 8. razredu vseh oseinrazrednic in v zadnjem razredu vseh šestrazrednic v Ljubljani obvezen pouk srbohrvatskega jezika, in sicer po dve uri na teden. Poučujeta posebni v to svrho nastavljeni učiteljici iz Istre Marija Jordanova in Katica Mataniče-v a. Pri pouku se bo rabila Nazorjeva či-
tanka. Mestni šolski svet je sklenil, naj se za pouk srbohrvaščine izdela poseben načrt, ki se mora mestnemu šolskemu svetu predložiti v končno odobritev.
—	Šolstvo. Kakor smo že zadnjič omenili, je na zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega govoril obč. svetnik inženir Stcbi, ki je izvajal z ozirom na šolstvo-»Organizacija šolstva mora sloneti na potrebah prebivalstva, katere zahtevajo poleg dobrih ljudskih šol v prvi vrsti moderne obrtne šole, ki bodo vzgojevale tisto Vxsje kvalificirano delavstvo, ki bo glavna opora za razvoj naše industrije. --Pri nas primanjkuje meščanskih šol in kolikor mi je znano, je že napravljen sklen oocinskega sveta, da se zgrade štiri meščanske šole, dve v mestu in dve v Šiški la sklep je takoj oživotvoriti. Dalje primanjkuje gospodinjskih šol. Bil je pač že gospodinjski tečaj na liceju, katerega se je predvsem vse šolnine, tako da so vse vrsti ta tečaj zopet uvede. — Predvsem pa zahtevamo, da se naše šolstvo postavi na bolj demokratični in socialni temelj Kakor je obveznost obiska za vso mladino enaka, tako mora biti tudi za vse enako upoštevanje. Zalibog pa najdemo v tem oziru mnogo socialne krivice, kar že mladini vceplja tisti nesocialni razredni razloček. V naše šole torej več socialnega in demokratičnega duha! — Odpraviti je predvsem vse šolnine, tako ad so vse šole vsem slojem dostopne. Prenapolnjene razredov je tako epidemično, da se je ze popolnoma izgubilo merilo, koliko število učencev naj bo maksimum enega razreda. Po mojem mnenju ne sme sedeti v enem razredu več kot trideset otrok, da se lahko bavi učitelj z vsemi enako m da se ekonomično izrabi pouku posvečeni čas. Dalje je nastaviti po vseh šolali posebno izprašano učiteljstvo za telovadbo, petje, ročna dela, risanje in slikanje. Občina naj tudi skrbi za brezplačna učila po vseh šolah za otroke ubožnejših slojev. — Šolski higieni in zdravstvu mora občina poveriti glavno skrb in v ta namen izvesti strogo nadzorstvo. Za ženske šole naj občina nastavi zdravnice in nt zdravnike. Ti strokovnjaki naj vestno in redno zdravniško preiskujejo šolsko mladino v šoli in na domu in vse šole imajo uvesti redne zdravniško-poučne tečaje. Nase šolstvo ne pozna rednih zdravniških preiskovanj, nima na razpolago moderno urejenih kopalnic. .Poseono zahtevamo, da uredi obema za šolsko mladino zobotehnični ainbulatorij, kjer bo brez plačno zdravljenje vsem na razpolago. — V mestni solski svet zahtevamo zastopnike staršev in zahtevamo, da šoisKo nadzorstvo vrši nadzorovanje v pravem zmiselnem in ne birokraticnem duhu. -J^ouk naj se vrši po v sen šolah le dopoldne. dopoldan naj bo posvečen zabavi in oddihu pod nadzorstvom poseonili Kontrolnih organov, posebnih učiteljev in ne oniti, ki so dopoiuneve ze precepeii \ eolskih dvoranah. — Zahtevamo, da se odpravijo vse tako nepotreone šolske mase, kar ni le slabo vzgojno sredstvo nego neposredno vzgajanje hinavcev it negovanje hlapčevskega čuta. V tem po-gieuu mora oiti vsakuo deležen popolni svobode, in staršev skrb naj bo, kam bodo svojo deco vodili ob nedeljah in praznikih. Končno pa moramo biti tako pravični, da tudi učiteljem priznamo proste nedeljo in praznik, ako je te prostosti ¿t deležen vsak najnižji delavec. — izobraževalno in prosvetno delo občine pa na; ne konča z ureditvijo potrebnih šol. Ot> cina mora skrbeti, da uredi tudi za širše odraslo prebivalstvo splošno izobraže valne tečaje in institucije, vsem pristop' ne in brezplačne čitalnice po ameriskeJj vzorcu in prosta, vsem slojem pristopni zabavišča in igrišča.« — Kdor primera ta izvajanja s temeljnimi načeli Zavezi* nega načrta, vidi, da so kongruentna. ,
—	Poročil se je učiteij-poročnik cijan Grel z gdč. Elo Rehbergerjevo. Bil' srečno! ......
—	Učne moči — učne sile — učfl' osebe. Tako, beremo po časopisju. Iva1 Drenovec je danes učna moč, jutri u<> sila, pojutrišnjem učna oseba; mora P' biti danes, jutri in pojutrišnjem le prJ viina učna oseba. Učna moč in učfl sila ni nič drugega nego dobesedno pfr vedena nemška Lehrkraft. Teh pa ne r" bimo več, ampak imeti hočemo le prJ viino učno osebo. Vsaj šolske obla* bi morale to videti!
—	Tožiteljico so zaprli. Ravnatelji dekliške šole v Mostaru gospa Tanda? čeva je tožila neko damo zaradi žalje"1 časti, ker je bila o njej rekla, da se > udeležila protisrbskih demonstracij 1£| 1914. Toženka je nastopila dokaz resnic; ki se ji je tako posrečil, da ni bila le ^ ma oproščena, marveč je ukazal držav' pravdnik temeljem dokaznega grad>v tožiteljico takoj zapreti.	,
—	Po naših uradih in šolah so ma? kje ostale stene prazne, ko so izgini"
njih avstrijski cesarji. Tuintam smo jih nadomestili s sliko našega regenta. Mislimo pa, da bi bilo tudi primerno, da bi okrasili' naše urade in šolske lokale s sliko, ki predstavlja umetniško krasno naše uje-dinjenje: in to je sokolska diploma, ki je bila namenjena za sokolski zlet. lam si Kralj Matjaž in kraljevič Marko podajata roko. Letnica 500 kaže petsto let našega suženstva. Vidimo vojvodski prestol, simbol naše svobodne demokracije. Po našem mnenju sodi ta slika v vse javne lokale, in upajmo, da se to zgodi, preden pride k nam regent Aleksander.
—	Protialkokolni oddelek ustanove na poverjeništvu za socialno skrbstvo v
Ljubljani.	.
__Zvestoba! Iz zasedenega ozemlja
nam piše tovariš: Silno trpimo pod nasiljem in pritiskom italijanskega imperializma. Ta duševna muka je nepopisna, toda rajši damo življenje, nego da bi se izneverili Jugoslaviji. Navdaja nas upanje, da bo kmalu konec tej strašni mori — potem se pa bomo z vami vred veselili svobode in novega življenja v kraljevini SriS! Vi delajte za urejene razmere na šolskem polju, mi se pa bomo potem lotili dela s podvojeno navdušenostjo. Zvestoba za zvestobo! Ljubezen za ljubezen! Iskrene, bratske pozdrave vsem ljubim tovarišem in tovarišicam v naši Zavezi!	. „i. i J nO*
—	Josip Vittori f. V ponedeljek zvečer ob osmib je po dolgi in mučni bolezni umrl v ljubljanski bolnici tovariš Josip Vittori, nadučitelj-begunec iz Ajševice pri Gorici. Pogreb je bii danes popoldne na pokopališče na Viču. — Bodi mu ohranjen časten spomin!
—	Na tehniki v Brnu študira okrog 100 jugoslovanskih visokošolcev. Ustanovili so si akademično društvo »Jugoslavijo«.
—	Trgovska šola v Celju. Vodstvo imenovane šole je prevzel ravnatelj Beno S e r a j n i k.
—	Grozodejstva. V Cerknem so italijanski vojaki posilili neko lOletno deklico. Italijansko poveljstvo je štiri posiljevalce aretiralo in izdalo proglas z imeni oskrunjevalcev in z naznanilom, da se bodo tis trogo (?) kaznovali. Kmalu nato je več vojakov udrlo v neko hišo, zvezalo očeta, mater in brate in nato posililo domačo hčer, ki leži sedaj na smrtni postelji. A to še ni dovolj. Pred kratkim so divji Arditi več 7—lOletnih fantičev spolno zlorabili! Vso zadevo je poveljstvo potlačilo. Podobni slučaji so v Cerknem na dnevnem redu, odkar se nahajajo tam najbolj razuzdani vojaki italijanske armade Arditi. Grozovito je, kaj dela italijanska »kultura« z našim naraščajem! Te strahote vpijejo do neba po maščevanju !
—	Ples In šola. Nov dokaz kulture laškega imperializma! Po kraških vaseh prirejajo Lahi vsako nedeljo plesne zabave, in kjer ni pripravnih gostilniških prostorov, se poslužujejo šolskih sob, ki jih potem tako zamažejo s pljunki in raznimi odpadki, da se največkrat ne more vršiti ob ponedeljkih pouk.
Srednješolske vesti.
Društvo slovenskih profesorjev je
imelo preteklo soboto popoldne izredni občni zbor, ker se je dosedanji zaslužni predsednik prof. dr. Jakob Zmavc zaradi bolezni odpovedal.. Za novega predsednika je izvoljen prof. dr. Valentin K o -r u n.
Izvestja Društva slovenskih profesorjev se imenuje strokovno glasilo imenovanega društva, ki bo izhajalo v nedoločenih rokih. Prva številka, obsegajoča 42 strani velike osmerke, ima bogato in zanimivo vsebino.
Na mestnem dekliškem Iiceju v Ljubljani se razpiše mesto licejskega ravnatelja. Zavod se s nrihodnjim šolskim letom izpremeni v dekliško realno gimnazijo. Začasni ravnatelj liceja je sedaj li-cejski profesor A. Jug.
Latinščina. Humanisti hočejo uvesti latinščino tudi na realko in celo na meščansko šolo. V javnosti pa prevladuje mnenje, da je že na gimnazijah latinščine Preveč, kjer se naj omeji le na kaki dve tedenski uri. Živimo v dobi praktičnega znanja, zato se moramo učiti živih jezikov.
Polemika.
!v. Magerl: O, te šmentane »Knjige in službe«!
(Patti chiari, amici čari!)
Ker sem postal v zadnjem času precej apatičen, tako da mi je popolnoma vse eno, kako sodi o meni ta ali oni, prav jnč ne zamerim tovarišu Šeguli, da me je blagovolil v 15. št. »Učit. Tovariša« malo
i zlasati, kakor mu tudi prav nič ne zamerim, da v svojem dopisu pobija nekaj, če-I sar nisem trdil, in zagovarja nekaj, česar I v svojem dopisu niti omenil nisem; saj se najbrže ni zavedal, v kako slabo luč me postavil s tem pri onih tovariših, ki niso čitali mojega inkriminiranega dopisa. Kot svojo sveto dolžnost pa smatram, da zavrnem one trditve, s katerimi izpodkopava ugled meščanske šole.
Oklepaje se mrtvih črk baje še sedaj veljavnih šolskih zakonov, trdi tov. Se-gula, da so meščanske šole »povsem ljudske šole, ki se pa ločijo od višje stopnje ljudske šgle v tem, da imajo nekaj obširnejši učni načrt.«
Ako tovariš S. ni imel namena, nasprotnikom meščanske šole navajati vodo na mlin, bi bil moral vsaj omeniti, da se poučujejo na meščanski šoli tudi predmeti, ki jih ne pozna učni načrt za osemrazred-ne ljudske šole; poudarjati bi bil moral tudi, da se poučujejo na meščanskih šolah nekateri predmeti, n. pr. zgodovina starega veka, znatno obširneje in temeljiteje, nego na učiteljiščih.
Ce pa tovariš S. ni imel priložnosti, da bi bil primerjal ljudskošolske učne knjige z onimi, ki se rabijo na meščanskih šolah, tedaj b' si bil moral vsaj površno ogledati učne načrte za meščanske šole, ki jih priobčuje sedaj »Učit. Tovariš«, pa bi se bil prepričal, da je praksa že pred leti položila v grob zastarele paragrafe, na katere se tako radi sklicujejo razni grobo-kopi meščanske šole.
Če celo tovariš Š. trdi, da se meščanske šole le »močno bližajo spodnjim razredom srednje šole«, potem se pač ni čuditi, da srednješolsko učiteljstvo vobče tako malo pozna ustroj meščanske šole in da smo se morali toliko boriti, preden smo dosegli, da morejo absolventje meščanskih šol prestopati v peti razred realk, ne da bi jim bilo treba delati sprejemnih izpitov.
V eni točki me pa tovariš S. ni razumel. Za slučaj, da sem se v dotičnem dopisu slabo izrazil, povem še enkrat, da je v interesu šolstva, da višji šolski svet skrbno pazi, da ne bo v prehodni dobi padel izpit za meščanske šole pod dosedanji nivô.
Nad vsak dvom vzvišeno dejstvo, da se učenci meščanskih šol uče vsaj toliko, kolikor učenci spodnjih štirih razredov srednjih šol, nalaga izpraševalnim komisijam dolžnost, da zahtevajo tudi v prehodni dobi od kandidata za meščanske šole povprečno toliko strokovnega znanja, kolikor se ga zahteva od kandidata za spodnje štiri razrede srednjih šol.
Samo osebni oziri morejo narekovati željo, naj bi v prehodni dobi izpraševalne komisije vabile kandidate: »Le noter, gospoda, le noter! Samo še nekaj mesecev!« Ako bi se ne bal, da bi se mi očitala in-diskretnost, bi vprašal tovariša Š., kdaj namerava pristopiti k zeleni mizi.
Tovariš Š. piše: »Smelo trdim, da je zmožen poučevati v meščanski šoli vsak boljši ljudskošolski učitelj, ako se primemo pripravi na pouk.« Ne maram se prerekati, je li to res ali ne, hvaležen pa bi mu bil, ako bi hotel navesti imena onih naših tovarišev, ki bi hoteli v 3. in 4. razredu meščanskih šol poučevati razen drugih predmetov še prostoročno in geometriško risanje, opisno geometrijo, knjigovodstvo, kemijo, stenografijo, francoščino!
Tov. Š. je hotel baje s svojim dopisom povedati le to, »da ne provzročajmo slabe volje v naših vrstah!« —
Že pred leti sem pisal v »Popotniku« : »Kje so časi, ko se bodo učitelji visokih, srednjih in ljudskih šol zavedali, da so udje enega in istega stanu!« — Odločno obsojam vsak separatizem v naših vrstah, pa naj se pojavlja na ta ali oni način. Ako pa nam bodo ljudskošolski tovariši šteli v greh, da branimo pravice meščanske šole in da jo gojimo »s posebno skrbjo in ljubeznijo«, ne da bi s tem škodovali ljudsk'i šoli, tedaj bom prvi, ki bo odločno zakli-cal: »Gospoda, naša pota gredo narazen, zbogom!«
Književnost in umetnost.
Popotnik, pedagoški in znanstven list. Vsebina 3. štev.: Razprave: 1. Dr. Franc Derganc: William James. — 2. Tone Gaspari: Rodovinski sestanki. — 3. H. Solitude — J. Vuga: Gibanje delovne šole v luči realnega nazora. — 4. Dr. Ivan Lah : Pater Hipolit in njegov »Orbis pictus«. — 5. Ivan Magerl: Izbor učne snovi za zgodovinski pouk. -- Iz šolskega dela: 1. Začasni zgodovinski učni načrt za šestraz-rednico na Hajdinu. — 2. Fr. Karbaš : Iz mojega pripravljalnega zvezka za zgodovinski pouk v mesecu januarju 1919. — Razgled: A. Slovstvo: E. Gangl: Zbrani spisi za mladino. IV. (P. Flerè). — Mlada Jugoslavija (F. Kranjc). — B. Časopisni vpogled. — C. To in ono: t Dr. Franti-
sek Čada. — Pedagogija Johna Deweya.
—	Otroški spomin po eksperimentalnem spoznanju (—6.) _ o šolski dobi (F.) — lz zakonskega načrta šolske preustrojitve v Cehih (F.) O moralnem pouku na Francoskem. — Kako postanejo nezanimive stvari zanimive (W. James.) — Domo-vmoznanstvo — stroka ali načelo (F. Kranjc). — Odlomki iz metodike (P.) — Zakon o politični vzgoji državljanov.
Ferd. Seidl: Kod se naj potegne pravična drž. meja med Jugoslavijo in Italijo?
—	12 strani, veiika b0; geološki zemljevid. Cena 1 K. — t o je ponatisk daljšega članka, ki ga je priobčil »Slov. Narod« meseca februarja letos. Avtor je opremil ponatisk s preglednim geološkim zemljevidom, obsegajocun skoro vse ozemlje slovenskega dela Jugoslavije. Zemljevid ju*no kaže, da se začenja balkanski polotok ob črti Humin - Kobarid - Fodbrdo. Do te črte sega od jugovzhoda prav tista geološka zgradba tal, ki je značilna za Bosno, Dalmacijo in Hrvatsko Primorje. Na zemljevidu se vidi, da stojijo mesta Gorica, Trst, Pulj in Reka in istotako Idrija, Postojna in Cerknica na balkanskem polotoku in na jugoslovanskem ozemlju. Nadalje se vidi, da je rob beneške ravnine od Tržiča do Humina prava prirodna meja med Jugoslavijo in Italijo.
—	V zemljevidu so tudi začrtane poglavitne variante, ki se predlagajo za bodočo državno mejo med Jugoslavijo in Italijo, namreč: 1. narodnostna meja, 2. Triglavova črta in 3. Kaninova črta. — Besedilo brošure obravnava vse tri variante bodoče meje z geološko-geogia. skega, s prometnega in s strategičnega stališča in se krepko zavzema za narodnostno mejo kot edino popolnoma pravično. Ker je potrebno, da se o vprašanju naše zapadne meje vsakdo kolikor moči dooro pouči, priporočamo, toplo našim razumnikom to brošuro, ki je pisana jasno in prepričevalno, kakor zna to priznani strokovnjak prof. Seidl.
Osveta 1 Pobjeda. Narodne p j e s-me o vojevanju srpskom g. 1914 do 1918. — Danilo Petranovič. Sadržaj: Svapski zulum. — Pogibija Srbije. — Zavjet saveznika. — Poruka Pa-šiCeva. — Osveta. — Pobjeda. — Slava.
Ove su pjesme nikle u času prelaza iz ropstva u slobodu, kad se rastrgoše i pokidaše varvarski lanci. Ispjevane su ispred onoga naroda, u kome/je vazda bio budan duh za slobodom i jedinstvom sa svojom srpskom bračom.
Stoga njemu su u prvom redu upu-čeni ovi zvuci, jer ih on vrlo dobro ra-zumije i shvača do tančine. Nakon pre-turenih muka, divljaštva, mrke okrutnosti i zuluma, neka ove pjesme bodu blagi melem za pretrpljene boli, a uz to i radost zbog sjajnih dana, koji se nikada ne če predati zaboravu!
Pisac ovih vatrenih pjesama stručni je učitelj Danilo Petranovič u Plavnu-Kninu.
Koncert »Ljubljanskega Zvona«. —
Pevsko društvo »Ljub. Zvon« je priredilo v petek, dne 4. t. m. svoj prvi koncert v letošnji sezoni. Veliko dvorano Uniona je napolnilo najpestrejše občinstvo do zadnjega kotička, a mnogi so odšli brez vstopnic. Razprodana hiša priča o zanimanju, ki ga ima naše občinstvo za vokalno glasbo, kakor tudi o priljubljenosti Zvonovi in njegovih součinkujo-čih. Naš Rijavec silno »vleče«, njemu je uspeh povsod zagotovljen.
V koncertni sezoni 1911/12., torej pred sedmimi leti, so se rdečili na ljubljanskih vogalih lepaki, vabeči k obilni udeležbi na »Zvonov« koncert v veliki dvorani »Mestnega doma«. To je bil menda prvi koncertni nastop našega — Rijavca in njegovega zvestega tovariša Ravnika. »Zvon« je prišel malo prej Pre-lovcu v roke, Rijavec je tedaj obiskoval zadnje leto Glasbeno Matico, Ravnik je bil pa že na konservatoriju na Dunaju. Vsi trije so napravili tedaj svoj prvi korak v javno življenje; in danes po sedmih letih so se zopet združili ter pokazali, kaj so se v tem času naučili.
Edino »Zvonu« je vojna onemogočila redno delovanje, tako da je šele pred dobrimi petimi meseci začel zbirati svoje raztresene note in jih učiti enotnih manir. Ravnik je bil sicer tudi pri vojakih, kjer ga je baš njegova muza »krila«, kar jo je pa naravno zadrževalo, da se ni razvijala tako, kot bi se bila sicer. Rijavec pa ni gledal na vojno, on se je učil in izučil, danes je gotov umetnik. Moški zbor je odpel štiri točke lepo in občuteno; zdi se mi, da je bila koroška narodna »Dober večar luba dakle«, har-moniziral O. Dev, pač najboljša, dasi-ravno je učinkovala na občinstvo mnogo bolj Adamičeva »Kregata se baba in de-vojka«, a menda le zaradi besedila. Moški zbor je prav lepo uglajen in voljan, da dela z njim pevovodja, kar hoče.
Mešani zbor, nekako 80 pevk in pevcev po številu, kaže silno resno stremljenje po popolnosti. Lajovičeva »Vodica čista se vila« se je »vila« mnogo prepočasi, zato pa ni bila čista in učinkovita, isto velja tudi o Krekovem »Vabilu«. Adamičeva »Zapuščena« s sopranovim solo (gdč. Sustarjeva) je pa nasprotno dosegla popoien uspeh, prednašana je bila z globokim umevanjem. Meni je bila najbolj všeč, dasiravno so bili drugi za Mo-kranjčevega »Kožarja«. Juvančev »izgubljeni cvet« je ljubka, hvaležna stvarca, ki so jo prav dobro peli. Na splošno lahko rečem o mešanem zboru, da je dober; neenotnost in nezaokroženost ženskih glasov bosta vaja in pridni pevovodja skoro odpravila. Gdč. Sustarjeva obeta mnogo.
.i,-Krona večera so bile pesmi, ki nam jih je zapel goriški slavček Rijavec. To je pevec po božji milosti, ki navduši s svojim toplim prednašanjem, s svojim mehkim, polnim glasom vsakogar. Imel je krasen večer. Občinstvo ga je zvalo in zvalo, moral je dodajati še in še, in poslušali bi ga bili ne vem kako dolgo. Tako kakor je on zapel Lajovičev »Mesec v izbi«, mora doseči in je tudi dosegel uspeh. Milojevičevo »Japan« je biser svoje vrste. Silno sta ugajali slovaški narodni »Hej, zapadaj slunečko« in »Diev-ča«, liarm. Novak. »Pod pendžeri« od P. Konjeviča in arija Lenskega iz opere »Jevgenij Onjegin« sta izzvali ogromen aplavz. Dodal je Ipavčevo »Pozabil sem mnogokaj, dekle«, Prochazkovo »Zvezde žarijo« in arijo iz opere »Bohême«. Naš ljubi gost je dobil krasen lavorjev venee kot zahvalo za umetniški užitek prve vrste. Želeli bi, da nas čim prej zopet obišče, ali pa naj ostane kar pri nas v Ljubljani, saj ga imamo tako radi!
Kaj naj rečem o Ravniku? Kakor je Rijavec mojster v petju, prav tak mojster je Ravnik v spremljevanju, uspeh prvega je prav tako uspeh tudi drugega, pevec in spremljevalec se dopolnjujeta, celoten uspeh je vsota obeh.
In kaj bo z »Zvonom« vbodoče, če pojde po tej poti in tako urnih korakov dalje? Resen tekmec naši »Matici«, ki živi in pade s Hubadom. Ali naj se bojimo tega tekmovanja? Ne, nasprotno, veselimo se ga, saj tekmujejo za našo ljubo slovensko pesem, in zato treba, da se poživimo in pomladimo ter začnemo tam, kjer je kdo ostal. G. Prelovec je lahko zadovoljen z uspehom; da bo pa še večji, kličem vsem pevcem in pevkam, ki so dobre volje: Le vztrajno naprej!
»Zvonov« koncert mi je pripodil kopo misli v glavo. Spomnil sem se na svoj stan, njega družabno stališče in veljavo. Cez 4000 moških in ženskih nas štejemo, a med temi je najmanj polovica izrazitih kulturnih delavcev. Druga polovica pa caplja ob strani brezbrižna in nedelavna. Bo li bolje? Upam! Med nami je skoro vsakdo pevec, če ne dober, pa vsaj za silo. In če se združijo v enoto le najboljši, potem dobimo gotovo število, ki preseneti nas same. Lahko računam, da dobimo na ta način ogromen moški zbor, ki bo štel najmanje 120 prvovrstnih pevcev. Ali je res nemogoče napraviti »Pevski zbor slovenskih učiteljev«? Manjka nam samo malo dobre volje; in kakor hitro se ta pokaže, dobimo čez noč zbor, ki bo po inteligenci materiala prednjačil vsem zborom v Sloveniji.
Mislim, da je nekoč že tov. Rus iz Kranja sprožil misel, da napravimo pevsko udruženje po vzorcu Moravskih učiteljev. Sedaj smo ujedinjeni; ne ločijo nas več najrazličnejše deželne meje, in zato bo naše medsebojno razmerje bolj pre-srčno in koncentrično; enak kruh zbudi enaka čuvstva in izenači voljo. Zato poživljam vsakogar, ki ima tej misli kaj pri» dejati, nasvetovati ali morda že celo gotov načrt, naj stopi z njim na plan, da se pogovorimo o ločenem, drobnem delu, a o skupnem učinku in poudarku. Če uresničimo načrt »Pevskega zbora slovenskih učiteljev«, potem smo dvignili ne le ugleda lastnega stanu, temveč naroda, ki potrebuje baš sedaj in v bodočih dneh dobrih reprezentantov. In kdo bi bil za to delo poklican kot učitelj?
»Glasbena Matica« pripravlja novo izdajo slovenske pesmarice, ki naj prinese le one pesmi, ki so med slovenskimi pevci in našim narodom najbolj priljubljene. Kdo ve za take pesmi najbolje? Zopet učitelj, ki živi med narodom in ima skoro vsak svoj pevski zbor in ve, kaj je temu ali onemu pogodu. Zato želim, da bi napisal vsak pevec naslove pesmi, ki so njemu najljubše, ki bi jih rad imel v skupni pesmarici, na list papirja, če mogoče po abecednem redu in zraven skladateljevo ime in poslal odboru »Glasb. Matice«, ki bo gotovo iz srca rad upošteval vse nasvete in želje. Prepričan sem, da bo število pesmi tako veliko, da bo morala iziti pesmarica najmanje v dveh
delih, če ne v treh. Toda to je potem že stvar »Matice« same.
Tovariši pevci in tovarišice pevke, osnujmo čim najpreje »Pevski zbor slovenskih učiteljev«!*)
Albin Lajovic.
Koncerti orkestra Srbske kraljeve garde v Ljubljani dne 7., 9. in 11. aprila 1919. — Ko je počil glas, da obišče Ljubljano orkester Srbske kraljeve garde, smo mislili, da bomo imeli priliko poslušati vojaško godbo, ki nam zaigra par koračnic, uvertur in potpurij iz različnih oper. To mnenje se je nagloma izpremenilo takoj ob začetku prvega koncerta. Vzpored sam je jasno kazal, da ga bo izvajal orkester, ki stoji na umetniški višini, in že izvajanje prve točke, grandiozne Cajkov-skega »Svečane' slovanske koračnice« op. 31, je posvedočilo najlepše upanje, da nam bodo nudili koncerti Srbske kraljene garde nenavaden in izreden umetniški užitek. Zato se je občinstvo skoro steplo za vstopnice, in ko bi bili srbski gostje priredili še četrti koncert, bi brezdvoma doživeli zopet razprodano Unionovo veliko dvorano, ki bi bila odmevala kot prej trikrat navdušenja in glasnega priznanja prvemu jugoslovanskemu orkestru. Vzpo-redi koncertov so bili z malimi izjemami različni. Cajkovskij, Bizet, Saint Saens, Dvorak, Massenet, Lalo, Grieg, Paga-nini, Liszt, Chopin so nam podali svoja zanimiva dela, pisana za veliki orkester. Niti ene skladbe nemških skladateljev nismo čuli.
Orkester Srbske kraljeve garde je dobro zastavljen, imenitno vigran. Godala neoporečna, med njimi kontrabasi nekoliko prešibki. Lesni instrumenti in pihala prilagodena godalom, tolkala točna. Kapelnik Binički, rutiniran dirigent, je z lahkimi gestami izvabljal iz orkestra zlasti fino dinamiko. Ne spominjam se, da bi bil že kdaj slišal tako fino dinainiško pred-našanje prekrasne Griegove slike »Asina srnrt« iz Ibsnove dramatične epopeje »Peer Gynt«. Zadnji ppp je izginil po dvorani kot dih: ni bilo čuti, kdaj so godci odložili loke s strun. Tako virtuozen ppp dokazuje — mnogo bolj kot najhujši fffo — na kako visoki stopnji umetniškega izražanja stoji orkester Srbske kraljeve garde iz Beograda. In koliko miline, toplega občutja je vladalo v Adagietto iz Bizetove »Arlezijanke«. V živahnih skladbah je pa nasprotno orkester pokazal toliko svežo-sti in gibčnosti, da smo se morali čuditi.
Kot solista sta se predstavila V. Frait, ki je lepo in s precejšnjo tehniko sviral Paganinijev koncert za gosli in orkester v D-duru, in Mara Binička, kapelnikova hčerka, ki je temperamentno igrala Chopinov koncert za klavir s spremljevanjem orkestra. Poleg tujih skladateljev je bilo na vzporedu tudi nekaj dobro pogojenih skladb kapelnika Biničkega, ki je bil vse tri večere predmet splošnih in zasluženih ovacij.	Z. P.
Zadme vesti.
VELIKONOČNA ZBOROVANJA.
Danes so bila ves dan zborovanja naših društev, in sicer Narodne Sole, Učiteljskega konvikta, Deželnega slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani in Vdovskega učit. društva. Vsa ta zborovanja so se vršila v Učiteljski tiskarni v Ljubljani ob obilni udeležbi članstva. V Celju sta zborovala upravni odbor in delegacija štajerske Zveze. Jutri je seja upravnega odbora Zaveze in občni zbor Društva slo-
*) Oceno priobčujemo, dasi smo že v zadnji številki govorili o tem koncertu, posebno zaradi drugega in tretjega dela recengentovih izvajanj. Uvažujte jih in preidite od nasvetov do dejanj!
U r e d n.
venskih učiteljic — obe zborovanji v Ljubljani. O vseh teh zborovanjih priobčimo v prihodnji številki daljša poročila. — Snoči sta imela upravni odbor in nadzorstvo Učiteljske tiskarne važno in dolgotrajno sejo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
D. H. v St. T.: Za sedaj Vam ne moremo nasvetovati nobene domače tvrdke, ker je nimamo. Od zunaj pa se ničesar ne dobi. Potrpimo, dokler si sami ne ustanovimo podjetja.
1. M. na V.: Porabimo v prihodnji številki.
M. H. v P.: Hvala za pozornost! Toda zadnjo številko smo že poslali v Pariz na naslov mirovnega delegata dr. Iv. Zolgerja, pravtako kakor smo jo poslali centralni vladi v Belgrad. Tjakaj pošiljamo redno svoj list.
Al. M. pri Sv. D.: Torej so že začeli! Kako so komaj čakali! O zadevi bo razpravljal upravni odbor. Sicer pa preglejte pazno naš list!
Polzela: Na Vaše pismo ne moremo odgovoriti, ker ga niti niste podpisali, torej nam Vaš naslov ni znan. Za III. skupino je večja potreba. Po informacije se obrnite na ravnateljstvo meščanske šole I. v Mariboru.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran Mar o lt. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učitelj stva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadrnga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. marca 1919 K 41.426-22.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/»>. do '/26. ure popoldne.

□aoaaaBnoanaaDaa aaaaaDaaaaaaaaa
Čitajte I
Ravnokar je izšla knjižica
Dr. B. Derč:
, njega negovanje in
Vse matere, ki hočejo vzrediti zdrave in krepke otroke, morajo citati to knjižico. Pisatelj — zdravnik strokovnjak za otroške bolezni — podaja praktične nasvete, kako je ravnati z dojenčki. Knjižica se naroča pri Tiskovni zndrugi v Ljubljani, Sodna ulica St. 6. Cena K 3, s poštnino K 3'30. Denar je poslati naprej, ali pa se pošlje knjižica po povzetju.
□ □
D □
a
B
O D u B B B B B B B B B B B B B
a
BBBBBBBBBBBBCBBB BBBBBBBBBBDBBBB
Naročajte in širite brošuro:
Načrt preustrojitve šolstva EE in narodne vzgoje =
Sestavil odsek Zaveze jugoslovanskega :: učiteljstva za preustrojitev šolstva ::
———— Cena 2 K. -
Naročila sprejema: Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
Naročajte in širite list!
V naši zalogi izidejo tiskovine za
šolska naznanila in izpričevala
ljudskih, meščanskih, obrtnih in srednjih šol s podtiskom SHS po risbi gospoda strokovnega učitelja Dragotina Humka.
B B B
Ravnotam izidejo
= nastenske table
s pisano in tiskano
= latinico in cirilico
Prijave na eno in drugo prosimo čimprej, da nam bo mogoče določiti naklado!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
Frančiškanska ulica 6.
Izšel je četrti zvezek
ID spisov za Hi.
VSEBINA: 1. Fantje od fare. - 2. Z doma.
3. Bolnica. — 4. Generalček. — 5. Če-stitka. — 6. Zadnja pot. — 7. Najboljše - - zdravilo. — 8. Stric iz Amerike. - -
Cena vezanemu in ilustrir. zvezku (100 str.) po 4 50 K.
Naročila sprejema
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica 6.
Vse potrebne samoslovenske ^^^^^ tiskovine ^^^^^
Z9 SP1
po odobrenih vzorcih m m so izžle v naši zalogi. M
Prijave na naročila sprejema
Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
===== Frančiškanska ulica št. 6. ===
Učiteliska
rna v

am
reg. zadr. z omejeno zavezo	Frančiškanska ulica štev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in eenj. učitelj stvu v naročilo' vseh nradnili šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol stroko spadajoeih tiskovin.	V zalogi vedno: K, Wider, „MOJE PRVO BERILO".