JENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Zi ZDA.......................... 3.00
Za pol leta ----------------------- 1.25
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
v .
y0l. l No. 10.
Priče S.
TORONTO, ONTARIO VTORAK, 1 DECEMBRA, ^942.
Cena 5c.
Leto 1 Štev. 10.
RAZNE DOMAČE VESTI
Montreal. — Deset tisočev naroda je pozdravilo sovjetskega poslanika Feodor Gu-iev v Montrealu ob priložnosti proslave oktoberske revolucije.
Poslanik Gušev, govoril je v ruskem jeziku in njegov govor je bil takoj ob jriči prevajan v francoskem in angleškem jeziku. Kampanja za pomoč Sovjetski Uniji, dosegla je veliko vso-o denarja. Kot darilo Sovjetski Uniji, je dala ena o-seba neimenovana 10 tisoč dolarjev, za pričetek velike kampanje v aKnadi v pomoč Sovjetski Uniji.
i
• * •
Toronto. — Ravnateljstvo John Inglis tovarne, je zadnjega tedna podpisalo kolektivni sporazum z Intr. Assoc. Machinist Lodge 235. Istočasno drugi oddelek a-sosiacije Bren Lokal 1612, |je pričel z organiziranjem ("15 tisoč delavcev. Izvoljen
dni kznani unionist in vodja Fred Collins.
Sfr Sfr 9fi
Windsor. — Tim" Buck, tajnik komunistične stranke Kanade, govoril je v Win-dsorju v predmetu L "Kanada in druga fronta"..Na postaji je bil sprejet od župana mesta Arthur Reaume in
drugih uglednih meščanov.
» * «
Ottawa. — Kanadska vlada prevzela je obratovanje v tovarni Malton s ozirom, ker je proizvodnja zastajala v tej tovarni. Odlok vlade so posebno pozdravili delavci,, kateri so povedali da je ravnateljstvo tovarne zadrževalo proizvodnjo, katera bo sedaj pospešena do 100 odstotkov, tembolj ko se vpošteva unija in delavski odbor za proizvodnjo, ter odbor za pritožbe. Vse to je paomenjena kompanija odklonila priznati in le akcija vlade da prevzame obrat v tovarni, je preprečila
PREGLED SOVJETSKO NEMŠKE FRONTE
NAD 300 TISOČ NACISTI CNE ARMADE OB DON REKI IN STALINGRADU OBKOLJENO. NAD 160 TISOČ UBITO IN ZAJETO Z OGROMNIMI ZALOGAMI VOJNEGA MAT ERIJALA. RDEČA ARMAD DA PRODIRA V TRI PRAVCA OD STALINGRADA OB DON REKI.
je odbor, katerega je prese- stavko 'delavcev.
ZNAČILEN KORAK K DELAVSKI ENOTNOSTI IN DELAVSKI ZAKONODAJI .
[ Toronto. — (ALN) Zna-Lčilcn korak k delavski enotnosti v Kanadi podvzet je v tem, ko je prišlo do enotnega soglasja izmed AFL. j in CIO, za podpiranje delavske zakonodaje v provi-nciji Ontario, po vzorcu Wagnarjeve zakonodaje v Združenih državah.
S ozirom tozadevnega vprašanja, vršila se je dne 29 novembra tukaj konferenca tako z namenom sporazuma izmed omenjenih unij-skih pokretov, kakor tudi enotnega načrta za delavsko zakonodajo, katerega se predloži zakonodajnemu zborovanju v svrho sprejetja delavske zakonodaje v provinciji Ontario.
Konferenciji so prisosto-vali predsednik Canadian . Congres of Labor, A. R. Mo-sher in predsednik Trade and Labor Council, Percy Bengough, ter zastopnik vlade.
Kanadska delavska zakonodaja, je daleč v ozadju delavskih zakonodaj zapad-nih demokracij. Vsled tega je zadnji čas, da se v tem oziru doseže zakonodajna zaslomba delavcev tudi v Kanadi. Dosedajni način postopanja naspram delavcem v marsikaterih industrijskih področjih, dajal je le ugodno zaslombo delodajalcem in seveda na račun delavcev. Dogajalo se je da so bili delavci diskri-minirani iz dela edino vsled tega, ker so pripadali delavski uniji. Delodajalci niso vpoštevali delavskih linij za kolektivne pregovore. Na zvit način vsiljevali so kompanijske unije in le pod odločno vztrajnostjo so delavci zmogli ponekod doseči priznaju njihove unije, ; drugod pa še dandanes vlada oviranje in zapostavljanje proti resničnega delavskega unijskega pokreta.
Iz tega sledi, da je zelo važen korak podvzet tako z strani delavskih unij glede enotnosti, kakor tudi de-' lavske zakonodaje, katera
bi prožila zakonsko1,zaščito unijskega gibanja Aa svoboden izbor delavcev.
Pred nedavnim ontarijska vlada je naznanila, da bo prihodnji zakonodajni seji predložen načrt delavske zakonodaje. Razen da bo po vzorcu Wagnerjevega akta v Združenih Državah, ni bilo pojasnjeno obširnejše o tej zakonodaji. Brez dvoma da je konferenca ra-spravljala obširno o tej važni zadevi, ter dosegla soglasen sklep v načrtu, kateri bo vseboval razne določbe potom zakona na delodajalce in odstranil nepravico vsiljevanju kompanijskih unij„ proti volji in želji delavcev. Upati je, da bo omenjeni načrt sprejet v onta-rijski zakonodaji, kar bo edino pospešilo tako unijs-ko gibanje, kakor tudi proizvodnjo za vojne potrebščine.
Kor je bilo zadnjič po-ročano v pregledu sovjets-ko-nemške fronte, da se Rrdeča Armada pripravlja na ofenzivo, je ta točasno v polnem in obsežnem razmahu ob Don reki s severoza-padne, sredini ob Kolach-u in vzhodno južni strani Sta-lingrada, ter prodira v treh pravcih.
Iznenadni naskok Rdeče Armade v treh pravcih, ne samo da je uspel razbiti položaj nacistične sile zbrane v vojaštvu in vojnem mate-rijalu proti Stalingradu, ampak jih je tudi poleg prodora bojne črte obkolil. Računa se, da je obkoljeno nad 300 tisoč nacistične armade, ter ogromna količina vojnega materijala. Poleg tega so nacistične izgube v vojaštvu nad 160 tisoč mož, ubitih in zajetih, ter vojnem materijalu, 1.863 topov, 3.850 strojnic, 50.000 pušk,, 1.320 poškodovanih in nepoškodovanih
Nacisti kradejo odmerke za bolnišnice
Halifax. — Narod v okupirani Norveški strada do skrajnosti, pove tukajšnje poročilo. Hrana je vsepov-so dv odmerkih in poleg tega neužitna. Mesa se sploh ne dobi in je mesto tega neko ribje neokusno in nevži-tno. Ravno tako ni za dobiti mleka, kave in čaja. Mleko dobe le umirajoči v bolnišnicah.
Nemški izkoriščevalci poleg tega kradejo odmerke ki so namenjeni za bolnišnice. če ima človek le dosti denarja, tedaj se mu posreči kupiti hrano od nemških kontrobantov,, sicer pokradeno od norveškega naroda.
RAVNATELJ NATIONAL SELEOTIVE SERVOCE PODAL ODSTAVKO
ARTHUR MAcNAMARA NASLEDIL NJEGOVO MESTO
Ottawa. — Državni ravnatelj National Selective Service, Elliot M. Litlle, poslal je ministru dela Hum-phrey Mitchell, pismeno od-* stavko na svoji dosedajni dolžnosti, ki jo je vršil od pričetku vojne.
Kot razlog odstavke M:. Litlle navaja, da v teku štiri let vojne ni obstojala jasna smer od strani vlade s obzirom na politiko vposli-tvi delovne moči; tudi da ni bilo dovolj močnega organizacijskega aparata za razdelitev- delavcev v industriji. V daljšem on pove. da je kot ravnatelj Selective Service, vršil svojo dolžnost brez potrebnega avtoriteta, kateri je bil potreben da se ta ogromerf načrt sprovede v delo v svrho interesov vojnih potrebščin. Tudi sedajna situacija je dejal Mr. Litlle, je, •dvomlji-
va in ruši ta avtoritet in logično je, da je vse to pri vedlo do zmot in zaprek, ter z tem nastala paralizi-rana cela organizacija.
Mr. Litlle se v daljšem pritužuje ministru dela, da je pred njega iznesel predlog, da Selective Service postavi v položaj s katerim bi se dosegel pravi cilj. Toda ta ni našel za shodno, da ga vzame v obzi.
Iz tega sledi le delni razlog zakaj je podal odstav-ko državni ravnatelj National Selective Service, Mr. Litlle, katera je vzbudila pozornost v večjem obsegu kakor se je to računalo. Neki krogi smatrajo izjavo Mr. Litlle, ne kakor enostavno kritiko politike kabineta, marveč obtožbo vlade,
tankov, 9.000 konjev, nad 2000 trokov in tudi veliko število bojnih letal.
Ogromni udarec Rdeče Armade, je vnovič navdušil svet in vlil novo moc in zaupanje v zmago nad sovražnikom. Branilci Stalingra-da, ostanejo neizbrisana trdnjava v borbi za osvoboje-nje človeštva v zgodovini. Nacistična "nepremagljiva" sila doživela je po.az pri Stalingradu, kateremu ni primera v vsej vojni povesti. Tri meseca^oblegano mesto z tisoči bojnih lt tal, topov in raznega drugega orožja, ter 'do 100 nacističnih divizij, je ne samo vzdržalo težke udarce zbrane od vsepovsod nacistične sile, ampak iz junaške obrambe dvignilo iz ruševin in z treh strani udarilo proti tej sili, prisililo jo na zbegano odstopanje ,zapuščajoč za seboj na kupe mrličev,' ranjencev in tisoče vjetnikov. Vsled tega dejstva w;i čudno, ko razni poznavalci in vojni strategi občudujejo borbo Rdeče Armade, ter pri tem navajajo da Stalingrad ni le navadno mesto, tembolj junaška trdnjava človeštva v borbi proti fašizmu.
Poleg tako ogromnega
Nacistični vdanci obsojeni na smrt
Chicago. — Tri nacistični vdanci so obsojeni na smrt zaradi tega, ker so dajali zaslombo prej osem usmrčenih nacističnih vohunov, ki so potom podmornice se izkrcali na ameriško obrežje, da vršijo sabotažo in nacistično propagando v tej deželi. Njihove žene so pa obsojene na 25 let ječe, ker daso pri tej zaslombi nacističnih vohunov sodelovale po navodilih svojih možev.
Sodnik, ko je prečital smrtno obsodo je strogo po-vdaril, kaj zaprav čaka nacistične vohune in one ki bi skušali delati vprid nacistični vojni mašini. To je največje izdajstvo domovine in kriminalni prestopek, ki ne zasluži drugega kakor smrtno kazen.
Mr. Litlle odločno stal na stališču glede vstanovljanju delavskih ravnateljskih odborov v vojni industriji, kateri bi omogočali rie samo izboljšati razne zadeve izmed delavcev in delodajalcev, ampak obenem pospešili vojne produkte vsled dobrega sporazuma. Dokazano je da so razni odbori ki so sicer vstanovljeni po načrtu vlade v raznih industriji zanemarili izravnati tako spor, kakor tudi nameščanju delaveev na najbolj odgovorjajoča'mesta v indu-
uspeha v teku komaj par dni ofenzive Rdeče Armade pri Stalingradu, je ta v ofenzivi tudi na kavkaškem gorovju ob Novorossisk, ter pri Leningradu ob Rževu, kjer je le 100 milj od meje Latvijske republike.
Vsaka zamisel ki bi se na našala na zimske okolščine na sovjetsko-nemški bojni črti, bi bila napačna in nepravilna. Edino pravilna o-cena v tem je ta, ki odraža zvestobo in vdanost tako narodov v splošnem, kakor tudi Rdeče Armade Sovjetske Unije, za vničenje sovražnika narodov in človeštva v splošnem fašizem.
Danes, ko Rdeča Armada zadaja tako ogromne udarce nacistični sili, je najboljša priložnost za ofenzivo na vsih krajih zedinjenih narodov, da čimprej nastane osvobojenje narodov zasužnjenih v Evropi, ter končno vniči z koreninami vred fašistično barbarstvo v svetu.
VANJA
Kuibišev. — Nov način medsebojnega tekmovanja je počel zadnje dni izmed delavcev in ostro strelcev (Snipers) Rdeče Armade v Sovjetski Uniji.
Delavec N. Bykov v topilnici železa Molotov okraja na Uralu, napisal je pismo ostrostrelcu Kostogro-zu na sledeči način: 'Poživljam te na prijateljsko tekmo. Ti s v zadnjem mesecu pobil 30 fašistov — jast sem pa za 105 odstotkov dopolnil mojo mesečno proizvodnjo pretopljenega železa. Za ta mesec nameravam doseči 110 odstotkov, ako boš ti ubil še nadalj nih 10 fašistov."
AFRIŠKO-EGIPTSKI FRONT
Od zadnjega prodora na afriški kontinent, ameriške in britanske čete napredujejo na celi bojni črti in so točasno pred francosku lu-ko — Tunis. Na več krajih se so francoske čete predale zavezniški armadi, ter na-daljujo skupno borbo proti nemški in italijanski fašistični sili na afriškem obrežju. Težke borbe se pričakujejo za luko Tunis, kjer so fašisti poslali pojačanja za obrambo.
Medtem od poraza francoske armade v Franciji, francoska mornarica se je nahajala največ v pristanišču Toulon, Tunis itd. Potekali so pregovori sicer di-plomatičnim potom da se pridruži zavezniški mornarici, kakor tudi pretnje z strani Hitlerja, kateri je izdal končno nalog zahtevajoč predajo mornarice in orožja fašistični sili.
V zelo resnih okolščinah v katerih se je nahajalo nad 60 bojnih ladj v pristanišču
Toulon, tako posadke, kakor tudi bojne ladje, dvignjene so v zrak v znak solidarnosti osvobodilne borbe francoskega naroda, Mornarji se niso udali nacistični zahtevi, tudi zahtevi francoskih kvizlingov — Laval in drugi, ampak so v teh okolščinah podnagli v zrak ladje in tudi dali svoja živ-lenja na čast in ponos francoskega naroda.
Junaški primer francoskih mornarjev od 60 bojnih ladj, ostane v zgodovini izraz mržnje in borbe proti nacističnih okupatorjev, ter domačih izdajalcev.
Neke vesti zatrjujo, da je Admiral Jean de Laborde, ki je poveljeval 60 razstre-ljenih bojnih ladj izdal povelje zato, ter da je aretiran po nacistični oblasti v Toulon-u.
Ostanki Romelove armade na egiptskem frontu, še vedno odstopajo proti severni afriki ob obrežju sredozemskega morja.
14 ARETIRANIH DNIJSKIH VODITEUEV V ARGENTINI
Buenoc Arieo.
čna vlada Castillo v Argentini si daje zadoščenje z aretacijo raznih unijskih voditeljev in z prepovedjo progresivnih zborovanj, kako bi mogla nadaljevati svojo pro-osiščno politiko. Tako je tudi topot aretirano 14 unijskih voditeljev, ko so zahtevali od vlade, da ta prekine odnošaje z Nemčijo, Italijo, Japonsko in z njihovimi zavezniki. Do tega so pomagali tudi nekateri člani na vodilnem položaju v ekzekutivnem odboru Confederacion General de Trabajadores (Generalna Konfederracija Delavcev), kateri so odbijali ka-koršno koli raspravo odbora glede zunajnih zadev republike Argentine. Vsled tega je prišlo tudi do razkola v ekzekutivi in prvikrat po 13 mesecih večina v tem po-kretu je na svojem zboro-
VELIČANSTVENA MANIFESTACIJA ZA POMOČ SOVJETSKI UNIJI
Toronto — Otvoritvena nacionalna kampanja črez Kanado za pomoč Sovjetski Nniji, je na tukajšnjem zborovanju manifestirala svojo vdanost in priznanje junaškemu narodu in njegovi armadi, Sovjetski Uniji. Map-le Leaf ena od največjih dvoran v tem mestu, bila je polna občinstva, visokih osebnosti v civilnem in vojaškem položaju. Ravno tako oddelki vojaštva oborožene moči Kanade, dajali so posebno atrakcijo s ozirom enotne borbe za vničenje sovražnika.
bor za nameščanje delavcev proti tega da se je govorilo o pomakanju delovne moči, pošiljal delavce na razna druga ne važna dela, kakor je na primer v pivovarne,
Glavni govornik je bil Wendell Willkie, zatem Sovjetski poslanik Gušev in poslanik Kanade za Sovjetsko Unijo,, ravno pred svojim odhodom na ta položaj. 17.500 zborovalcev je klicalo zastavam treh narodnosti, kakor tudi Wendell Wil-kiju, poslaniku Gušev drugim osebnostim.
in
striji in da je v te moziru
do dobra obstojala diskri- mesto v industrijo za vojne ! in vsih onih, ki so na odgo- i minacija. Ta dokaz prinaša potrebščine.	,an
vornem položaju.	t avtna unija lokal 200 pri Torej ni čudnega, ako je Toronto,
Tudi se dozdeva da je ; Ford Motor Co., kjer je od- j (Nadaljevanje na 4. strani)
Dobrovoljni prispevki so segali nad 15 tisoč dolarjev od posameznih korporacij in trgovin, že ob tem času namreč otvoritvi kampanje za eden milijon dolarjev, odbor je naznanil, da ima na rokah preko 50.000 dolarjev prispevkov v ta namen. Kampanja bo oglašana potom radio postaj, raznih časopisov iz tedna v teden. Vse prispevke je poslati na naslov: Canadian Aid To Russ-Fund, 80 King St. W. Ont. Apeliramo
vaejv pol-Ag volitev ujrfc^rv* kov, vnovič zahtevala od vlade, da prekine odnošaje z fašističnimi vladami. Novi predsednik konfederacije je bil izvoljen J. Argana in tajnik pa, Lazare Criada.
Značilno je dejstvo, ko je po aretaciji 14 unijskih voditeljev, prišlo -do javnih protestov iz raznih krajev Argentinijein Chile, katerim se je pridružila tudi CIO iz Združenih Držav. Razne unije in delavske organizacije, so zahtevale od vlade takjšno izpustitev iz zapora unijskih voditeljev. Vsled ogromnega protesta in javnega mnenja, vlada je bila prisiljena izpustiti oretirane voditelje,, kar se smatra za veliko zmago organiziranega delavstva in demokratičnega javnega mnenja, katero narašča vedno bolj in bolj vprid zaveznikom proti fašizmu.
Sedaj se naznanja da se bo vršil kongres poljedelske unije vkljub temu da je bil prepovedan. Ravno tako so izpuščeni na podlagi ogromnih protestov unijski voditelji. Vse to bo dalo tudi priložnost da se bo lahko vršil vse-slovanski kongres, kateri je bil prepovedan v zadnjem trenotku z strani policije v Buenos Aries.
Vsa dosedajna politika vlade je bila vprid osišču. Policija in gestapovci, so imeli posebno oblast nad progresivnim, unijskim in demokratičnim pokretom v Argentiniji. Do vse večjega razmaha demokratičnega gibanja, delavskih pokretov in javnega mnenja proti pro-osiščni politiki vlade Castilllo, je vplivala tudi ameriška ofenziva v Africi. Upati je da bo delavstvo in javno mnenje v splošnem uspelo doseči zmago nad reakcijo in gestapovci.
cije Slovencev v Kanadi, da zbirajo v ta namen pomoč in jo odpošljejo na omenjena vsa društva in organiza-ni naslov.
17860806
i-n •
"EDINOST"
Published Semi-monthly by the 'EDINOST" Publishing Company In the Slovenian Language.
Registered in flie Registry Office for the Oity »f Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Narod ni slep ne gluh in ne pozabljiv
Prepogosto se vrstijo raznovrstne vesti s ozirom na osvobodilno borbo v starem kraju. Od samega pričetka, namreč onega pričetka odkar je bil narod prisiljen zapustiti svoje ognjišče da si ohrani živlenje in zavaruje pred nezaslišanim nasilstvom fašističnih razbojnikov, prihajajo na dan sicer vesti, ki so razsodnemu človeku težko verjetne. Tembolj ako računamo tekoči položaj borbe tako v svetu kakor tudi v okupirani Jugoslaviji, kjer se postavlja prvotna in edino prvotna naloga vsih svobodoljubečih sil za vničenje krutega sovražnika, tedaj ne sme igrati vlogo ne položaj, ne katera koli politična pripadnost, verska ali pa narodna, marveč enotna narodna borba in v bratski vzajemnosti bratsko priznanje v tej borbi.
Brez kakoršnjega koli dvoma,, da bo resničnost prej ali pa slej jasno odgovarjala na vsa tozadevna vprašanja. Tudi ,da jih bodo narodi postavili na dnevni red svojega posvetovanja in da bodo znali komu dodeliti priznanje v njihovi osvobodilni borbi.
Kakor je omenjeno od samega pričetka borbe partizanskih oddelkov, ki so nastali po hribih in planinah v starem kraju, zalagajoči brezprimerno junaštvo s ozirom na težke razmere in razpolaganju orožja v osvobodilni borbi, opaža se neka odtujenost glede priznanju njihove vloge. Mesto tega priznanja vnovič se opažajo odnekod izvirne vesti, ki hočejo z obtožbo proti takih oddelkov v javnosti trditi, da so to neke "tolpe" ali pa kakor je že navadno "komunistični" oddelki itd.
Toda razvidno je dejstvo iz proglasa Osvobodilne Federacije Slovenskega naroda, da je narod združen brez izjeme na politično ali pa versko pripadnost. In ako bi kdo drugi imel pravico do obtožbe, tedaj za sigurno bi narod bil prvi,, ki bi obsodil vsako stranpotje ali pa nepravilno borbo katerih koli oddelkov v osvobodilni borbi v starem kraju. Do take obtožbe bi velevala njegova narodna dolžnost. Ampak omenjeni proglas ne kaže niti najmanjšega sledu o obtožbi proti partizanskih oddelkov. Mesto tega vsebinsko proglas izraža enotnost in enoten program raznih strank in skupin v osvobodilni borbi. Poleg tega poživlja ves civilizirani svet za pomoč in pri-čujočnost obsodbi proti zločinstva, ki ga fašistični razbojniki prizadejajo v okupiranih krajih.
Iz vsega tega postavlja se>nant vprašanje: Kaj je pravzaprav prvotna naloga v tej 'borbi? Ali je položaj osebnosti ali je očiščenje domače grude od fašističnih zločincev? Ako je borba da se očisti domača gruda od fašističnih razbojnikov, tedaj je vpoštevanja vredan vsak udarec proti zločincev v okupiranih krajih, kot prvotna naloga vsih onih katerim je na srcu osvobojenje narodov.
Verjetno je da bodo narodi v starem kraju poznavali svoje narodne junake ne po položaju, ampak vrednosti njihove borbe in njihovih udejstvovanj v osvobodilni bor bi. Kajti narod ni slep ne gluh in ne pozabljiv.
Kako je nastala In razvila se Partizanska vojska v Sloveniji
Takoj po okupaciji Slovenije, nemške in italijanske oblasti,, pričele so z divjim terorjem proti slovenskega naroda. Nastali so masni izgoni vaščanov, meščanov iz raznih krajev Slovenije v tuje kraje iz domačega ognjišča. Ropanje vasi, pustošenje narodnega imet-ka, nadaljevalo se je v očig-led ljudstva, katero je preplašeno nudilo le strašen prizor zbeganosti in neve-deč kam se obrniti in kje iskati pravico ali pa pritožbo. Iskati pravico pri tistih ki vničujejo njegov narodni imetek, je bilo popolnoma izključeno. Kaj je preosta-jaloje to, da si pod ceno gorja in bolečin ohrani življenje — gozd in planina sta nudila zavetje.
Tako so ljudje enostavno pričeli bežati v gozdove in planine. Kaj storiti potem nihče bi mogoče bil zmožen odgovoriti v onem času. Na-jprva zamisel in predvsem logična zamisel, ki se je ro-dilamed ljudstvom — zbe-žati v gozd in si na ta načon zavarovati živlenje pred terorjem in nasilstvom. To je bila v pričetku glavna skrb in glavna zamisel.
Verj'etno je tudi to, da mnogi niso imeli kakoršne koli namere voditi nekakš. no borbo proti sovražniku. Ne radi tega da bi ne bili pri pravni se boriti,, ampak kako in z čem voditi borbo proti modernega orožja. Toda vkljub temu jasno kaže dejstvo, da je narod bil pripravljen braniti svoje življenje če je to tudi z gorjačo v roki, že radi tega ker je zbežal v gozd in se ni hotel udati na-silstvu podivjanih tolp ki so razsajale vsepovsod.
Tako preplašen narod po gozdih in planinah, začel se
Q —
je zbirati v skupine, toda ne-vedeč kaj početi. Tako se je narod zbiral od vseh strani, našli so se svojci, znanci itd., med katerimi so bili tudi mažje in mladeniči, ki so skušali si pomagati na razne načine glede obrambe. V pričetku so si take skupine nadele razna imena. Neke "zeleni kader",, kot spominsko iz svetovne vojne, druge pa partizani. Ravno tako je njihov karakter borbe bil v pričetku obrambni, to je glavni namen je bil v tem, da se zavarujejo proti nezaslišanega terorja in ubijstev. Ni bilo medsebojne vezanosti, ni bilo nobenega poveljstva, kakor tudi ne organiziranosti.
že sam obstoj teh skupin, je stopnjema izpremenil njihov karakter. Brez medsebojne vezanosti in organiziranosti so take skupine prešle iz defenzivnega v ofenzivni položaj. In prve akcije njihove so bile v tem, da so ubijale posamezne izdajalce in vohune. Potem so pričele napadati ponekod tudi ma njše nemške in italijanske posadke ob železnici in raznih stražah.
Medtem, ko je nastala vojna izmed Sovjetske Unije in Nemčije,, nastala je izpre-memba v marsičem. Nemške in italijanske oblasti, po-jačale so teror nad Slovenskem narodom v takem obsegu, da ga ni mogoče opisati. Masne aretacije ponavljale so se po noči in po denevu. V skupinah so ubijali deco, starce, moške, ženske itd. Strah in krik odmeval je na vse strani. Vasi so gorele, živina je rjovela v hlevih, puške in strojnice so pokale po beže*em ljudstvo. Edino gozd je bila rešitev, daleč kam v stran kamor ne bo do-
segla krivična reka in ogrožala živlenjestoterih vaščan in meščan. Toda ta ponovni beg poleg vsega drugega pomnožujoč že razne skupine po hribih in planinah,, on je prinesel rešujočo zadevo za odpor. Tu so prišli številni delavci, kateri so vedeli kaj storiti in kako organizirati odpor proti sovražniku. Od tega času odporna borba začela je dobivati svoj enoten oblik v cilju in programu. Namreč, zadobivati svoj oblikovani narodni po-nem borbe za osvobojenje.
Pričelo se je sestavljanje teh skupin. Organiziranje in sestavljanju medsebojne vezanosti. Ta vezanost se je prenašala iz enega na drugi hrib, na planino in na vse kraje, kjer se je vedelo in srečalo razne skupine. Na ta način je nastalo narodno edinsttvo in na ta način so nastajale osvobodilne čete po gozdih, katere si so izbrale ime: Narodni borci partizanov. In partizanska vojska.
Z organiziranjem partizanskih čet, izvoljeno je tudi poveljstvo teh čet, katero je z pevečanjem čet in partizanskih oddelkov, se spojilo z Vrhovnim poveljstvom partizanske in dobro-voljne vojske Jugoslavije.
Pričetna aktivnost sedaj že organiziranih oddelkov se je izražala v prizadevanju sabotaže in napade na posamezne posadke sovražnika, želežniški promet, ra-zstreljevanju vojnih skla-dušč itd. Na ta način se je vodila borba skozi jesen in črez zimo v letu 1941i
Odgovor na to aktivnost italijanske in nemške oblasti je bil z nezaslišanim terorjem proti naroda. Za vsakega Nemca Italijana ali pa
njihovega hlapca, ubijali so veliko število slovenskega naroda. Imena ubitih talcev so zatem naznanjali narodu, da bi z tem zasekali vnje ga strah in ga pripravili na enostavno suženjstvo in umiranje.
Nemci so krajem preteklega leta v gornji Koroški ubili okrog 400 talcev. Dolina ob reki Dravi, polna je slovenskih grobov.
Zanimiv je slučaj ki se je dogodil preteklega leta v Jesenicah. Nacisti so postavili za mestnega župana, domačega nacista Lukmana. Da se iskaže izbornega, organiziral je lov na partizane. In pri tem tudi res sam odšel z nekoliko gestapov-cev v planine. Ko se je povrnila ta ekspedicija, je z seboj prinesla dva mrtva partizana. Le nekaj dni potem so našli mrtvega Lukmana na ulici. Za njegovo smrt, so Nemci streljali 50 oseb iz raznih krajev Koroške, takoj ob priči,, ter potem še nadalnih 10.
Na štajerskem proti kraju preteklega leta, so streljali 140 talcev.
Še strašnejši so prizori vničevanja celih vasi. Nemci so na ta način vničili preko 10, Italijani pa 16 vasi. Najstrašnejši so bili prizori vas Dražgoše pri škofji Loki, Ravno in Šmartno pri Ljubljani.
Partizanska aktivnost v okupiranih krajih po Italiji,
je ravno tako težka in naporna. Proti kraju preteklega leta so Slovenski partizani izvedli nekoliko neustrašenih napadov na italijanske vojašnice in želežniško progo. V januarju tg. l.f razstrelili so most pri Preserju. Radi tega dogodka so Italijani polovili 69 nedolžnih ljudi, ter jih po neki "obsodbi" vseh 69 streljali, če tudi ni bilo niti najmanjšega dokaza da so sodelovali z razs-trelbo mostu.
Ves tako nezaslišani teror in nasilje nad slovenskim narodom in njegovo imovino* pojačalo in okrepčalo je partizanske vrste. Nemci in Italijani z eno besedo fašizem, ki imenuje partizane kot" razbojnike in komuniste", ne čutijo se varni nikjer in nimajo toliko korajže da bi izvedli neko večjo akcijo proti partizanom, ampak stresajo svoje divje "junaštvo" nad nedolžnim in ne oboroženim civilnem prebivalstvom.
Partizanski pokret kateri je vzrastel po hribih in planinah za osvobojenje Slovenskega naroda, postal je sila pred katero strepi sovražnik. On je osvobodil nekatere kraje naše mile domovine in jih drži v svojih rokah. Vstanovljena je narodna vlada v teh krajih. Proti sovražnika pa Narodni Osvobodilni Front pod vodstvom partizanov.
Pozdravljen Slovenski Kongres v Clevelandu
Bratje in setre!
Nikdar prej ni bila pred nami Slovenci tako očitna nujnost, da se zberemo od raznih strani k posvetovanju težkih nalog brez »izjeme na politično ali pa versko pripadnost, za narodni in človeški obstoj, kakor je ravno danes.
Danes se preliva kri v potokih na naši slovenski zemlji, ter v splošnem v okupiranem svetu od fašističnih razbojnikov. Nikdar niso tako krvavele težke rane v narodu in med narodi,, prizadete z strani teh razbojnikov. Nikdar prej ni bila razkosana Slovenska zemlja na toliko delov, kjer ni premeru z niti eno drugo pokrajino, kakor je ta danes. Nikdar prej ni bila tako pereča nujnost pred nami iz narodnih in mednarodnih ozirov, da spregovorimo našo besedo jasno in glasno — da se jo sliši med narodi; da se jo sliši tudi črez hribe in planine naše rojstne domovine, kjer so zbrani junaški bojevniki pripravni na živlenje in smrt, da očistijo domačo grudo od podivljanih fašističnih zločincev.
Dajmo okrepčila narodni borbi za osvobojenje z tem, da izkažemo našo enotno pripravnost vred z drugimi narodi v borbi za vničenje sovražnika naroda in človeštva v splošnem. Povežimo našo besedo z vso vrednostjo povesti in obsega domačije slovenskega naroda v bratskem soglasju in bratski vzjamenosti za osvobojenje. Kujmo jekleno enotnost med nami na prvem mestu, ter z tem dajmo primeren vzgled tudi drugim narodom, kot najboljši pripomoček za vničenje sovražnika in tudi obenem za pravično bratsko enakopravnost obstoja slovenskega naroda in njegove ljube domovine.
V tem duho Kanadski Slovenci pozdravljamo Slovenski Narodni Kongres in kličemo: Naprej bratje in sestre enotno in složno za vničenje fašizma! Naj živi bratska vzajemnost in enakopravnost narodov Jugoslaviji! Dol z fašističnim razbojništvom — smrt fašizmu!
Sovjetska Unija je branila Kanado in Zaveznike Dri Stalingradu
ENAKO PLAČO ZA ŽENSKE JE GESLO
AVTNE UNIJE
š ____
Windsor —Predsednik* i ga očiten dokaz k temu tudi avtne unije lokala 200 pri j je ta, da so ženske pri raz-Ford Motor* Co., Roy G. En-' nem opravku v industriji
NAD DVA MILIJONA ŽIDOV JE UMORJENO V EVROPI
Washington. — Dr. Step-hen S. Wise, je na kongresu Židov med drugim v poročilo omenil: "Nacisti so v okupirani Evropi od 4 mili-
jonov Židov,, umorili polovico. Nad dva milijona Židov je umorjenih v raznih kon-cetracijskih kempah in drugih zaporih. Zlasti veliko število umorjenih Židov je v Poljski, Rumuniji, Avstriji in Franciji.
S ozirom na nacionalpo kampanjo MILIJON DOLARJEV za pomoč junaški zaveznici Sovejtski Uniji, Toronto Star prinaša zanimiv članek, ki se v prevodu glasi:
"Sovjetska zmaga pri Stalingradu, vila je nova moč in veselje v srcih svojih zaveznikov. Povrh tega resnično povedano obramba Stalingrada, vzbudila je ne-izrecivo zahvalnost celega sveta.
Stalingrad ni le navadno mesto. On je danes trdnjava civilizacije. On je grobnica kuge fašizma, ter njegovih načrtov in želja. Branilci Stalingrada, so bili istočasno branilci britanske imperije in Združenih Držav Ameriških, ter zapadne civilizacije in njen obstoj. V oktovru mesecu dopisnik iz inozemstva je med diru-gim omenil: "Vrednost ki jo je dala Sovjetska Unija Vel. Britaniji, sega nad vsako drugo ceno. Ona je zadala ogromni nemški vojni mašini, tako težek udarec od katerega se ne bo mogla popraviti" Povrh tega je dala Vel. Britaniji izborno priložnost, da se pripravi in oboroži na vsih točkah bojne črte za končni in zmagujoči udarec.
Točasno nastopil je četrti mesec borbe za Stalingrad. Cela tri meseca branilci mesta so vzdržali glavno silo nemške vojne ma-šine. Vsako uro, vsak dan so ti branilci bili v ognju na bojni črti.
Stalingrad je vzdržal
Kakšna je bila to bojna črta? Nemci so vrgli v bor-
bo proti Stalingradu nad 100 divizij vojaštva. Poleg tega največjo zalogo tankov, bojnih letal, topov in raznega orožja v ogromni meri. Bili so dnevi, ko je neoo nad mestom potemnelo od bojnih letal v zraku,, kateri so metali na tone bomb Do 2000 letal je bilo dostikrat v zraku zaporedoma v krdelih bombardirajoč mesto, ter od 1500 do 2000 topov, je streljalo na mesto noč in dan, malo ne za polnih 120 dni. V zgodovini vojne povesti ni nikjer primeru, kjer bi bila zbrana tako ogromna armada in razno orožje proti enega mesta.
Toda Stalingrad je vzdržal! On je ostal mesto Sovjetske Unije, kot predstraž-ni vodnik zavezniške stvari. On je prerešetal in zadal smrtne udarce nemški vojaški moči. Nacisti so izgubili ogromno število vojaštva, raznega orožja, ter povrh tega tudi moral. Stalingrad je končno preobrnil borbo vprid zaveznikov.
Vsled tega ogromnega u-speha vprid zaveznikov, vprid človeštvu v splošnem, Naš dolg naspram narodom Sovjetske Unije, je nad vse drugo. Ali moremo kdaj poplačati v enakomernem plačilo onim ki jim dolgujemo, da je ohranjen naš dom in naše živlenje ?
Kar moramo storiti je to, da pomagamo ozdraviti rane junaškim Sovjetskim bojevnikom. Mi jim moramo poslati onih stvari, ki jih oni potrebujejo, da se bodo čutili zadovoljnih in da jim naša pomoč pomaga k no-
vim silam in zdravju. Mo ramo poslati medecinskih potrebščin, obleke, poste ljinskih stvari in hrano.
Potrebna je pomoč
Sovjetski narodi potrebujejo rezne pomoči. Topovi v globočini bojne črte streljajo 24 ur na dan. Dnevno nastajajo ogromne žrtve in težke so rane. Streli odbijajo roke ,noge„ rane na telesu, glavi in raznih delih telesa. Nacistični topi,, puške in bombe, so ubili do 3 milijona može in žena Sovjetske Unije, kateri so se borili na bojni črti proti sovražniku. Bolečine Sovejt-skega naroda, niso bolečine in trulenje le za njegove stvari, ampak so to tudi za naše stvari.
Kanadska pomoč Rusiji apelira za EDEN MILIJON DOLARJEV, da se dopošlje medecinskih ' in drugih potrebščin, kakor je omenjeno, junaški zaceznici. To je kar lahko^ storimo kanadča-ni in z tem bomo izrazili našo pripravnost volje in požrtvovalnost k plačilo našega dolga bratom in ses-trem v orožjom proti enotnega sovražnika. Z tem bomo delno olajšali težke bolečine in trplenje onih ki so utrujeni od dnevne borbe in dnevne obrambe vsakega pednja zemlje. Olajšajmo težke bolečine matera Sovjetske Unije. Pomagajmo ozdraviti zmrznjene ude nedolžnih otročičkov. Pomagajmo obvezati rane partizanom. Pomagajmo jim tako, da ko se povrnejo iz sovražnikovega zaledja, bodo našli svoje najdražje v dru-
gland, pbroča obširno glede vposlitvi žensk v avtni industriji. V glavnih stavkih nje-govoro poročilo se glasi:
"V zadnjih nekoliko mesecev vnela se je tu in tam pri raznih departmentih ra-sprava glede vposlitvi žensk v avtno industri.jo. To je bilo potrjeno z tem, ko je ravnateljstvo fardove tovarne telefonsko obevestilo unijs ki lokal, da je pripravno posvetovati se z unijsskim vodstvom predhodno , o tej zadevi, ker s ozirom na to se tudi tako glasi potpisani ko-ntrakt. Toda ravnateljstvo
skoraj bolj pripravne kakor so moški. To priznava organizirano delavstvo, kjer tudi ženske zavzemajo zelo odločno in važno vlogo. Kot za dokaz naj nam posluži nova 8 milijonov vredna državna tovarna za orožje, kjer predvodi delovni obrat General Motor Comp., in kjer je zaposleno dvej tretjini ženske delavke s ozirom na unijsko posredovanje. Pred nedavnim so bile volitve v tej tovarni narvnost pod nadzzorstvom državnih predstavnikov, namreč kdo naj bo merodaven zastopnik
ni vpoštevalo potpisanega delavcev. Rezoltat volitev je
pravilnika in je takoj nato obevestilo sicer le tri od sedem članov izvoljenega odbora za posvetovanje in pregovore z kompanijo, da je vložilo aplikacijo za zaposlitev žensk pri vladnem odboru in to pod ceno 50 centov, kjer je pa v tej tovarni minimalna plača 75 centov na uro.
Gotovo je, da unijsko vodstvo ni moglo prezreti dejstva in* dopustiti da so ženske plačane manj kakor moški na enakem delu,, ampak je takoj vložilo potom delegacijo pritožbo na vladni odbor z sledečim pojasnilom:
"Unijsko vodstvo in unij-ski pokret v splošnem ni proti vposlitvi žensk v avtni in vojni industrij, tembolj ako računamo na vedno manjše število moških s ozirom na vojaštvo, so ženske ravno iz-venredna nadomestitev v industriji moških. Poleg te-
žini, očeta, matere, ženo in otroke s zalogo hrane,, obleke in drugih domačih potrebščin poslanih od nas iz Kanade.
Pošljite svoj dar še danes! NJasl ovite ga: Canadian Aid To Russian Fund, 80 King St. W., Toronto. Urad odbora v Torontu je, 38 King St. W., Telefon WA 9433.
bil, 73 odstotkov delavcev obojega spola se je izreklo vprid avtne unije (CIO). Torej logičen sklep je že iz tega,, moške na enakem delu. Ravno tako so se izrazili solidarno z tem 11 predsednikov avtne unij je iz 11 raznih avtnih tovarn v Wi-ndsorju. Torej jasno je, da je vsa razlika s ozirom na vposlitev žensk v industriji izmed uije, Fordeve kompa-nije in vladnega odbora za namestitev delovne moči edino v tem, da unija zahteva enako plačo za delavke na enakem delu. Dokler unija zahteva enako plačo, tako kompanija in vred z tem tudi odbor za nameščanje delovne moči, hočejo izcimiti nesoglasje in obtožiti unijs-ki pokret, kot protivnega zaposlitvi žensk v avtni industriji.
Preteklost avtne unije ina zapisane zasluge svojega dela. Z unijskemi zaslugami smo ponosni in predvsem ako računamo za tako kratko dobo njenega obstoja, tedaj so to slikovite zasluge delavcev z svojo unijo. In prav gotovo da bo se ravno unija potegnila v vsih ozirih za pravičnost v avtni industriji in ne bo dopustila nadaljevanju nepravičnosti na račun delavcev brez izjeme spola.
Mati delavka
že nekajkrat napisala sem par vrstic v Edinost, po svoji najboljši zmožnosti. Naravnost povedano, da mi ni tako gibčno in pripravna roka za dopisovanje, poleg tega so družinski opravki, ki vedno zahtevajo opravek črez dan. Tudi sem že pomi-šljala: "Kaj na stara leta naj se učim dopisovati". Toda vkljub takim oviram ki kaj rade pri človeku nastopajo,, me ne moredo prepričati da se od časa do časa tudi matere oglasimo v javnost, kako mi čutimo in razumemo tekoči položaj. Ta vrednost rasprave me sili k dopisovanju, kajti točasna vojna se razlikuje po svoji tehnični, fizični in vsebujoči razliki od vseh dosedajnih vojn.
Na prvem mestu kot mati nekam najraši govorim seveda o ženskim spolu, dasi pri tem ne pozabljam vlogo moških v vseh zadevah. Torej ko zategadelj pogledamo našo kanadsko armado, vidimo poleg moških tudi v vojaški obleki ženske. Udejstvujo se na vežbališ-čih z raznim orožjem, če tudi bi ne govorili o število bolničark, katere zopet vršijo v dosti slučajih zelo težek in naporen posel, posebno na bojni črti. Ravno tako nam se nudi pregled v raznih tovarnah in delovnih področjih,, kjer je veliko število žena vposleno in se še vedno govori o večjem število potrebnih ženskih delavkah.
že iz te pričujočnosti razvidno je, da je*sedajna vojna zadobila povsem drugačen oblik, kakor so bile prejšnje vojne. Poleg tega se
ravno v tem na naša tudi zelo važno vprašanje s ozi-rom na ženske delavke vsepovsod. š dandenes se nekam smatra ženo delavko kot nižje bitje od moškega. To je zaprav čuteč primanj-klaj družabnega reda, da se ta nepravičnost sprevidi naspram očitni vrednosti žena od hišnega opravka, črez industrijo vse do bojne črte. Da se enkrat odstrani iz demokratičnih principov ta nedoslednost v občem pomenu in da se dodeli enaka pravica in enako vpoštevan-je žena kakor moških.
V dosti tovarnah se vpo-sli žene pod ceno nižjega za-sluška, kakor je bil na ravno istem stroju za moškega. Ali naj vpoštevamo to kot pravilno? Ali morda so živ-lenjske potrebščine za delavko manjše od moškega? Po mojem skromnem mnenju ni nikjer podlage za tako razliko, tembolj očitna zahteva enakopravnosti.
Jast mislim da je nastopil čas, da tudi mi matere in dekleta spregovorimo jasno in glasno v onih zadevah,, ki v resnici niso dosledna dobi, ako računamo kulturnost sveta, ter ravno tako demokratičnost v smislu ljudskega bitja. Zraven tega ako računamo še posebej današnjo vojno kjer se gre za ohranitev progresa, napredka in človeških pravic. Tedaj se nam nalaga poleg vsih naporov za zmago nad sovražninkom, še posebej odstraniti v našem obstoju one zadave ki bi že zdavnaj morale biti rešene na pravični in enakopravni podlagi,, za ženo delavko.
Margareta Slak
KDO NAJ NAS ZASTONA KOMPANIJA ALI PA SAMI SEBE
DELAVSKA UNIJA JE NAŠ GLAS — KOMPA-NIJSKA JE GLAS KOMPANIJE
Sudbury. — V zadnjih 20 let dobro je znana proti unijska aktivnost Inco„ kor-poracije v tukajšnem mestu. Dogajali so se težki in malo kje primeroma slučaji proti delavcem, kateri so aktivno zastopali delavske interese in hoteli organizirati svojo delavsko unijo. Ti so bili zaporedoma obtoženi kot "komunistični" agitatorji in tako odslovljeni iz dela pred leti.
Točasno razmere so se dokaj izpremenile tako domačem kakor tudi svetovnem obsegu. Zaloga nikla postala je neizmerna vrednost v vojni in je skoraj od tu 90 odstotkov nikla v svetu. Vsaka ovira glede proizvodnje nikla v tem času, bi bila težka posledica v sredstvih za vojno proti fašizmu Zedinje-nih narodov. Toda tako občutne okolščine v katerih se nahajamo, neovira Inco ko-rporacija, da nadaljuje svojo staro proti unijsko gonjo z tem, ko vsiljuje neko ko-mpanijsko unijo z namenom da prepreči unijo,'katero hočejo delavci v večini. •
Ko pogledamo v zadnjih treh četrtleta naraščajoči dobiček Inco korporacije v Sudbury, ni težko dognati zakaj proti unijsko oviranje. Dobiček v prvem četrt letu z dne 31 marci v tem letu je znašal, $18,,499.995, drugem z dne 30 junija $18,607.417 in v tretjem z dne 30 septembra $18,962.-640. Kakor je razvidno iz enega v drugo in tretje četrtletje, je dobiček prekoračil preko rednih že dohodkov za nič manj kakor za $462.645. Torej to je razlog za oviranje M. M. S. W. Unije, mesto katere se hoče vsiliti kompanijsko unijo. Kajti jasno je ,da enkrat
kompanijska unija z nameščenci po volji kompanije, ne more in nima podlage barniti interesov delavcev, ampak je samo po sebi razumljivo braniti interese kompanije z krpanjem nekih rednih poboljškov za delavce.
Tako je bil pred nekaj dnevi priobčen v mestnem časopisu neki kontrakt,, kateri vsebuje neke prednosti delavcev že iz vseobčih zadev, ki so tako očividne in nujne. Toda delavci niso imeli besedo pri raspravi o tem kontraktu in tudi ne volitev. Kako si naj potem pomislimo kooperacijo izmed delavcev in Inco korporacije za večjo proizvodnjo nikla, ako se bo dopustilo tako samovoljno delovanje Inco korporacije proti volji in soglasju delavcev?
Sozirom na omenjeni kontrakt mestni časopis Sud-bury Star izmfed ostalega omenja: "Stroški kompanije se bodo povečali ali črez čas se bodo izplačali. To bo pomagalo temeljito odstraniti mogočnost mešanju C. I. O. unije z proizvodnjo nikla v rudniku in topilnicah". V tem Sudbury Star jasno pove, da se bodo ti začasni stroški Inco korporacije izplačali korporaciji, le da ni povedal da se bodo izplaša-li na račun delavcev.
Toda brez priznanju resnične delavske unije, namreč unije ki jo delavci na svoboden način izvolijo za svojega zastopnika, ter brez vstanovitve delavskih ravna-teljskih proizvodnih odborov če je to v rudarskem ali pa tovarniškem področju, ni mogoče pričakovati večjo proizvodnjo produktivnosti raznih sredstev in pre-
KAR ME MAR CEL SVET - GLAVNO DA BI BIL JAST SIT
— Piše: G. Bojevnik —
Ali misliš dragi čitatelj, da je temu stara davnina? Ali pa — morda pradavni-na. Ne . . . Temu je komaj dobrih deset let,, ki so v nekaterih ozirih minila bliskovito, drugih pa, lezla so polževo potjo ... še bolj počasi.
Spominjam se nočnih brlogov ob želežniski progi, črez kanadske stepe. Kakor nalašč je bil dež tisto večer. Vlak se je zavstavil ob postaji, ki je bila znana ne-prodorna za brez denarne potnike. Z navadno besedo sa bili znani "tramps". Celo krdelo orožnikov je navadno čakalo na tej postaji N., da sprejmejo take popotnike, jih spravijo za nekoliko dni v kambro, sicer po volji predstojnikov. Dosti jih je bilo, ki so komaj čakali da pridejo na varno pod ključ, že zaradi hrane, kar seveda ni ugajalo oblastem in so v kratkem iznašle tudi ta trik brezdelnih popotnikov.
Skočil sem iz svojega skrivališča na vlaku proti nasprotni strani v grmovje, misleč da sem sam. Če tudi je bila tema in deževna noč, utegnil sem vkljub temu razpoznati celo vrsto enakih meni popotnikov z culo črez ramo, ali pa le zavitek pod pasko. Skoraj bi človek ostrmel vprašaj oč se: Kje neki so kupili vozni listek in kdaj so stopili na vlak? . . . Kdo bo pa vedel, saj jih je dosti, ki sami ne vedo kje so sicer uspeli vzpeti se na dirjajoč vlak, kjer se naravnost ne izbira sedeže.
Tako se smo zbrali v tistem grmovju od vseh strani sveta. Eni so prišli iz Južne,, drugi iz vzhodne in tudi zapadne strani, tarnajoč nad usodo. Well boys that is it — je neki pripomnil med nami. Namreč, kam sedaj ? Dež lije in mrzli veter je vlekel z severne strani. Ostati le pod drevesom? Na postajo nesmeš, tudi ne v vagon. Orožniki so tam in odganjajo vsakega. Hudič . . . tudi pod ključ ne sprejmejo več. Nekaj pa le moramo ukreniti nemudoma, dokler ne premočimo do kože.
šli smo le nekoliko jardov naprej po grmovju in zapazili v nasprotni strani le majhen odsev ognja. Niti nepomišljajoč kdo da je tam, jo uberemo v ono smer vedoč vnaprej, da ni ničhe drugi kakor skupina brezposelnih delavcev. Vedoč tudi že po pravilih brlogov, da preneseš z seboj drv predno pristopiš k ognju. Tako se smo približili vsak z naročajem drv dotičnemu brlogu,, kjer smo našli pet ljudi sedečih okrog ognjišča, ter med štirimi drevesi visečo steho nad njimi. Vsaj delno so bili zavarovani od deža, pa tudi nam se je z
dvsem nikla in bakra v oni meri kakor je to potrebno Zedinjenih narodov za poraz hitlerizma.
Upati je, da bo z odločnostjo in vztrajnostjo delavcev v Sudbury„ se odstranila nepravica glede demokratične svobodščine in da bo moralo poseči vmes tudi državno zastopništvo delavcev v vladi v tej zadevi, kakor je to bilo več slučajev drugod. Očividna namera Inco korporacije je kakor je o-menjeno vsiliti neko kompanijsko unijo z namerom zaščito svojih interesov. Toda po vsi pravici imajo tudi delavci pravico do tega, da si potom svoje unije na dostojen način pomagajo k zaščiti svojih interesov.
tem prožila ugodna priložnost posedati naokrog ognja in pod streho.
Naokrog ognjišča bilo je vse polno praznih konzerv od mleka, porck and beans in corn beaf. Nevadno od onih cenenih reči, ki so jih včasih iz dobrodušnosti dajali brezposebnim popotnikom trgovci, če tudi je nemiren želodec obiral in oči se napojile ob pogledu na prazne konzervne, začasno je bila glavna skrb prebiti tu do jutre, potem pa zopet naprej ali pa nazaj. Kar se okolščin dela tiče, bilo je pač vseeno. Glavna razlika se je izločila le v tem,, kjer zaprav je lažje dobiti irelif-no podporo in se na ta način preriniti skozi — krizo. V smislu tega se je vnemal pogovor, debate in posvetovanja v takih brlogih.
Tudi topot črez nekaj času sicer enostavnih ceremonij spoznavanju drug z drugim, vnel se je pogovor na razne načine. Iz prva so letela le vprašanja, kako je tam odkoder je ta ali pa oni prišel. Ob kratki pojasnitvi iz vseh vprašanj odgovor je bil edino le eden: Povsod brezdelje — povsod kriza".
Toda med nami našel sfe je človek srednjih let, izčr-panega obraza in zelo mirnega značaja. S kratkimi povdarci zanetil je pogovor, kateri je stopnjema odkrival ne to kar vidiš, ampak one stvari ki so stale navidezno prikrite in nepoznane v gospodarskih zadevah družabnega reda. Zaprav so bile to stvari nekam tuje, nerazumljive iz katerih se je valil cel kup raznih potežkoč na plečih težkega in napornega živlenja delovnega ljudstva. Kaj si je pomislil tisti človek o celi tej skupini v brlogu,, ki je bila tako šibka v razumevanju svojega položaja, kakor bilka ob močni nevihti, ni težko uganiti. Vendar pa vsa nerazumljivost svojih sopotnikov, ga ni razočarala in razburila vkljub temu, da so se vrstili tako neumno bedasti prigovori proti njegovi pojasnitvi krize.
Namreč vrstili so se prigovori ne sledeči način: "Kaj me mar cel svet glavno da bi bil jast sit. Kaj me skrb brezposelne organizacije, neki gladovni pohod, zahte-vanje relifa, enotna fronta,, ljudska fronta, borba proti fašizma, borba za izboljšanje živlenjskega in delovnega položaja in razmer v splošnem".
Kaj nas je vse to mar, je bilo mišlenje večine za ono dobo v dotičnem brlogu. V očigled težkega položaja, brezdomlja, brezdelja in brez sredstev za živlenje, kako očitno se je razodevalo nerazumevanje. In brez dvoma da je oni človek za katerega ime nisem mogel zvedeti* razen John, takrat in pozneje se mi ni posrečilo ga srečati, videl žalostno podobo v obsegu človeškega živlenja v naši skupini.
Kako jasno in razločno je pojasnjeval svet, razmere v svetu, vzrok krize in predvsem nastop nemirne in težke usode za svet,, ako se ta ne združi in spreči nastopno pošast v osobinah fašizma v Nemčiji. In ako se do dobra spominjamo s ozirom na pojasnjevanju one dobe v svetu, so ta bila razna, namreč ravno tako raznolika, kakor pojasnitev kri?e. Toda na žal temu današnji dan priča resničnost v enem in drugem vprašanju.
Kdo bi se ne spomnil na kupe raznih prigovorov proti progresivnih organizacij« brezposelnih organizacij, enotno fronto, ljudske fronte itd. Vsak korak teh organizacij in onega časopisja ki je zvesto stalo na strani protifašistični borbi že od prihodu fašizma na oblast v Nemčiji, bil je bičan z "komunističnim strašilom". Kdo bi se ne spomnil ^onega hrupa proti procesu v Moskvi v letu 1937, ko je bila zasačena "peta kolona" delujoča vprid nemškega fašizma? Kdo bi se ne mogel spomniti onih obtožb proti borbe španskega naroda? In končno kdo bi se ne mogel spomniti celega razdobja vse do izbruha vojne? Težko je zanikati ono resničnost, ki žari kot kažipot današnji dobi, ker danes je to resničnost. To je bila doba, ki je zahtevala preprečitev fašizma na oblast v Nemčiji; izboljšanje delovnih in živlenjskih razmer v obsegu demokratične pravičnosti,, ravno tako, kakor zahteva današnja doba vničenje fašizma in ost-varitev živlenjske demokratične pravičnosti za narode, delavce in delovno ljudstvo v splošnem.
Zato naj nas ob tem času brezposelni brlog zbudi k spoznavanju naše dolžnosti, da se združimo in združeni kujemo bratsko enotnost v vsih ozirih, kako bi tem lažje dosegli zmago nad sovražnikom.
VZOREN PRIMER TIMMINŠčANOV
Tmmins. — Ko je vlada razpisala tretje vojno posojilo, nam iji vzelo dolgo času da smo v to svrho se sporazumeli in takoj šli na delo. Namreč sporazumeli se smo od raznih tukajšnjih organizacij in podpornih društev za vojno posojilo, da storimo svoj delež naspram veliki mzadevam, ki se rešujejo v tej vojni. Težko si je zamisliti položaj našega in drugih narodov v zasedeni Evropi. Njihova je požrtvovalnost izvenredna in tudi pod zelo težkimi o-kolščinami v borbi za osvo-bojenje. Dokler se od nas zahteva v glavnem denarna pomoč, razen direktne vojaške službe* so narodi v starem kraju izloženi neizreci-vim torturam in trpičenju z strani podivjane tolpe fašističnih razbojnikov. Toda vkljub tako pretresljivim vestim iz starega kraja, še dandanes se dobijo ljudi, ki nočejo spoznati potrebo pomoči in potrebo enotnosti
naroda, kot najboljši pripomoček k zmagi nad sovražnikom.
X
Kakor je omenjeno, se smo tukaj sporazumeli in sicer sledeče organizacije in podporna društva: Zveza Kanadskih Hrvatov, Zveza Kanadskih Sloevncev, 2 odseka HBZ., št. 895 in 658 in odsek "Krka" Vzajamne Podporne Zveze "Bled"« da skupno razprodajemo vojne bonde izmed našega naroda. Naš uspeh v tem oziru ni dosegel one stopnje, kot bi moral. Toda to nas ne sme ovirati v niti enem slučaju za skupno delo v ozirih ki je potrebno in se na naša na vse nas enako. To je borba proti fašizmu.
Zbrali smo na ta način 3.300 dolarjev za vojno posojilo. Z tem smo vsaj delno pokazali našo zvestobo novi domovini Kanadi, tudi svojo pripravnost storiti v bodoče kolikor več mogoče za plemenite svrhe. Ob skle-
Nadaljujmo naš kulturni napredek
Toronto — Vendar enkrat po dolgem česu zadobilo je društveno živlenje nekoliko okrepčila med nami tukajšnjimi Slovenci. Pred nedavnim časom poročal sem o javnem sestanku, ki ga je sklical tukajšnji odsek Zveze Kanadskih Slovencev. Vdeležba je bila dobra s o-zirom na razne zadeve dela v industriji, pa tudi unijske-ga gibanja kateremu pripadajo naši delavci po tovarnah. Toda topot moram nekaj povedati o "Zvonu"; namreč kako je oni dan zazvonil in nas zvabil na svoj program od blizu in tudi od daleč.
Vdeležil sem se koncertnega programa, ki ga je priredilo tukajšno pevsko društvo "Zvon". Počutil sem se kar nekam preporojene-ga ob odmevu slovenskih pesmi,, ne samo zaradi tega da so le slovenske pesmi lepe in mile, ampak vsled tega, ker so one iz naroda, kateremu tudi jast pripadam. So lepe in mile pesmi tudi drugih narodov in jih človek z vžitkom posluša, toda tvoja narodna v tvoji materinski besedi, te najlepše vzdrami in vzbuja k splošnim nalogam, da se jo očuva in obvaruje.
To je bil prvi nastop "Zvona". Nemislim govoriti o sposobnosti pevcev za to kratko dobo in po svojem število, ki so je izvajali to večer. Po mojem mnenju jim gre vsa čast in prizna-
nje tembolj ako računamo na narodno kulturnost. Toda zdi se mi bolj vpošteva-joč apel predsednika društva, ko je v svojem pozdravnem govoru omenil: "Pridite rojaki — pristopite v pevsko društvo in nam pomagajte nadaljevati započeto delo". Upam da si so rojaki zapomnili te besede in da bodo v bodoče z veseljem pomagali k društvenemu napredku,, tako pevskega društva, kakor tudi drugih organizacij.
Po končanem koncertnem programu, nadaljevala se je zabava in ples. Tu se so srečali rojaki v veselem pogovoru iz St. Catheri-nes, Windsorja, Oshawa, Beamsville in naravnost tudi Toronta. Ob tej priložnosti se kar ni moglo prezreti tudi drugi znan običaj že iz starega kraja, da je le par dni prej bil Sv. Martina — večer, ko je navadno vinska krstitev. Tako so se vnovič rojaki zbrali tu in tam pri znancih in prijateljih po končani zabavi,, da okusijo letošnjo kapljico. Ali bo navadni "cviček" ali pa izborni vinček.
Z eno besedo vdeležba koncerta je bila izvrstna, zatem zabava in zabava pri rojakih in znancih pozno v noč. Vsak se je počutil zadovoljnega in je upati da bomo tako nadaljevali naš društven in kulturni napredek tudi v bodoče,
torontovski poroč
DAJMO KOLIKOR VEČ ZA ZMAGO NAD FAŠIZMOM
Sudburi Zadnjič ko sem opazil sliko pokojnega Matije Modic, ki je padel na španski zemlji v borbi proti fašizmu, kar pretresel me je spomin na njega, kot mojega bližnjega prijatelja. Zamislel se sem ob tej priložnosti, koliko je naših mladeničev, mož, deklet in žena pobito v starem kraju,, komaj par let po vprizo-rjeni agresiji na španski zemlji. število njih presega na tisoče in tisoče in cela Evropa ječi v najtemnejši dobi nasilstva in terorja.
Tako se nam pač vrste težki spomeni sedaj na one ki so že pred leti, kakor je omenjeno z uvodom na spomin Mednarodnih Brigad v Španiji, zapustili vse udobnosti in pripravnosti v živje-nju in odšli na bojišče, ki je klicalo svet: Pomagajte odstraniti pretečo nevarnost — dajte nam orožje - dajte nam svojo pomoč".
Očitna resničnost onih dnevov nam točasno nalaga in sili k zavesti, da odstranimo od sebe vso staro šaro
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
pu zahvaljujemo se vsim rodoljubnim rojakom in rojakinjam, ki so nam pomagali k takem uspehu. Naj nas ta izkaz veže skupaj še nadalje za pomaganje in podpiranje vojnih naporov naše nove domovine, kot zaveznice tudi naših narodov v starem kraju. Naj pričuje, da smo na strani za napredek in demokracijo, ter os-vobojenje zasužnjenih narodov.
Skupni Odbor.
prepira in mržnji. Nalaga nam topot v zvezi z narodi v svetu, da smo enotno pripravljeni dajati vse kar je potrebno in koliko naša zmožnost dopušča, kako bi se rešilo svet in zasužnjene narode pred fašistično pošastjo. Nikakor si nesmemo dovoliti, da nas nadvladuje kakoršno koli stranpotje ali pa sebičnost v teh ozirih. Spomniti se moramo pri tem na one, ki so dali svoje dra gocenjeno živlenje,, torej vse kar so imeli .za rešitev sveta. Ti spomini nam morajo segati do srca iz narodne in mednarodne zavesti da nam nebi bodočnost očitala da smo bili zanikrneži, sebi čneži v najbolj svetih nalo gah naroda in človešttva
Z tem vred naj omenir le nekoliko besed o našer listu Edinost. Dojmel se m< je dopis J. Miklič-a iz Poi Arthurja, ki pravi: "Listu ji potrebna trdna podlaga, ka ko bi lahko nadaljeval zač dano pot v borbi proti fašil zmu". Strinjajoč se žnjim jI moje iskreno mnenje, da moramo z tem sprijaznif vsi. Kajti nikakor si ne žel mo omaganju lista, marv^ hočemo pod vsako ceno vzdržati in proširiti. Z pri! širitvijo lista smo storili le dobro 'delo za poduk, ar pak istočasno tudi listu dj dobro podlago za redno ij hajanje.
Tukaj v Sudbury smo ta namen poskrbeli da pi redimo koncert dne 6 dec mbra. Ravno tako bo sh(j popoldan isti dan, kjer govoril Urednik Edinosti, j
Torej vabljeni ste vsi,, Sij venci in Slovenke, kak! tudi sobratje Hrvati in Sr| To bo menda prvi shod naši besedi v večjem obsej raznih zadev, ki jih bo jasnil urednik Edinosti, sti jih je želelo se spozn| žnjim in to bo kar najbolj priložnost da jo izkoristit| Frank
NAPREDEK POLJEDELSTVA V SOVJETSKI UNIJI
Poljedelstvo v Sovjetski Uniji, daje slikovit primer kako je Sovjetska vlada predvojno in v času vojne zgradila svoje notrajne gospodarstvo in ga postavila na stališče gospodarske sile, ki ji daje tako odporno moč proti nemških vničeval-cev, brez katere bi ne mogla vzdržati.
Ivan Denediktov, narodni komisar za poljedelstvo podaja sledeči pregled o napredku: "Velike plasti na novo obdelene zemlje v zadnjih 25-tih let, dajajo ogromno zalogo živil Sovjetski Uniji. Milijoni akrov obdelane in oplojene zemlje v vzhodnih pokrajinah naše države, so nadomestit-vene žitnice onih pokrajin,, ki so začasno zasedene na zapadni strani vsled vojne. Na vzlic temu da je vsled vojne zmanjšano število poljedelskih delavcev, ter raa-šinskega orodja za poljedelstvo, imeli smo bogato žetev in pridelke krompirje, povrtnine, bombaževine in drugega rastlinskega pridelka za industrijske potrebščine. Ravno tako je bilo obdelovanje zemlje v tem letu znatno pospešeno, zlasti jesenska setev, novi obsegi obdelane zemlje, kar sega daleč pred uspeh, ki je bil dosežen za isto dobo lanskega leta. črez trideset o-krajnih poljedelskih področij,, prekoračilo je svoj letni načrt v vsih ozirih poljedelstva.
Tako je večina kolektivnih farm skončala letošnjo mlatitev. Nad 15 milijonov akrov žita je omlačeno več, kot je bilo za isto dobo lanskega leta. In dodatno k temu je 15 milijonov akrov 3vsa, lanu, tobaka in drugega bilstva v tej žetvi.
Kot zaledje vsega tega ia so naši poljedelci doseg-i ta uspeh v Sovjetskem sistemu, gre v zaslugo istemu, co je izmenjal 10 milijonov esenih plugov z 700 tisoč raktorjev, mlatilnic in na isoče raznega poljedelske-:a orodja za obdelovanje emlje.
žetev v zadnjih par let, e prekoračila žetev za do-
0	carske oblasti, za BO mi-jonov tonov žita. Ravno iko se je zvišal odstotek ridelkov iz enega akra napram prejšnji dobi v ogro-mi razliki.
Visoko razvita tehnična oljedelska pripravnost,, da-
1	je ogromno pomoč obde-.vanju zemlje. Zatem iri-icija suhih krajin in osu-rnje mokrih krajin na ši-•okem obsegu, igra zelo tžno vlogo. Za času Sovjet-e vlade, narejeno je 148 čjih kanalov za nataplja-e zemlje, ter 188 starih »pravljeno. Na ta način
milijonov akrov ali pa 1 odstotkov od vsega prej-jega polja za bombaž, - celo polje riže, daje prej puščena in neobdelana mlja.
Ta način natapljanja žeje je dal poleg raznih ugih pridelkov, tudi pri-nost za živinorejo. Post živinoreje v zadnjih ne-!iko let je dosegel 64.5 stotkov, pri ovcah in ko-i pa 104.2 odstotka. Značilno je poročilo po-lelstva in razmer 11 Tu-menske republike, ki serija kot 11 del republik ;ze Sovjetskih Socijali-liih Republik. Površina \-menske republike se prostira v prejšnjih črez-piških pokrajin od Tur-;ana. Dobro znan sovjet-učenjak Boris Keller. iri je obenem predsed-Turkmenskega oddelka •demije Znanosti v Sov-tei Uniji — poroča, da je na zadeva glede vplo-t z žitom pustinje Kara-i. ki sestavlja skoraj 85
odstotkov površja turkmen-ske republike. On nadalje pove.
V nawem raziskovanju polja v področjih Kopetdag gorah, kjer se računa da pade deža črez leto komaj za 1 unčo in 9 stotink, iznašli smo tri vrste žita, ki bo uspevalo v pustinjskemu podnebju. Ravno tako se bavimo točasno glede povrtnine, kjer izkoriščamo divje bilke za ploditev raznih zdravstvenih potrebščin. V teh bilnkah našli smo nove in bogate vitamine, ki do danes niso bili znani znar nosti. Tako bo ta nekdajna pustinja se stopnjema izp-remenila z pomočjo naših znanstvenikov Sovjetske U-nije, v plodovito in bogato polje za razne predelke in živinorejo.
STAVKA PRI FORD MOTOR COM. VVVINDSORJU
Windsor. — Tukaj je prišlo do stavke vsled tega, ker je kompanija hotele vposliti ženske proti nižji plači od moških delavcev na istem 'delu. Nad 13 tisoč delavcev v tej tovarni zastav-kalo je iz protesta samovolje kompanije in državnega odbora Selective Service.
Avtna unija lokal 200 pri Ford Motor Comp., je pred davnim zahtevala sporazum glede enake mazdne lestvice za delavce in delavke. Poleg tega je naglaša-la neopravičen postopek tako državnega odbora,; kakor tudi kompanije za vpo-slitev žensk v tovarni in
Expert za podpise trdi da je Matt Spehar ponaredil podpis Zdravjeta
Kirkland Lake, Ont. novembra 12th 1942. The Editor, Edinost, 206 Adelaide St. W„ Toronto, Ont.
Dear Sir: *
In the issue of your paper of September 30th last,, you published a leter concerning Julka Vintar and also a pi-cture of her. The letter was supposed to have been sig-ned by Louis Zdravje. I did npt sign the letter and had nothing whatever to do with it. A further letter was written to a men in Sudbu-ry porporting to have been written by Julka Vintar herself and her name was typewritten to this letter. Both the letter which you published and the letter written to the man in Sud-bury vere written on John Gornick's typewriter.
I submitted the letter which you published to a handwriting expert in Toronto, together with my sig-nature and the signature of Matt Spehar, and the report of the handwriting expert was that Matt Spehar sig-ned my name to the letter which you published. These letter have caused considerable disturbance in Kirkland Lake among our members and in fairness tu myself and Mr. and Mrs. Vintar, I would ask that this letter be published, in order that my name may be clered of having anything to do with the letters which have been written.
Yours truly,
Louis Zdravje.
V prevodu pismo se glasi: Uredništvo Edinosti. V izdaji z dne 30 septembra v vašem listu, priobčili ste pismo na našajoč se na Julko Vintar, vred z njeno fotografijo. Pismo je glasilo z podpisom Louis Zdravje. Jast spodaj podpisani, nisem podpisal takega pisma, ter tudi imel kakšnega opravka žnjim. Nadalje je bilo pisano pismo človeku v Sudbury, kakor da ga je poslala Julka Vintar z podpisom njenega imena le na pisalni stroj. Oba pisma, namreč pismo, ki je bilo pri-občeiio v listu Edinost in pismo pisano človeku v Sud-bury, sta bila pisana na John Gornikov pisalni stroj.
Pismo, ki je bilo vam poslano za priobčitev z ponarejenim podpisom v moji o-sebi*, odposlal sem akspertu za ročne podpise v Toronto, poleg mojega in podpisa Matt špeharja. Poročilo eksperta za lastnoročne podpise je, da je Matt špehar podpisal moje ime v pismo ki ste ga priobčili.
Ta pisma so povzročila nezadovoljstvo med našim
članstvom v Kirkland Lake, kakor tudi glede poštenosti moje osebe in Gosp. in Gosp. Vintar, vas prosim da priobčite to izjavo in tako seznani javnost, da nisem i-mel nobenega opravka z o-menjenim pismom.
Vaš vdani.
Louis Zdravje. ,
Od uredništva: Kakor je razvidno v izjavi rojaka Louis Zdravje na podlagi ugotovila eksperta za rokopise, ta zatrjuje, da je dopis ki je bil priobčen v Edinosti z dne 30 septembra, podpisan po Matt špehar iz Kirkland Lake.
Torej jasno je, da ni imel tako rojak Zdravje, kakor tudi poštena družina Vintar, nobenega opravka z dotič-nim dopisom, kateri je bil priobčen z ponarejenim podpisom rojaka Zdravje.
Na prvem mestu zahvaljujemo se previdnosti družine Vintar, tudi rojaka Zdravjeta, da se je cela zadeva reševala z previdnostjo in razsodnostjo, tako da je resnica prišla na dan jasno. Na drugem mesto pa prosimo prizadete, da oprostijo neljudi zadevi glede vpora-bljanju njihovih poštenih in vzglednih imen.
Poleg tega pa štejemo si v zadovoljstvo z tem, da nameravan nepošten način ni uspel tako proti omenjenih, kakor tudi listu Edinosti. Toda poleg tega v kolikor nam je znano, da je omenjeni Gl. predsednik podpornega društva "Bled", bi bila naša pripomba, da bi ta slučaj ne smel narediti neki nesporazum pri društvih ali pa prepir. Na prvem mestu je potrebno gledati napredek društva tudi proti gotovim slučajem, brez prerekanja in razdora. Vsako drugo neurednost je potre-
pred vsem pod nižjo mezdo, dokler je veliko število delavcev v mestu brez dela, proti katerim se z te strani vrši očividna diskriminacija.
Roy England predsednik avtne unije, omenja, kako je unija bila pripravljena in tudi povdarjala potrebo sporazuma vnaprej z kom-panijo in državnim odborom. Toda kakor je razvidno postopanje proti unijske-ga sporazuma fordove kompanije, je naravnost prezrla resničnost poštenih zahtev da se izravna spor.
Izjava zastopnika avtne unije
"Ponavljajoče smo pov-darjali potrebo mobilizacije žena v industrijo s ozi-ro mna vedno večji odhod delavcev v vojsko. Poživljali smo da se naredi sporazum in odstrani očividna diskriminacija proti število delavcev ki so brez dela v tem mestu, predno se vpo-sli žene in predvsem ne pod nižjo mezdo lestvico. Unija je za vposlitev žena, toda podpogojno z eneka mezdo lestvico moških v isti tovarni in na iste mdelu.
Dokler se govori o pomanjkanju delovne moči v tu-kajšnem mestu je dosti delavcev brez dela. Kako naj pojasnimo tako postopanje državnega odbora v spora-zumo z Fordovo kompanijo
(Nadaljevanje iz 1. strani)
resignacija omenjenega ravnatelja Mr. Litlle, zbudila pozornost v večjem obsegu in zlasti med organiziranem delavstvom, katero zahteva delavske odbore v vojni industriji ,za pospešitev vojnih produktov s izjavami: "Delavstvo od obrežja do obrežja obžaluje za resig-nacijo Mr. Litlle, ter ravno tako obžaluje da je ostal na položaju Mr. Humphrey Mitchell".
Unijski predsednik Ca-nadian Congres of Labor, A. R. Mosher s ozirom na resignacijo Mr. Litlle je med drugim dejal: "Resignacija Mr. Litlle je globoko vznemirila Canadian Congres of Labor (CIO). Manj bipogrešali ministra za delo, ker ga delovstvo ne ljubi".
Vsled resignacije Mr. Litlle kot državnega ravnatelja Selective Service, imenovan je za to mesto Arthur Macnamara, dosedajni pomočnik ministru dela.
bno trezno razsojevati in ji dati naspram interesom društvenega napredka, kazen. Ravno tako tudi v tem slučaju.
glede vposlitvi žena prej in z manjšo lestvico mezdnega provilnika in kršitvi unijske-ga sporazuma z dotično kompanijo? Logično je, da so delavci pri Fordovi kompa-niji uvideli to nepravičnost,, kar izraža točasna stavka.
Pred nedavnim je unijsko zastopništvo imelo konferenčni sastanek z departmen-tom dela v provinciji Onta-rio. Ta departvent se je soglašal z našo zahtevo, da se izravna mezda lestvica za ženske delavke v industriji, katera je. ponekod že v kreposti. Ravno tako institut za javno mnenje je pred nedavnim naznanil glede tega, da je javno mnenje v Kanadi, 76 odstotkov za e-nako mezdno lestvico v industriji.
Resničnost mora biti vpo-števana in posebej glede diskriminacije delavcev, ter neenaki mezdi za delavke pri Fordovi tovarni. Da je priwlo do spora in takih razmer v Windsorju, je naravnost zadeva ne samo odbora Selective Service, ampak istočasno ministra za dela v vladi,, kakor je omenil bivši direktor Elliott Litlle."
Računa se da je z stavko prizadetih nad 20.000 delavcev v Windsorju, večina v tovarnah katere so izdelovale posamezne izdelke za Fordovo tovarno. Mestni župan Reaume je imel že nakajkrat pregovore z unij-skimi voditelji in ravnateljstvom Fordove tovarne. Delavci so odločni v svoji zahtevi in je upati da bodo iz-vojevali svoje pravične zahteve ne samo za tovarne v Windsorju, ampak tudi črez deželo, da se enkrat v resnici izboljša delavske razmere in vpošteva njihove pravične zahteve za enako mezdno lestvico tako moških, kakor tudi ženskih na istem delu.
UNIJSKI NAPREDEK V KVIBEKU
Slovenski shod in Koncert z pevskim festivalom
v Sudbury
Katerega priredi Zveza Kan. Slovencev, tukajšni odsek v nedeljo dne 6 decembra v Hrvatskem Narodnem Domu v Sudbury, z obširnim pevskim in muzičkim programom in raznimi atrakcijami.
Spored programa: Glavni govornik brat Geo. Mate-šič — Urednik Edinosti, avtor prvega slovenskega časopisa v Kanadi.
Več izbranih pesmi (moški zbor),
Dueti v petju in glazbi,,	\
Violina solo, Piano harmonika solo,
Humorna enodejanka — Nečista Zvestoba —- Sodij-
ski proces,
Diklarnacije,
žrebanje treh srečnih dobitkov, Ples in splošna zabava, Igral bo "Fojsov" orkester Co.
Ker je to prvi letošnji koncert in shod Slovencev v Sudbury in okolici — apeliramo na vse Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate in Srbe, ter ostale Slovane,, da se vdeleže polnoštevilno. Pridite od blizu in od daleč, da se skupno spoznamo z raznimi zadevami v svetu in tudi okrog nas.
Pričetek ob 7 uri zvečer. Uljudno vas vabi odbor, ki bo skrbel za vašo zadovoljnost.
Odbor.
NARODNI SHOD V SCHUMACHERU
Montreal. — Tukaj se je vršil sestanek izmed ravnateljev vojnih podjetij, zastopništva vlade in delavcev iz 30 tovarn. Kvibeški organizacijski odbor za proizvodnjo, naznanil je načrt tekoče kampanje ki gre za sto od stotno unijsko orga-niziranjg delavcev, ravno tako tudi proizvodnje vojnih izdelkov. Omenil je, da je bil porast unije v nekaj zadnjih mesecev okrog 50 do 60 tisoč 'članov. Unija šteje točasno nad 100 tisoč članov v kvibeški provinciji.
Na omenjeni sestanek premijer King, poslal je svo jo poslanico glaseči se: "Razveseljiv je uspeh unijskih
Schumacher. — Pred nedavnim v tukajšnjem mestu vstanovljen je odbor za enotno sodelovanje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Glavni namen odbora je v tem, da bo deloval na ublažitvi mr-žnie izmed treh bratskih narodov, ki so je vsejali šovinistična gospoda. Narod si želi bratske odnošaje — bratsko vezanost in pomoč drug drugemu v onih zadevah ki se na našajo na tri bratska naroda enako in v enakih interesih.
že iz tega razviden je pomen vstanovljenega odbora in brez dvoma, da bo našel podporo pri vsih rodoljubnih Slovencih,, Hrvatih ip Srbih. Kajti z vstano-vitvijo takega odbora in tudi programa za enotno sodelovanje, izraža se ne le očitna nujnost na 4anašnjo dobo v borbi proti enotnega sovražnika narodov in človeštva v splošnem, marveč neizmerna "'•»treba da si ku-
delavcev v proizvodnji, tembolj ko istočasno zaznanu-jo svojo moč nad sto tisoč članov. Delavci,, kakor vojaki na bojni črti, služijo potrebam svobode".
Paul Furnier, predsednik odbora Trade and Labor Council, podal je glavno poročilo z naslednjo pripombo: "V prihodnjih mesecih bo naša država in njene za-padne zaveznice v ofenzivi. Velika zmaga na afriških obrežjih, nas vse navdušuje in upamo da bo vodila k otvoritvi zapadne fronte na evropskem kontinentu".
jemo bratsko zvestobo in slogo, kot najboljše odporna sila proti onih škodljivih elementov, ki hočejo izkoriščati našo medsebojno mr-žnjo in prepir v svoje krivične svrhe, ter z tem pomagati sovražniku.
V svrho enotnega sodelovanja in zbliževanja treh bratskih narodov, zdi se nam najbolj primeren po-četek javni shod. To bo za-prav prvikrat javni shod treh bratskih narodov, kjer bodo zastopništva v svoji
narodni besedi izrazila ne
\
le zvestobi v nadaljem delovanju, ampak pripravljajoč neomajano podlago slo-žnosti in vzajemnosti proti vsih onih, ki bi hoteli vnašati razdor in sovraštvo med nas. Mi ne vidimo nikjer in ni ti v enem slučaju podlago za mržnjo. Kakor eden tako drugi in tretji ter narodi v spošnem si žele zvestobo in enotno sodelovanje v borbi proti fašizmu. To so tudi obenem naše želje in narodna zavest nas sili k slogi in združenju, da si obvarujemo in ohranimo naš dom in naš narod, ne samo za osvobojenje, tembolj tudi za bodočnost.
Zato naj ne bo hiše v Schumacherju, Timminsu, South Porcupine in okolici, brez izjeme če je to Srb, Hrvat ali pa Slovenec, kateri bi se ne vdeležil javnega shoda dne 6 decembra v Hrvatskem Narodnem Domu v Schumacherju.
Dopisni odbor:
Martin Bajuk,
Peter Perkovič,
Jovan Vujnovič.
SLOVENCI VANGOOVERJA ZA POMOČ SOVJETSKI ZVEZI
Smrt Črni pošasti fašizma pravi Rdeča Armada pri Staljingfadu
Vancouver. — Kakor je poročano v poročilo gl. tajnika Zveze Kanadskih Slovencev, da ^e malo ali pa skoraj nič ne poroča iz naselbin o del uin zbirkah odsekov Zveze, mislim da je ta opomin zadosten in da se je potrebno bolj tesno povezati z vzornim sodelovanje modsekov. Naravnost to je naša dolžnost, da obveščamo javnost o našem delu, ki je namenjeno v tako plemenite in vrednoste svrhe.
Vsled tega naj omenim, koliko smo zbrali tukaj v kampanji za pomoč junaški zaveznici Sovjetski Uniji. Vsega skupaj smo zbrali samo kar se Slovencev tiče $147.00 V to svrho darovali so na vse-slovenskem shodu v aVncouverju kot sledi:
Po S10: Frank Sodeč. J. Popocič, in po pet dolarjev, F. Račečič, J. Legat in L. Kusel. Na nabiralno polo
F. Sodeč ,so darovali: Po $10: J. Kraševec in J. Ogu-lin. Po pet dolarja: F. Sodeč,, J. Malnarič, M. Pez-dirc, Mrs F. Intihar, J. Gr-dina, J. Zitko, J. Balkovec dva in J. Wolf eden dolar.
Na nabiralno polo je zbral L. Kusel, kot sledi: Po pet dolarjev: J. Legat, L. Jakše, J. Mrvič, L. Kusel in J. Bre-zover. Po 3 dolarja: J. Ku-kar„ I. Malenšek, F. Raoelič. Po dva dolarja: M. Zokel in J. Jakše, po eden dolar Zitko Mebel.
Iz Nanaimo so poslali: J. Dergan -5 in J. Skedel 5 dolarjev. Po dva dolarja: J. Bukovec, J. Plut, D. Beg, J. Kobe in F Kambič.
Vse to skupaj iznaša gornjo omenjeno vsoto. To p'a ni vse. Mislimo v isto svrho prirediti zabavo v.Hrvaški dvorani ,na katero že sedaj vamibo vse rojake in rojakinje. Dan prireditve bo razglašen kasneje v letakih. . .
Frank Sodeč.