v *%t 0 K A' i i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ..Novic". V Ljubljani 28. februvarija 1896. m v Politiški oddelek. a - Po deželnih zborih. II. gega slovenskega poslanca pa volila le v dva manj važna odseka., Še očitneje se je pokazala pri razpravi o šolskem proračunu Većina našega narodnega boja se suce okrog šolstva zato je tudi razprava o šolskem vprašanj naj poučljivejša. Zaradi tega pa hočemo še jedenkrát malo obširneje o njej spregovoriti. To je pa tudi zaradi tega il ko- Na Štajerskem se Slovenci letos niso udeleževali potrebno, ker to, kar smo dosedaj pisali o govoru zborovanja. Vzlic ternu je pa nemška večina ob vsaki roškega škofa v deželnem zboru, se povse ne strinja s priliki se zaganjala v Slovence. Izvlekla je zopet celjsko tem, kar piše » o temcelovški „Mir u Mi smo v svojem po vprašanje na dnevni red in se ježila da vlada osno- ročilu držali se poročil vladnega korespondenčnega biro vala gimnazijo v Celju. Nemškemu dijaškemu zavetišču v in pa vladnih listov, od katerih se Celju, ki nima druzega namena, kakor slovenske otroke nepristranski poročajo. izvabljati na nemško gimnazijo, je mora zahtevati, da zbor dovolil lOOO gld. 22 seji dne 1. svečana so se poslanci razgovar podpore. Veliko poslancev je zagovarjalo tudi podporo jali o šolskih zadevah. Poročal dr Steinwender o šol družbi Stidmarck, kar pa ni obveljalo skem proračunu, ki kaže, da potřebuje dežela 1896. Predlagalo se mej drugim, naj se slovenskim za šole: 507.770 gld. G. posl. Einspie 1er na to v daljšem poslancem, ki jih ni v deželnem zboru, razveljavijo man- govoru navaja uzroke, zaradi katerih glasuje s poslancem Ker je potrebno za to premembe deželnega reda, Murijem proti tej točki. Da bi kdo ne rekel, da smo s dati. se stvar letos še ni rešila. šolami zadovoljni, ponavlja upravičene naše pritožbe. posebno vspešnim^delovanjem se pa ta zbor tudi šoli se ne sme samo poučevati, marveč se mora tudi iz-v gospodarskem oziru ne more pohvaliti. To se je pa gojevati. To se pa ne zgodi, če se omejuje celo verski vidělo, da tudi v gospodarskih ozirih je večina proti pouk, kakor je bilo v Prevaljah. Glede slovenskega pouka ostalo vse pri starem, in kjer se potegujejo za slovenske šole, se to zabranjuje od višje strani, kakor v Slovencem jako pristranska. Najvažnejše njegovo delo je, da je sklenil nov zakon o preskrbovanju ubogih. Koroški deželni zbor je pa kazal svoje nasproto- Tolstem vrhu in v Selah. Oblastva sama pa bi imela vanje veri s tem, da se je uprl upeljavi usmiljenih sester v skrbeti za to, da se šole postavijo na pravo podlago in koroško deželno bolnico in pa vpeljavi veronauku v višjih da se otroci poucujejo v tistem jeziku, katerega govorijo. razredih celovške realke. V gospodarskem oziru je važno, Proti Einspielerju je govoril Plavec in pogreval da je sklenil osnovo deželne hipotečne banke. Ta stvar stare čenče, da so sedanje šole dobre in prave in da so je pomenljiva tudi za nas. Tudi v kranjskem deželnem zboru se je o svojem času bil stavil predlog o osnovi njimi zadovoljni (kdo?). Na to je gosp. knezoškof pojasnil prepir zaradi take banke. Sedaj bodemo videli, kako se bode obnesel veronauka na prevaljski šoli, kjer je učitelj otrokom vzel ta zavod na Koroškem m ce bode kořistil manjšim slovenske katekizme, katere jim je bil dal katehet. kmetom, ali pa le veleposestnikom. Će bodo vspehi na obče pa moramo reči gospodom — tako nadaljuje knezo- Koroškem* ugodni, se bode pač tudi na Kranjskem tak zavod osnoval. škof Naj in mislim, da mi nobeden ne bode ugovarjal : bil vendar enkrat mir v naši deželi in našel se Seveda tudi letos ni mogla večina zatajiti svojega bode tudi način, kako to doseči. Nadalje poudarja, da se nasprotja do Slovencev. Pokazala je to že pri volitvi Slovenci ne branijo nemščine; pa kakor se sedaj poučuje v odseke, ko je g. Einspilerja popolnoma prezrla, dru- se ne morejo naučiti. C. kr. dež. nadzornik dr. Gobanc s sladkimi besedami povzdiguje nemščino in pravi, da treba stvar pogledati z višjega stališča. Kako dobre so nemške šole, dokazuje z nemško šolo č. sester v Gospi sveti, kjer se baje slovenske učenke dobro naučijo nemški. In kakor tukaj, lahko tudi drugod učijo nemški učitelji slovenske otroke. Potem spregovori še o razmerah v Prevaljah, Glo-basnici in Šmihelu, na kar posl. Ehrenwerth govori o šoli v Prevaljah ter priznava, da učitelji niso storili prav, ko so jemali otrokom katekizme. Dež. predsednik pravi, da se v dež. zboru že dolgo niso čule tako miroljubne besede, kakor jih je sprego-voril knezoškof. Ker se tudi on trudi za narodni mir, zato pozdravlja te besede in pričakuje samo potrebnih navodil, da se bo to tudi doseglo. Knezoškof odgovori, da jezikovni (nemški) pouk ne more biti glavni namen šolam in da mora katehet govoriti v materni besedi otrok, če hoče s poukom kaj doseći. Posl. Einspieler odgovarja predgovornikom, zlasti dež. nadzorniku in pojasni še enkrat šolski prepir v Prevaljah. Poročevalec dr. Steinwender zagovarja agitatorje, ki naj le budijo narodno zavest in pravi, da Slovenci nimajo uzroka, se pritoževati. Letošnji šolski razgovor v dež. zboru je z nova po-kazal, da se naši nasprotniki, visoki in nižji, prav nič niso naučili, niti se poboljšali, in da nam hočejo ostati nasprotni do zadnjega, ker ima „pravica" na Koroškem še vedno zavezane oči. Čisto stvarno in mirno, s teme-Ijitimi razlogi je pojasnil posl. Einspieler naše šolske razmere, zastonj ; zakaj dr. Gobanc je s starimi frazami in piškavimi razlogi zagovarjal sedanjo šolo, opravičeval ne-postavnost, ker je hotel dokazati, da kar je po vseh drugih deželah črno, je na Koroškem — belo, da kar nikjer ne velja, ker je proti natorni postavi, obvelja na Koroškem ! Politični pregled. Državni zbor je minoli teden rešil prvo branje predloge o volilni reformi V dolgi debati so vse stranke pojasnile svoje staiišče. Nobena ni povse zadovovljna z vladno pred-logo. Konservativni veleposestnik grof Falkenhayn se je izjavil za to, da bi se deželnim zborom zopet vrnila pravica voliti državne poslance. Mladočehi so se izrekli za obcno volilno pravico. Dr. Stránský je celo zahteval volilno pravico žensk. Krščanski socijalist knez Liechtenstein je zahteval občno volilno pravico kot prehod k volilni pravici po poklicih Levi-čarji bi radi, da se v dosedanjih kurijah volilna pravica še bolj omeji in se določi, da se ne sme volilna pravica razširiti v dosedanjih kuri ah brez dvetretjinske većine. Posl. Pfeifer je zahteval, da se za Kranjsko dovoli v no^i kuriji še jeden mandat. Poslanec Vošnjak je zahteval boljšo razdelitev okrájev na Štajerskem. Predloga se je izročila odseku. Odsek je takoj začel razpravo o njej. Klun je v odseku se izrekel proti temu, da bi hlapci ne volili in zahteval za Kranjsko v novi kuriji dva mandata. Pojavilo se je že cei kup nasprotnih mnenj. Kdo ve, če se bode pri tacih razmerah dobila potrebna dve-tretjinska večina. Razprave v odseku bodo gotovo dolge in ni prav vero;etno, da bi se stvar rešila že letošnjo pomlad, kakor želi vlada. Nekaterim poslancem je tudi na tem, da se stvar zavleče, ker se boje, da se po dovršeni volilni reformi takoj razpusti državni zbor. Pri novih volitvah več ne upajo biti voljeni, za to bi pa radi, da sedanji državni zbor ostane prav do konca svoje poslovne dobe. Upravno sodišče je zavrglo\pritožbo protisemitov proti razpustu mestnega zbora dunajskega. Nove volitve se vrše še te dni. Vse stranke so že izdale svoje volilne oklice. Kakor se kaže, upati je, da zmagajo protisemitje v tretjem in drugem razredu skoro v vseh volilnih okrajih, pa tudi v prvem dobe kak mandat. Celo liberalni listi ne kažejo nobenega upanja, da bi zmagali liberalci. Njih jedino upanje je še, da bode vlada zopet razpustila mestni zbor. To pa seveda še ni tako gotovo. Grof Badeni bode nam spoznal, da bi to nobenega smisla ne imelo, ako ni pri novih volitvah pričakovati boljšega izida Za vlado je stvar zares malo težavna, ker se je predaleč v stvar zapletla, a se bode že izmotala, kajti dunajski mestni zbor nima odločevati, tudi naj bode avstrijski ministerski predsednik. Obnovljenje pogodbe z Ogersko. — Tudi v ogerskem državnem zboru so se začeli pojavljati glasovi proti obnovljenju pogodbe v sedanji obliki. Kossuth in Molner sta predlagala, naj se carinska pogodba z Avstrijo odpove. Ta predloga je pa le vlada najela, da bi se nanju opirala pri obnovljenju pogodbe. Tudi liberalni klub se je že posvetoval, da bi stavil podoben predlog. Ogri se torej ne kažejo zadovoljne niti s sedanjo pogodbo. Mi pa mislimo, da se jim nič več ne posreći doseČi tako ugodne pogodbe, kakor je sedanja. Naša državna polovica je že dovolj plačevala za Ogre. Če se vpelje mej Avstrijo in Ogersko carinska meja, bode to le Ogrom škodovalo, ne pa nam. - Italija. — Itali jansko vojno ministerstvo je naenkrat upokojilo deset svojih generalov in to tacih, ki so še popolnoma krepki in ki so se odlikovali s svojo spretnostjo in zna-nostjo v vojaških zadevah. To upokojenje je v zvezi s tem, ker se je od strani teh generalov čulo večkrat kritikovanje iu grajanje odredb vojnega ministerstva. Da bo to moglo po svoje nadalje gospodariti, je odstranilo omenjene generale. Da pa vojno ministerstvo ne ravna preveč modro, in njegova delà niso brez napake, kaže najbolj žalostna vojska v Afriki. Ita-lijanska vlada vodi tako nesrečno ondi vojsko, da utegne ta Italijo malone ob vse pripraviti. Vsakdanji stroški znašajo do 800.000 lir, a uspehov ni nobenih. Mej italijansko vojsko so nastale bolezui in živeža primankuje. Poročila vedo povedati, da poveljnik italijanske vojske general Baratieri slabo skrbi za organizacijo svoje armade, v kateri vlada nebrižnost in nered. Italija ima sedaj v Afriki 37 bataljonov po 600 mož in v krátkém se odpošlje .nadaljnih 12 bataljnov tja. In vkljub temu ni upati na uspehe Dne 5 marcija se snide poslanska zbornica, in vladi nasprotni poslanci mislijo tedaj strogo prijeti vlado, da tako nerodno postopa v Italiji. Bolgarija in Rusija. — Precej po prestopu knezevega sina princa Borisa k pravoslavju, je turska vlada svojo avto-riteto uporabila v to, da je svetovala vsem velevlastim, katere so podpisale berolinsko pogodbo, naj pripoznajo princa Ferdinanda knezom bolgarskim. Temu pozivu turške vlade so se takoj odzvale vse dotične velevlasti, le Anglija se je malo obo-tavljala, a naposled vendar le tudi pripoznala princa Ferdinanda knezom bolgarskim. Ce so razni listi trdili, da Ferdinand s popravoslavjenjem ne bo nič dosegel, se mora vendar zdaj reči, da je s tem, da je ustregel želji Rusije, dosegel to, da so ga velevlasti pripoznale za kneza bolgarskega. Velik upliv Rusije na vso svetovno politiko se je pokazal tudi tu. Japonsko-kltajskega prepira gospodar je Rusija, armenskih ho-matij vladarica je Rusija in sploh vse velevlasti se ozirajo povsod na Rusijo Smelo se trdi, da je gospo lar svetovue se-danje situacije Rusija — Poroca se, da je neki policist po-vedal, da je bil priča Stambulovega utnora in da je morilce videl, ter je imenoval imena Policista so zaprli. — Neki list zatrjuje, da je bolgarski knez Ferdinand rekel odposlancu ru-skega carja generalu Groleniščevu, da naaierava sam v kratkea 83 prestopiti k pravoslavni veri. — Važno je, ker so velevlasti priznale kneza Ferdinanda, ne da bi bile zahtevale novo vor litev zato, ker so Ferdinanda volili tudi poslanci Vzhodne Ru- melije. Po dogovoru berolinskem je knez bolgarski le guverner Vzhodne Rumelije. tem pa, da so ga velevlasti kar tem potom pripoznale, so dovolile takorekoc zjedinjenje Vzhodne „Centralna komisija priporoča ustanovitev državne obrtne (delovodske) sole mehaniško-tehniške smeri v Ljubljani in priporoča naučni upravi, da prične z dotičnimi pogajanji", Vladni poročevalec je koncem svojega utemeljevanja Rumelije z Bolgarijo, s tem je zjedinjena takozvana Južna tudi izjavil, da ima vsa stvar zato nekoliko težavno sta Bolgarija, kar pomeni veliko za bolgarsko zgodovino. Sr- bija in Grška baje nameravati zvezo proti Bolgariji, ker se je spravila z Rusijo in se vsled tega bojita prevelikega vpliva te na Balkanu, posebno v Bolgariji. i mcshi . Samostalni predlog obč. svèt. Iv. Šubica glede ustanovitve državne obrtne sole mehaniško- m. tehnicne smeri v Ljubljani. seji občinskega sveta ljubljanskega dne 20. y . je obč. svet. Subie stavil naslednji samostalni predio Pospeševanje obrtnega šolstva v .deželnem stolnem mestu je spadalo že od nekdaj mej najbolj važne pro- g gramske točke občinskega sveta ljubijanskega. Z visokim deželni m zborom vred se je pri raznih prilikah oglašal pri visoki naučni upravi s prošnjami, da bi se ustanovili pri nas primerni obrtni zavodi. Osobito pa se je vedno in vedno ponavljala želja po višji državni obrtni Razmere niso bile ugodne realizovanju takih prošenj šoli. Visoka vlada je pač ustanovila dve strokovni šoli v Ljub- še ljani, a do višje državne obrtne šole nismo prišli ; danes smo prisiljeni za nekatere obrtniške stroke naše mlade, ukaželjne obrtnike s štipendijami pošiljati na tuje zavode novejšem času pa se je stvar jela obračati na bolje Visoka naučna uprava visokorodnega gospoda deželnega osobito na priporočilo predsednika sklenila 1L U intenzivne^ proučiti obrtne razmere in potrebe po obrt- nem pouku na Kranjskem ta namen v deželo po î slala vodjo tivše keramiške šole v Jičinu, Lovro Shotta da preišče naš lončarski obrt in stavi primerne predloge ; pozneje je došel dvorní svetnik, profesor vitez Haufte, da prtštudira obrte po naši domovini. Našel je, da imamo poleg diuzih obrtov skorej 1000 podjetij mehaniško-tehni- škega značaja. Tudi število painih kotlov je nepričako- vano veliko, namreč 140. Vsled tega je přišel imenovani veščak do zaključka, da je treba dati tolištevilnemu in pomenljivemu obrtu priliko do strokovnega izobraženja in sicer s tem, da se ustanovi v Ljubljani višji obrtni zavod mehaniško-tehniške smeri. Visoka deželna vlada je ta nasvet podpírala in naučna uprava ga je predložila centralni komisiji za pospeševanje obrtnega pouka v raz- metrivanje. Vladno predlogo je zastopal ministerjalni svetnik vitez Haymerle, ki se je zavzel za Hauffejev predlog in poudarjal, kako toplo je vso zadevo pospeševal Po visokorodni gospod deželni predsednik baron Hein. daljši debati, v kateri se je tudi član komisije » g ospod cesarski svetnik Ivan Murnik oglasil ter stvar vneto pri-poročal, je centralna komisija v svoji XXXVIII. seji leta 1895. sprejela vladni predlog, glaseč se: lišče, ker se ne ve, v koliki meri bodo mogli lokalni faktorji sodelovati pri vladni akciji ; potresna katastrofa je spremenila vse razmere v Ljubljani in težko je reci, kako bode z lokálními prispevki. Koristi nameravanega zavoda pač ni treba še na dolgo in široko utemeljevati. Stopimo v naše večje delarnice in tvornice; povsodi nahajamo na boljših, važ- nejših mestih tuje delavce. Ozrimo se na železnico in njene naprave ; naši domačini se morajo zadovoljiti z 0 nižjim delom, strokovno bolj izobraženi tujci pa oprav-ljajo tehnično višje stoječe opravke. Ako dobimo meha-niške železniške delarnice v Ljubljano, bode nameravana obrtna šola přepotřebná naprava za velik del našega obrt- nega naraščaja. Brez nje bi bili navezani skoro izključ- ljivo na tuje delavsko osobje. Velik obrtni zavod pa donašal mestu tudi mnogo direktnih koristij. Budget vsake obrtne šole je jako velik. Sedanji strokovni šoli sta dobili lansko leto državnega prispevka 21.565 gld., svota, ki se skoraj vsa v Ljubljani porabila. Večji zavod z dokaj večjim učnim osobjem bi donašal mestnim trgovcem in obrtnikom seveda še mnogo večjih prihodkov. stališče naše to ali ono. ustanovitev Naj si bode torej višje državne obrtne šole moramo z vsemi močmi podpi-rati in ravno glede na potresno katastrofo moramo gledati na to, da pridobimo mestu novih virov za zaslužek jn prospeh. Mestna občina bode pač morala dati novemu za vodu stanovanje ? kajti to je običajna zahteva naučne uprave. Treba bode torej resno misliti na to, da zgra-dimo posebno obrtno-šolsko poslopje. Sedanji strokovni šoli sta nastanjeni pri Virantu in deloma v Cojzovi hiši na Bregu. Vsi prostori so natlačeno polni ; tu ni mogoče nikake razširjave več. Najemščina znaša že blizu 4000 gld. Vse to dokazuje, da bode v interesu mesta treba zidati novo hišo, ki bode vzela v sebe bodoče obrtne šole. Glede na navedene razloge toplo priporočam, da sprejme slavni občinski svet nastopne moje predloge : 1.) Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane hvaležno pozdravlja ukrep visoke naučne uprave, da se ima v Ljubljani ustanoviti obrtna šola mehaniško- tehniškega značaja. 2.) Občinski svet izreka, da je pripravljen, takoj stopiti z visoko naučno upravo v dogovor zaradi običajnih prispevkov mestne občine. 3.) Stavbinskemu odseku se naroča, da prouči, kje bilo primerno stavbišče za zgradbo obrtno-šolskega poslopja in stavi občinskemu svetu primerne predloge. 4.) Gospod župan se naprosi, da sporoči te sklepe visoki c. kr. deželni vladi. 84 Obrtnijske raznoterosti. Sladkor bo* zopet dražji postal, ker so na otoki Kubi ustaši ugonobili nasade sladkorjeve rastline. Lani so ga na Kubi pripravili 1,200.000 sodov, letos pa samo 150 000. Svilnene robce opereš, ako jih dvakrat opereš v kuhani in shlajeni mrzli vodi od beneškega mila. Potem jih izperi v hladni vodi, dobro jih ovij in stresi, potem pa deni mej čisti platneni cunji in jih z likaj, dokler so še vlažni. Madeži od pisalnega crnila praviš iz sukna, ako nimaš bencina, rabiš drgneš z gobo v bencinu namočeno, tudi lahko svtže gorko mleko. íftrfoftífc & & Ť- "h rh rhrfcrfc - fch ít A ítišfc rft /fe-iftítiíři.ítiífe % Kmetijstvo. nimi«........■>■■...................... $ čim naj zasadimo gorska rebra. Trtna uš je uničila vinsko trto po naših brdih in zatorej je potrebno, da gledamo, da na takih krajih kaj druzega nasadimo. Kjer so razmere ugodne, je pač še skoraj najbolje, da zopet vinograd zasadimo, če tudi je to težavno. To je posebno zaradi tega dobro, ker bojazen, da bodo italijanska vina popolnoma uničila ceno naših domaćih vin, se ni uresničila. Dolenjsko in štajersko vino mešano sadje, temveč hočejo vsako vrsto imeti zase Sadjerejec se pa mora ozirati na zahteve trgovcev. Kmetijske raznoterosti. Přidělalo se je lani v Avstriji 10,925,586 met. centov pšenice, 16.459 650 met. centov rži, 13,291.583 met. centov jecmena, 18,180.049 met. centov o?sa in 4,769.600 met. centov koruze Štajerska kmetijska družba je imela te dni svoj občni zbor. Pri tem zboru se je posebno naglašalo, da zajec in pa jelen nimata pravice do narodnogospodarskega obstanka se zatorej morala popolnoma pokončati. Krnetje so se in vsi ujemali v tem, če grajščaki hočejo imeti zajce in jelene, naj pa jim tudi za krmo skrbe, da ne bodo hodili na kmetska posestva delati škode. Seveda so nekateri prijatelji lova tudi zajca in jelena zagovarjali. Jajčne lupine imajo v sebi mnogo apna in fosforjevih solij, ter so zatorej jako dobra krma za mlado živino. Seveda se morajo zmešati mej drugo krmo. «= i Poučni in zabavni del. dobu. ima še vedno dosti visoko ceno, samo premalo ga je. Izpod Uršelske gore piše se „Miru u Dob ali hrast Ljudje se italijanskega vina ne morejo dobro privaditi. je kralj gozdnih dre ves. Mogočnemu kralju gre večja Zaradi tega pa našim vinogradarjem ni treba obupovati. čast, ko pritlikovcem. Čast vsakemu svojo! Zato smo Seveda zasajenje Vinogradov z ameriško trto precej stane, bezgovec in celo zoprno koprivo pohvalili. Toda dobrot-Pri tem je pa gledati, da rabimo za pomnoženje ame- ljivost do siromakov je namogočnih, imenitnih tudi ime- riških trt le popolnoma zdrav in dobro zrel les. Ze pred nitnejša. Zato skažemo hrastu večo čast, smo bolj vneti trtno ušjo so vinogradniki vedeli, da ni vse jedno, kake zanj, ker je mogočen korenjak, pa vendar tako dober po-bilfe da porabimo za pomnoženje trt. Na to je pa sedaj moćnik slabim, bolnikom in korišten kakor malokatera treba še bolj gledati. Skušnje se pokazale, da les iz naših rastlin. Sam zdrav, trden, močen, rad bolezni, sla- senčnih Vinogradov in pa iz krajev, kjer je že trtna uš, bosti ozdravlja in pa krepča, daje moč. Le v časti ga ni tako dober, kakor od drugod. več krajih pa vendar ne bode mogoće več zasa- imejmo ter hodimo k njemu po to in ono. Hrast berač, t ni mi imamo" in „kar imam, vse rad dam" dobrotno diti Vinogradov, ker se to ne izplača. Kupca za vino mo- pravi. Hitro poglejmo vse dobové imenitnosti. Dob ima dobiti jedino, če je dobro, za vino slabeje vrste zgodovino. Stari so gledali, deset človeških rodov, dob do- remo ljudje ne marajo, od kar se uvažajo tuja vina. ni povse ugoden za vinarstvo, je pa treba gledati Če kraj da ga čaka 300 let. nekdanji starci iz med njih so še kaj posebnega doživeli. Germani so ga nekdaj močno častili, drugače izkoristimo. Za njive gorska rebra niso, ker so bil je hrast bogu Gromu (ki prestrma in je težavno obdelovanje. Nekateri so skušali grmi in „runske střele « meče) posvečen, pod njim so imeli svojo vražjo božjo saditi koruzo Poskus se pa ni posebno obnesel. V suhih službo. Apostol Nemcev sv. Bonifacij jim je vpričo ljud letih jo suša rada zamori. Poskus z lucerno se je neko- stva tak svet hrast posekal Ljudstvo strahoma čaka, liko bolje obnesel. Ta detelja pa tudi zahteva ugodnih kedaj bo runska strela udarila in ubila ga. Ko ga ni, tal. Mali vinogradnik tudi večkrat nima živine, da bi ljudstvo vražje češčenje hrasta popusti. Tako je bil hrast lucerno potřeboval, drugače se mu jo pa pridelovati ne Celo priča pravega Boga in Kristusa. Še nemško pravljico splača. Vrag se je z nekim nemškim kmetom pogodil, da Najboljše je, če zasadi take kraje s sadnim dre vjem. bo kmetova duša njegova, kadar dob ne bo imel več Izbrati mora dobre in kraju primerne sadne vrste. Res, listja. Jeseni je listje popadalo v gozdu, le dob je listje da sadje precej ne rodi, a dokler ne zrase, se lahko mej ohranil. Ko so pa v spomladi od hrasta jeli listi padati, sadje sadi krompir, kar tudi nekaj donaša. Lepo sadje se je vrag razveselil. Ali kmet vraga pelje v gozd in mu se bode vedno lahko spečalo, posebno ker se vedno popol- pokaže novo listje, ki je spet poganjalo. To videč se nujejo železnice in ceste, da se sadje lažje spravi na trg. vrag ves togoten zaleti s svojimi kremplji v hrast in Pri tem pa moramo omeniti, da ni dobro zasajati kremplje vsadi v listje. Zato je hrastovo listje narezano. in cepiti kdo ve koliko različnih vrst sadja, temveč rajši koristi doba se da veliko povedati, a saj sami manj, pa tisto dobre. Trgovci namreč ne marajo za po- dobro veste, zakaj in kako imeniten je trdni dobovi les 9 da se z ljubjem udeluje. Da se tudi šiške in ježice za barvanje, za zdravilo (štupa na rane zoper divje meso) in za crnilo porabijo, ni vsakemu znano. Nekod zelo cenijo ter znajo porabiti želod za pitanje živine. Tudi naše mamice že poznajo želodino vrednost, ker jim želod daje najbolj priljubljeno, a v prodajalnici drago jed, „ljubi žlahtni kofé". Dobro jim tekni, privoščim jim ta žlahtni kofe, da le ne mislijo na strupenega, ki sosebno mladini kri pije. Kaj vedo ljube mamke dobrega pove-dati o želodovi kavi ? Pravijo da ni slaba, da jo imajo rade. Želod, ki se svinje pitajo z njim, je redilen. Tako tudi kava, posebno pa jo priporočam slabim in otrokom. Za kavo se mora želod zrezati, posušiti in stleči; če pri« deneš žita, ovsa, pa imaš izvrstno kavo. Iiazun sadu se od doba porabi listje, skorja za zdravilo. Listje se za čaj skuha ali pa posuši in stolče za štupo. Skorja se kuha za čaj in za kopel. Žagovina se tudi kuha. Za katere bolezni pa so in kako se rabijo? Povsodi dobro znano je že dobovo mazilo, ki se deva na gnojne rane, tje, kjer se zbira. To pride le na majhno ranico. Pa kako si pomagamo, če je v lekarno daleč in kako moremo pomoč, kakoršno je dobovo mazilo, dati ne le majhni ranici, temveč n. pr. celi nogi, truplu? Pckuhaj dobove skorje. Dveletna (na mladih vejah) znotranja zelena je prava. Kuha se pol ure. — Skorja vleče, pa zelo močno. (Nekdo si je za oteklino znotranjo v vratu skuhal skorje močno, da je bila zavre-lica gosta ko mast in v to mast namočeno prt navezal na vrat. Pa mu je bila prehuda, to je premoćno, je rekel, vleče ko zlomek.) Pokuhanje skorje bo toraj dobro za trde otekline, kraste, lišaje na rokah ali nogah. V po-kuhnje namočen, pa izžet topel prt se ovije bolni ud ali pa se drži v soparu nad zavrelico. Za kopel je za potne in ozeble noge. Pa tudi za druge kopeli se porabi skorja. Enako moraš porabiti pokuhanje listov, tudi za rane. Pije se čaj iz skorje zoper krvavenje v želodcu ali črevah. Na 30 gr skorje vlij 200 gr (]/6 litra) vode. Čaj utrdi čreva in je že večkrat ustavil hudo drisko. Ako se znotraj in zunaj rabi, ozdravi pokuhanje skorje „volka", golšo (krof) želodčnega raka, ako imaš znotraj vnetje, popij čaja iz skorje vsak dan 1 žlico, ako te napihuje, tri žličice. Otrokom, ki imajo debelo grlo, daj ga vsak dan 1 žlico; če imajo želve (škrofelje) 3—4 žličice. Po-kuhaj si skorje z vinom in sladkorjem, ako si na pljučah slab in kri pljuješ. Slabotni naj pijejo vsak dan dvakrat ta čaj z vinom ali še boljše s strdjo skuhan, 2—3 žlice. Pa tudi listje velja namesto skcrje za otekline v ustih in krvaveče skranje, ali če mali jezičeh predolg raste (mogoče da tudi za one, ki imajo predolge jezike, „jezike kakor kravji rep", kakor je nekdo povedal?) Iz želodja napravimo si praške (štupe). Ni samo za kavo, ampak se tudi sama jemlje in sicer zoper drisko, za težko potrebo in zoper kamen. Zakaj pa so listi naj-boljši ? Naredi si prašek iz njih. Ta se porabi za čaj za tište bolezni na jetrih, zoper krvotok, za take, ki po noči vode ne drže in za znotranjo slabost sploh. Za sla- bost jemlji 2—3 žlice čaja na dan. List na jeziku po-maga kadar iz želodca žge. Zavrelica listja je dobra za vročinske mehurje, osepnice. Gotovo hrast korenjak ima veliko dobrega. Se li zavolj tega potegujejo Nemci zanj zatrjujoč, da je hrast njihovo nemško drevo? No jaz ne vem, čegavo drevo je, to vem, da kar jih jejnaših, so[naši ; da imamo Dobe (kraje), Dobja, Dobrove, Dobnike (hiše). Hraste, Nemci pa tudi Aich- in Eicholzerje, pa menda še rajši Lindnerje (Linde je lipa), Lindenhofe in Linden-wirte. Pa naj bo hrast nemšk ali slovensk, naj imajo Nemci hrast, mi pa lipo, ali oni lipo, pa mi hrast, čast obema drevesoma, nobenemu se ne da nič očitati, oba imamo v čislih. Obe drevesi ste prekoristni Nemcem in Slovencem in eno kakor drugo. je prijatelj vsem. Naj posnemajo Nemci svoj hrast, ki ga hočejo imeti menda kot znamenje moči, kreposti (ali kot znemenje maliko-vanja ? ?). Naj nas ne skušajo slabiti, ampak naj nas kre-pijo in tudi naša pohlevna lipa jim bo bolezni lajšala! Poučni in zabavni drobiž. £ i81etnico je praznoval dne 20. februvarija t. 1. papež Lev XIII. kar je bil voljen rimskim papežem. Papež je praznoval ta lepi obletni spomin, čil in zdrav. Sedanji papež je 263. v vrsti papežev ; mej njimi jih je bilo le 15, kateri so čez 181et sedeli na prestolu sv. Petra. Višjo starost, kakor jo je dosegel 861etni Lev XIII doseglo je le še 7 drugih papežev. Velikemu papežů, katerega vzlasti Slovani čislamo, želi ob 181etnici njegovega papeštva ves katoliški svet, še mnogo let. «Matica Slovenska» je ravnokar razposlala svoje knjige. Letos dobe člani petero knjig in sicer : Letopis, K. Glaser: Zgodovina slov. slovstva II. zvezek, K. Štrekelj : Slovenske narodne pesmi I. snopič, Dobravec : Crni oblaki. — Ivan Vrhovec: Čolnarji in brodniki po Savi (Zabavne knjižice IX zvezek) in Knezove knjižice II. zvezek, kateri obsega mej drugim Valjavčev životopis s podobo. Letošnje knjige odlikujejo se po dobri vsebini in lepi vnanji obliki. Obširneje o teh knjigah spregovorimo drugi pot. Zdravilo za živeno mrzlico. Chantonesse, sedanji vodja Pasteurovega zavoda v Parizu, je izumil neko zdravilo za živčno mrzlico. t ' i I\mm\.............Novice"...........Tmhhí I £ ;,.,„....,....................................................IM.......M...............................,; ^ Deželni zbor kranjski. V šestnajsti seji dne 11. februvarija se naznanijo sklepi tajne seje : 1. Ferdinand Omejcu se letna osebna dokládá zviša za 100 gld. za toliko časa, dokler se ne pre-makne v višji plačilni razred. 2. Prošnja deželnega blagajnika Karola Žagarja, da bi se mu pri svoječasnem vpokojenji poleg redne plače 1500 gld. vštela v pokojnino tudi osobna dokládá letnili 190 gld. se prosilcu vrača z opomnjo, da sedaj ni povoda za rešitev prošnje, ki se bode svoječasno primerno upoštevala, 3. Prošnja Viktorja Hofmana se vrača z opombo, da sedaj ni povoda za meritorno rešitev prošnje. 4. Ferdinandu Pfeiferju se dovolj uje pokojnine 6/s njegove redne plače. 5. Prošnji Franca Ravniharja, da bi se mu pokojnina zvišala za 400 gld., se ne more ugoditi. 6. Prošnji Antona Prelesnika, deželnega knjigovodje, za osebno doklado letnih 290 gld. se z ozirom na organizacijo dež. uradov z dne 17. febr. 1894. ne more ugoditi. 7, Deželni odbor se pooblaiča, da 80 služabniku Jožefu Šelkotu za zgradbo hiše po svoji previdnosti 6000 gld Muzealnemu društvu 400 gld., Ciril Meto- dovoli hiš. stprega stavbinskega gradiva od razrušenih dežeiuih dovi družbi 1000 gld., 5. Filharinoničnemu društvu (za tri Strážnému nadzorniku v prisilni delavnici Franců leta po 300 gld. I rok) 300 gld., 6. Dunajskému „Studen- Pavlovčiču se s i januvarijem 1896. dovoli osebna dokládá. ten-Krankenverein" 50 gl 7 Graški podpiralni zalogi 150 gl., Predlogu gosp. posl. Hribarja, da se gosp deželnemu „Asylverein" na Dunaju 50 gld., 9 „Mensa academica inženirju V. Hraskemu podělil naslov nadinženirja ali pa dež. na Dunaju 25 gld., 10. Podpornému društvu slovenskih viso-stavbenega svelnika se z ozirom organizacije dežeiuih uradov košolcev na Dunaju 200 gld., 11. Dunajskému medicinskemu z dne 17. febr. 1894. ne more ugoditi. 10. Dtželnim pri podpornému društvu 20 gld , 12 „ Freitischstiftung" za teh marijem se poviša osebna dokládá na 200 gld. Posl. Hribar nike v Gradcu 30 gld., 13. Podpornému društvu na rudarski in tovariŠi stavijo nastopni samostalni predio g Visoki de- akademiji v Ljubnem 20 gld 14 „Radogoju" 200 gld., 15. gimnaziji ljubljanski 250 gld , želni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, naj se, predno Podpornému društvu na spodnji se spusti v meritorno reševanje predloga posl. dr. Žitnika in 16. na gimnaziji uovomeški 200 gld., 17. na gimnaziji v Kran ju 100 gld 18 tovarišev glede ustanovitve deželne zavarovalnice z neobliga-torniui zavarovanjem proti požaru, toči in živinskim boleznim, višji realki v Ljubljani 50 gld., na gimnaziji kocevski 100 gld 19. na 20. Luki Jeranu za uboge obrne : do c. kr. zavarovalnega urada pri ministerstvu za 200 gld 21. ljudski in dijaški kuhinji notranje zadeve na Dunaju s prošnjo, naj bi mu blagovolil s 100 gld, 22. novomeški dijaški kuhinji 50 gld ljubljanski 23. dijaški tem izraziti svoje mnenje ; do c. kr. osrednjega statistiČnega kuhinji v Kocevju 25 gld i 24 Narodni šolik 200 gld 26. urada na Dunaju s prošnjo, da mu dopošlje statisticui mate- Dijaški kuhinji v Kranju 100 gld., rijal o toČah in živinskih boleznih v vojvodini Kranjski v letih 100 gld., 27. „Patriot. Frauenhilfsvereur 1880. do 1895. 25 Rudecemu križu1* 50 gld 28. Bol- Deželni predsednik baron Hein odgo-na interpelacijo Kalanovo glede porabe vode Zgoše v ra- niškemu in podpornému društvu pomožaih in zasebnih urad- varja dovljiškem okraju, zagovarja ondotno okrajno glavarstvo, nikov 100 Ie 200 gld., gld 30 , 29. „Slovenskemu planinskemu društvuu Podpornému društvu na filozofični fakulteti na 31. Podpornému društvu juridične fakultete storilo svojo dolžnost in poudarja, da stvar stoji drugače, nego. Dunaju 20 gld., se v interpelaciji trdi in da cela prepirna zadeva še ni rešena. na Dunaju 25 gld., 32 Podpornému društvu dunajské „tíoch- Posl. Klun poroča o proračunu dež. zaklada za 1896. schule fiir Bodencultur" se predlaga 30 gld. iz dežrluega kul- zaklada, 33. za strokovno šolo v Kočevju 250 gld. turuega PotrebŠčine je 1,157.891, pokritja pa 1,091.9^3 gld., torej primankljeja 65.898 gld. Posl. Luckmann v splošni raz- iz kredita za obrtni pouk, iz katerega naj se izplači tudi pod- přavi v daljšem govoru pojasnuje finančni položaj dežele. pora 25 gld, dovoljena društvu „ Vere in fur Knabeuhandarbeit potporo za Stroški rastejo. Treba je misliti na dohodke. Pametno je, da in Wien". Tukaj ne posebej omenjene prošnje se naklade počasi zvišajo. Boljše počasi za male odstotke, ,štev. XXV11I, LUI in CXI se po nas\etu finančnega odseka IX. Za obcila 114.170 kakor pa nakiat za veliko. Vedno ne gre napravljati dolgov, odklanjajo. da se dežela temu izogne, izjavlja govornik, da bo v podrobni in vojaške namene 11 razpravi predlagal povišanje doklade. Govornik poudarja, da v posojilnega zaklada 203.344 gld 100 gld XI olH • X Za priprego Za primankljaj dežrlnega XII Za razne potrebsčino vseh kronovinah plaČujejo večjo doklado. Posl. Povše prizna 33 500 gld. Skupna potrebščina znaèa torej 1,157 891 gld. slabe iinancijelne zadeve dežele, a se izreka proti temu, da bi Posl. Kersnik nasvetuje k točki resolucijo, ua| deželni se že letos povišala doklada. Dež predsednik baron Hein iz- odbor še tekom leta izda zdravstveni zakon, službeno navodilo javi imenom fioančnega ministerstva, da se bo povišanje na- za okrožne zdravnike in vse dodatne zakone. Posl. Hribar klade na žganje za 1. 1896. še dovolilo, zanaprej pa ni upati, govori pri točki IV. o hipotecui banki, poudarja, kako bi bila da bi se tako visoka naklada še dovolila Poslanec Hribar ustanovitev te za deželo koristno iu stavi resolucijo, ki poudarja, kako rastejo deželne potrebšcine, se strinja z Luck- to, da deželui odbor poizveduje o uplivu hipotečnih bauk gre na drugod manovim predlogom glede povišanja doklade, ker je treba, da in da potem poroča v prihodujeui zasedanju Posl dr. Seli tier se naredi red v deželnem gospodarstvu Na izvajanja predgo- pravi, da pri nas ne kaže ustauavljati hipotečne banke, vendar vornikov odgovarjata posl. Povše in Luckmann. Posl. dr. se ne izreče proti resoluciji. Posl. Lenarčič priporoča vladi, Žitnik se izreka proti povišanju doklad in ojstro prijema ti- da uvede pri nas žrebce dobre pasme Po s Hribar pred nančno stražo. Poročevalec Klun se izreče zoper povišanie doklad. Dež predsednik baron Hein odločno zavrne posl. dr. laga skoraj točki VI. resolucijo, gre na to, naj dež odbor že reši prošnjo glede izločitve nekateri h občin iz šuia-Žitnika, glede postopanja finančně straže, češ, da je ta pod rijskega in njih priklopljenja zdravstvenemu okiožju ljubljan- varstvom imunitete sumničil finančně organe. Poslanec baron skemu. točki Vili. predlaga posl. Hribar resolucijo, Schwegel pojasni stališče svoje stranke in se izreče za Luck- gre na to, naj c. kr. zaloga šolskih knjig na Duuaju izda manov pre log glede povišanja doklad. Dež. predsednik baron nekatere slovenske šolske knjige; naj se izposluje potrjenje Hein misli, da letos povišanje doklade še ni potrebno Posl. dveh že izdanih šolskih knjig in naj dež odbor izda sam Luckmann zavrača dež. predsednika barona Heina. Poslanec nekatere šolske knjige. zadnjemu delu resolucije pripo- Murnik v imenu narodne stranke izjavi, da bo ta glasovala minia posl. dr. Schaifer, da naj se ta v toliko premeni, za 2% dolgov. diuge povišanje, ker mora enkrat biti kouec kopičenju Govornik poudarja. da se na slabo letino in razne Posl. da naj dež odbor poizveduje, katere knjige so potrebne. zadeve ni ozirati, Če se hoče dobro gospodariti. Posl. laga Hribar se strinja s premembo. Posl. Kalan pred- k točki VIII naj se za nemško gledališče dovoli le Kalan se izreka proti povišanju doklade, ker bo kmeta hudo 3000 gld.; za slovensko pa 600O gld. podpore Posl. dr zadelo. Posl. Hribar ugovarja predgovor niku. Govorili so še Tavčar pojasni stališče narodne stranke glede tega v prašan ja je ob posl. Povše, baron Schwegel in poročevalec Klun, šimo ugovarjal povišanju. Preide se na to v podrobno pravo. Poročevalec poroča: Potrebščina znaša: I. Za dež zbor zaupa katoliški stranki, da bi bila predlog stavila iz raz- 14.534 gld. ; Za administracijo 65 540 gld. ; III. Za de- namena in hoče s tem in poudarja, da bo narodua stranka glasovala tudi za podporo 6000 gld. za nemško gledališče, to pa za to, ker ne dobrega predlogom izzivati, kakor je izzi želuo posestvo 6583 gld.; IV. Za deželnokulturne namene in vala pri volilni shodili, ko je volilcem napovedala, da se gie- ; dal.šce ne sme podpirati s kmetskimi žulji. Posl. dr. Schaifer vodne zgradbe 89 979 gld.; V. Za javno varnost 23 998 gld VI. Za zdravstvo 29.677 gld.; VII. Za dobrodelne naprave cdgovarja posl Kalanu in podpira predlog finančnega odseka 292.980 gld. ; VIII. Za pouk, omiko in dobrodelne namene Istotako posl. Hribar. Poročevalec Klun 272,486 gld. Tu so vštete tudi nasvetovane podpore: 1 Dra glasoval za Kalanov preilog Pri izjavi, da bo glasovanju se Kalanov matičnemu društvu 6000 gld. ; društvu „Theaterverein" predlog odkloni. IX. točki predlaga posl. Hribar résolu ves zakonski načrt stavbenega redazamesto ljubljansko. Zbornica izreče na predlog posl. Hribarja priznanje dež predsed- l1 2 nici mllijona gld. Upati je, da prodere ta predlog tudi v zbor-Našemu kmetu bi bilo s tem nekoliko olajšano veliko niku in dež. poslanců dr. Tavčarju, zasluge za rešitev stavbenega reda. sta si pridobila velike davčno breme. Posl. Len arcič po- Umrl je v Ljubljani nagloma advokat dr. 3 a- roča o resoluciji g'ede železnice Celovec-Loka-Divaca. Odsek se jovic v 59. letu svoje starosti ni tnogel odločiti za kako premembo in predlaga, da se naj ta resolucija, Sneg je zadnje dni odel zemljo. Ker je upati, da sprejme Posl se izreka za progo Celovec-Loka-Divaca, kmalu zgine, bo le prava dobrota za polja in za zopetno oži- baron Schwegel ne more biti za resolucijo vitev studencev, ki so se vsled dolgotrajnega suhega vremena Poslanec Globočnik stvarno in obširno dokazuje, da bi bila že zelo posušili, in se je že po raznih krajih čutilo poman-edino železnica preko Loke koristna za Kranjsko. Železnica kanje vode. preko Bohinja ne bi ugajala. Posl Modic, Zelen in Klun Slovensko planinsko društvo je pri priporočajo tudi resolucijo glede proge Divača-Loka-Celovec. občnem zboru dne 24. febr. imenovalo preč g. Jak Posl. dr. Tavčar poudarja, da je bil dež. zbor vedno za to župnika na Dovjem in to za zasluge, katere si svojem Aljaža, stek za progo. Le reklo se je, če bi bila ta proga nemogoča, da se slovensko planinarstvo, častnim elanom zadovolji z drugo, šla preko Kranjske. Tega se drži Izpred porotnega sodišča. Dne 24. t. m. se je zbor tudi danes. Stališča, na katero se je postavil posl. baron pričelo pri tukajšnjem deželnem sodišču letošnje prvo porotno- zasedanje. Pri prvi obravnavi je bil obsojen na 5 let težke zaklical John Bullu ječe 431etni delavec Fr. Jurjevec iz Boršta pri Brdu, ker je v ûekem prepiru udaril s sekiro po glavi Janeza Urbanro, da leta evropskih Stoj Ni Američanom, ni nobeni lad dovoljeno svoje že obstoječe tu je ta umri. Pri drugi obravnavi je bil obsojen na težke ječe 191etni tesar Franc Sever iz Črnuč, ker je oropal kajšnje kolonije povekšati. Predsednik Monroe je to načelo zapustil kot neprecenljivo svetinjo severo-ame- nekega berača za 80 kr Dne 25 t m. je bil obsojen na riškemu narodu in kdor se ne ravna po besedah let težke ječe 20!etni hlapec Alojzij Jež iz Gradišc pri Vi- pavi ker je dne 19. januvarija t. zvečer na vasi z nožem tega načela, proti temu se bo vzdignil celi ameriški sunil dva fanta v trebuh tako, da sta umrla. 191etni Janez Petrič, šcen. je bil obtožen kot sokrivec tega uboja, je bil opro- narod morje z orožjem v roki ter ga pognal nazaj čez Tako moško in čvrsto govoril Cleveland Isti dan je bil obsojen na let težke ječe neki angleški vladi nasproti; amerikanski orel je zavrisnil v ze 641etDi Jernej Volf iz Lokev na Hrvatskem. Volf je bil že desetkrát kaznovan zaradi tatvine in je vse kazni presedel 28 let po raznih jecah. Velik požar uničil 14 poslopij na pepelnico popoludne v Dolenjih pri Jelsanah v ilirsko-bistriškem okraju llirsko-bistriški in trnovski ga so prišli na lice požara in tem se. je zahvaliti, da ni pogorela cela vas. Nova pošta se odpre z dnem 1 marca t v Trebelnem na Dolenjskem m ta vrisk je odmeval v vseh srcih ameriškega ljudstva. Kakor bomba je Clevelandovo poročilo padlo med angleško ljudstvo. Ljudje So strmeU, sapa jim je uhajala in popraševali so se: ali je to res! To mora čas predsednikove volitve se biti volilni ..trick bliža in Cleveland hoče zopet voljen biti ter se hoče na ta ceni način volilcem prikupiti. Tako so ugibali pa motili so se, Vsa poročila kažejo, da so Ameri- čani pripravljeni „Monroe doctrino", ako treba tudi n Amerikanski Slovenec" priobčuje v 7 št. na z vojsko vzdržati. (Konec sledi.) slednji dopis iz Londona od našega rojaka Aleksandra Tomana : John Buli (Anglija) je ravno zdaj obdan z homatijami in nevarnostmi, kakor še malo kedaj v zgodovini. Pred par meseci je ponosni Albion poslal močno ladijno krdelo v „Zlati rog", kakor se morski preliv jako bogat posestnik Lenk Poskušen rop v Brnu. V prodajalnico prodajalke povojenega mesa Biowatky je prišio te dni več našemljenih roparjev in so od nje zahtevali 500 gld. Ko je prodajalka klicala na pomoč, so se roparji ustrašili in zbežali. Bogat posestnik oběsil. V Šopronju oběsil se je K je povod temuv se ne ve pred Carigradom imenuje da iztirja od sultana pravice tlačenim Armencem v mali Azij Umor. V Nyireghyazi na Ogerskem sta premožnega Skrivni posestnika Janeza Zampoboja umorila njegova žena in njegov nagon mu je pa bil si kolikor mogoče si turških devetnajstletni sin, ko je pal Mohamedansko Mater in sina so zaprli. mošejo so otvorili v nedeljo v dežela v slučaju razpada tega cesarstva, prisvojiti. Gradcu za tamošnje vojake mohamedanske vere Kazal se je, kakor bi on mogel ukazovati ne Mošej ie na blagoslovil vojaški Imam Hasin efendija Dogdovič in mu je sledniku Mohameda, ampak tudi vsi ostali Evropi, asistiral Hodže Dantovič, kateri ostane kot vojaški mohame Druge vlade, poznajoče perfidnost Albionovo, so slutile njega pravi namen, zato se je angleška dobra volja, pomagati Armencem, omlačila in turški meč divja med tem nesrečnim narodom ravno tako danski duhovnik v Gradcu Slavnosti se je udeležilo 300 mo- hamedanskih vojakov in vsi častniki tamošnjega bosenskega batalijona. Rumena mrzlica. Na potu v Brazilijo ie na ita- poprej. kakor lijanski ladiji „Lombardia" bila se pojavila rumena mrzlica leiro, je bilo na ladiji 150 bolnikov Ni še štiri tedne tega, ko je angleška vlada Ko je prišla v Rio de Ja od katerih jih je 50 umi vkrcala 1500 vojakov, kateri so imeli nalogo da Novi denar. Avstro-ogerska banka baje izda ban to radi vpokore ashantee škega kralja Prempeh-ja in preziranja neke zahteve angleškega governerja, kateri kovce po lOkron. D pa misli dati kovati iz najfinejšega srebra srebrnjake po 5 kron Izsiljen rop. Henrik Haas, trgovec z moko v Bu vlada angleški teritorij nahajajoč se v soseščini ime- dimpešti je pred tremi leti razglasil, da mu je oropana proda Šest mesecev so po novanega afrikanskega kralja, slanci tega kralja v Londonu čakali in prosili, da jih kolonijalni minister Chamberlain sprejme, naznanili so celemu svetu, da se njih kralj v zahteve angieške vlade uda — toda vse to ni pomagalo nič, angleški vladi ni bilo dosti in smrt in pogin so nesli med jalnica. nazmnilo je bilo popolnoma za pretvezo, da je napovedal konkurz izmis Stvar in bilo se je pa izve- dela in te dni so žida zaradi tega obsodili v 2flétno ječo. Plaz je razrušil neko vas blizu Trapecunta na Tur škem Blizu sto ljudij je mrtvih, več pa ranjenih Goreča vagona Na sv. Mdtije dan sta užgala se dva s slamo naložena vagona na železnici mej Ti ž čem in Na uboge ondotne divjake edino le v svrho, da zadoste svoji deželohlepnosti in roparskemu nagibu. južni Ameriki, kjer so Angleži sosedje repub- brežino Ko so osamili goreča je peljal prvi del vlaka v Nabrežino. Po drugi del je pa přišel pomočni stroj, peljal nazaj v Tržič ga Zakopan zaklad. Te dni neki vrtnar v Nizzi like Venezuele, gledajo poželjivo čez svoje meje tja, kopajoc na svojem vrtu, našel škrinjico, v kateri je bil 40.000 namreč r.«zne dragocenosti, katere so v Venezueli in leta in kjer leži zakopana zlata ruda leta že skušajo na vse načine to svojo željo vresni-čiti. Pripravljali so se zadnji čas s silo orožja kratkim potom naskočiti zlate bogate kraje, pa Cleveland, statovalo írankov vreden zaklad bile pred dvema letoma neki miss Whate ukradene. Zvest blagajnik. Blagajnik srbské državne bla gajmce )e pred nekaj dnevi izginil. Pri skontraciji se ie kon- da manjka v blagaj jeden milijon frankov predsednik Zjedinjenih držav je čvrsto in mogočno bolj žalostěn bo vsled tega gotovo razkralj Milan Naj 90 Bančnega ravnatelja so zaprli. Pri banki v Bančnega Biickenburgu na Nemškem so zasledili nerednosti. ravnatelja Lindnerja so zaprli Dvestoletnica 8. huzarskega polka. Osmi hazarski polk slavil je te dni svojo 2001etnico v Celovcu. Osnoval se je dne 20. februvaiija 1696. leta Pod princem Evgenom bojeval se je ta polk proti Francozom in Turkom. Njegova hrabrost dokazuje to, da je iz tega polka že 16 častnikov dobilo Marije Terezije red. _ _ # y Čudni zaroti prišli so na sled v Novem Jorku. Zarotniki mislili so razstreliti z dinamitom državno zakladnico in potem si pa prisvojiti, kolikor je moč denarja. V zakladnici je že 73 milijonov dolarjev cekinov Policija je pa za-rotnike zaprla Mej njirni je več oseb iz boljših krogov. Dinamit v svinčniku. Minolo nedeljo hotel si je Loterijske srećke. V Brnu dne 26 febr. t Na Dunaji dne 22. febr. t o 25 2, 84 2 I.: 2 33 36 29 62 V Gradci dne 22. febr. t. 1. : 75. 63, 87, 66, 40 Svoji svojim I — ■ ~ — — ^ — i - w w wm^^ m ^^ m* »a ■ H ~ ^ . . -_ - ^—- • • - M «»«V*"*'^ M 3*. !..••• - - . ■ » • • » f !.. «« _ -» ---- • •» — m ,.*... •» — . —__ m m ... I • »M« mm. m m • m mm » . ■ • . . ■ » . * ». • • • * * * . - ..••»• * Kolesarji pozor! Najnovejša pnevmatična kolesa sè zvonci, svetilnicami, zračnimi pihal-kami in z všemi přípravami, proda- • •• » • * « • - • • • m • •••••• mW » » • . » • jajo se zdaj po 110 in 120 gld. * ko mad pri dobro znani in pošteni domaći tvrdki: v Nikelsburgu dvanajstletni sin čevlj Matije Kellnerj ospi čiti neki svinčnik. Ko je svinčnik obrezoval, je zadel nož na neko trdo stvar. Da to premaga je fant huje z nožem pri-tisnil. Svinčnik se je razletel, kajti v njem je bila udelana zaloga koles. trg velike vojašnice, TRST (13) dinamitna patrona t čku je odtrgalo na levi roki tri prste TRST Jamči se za vsako kolo 1 leto. Omenjenih koles ni primer na desni palec in poškodovalo ga po obrazu. Sodi se, da je jati onim, katere ponujajo v Časnikih dvomljive továrně in tvrdke kak anarhistični delavec vdelal v svinčnik dinamitno patrono po nizkih cenah, temveč ta so močna, lepá, lehká in trpežna in da je svinčnik bil komu drugemu namenjen. Častitim gospodom volilcem gorenjskih in notranjskih mest. in trgov. kolesa se zvonc. svetilnicam. pihalkanii Iskreno se Vam zahvalim, da ste mi pri včerajšnji dJem P.°+ 70> f07m 90 gld, komad. . . Stara kolesa s trdim kavčukom, volitvi v tako obilném številu ízkazali zaupanje. Kot po- prodajajo se po 30, 40 in 50 gld. komad Na zahtevanje posije se fotografijo dotičnega kolesa. To priložnost naj porabijo sedaj tudi oni, ki bi se radi naučili voziti. Vsakemu kolesu dodá se tiskan navod, kako je je treba rabiti in v redu držati, kako se rabi orodje in kako se vsakdo sam lehko nauči voziti v malo dneh in brez nevarnosti. V tej veliki zalogi proda ajo se tudi rabljena pnevmatična in z vsem potrebnim oro- slanec sem si svest svojih dolžnostij in odgovornosti proti volilcem. Posebno pozornost bodem obračal na narodne in socijalne težnje volilcev in vsega slov. naroda. Anton Koblar drž. poslanec. Ljubljani, 26. februvarija 1896. Tržne cene. kolesa prodajaj jedino le proti gotovemu plačilu pripravna za začetnike, Vsa zgoraj omenjena Naročbe se točno izvršujejo na vse kraje, voznine proste. Pisma, naročbe in brzojavke naj se adresirajo na pisarno Jakob Štrukelj, Sv. Ivan, št. 624. pri Trstu Kolesarji pozor *) Znižale so se cene kolesom, radi novih in velikih pogodeb s to varnami in tudi radi množine koles, nahajajočih se v zalogi, katera se zdaj radovoljno oddado po tako nizkih cenah. V Ljubljani dne 15. febr. 1896. Pšenica gld . 7-50 kr., ječmen gld. 6*3u kr., oves gld. kr, kr, rž gld. ajda gld. 7 40 kr., proso gld. 6*30 kr., turšica gld. 5 50 kr., ječa gld. 12 — kr., grah gld. 12*- kr., fižol gld. 12 - kr. Vse cene veljajo za 100 kgr.) lšče se kupiti za tri sobe dobro in snažno ohranene za ođdati đo konec meseca majnika Ponudbe se zamorejo za eno, dve ali vse tri sobe napraviti. Kaj več se izve pri upravništvu „Novic u Krasni uzorci poši zastonj poštnine prosto za- sebne naročnike. Zelo obšírné uzorčne knjige, kakor bilo, dobe krojači nefrankovane. Blago obleke. Peruvien blago dosking za visokočastito duhovščino, predpi uradniške uniforme veterance požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za biljarde in igralne mize. prevlake za vozove. Največja zaloga štajerskega, koroškega tirolskega lodna niških -cenah gospe ospode prvotnih tovar takih izbirah, da jih 20kratna konkurenca zamore nadomestiti. Največja izbera ogrinal dame cene cunje 5 najmodnejših barvah, peri!no blago, potne pléde od 4 do 14 gld. Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Vredno, pošteno, trpežno, čisto volněno sukneno blago in ne niti niso vredne krojaškega delà, priporoča: JAN. STIKAROFSKY Brnu (središče avstrijske suknene trgovine). 4 M Največja zaloga sukna v vrednosti % milijona goldinarjev Pošilja povzetji. Svarilo ! Agentj vredno blago parijam v okom pride, javim krošnarji radi prodajajo svoje malo imenom „Stikarofskv ta kim blaga ne prodajam tem ljudem sploh svojega Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki