KMETOVALEC.
Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega.
Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe..
Izhaja 1. in 15. vsaki mesec. — Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto
Naročila naj se pošiljajo e. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam.
Štev. II.	V Ljubljani, I. junija 1885.	Leto II.
Kako naj pri nas povekšamo pridelek krme na polji.
Spisal V. Rohrmann, pristav deželne kranjske vinarske in sadjarske šole na Slapu.
(Dalje.)
Jako dobra gnojila za naglavno gnojenje štajarske kakor tudi nemške detelje so: dobro podelan hlevski gnoj, kompost, z vodo stanjšana gnojnica, gips, pepel in apno. Razmotravanje učinka in koristi naštatih gnojil ne podajam tu; omenjam naj pa vendar pri tej priložnosti tukaj splošno pripoznato korist naglavnega gnojenja eleteljišč s pepelom. Tukajšnja vinarska in sadjarska šola vporablja ves čas njenega obstanka za gnojenje deteljišč izključljivo pepel, katerega je prvi čas večinoma v to svrho kupovala od tukajšnjih kmetovalcev. Vspehi tacega gnojenja skazali so se tako lepi in dobri, da so se tukajšnji kmetovalci takoj o dobrodelnem vplivu tacega naglavnega gnojenja s pepelom očividno prepričali in sedaj pepel, mesto da bi vsega kakor prej tukajšnji šoli prodajali, sedaj večidel z dost večjim pridom sami vporabljajo.
Navedeno umno oskrbovanje deteljišč osiguri nam izdatno povekšane pridelke!
Glede umnega pridelovanja detelje priporočam še sledeče: Preskrbimo se vestno z dobrim, to je. lepim in kaljivim deteljnim semenom. Za setev štajarske detelje vporabljajmo vedno le enoletno seme, ker seme te detelje zgubi v drugem letu uže kaljivost; istotako je najboljši pri nemški detelji enoletno seme, ker je najbolj kaljivo. Starejši seme nemške detelje od dvoletnega vporabljati pa ne smemo nikdar, kajti pri starejšem semenu izgine večinoma kaljivost. Pogreški, katere v tej zadevi naredimo, se kaj čutno maščujejo nad nami! V drugo sejati pa moramo deteljo le na gosto, ker le priznato in izskušeno neumno bi bilo od nas, ako bi hoteli pri setvi detelje se semenom varčni biti.
Teh vodil se držimo! Ona nam morajo biti sedaj prva skrb za povekšanje krmskih pridelkov , oziroma štajarske in nemške detelje na polji.
V listu št. 13 ,,Novic" segalo se je v članku „k pridelovanju krme na polji" po drugem načinu povek-šanja naših krmskih pridelkov na polji in sicer s setvijo primernih trav med deteljo. Vgovarjali ne bo-demo naštetim prednostim take pomešanice detelje s iravo, a vprašati se pa vendar hočemo: je li to splošno
pravilo v povekšanje krmskih pridelkov za naše razmere priporočljivo in bi naj isto vpeljali ali ne?
Ta v omenjenem spisu nasvetovani način povek-šanja krmskih pridelkov na polji izkazal se je dejansko v nekaterih pokrajinah kaj vspešen in je tegadel taka setev pomešanice po dotičnih krajih vdomačena. V druzih krajih so tudi skušali vpeljati ta način po-vekšanja krmskih pridelkov z mešanjem detelje s travo, a opustili so ga radi nepovoljnih vspehov in poprijeli se zopet setve čiste detelje. Tudi pri nas na Kranjskem se uže nekateri kmetovalci bavijo s tem vprašanjem. Skrbnejši kmetovalci so se uže poprijeli tu a tam mešanja detelje s travo v dosego večjih pridelkov. Vspeh pa se vendar tudi pri nas ni izkazal povsod enak; pri nekaterih kmetovalcih bil je povoljen, med tem, ko se je pri drugih slabo sponesel.
Istinito pa ' tudi kaj naravno! Stara prislovica: „Eno kopito ni za vsak čevelj" prilega se tudi tej zadevi kaj dobro! Povsod se nam je vedno toraj ozirati na krajevne in podnebne pa tudi gospodarstvene razmere; le na podlagi istinitega znanja teh zamoremo vspešno napredno kmetovati, to je, vpeljati z vspehom drugod s skušnjami dokazane boljše načine povekšanja iz poljedelstva.
Dobrega prevdarka in tehtnih razlogov zasluži toraj tudi pri nas to vprašanje, če ga hočemo ponuditi našim kmetovalcem v dejansko porabo. Kolikor so meni dolenjske in vipavske razmere znane glede pridelovanja krmskih rastlin na polji, ne smatram na-svetovano mešanje detelje s travo v dosego večjih pridelkov za splošno priporočljivo.
Ker je narava naših glavnih krmskih rastlin, štajarske in nemške detelje ali lucerne deloma različna, je umestno, da jih ravno glede tega vprašanja, namreč mešanja s travo, vsako za-se opazujemo.
Oglejmo si toraj najprvo štajarsko deteljo. To je ista detelja, med katero se je začela sprva trava mešati in to v pokrajinah, kjer so bile podnebne in krajevne razmere sploh sovražne vspeševanji čiste detelje, kjer se čisto sejana štajarska detelja ali navadno ni obnesla ali pa v drugem letu porabe dajala neznatne pridelke. Vspehi tacega mešanja izkazali so se lepi in tako dobri, da se je po severnih krajih skoraj na splošno začela vpeljavati taka pomešamca v dosego večjih, a gotovih pridelkov — osobito tam, kjer so hoteli tako pomešanico štajarske detejje s travo pustiti po dve do tri leta na polji.
V pokrajinah pa, kjer dobro vspeva čisto sejana
štajarska detelja , to je, da vsled ugodnega podnebja in dobre zemlje daje gotove ali sigurne in dobre pridelke tudi v drugem letu nje porabe, sejejo isto kmetovalci še zdaj čisto in očitati se njim nikakor ne more, da ne ravnajo umno.	(Konec prih.)
Cviček.
Spisal G u s t a v P i r o.
(Dalje in konee.)
Še nekaj! Slišal sem trditi, da bi Dolenjci razumno delali, ko bi svoje vino, enako vinogradnikom družili dežel, več let v kleti držali ter potem staro, umno prirejeno vino prodajali. Res je, da se na ta način vino izboljša, a za to mora biti tudi dober mošt, ne pa tisti, iz kojega se cviček dela. Ali bode pa to sploh kedaj mogoče storiti kmečkemu posestniku, je drugo vprašanje. Njegova zidanica za umno kletarstvo uže sedaj ne zadostuje, naj jo uže rabi za ki-pelno klet ali za vinsko klet, predrugačiti jo mora, če hoče dobro vino pridelovati; v teh zidanicah v jeseni mošt namesto da bi kipel, zmrzuje, in poleti namesto da bi bilo vino na hladnem, pa kipi. Kaj bi se pa zgodilo, ko bi hotel Dolenjec vino 3 leta hraniti? In od česa bi se pa prva 3 leta živel? Jaz menim, da je tako ravnanje z vinom stvar velikoposestnikova ali sploh premožnega vinogradnika, ne pa našega navadnega, kmečkega vinogradnika.
6. Dolenjei, to je, njih zastopniki, kmetijske podružnice, razumniki itd. morajo vinsko kupčijo vrediti ter v svojih rokah obdržati, ne jo pa ptujim vinskim kubcein prepuščati.
Dolenjci svojo vino od leta do leta slabše prodajajo. To je res, to je factum, kateri se ne da tajiti. Vprašajte na želežničnih postajah od Brežic do Zidanega mosta, vprašajte v Ljubljani na metnicah in povedalo se Vam bode, kako neverjetno je padla kupčija z dolenjskim vinom. Kaj pa je temu vzrok? Pitje žganja na Gorenjskem, močneja konsumcija piva, konkurenca druzih, deloma boljših, deloma cenejih vin in pa ravnanje vinskih trgovcev in krčmarjev.
Trg za dolenjsko vino je Gorensko in Ljubljana, in ta trg morajo si Dolenjci skušati obdržati. Da ši bodo pa ta trg obdržali, treba jim je pridelovati vino, kakor sem ga prej gori uže označil, da jim bode moč konkurirati z ozirom na kakovost in ceno druzih vin.
Vsaka reč je minljiva in tako zna tudi enkrat izginiti okus za cviček. Pa ne samo zna izginiti, pričel je uže izginjevati, ker ga spodriva ceneje in mileje hrvaško vino, dobro štajarsko vino, izborno črno istrsko vino in tudi se je pričelo siliti v deželo nikakor slabo dalmatinsko vino. V vsaki boljši gostilni se uže dobi črno vino iz Istrije in Dalmacije in neverjetno je, pa vendar-le res: toči se uže na Dolenjskem, posebno ob železnici, tujo, črno vino.
Kako se spreminja okus, hočem navesti dva izgleda, iz katerih Doleifjci dosto podučljivega lahko posnamejo.
Ni še dolgo od tega, ko je na Gorenjskem slovelo vipavsko vino najboljšem; na Gorenjskem je kmet v nedeljo, ako si je hotel kaj boljšega privoščiti, poklical vino iz Vipave. In danes? Gostilničar, ki bi točil vipavsko vino, zgubi vse goste.
Imamo drug izgled iz komaj preteklega časa. Tr-žačanu je bilo prvo vino na svetu kraški teran; pla-čavalo se je to vino na Krasu po 40—50 gold. kvinč (60 bokalov), na enkrat se Tržažanu okus spremeni, dopada mu sedaj bolj istrsko vino in danes prodaja Krašovec svoj teran komaj po 20 gold. hektoliter.
Kako žalostni so pa nasledki, če vino kupca zgubi, poduči se lahko vsak v vipavski dolini ali pa na Krasu
Toraj Dolenjci, pozor! S časom je treba napredovati, kajti izginili so oni č»si. kose je v gostilnicah le domače vino pilo, ko žganja niti po imenu nismo poznali. ko je pivo pila le gospoda, ko je bilo v vsaki boljši hiši pri kosilu vino na mizi in ko so razmere dopuščale tudi nekaj čez mero piti. Danes pije se vina le malo in če se pije, privošči si vsak uže raje kozarec boljšega, vsaj mu ga železnica po tisti ceni ali pa še ceneje kot je domači cviček, pripelje. Dolenjec naj toraj pridelava dobro namizno vino, ki se bode dalo lahko prodati in to po zmerni ceni. Napačno je misliti, da bode vino tako pridelano, kakor sem poprej omenil, če bode tudi še toliko boljše, se dosti dražje prodajalo. Novočasni prometni zavodi nivelu-jejo ceno vsem pridelkom in izdelkom in ravno tako, kakor se trgovec s žitom ne zmeni zato, ali imk naš kmet pri pridelovanji pšenice kaj dobička ali ne ter plača za domačo pšenico toliko kot za amerikansko; ravno tako jo tudi in bode z vinom. Znamenja se uže kažejo in kdor ni slep, jih lahko zapazi. Dolenjec naj išče dobička iz svojega vinograda v tem, da se stori z umnim obdelovanjem ne-o d v i s n e g a o d p r i m e r n o s 1 a b e g a d o 1 e n j s k e g a podnebja, on naj trte sadi, od katerih je dosti dobrega vina pričakovati, katero mu bode moč po zmerni ceni prodajati. Na mestu zdajšnje, dolenjsko vino res ni drago, in dobro vino dalo se bode še precej dražje prodajati. V Ljubljani in na Gorenjskem je pa vino predrago, to neopravičeno visoko ceno zabraniti je pa dolžnost Dolenjcev in posrečilo se jim bode, ako umno uredijo vinsko kupčijo, o kterej še pišem.
Zadnjič sem trdil, da je dolenjsko vino v Ljubljani in na Gorenjskem predrago. Splošno po vseh gostilnah se toči količkaj pitno dolenjsko vino po 40, 44 do 48 kr. liter. Ali je ta cena primerna? Nikakor ne! Spodnjeavstrijsko vino, kojega pridelovanje je mnogo dražje kot dolenjskega vina, ki se pa še podraži s tem, da se mora po tri leta v kleti držati, ker drugače ni pitno, toči se na Dunaji v navadnih gostilnah liter po 32 in 36 kr. To vino pa nikakor ni slabo, dolenjsko se še od daleč ne da z njim primerjati in zunaj tega mora se v poštev jemati veči vžitninski davek na Dnnaji ter velike stroške tamošnjih gostilničarjev.
Sedaj si pa oglejmo račune naših ljubljanskih in gorenjskih gostilničarjev. Dolenjsko vino stane v Ljubljano ali v kak drug gorenjski kraj pripeljano 18 do 24 gold. in prodaja se po 40 do 48 gold. hektoliter. Toraj kupčuje gostilničar z 100%. Priznavam, da se najdejo tudi izjeme, da se vino mora dražje plačevati; plača se pa dostokrat tudi ceneje in splošno ali pa skoraj za vse slučaje je pa moja trditev vendar prava. Kako se pa razdeli za vino iztržena svota? Eno če-trtiiiko dobi vinogradnik, ena četrtinka odpade na vožarino in užitninski davek, dve četrtinki vtakne pa v žep gostilničar. — Vsak pošteno misleč in nepristransko sodeč človek mora z menoj vred veliko krivico obsoditi, ki se godi na škodo dolenjskemu vinogradniku. Ko bi se gostilničar zadovolil s 50%, bilo bi vino ceneje ter bi se ga več popilo in vinogradnik bi hitreje in lože svoje vino poprodal. Morda se z mojo trditvijo komu zamerim, a kar je res, je res, vsaj lahko vsak spozna, da pri nas na Kranjskem gre najbolje pekom, mesarjem in gostilničarjem. Ko bi se gostilničarska obrt tako dobro ne izplačala, gotovo bi ne imeli toliko gostilničarjev. V bogati spodnji av-
strijski deželi pride na 206 prebivalcev en gostilničar, v revni kranjski deželi, katera obsega tudi nerodovitni Kras in sploh dosto nerodovitne zemlje, pride pa le 124 prebivalcev na enega gostilničarja.
Vse te navedene razmere so na veliko kvar dolenjskemu vinarstvu in vštrično z prevratom dolenjskega gospodarstva mora se tudi reorganizovati vinska kupčija; kako to izvršiti, to je pa reč dolenjskih zastopnikov, kmetijskih podružnic itd.
Kar mi ,.Slov. Narod" očita, da sem v Radečah trdil, da imajo ljubljanski vinski kupci neolikan okus zavino, sem trdil le od ljubljanskih vinskih konsumentov, ali imajo pa za cviček olikan ali neolikan okus, to je pa meni vse eno. Da imajo res ljubljanski vinopivci slab okus, potrjuje „Narod" sam, ker pravi, „da se širi vedno bolj Sternovo narejeno vino, prava zavrenka, ki nikdar vinograda videla ni." Ako bi pivci zavrnili krčmarja, ki se jim upa ponuditi zavrenke, gotovo se za prihodnost preskrbi z naravnim vinom; sicer se pa v Ljubljani ne toči le Sternovo narejeno vino, ampak tudi dosto tacega, ki se je pridelalo na drožjah dolenjskega vina, a ne na Dolenjskem, ampak v temnih ljubljanskih kletih. Konečno naj še omenim, kako se v Ljubljani vino pozna: Neko vino, kije bilo na neki dolenjski razstavi takoj zavrženo in niti k presoje-vanji pripuščeno, ker je bilo, kakor Nemec pravi, „ge-pantscht" ter zalito s „tropinovcem", prodano je bilo v Ljubljano, kjer je do zadnje kapljice kot izvrsten „cviček" slovelo. Kaj pa porečete o onem ljubljanskem gostilničarji, ki je slovel za izvrstnega spoznavatelja vin in kojega je kranjska kmetijska družba imenovala udom presojevalne komisije pri mariborski vinski razstavi? Ta gospod je pri presojevanji izvrstnega bu-ketnega vina rekel: „stinkt nach dem Fass".
Marsikaj mi je še na srci, posebno kletarstvo naših gostilničarjev, a ker je spis uže tako predolg postal, prihranim si to za drugi pot.
Vse, kar sem tukaj o dolenjskem kmetijstvu pisal, sem tudi uže pri raznih prilikah na Dolenjskem in tako tudi v Radečah ustno povdarjal, in čeravno sem imel kmete pred seboj, ni se mi skoraj zdelo potrebno še posebej praviti, da se ta gospodarski prevrat ne more v teku enega leta niti v teku enega desetletja izvršiti, ampak da je treba počasi in po možnosti tak prevrat osnovati. Gotovo pa nisem nikdar tako nerazumljivo govoril, da bi zamogel najbolj zabiti kmet iz mojega govora sklepati, da bi vsled ravnanja po mojem navodu morala živina od ,,božjega vzduha" živeti. Res je pa, da sem trdil:
Ako Dolenjci pravočasno svoje kmetijstvo p r e u s t r o j e primerno zdajšnjim razmeram ter uže sedaj p oprimejo za orožje proti t r t n i uši, ne bode škoda, ki jo prouzroči ta mrčes, tako velika, kakor se misli.
Odkar sem pričel z objavljenjem tega članka, došlo mi je mnogo dopisov, kateri me potrjujejo v mojem prepričanji in iz katerih zamorem posneti, da nisem napačno sodil dolenjskega vinarstva; došlo mi je pa ob enem še mnogo gradiva, kojega za sedaj nisem porabil, kar pa v prihodnji priliki liočem storiti.
Pospeševati preobrat dolenjskega gospodarstva naj bo dolžnost vsacega, ki mu je zato prilika dana, ker slabo gmotno stanje je do vrhunca prikipelo,. ia ako Dolenjci ne bodo v pravem času na drugo pot v svojem gospodarstvu ukrenili, ni pričakovati konca njih bedi in rešila jih tudi ne bode tako vroče zaže-ljena železnica. Dolenjska je po vsem agrikulturna .pokrajina in železnica bo le takrat zaželeno korist do-
našala, ako bodo imeli Dolenjci kaj prirodnih pridelkov za izvaževanje.
Dodatek. V „Slov. Narodu" od 19. maja se mi zopet nekako zbadljivo očita brezvestnost, ker sem v 19. številki „Novic" pisal, da „danes Krašovec prodaja svoj teran komaj po 20 gold. hektoliter." Slavnemu vredništvu „S1. Nar." priznavam, da se nisem obračal pri sostavi dotičnega članka do posameznih trgovcev z vinom in tudi mislim, da bi tega nihče na mojem mestu ne bil storil, a porabil sem pa vinsko statistiko, izdano od c. k. ministerstva za poljedelstvo, ki je meni po vsem merodajna.
V imenovani statistiki stoji:
Ta-belle	Weinbaugebiet	Durchschnittspreise der letz-ten 3 Jahre fur fertige Weine pr. Eimer
VI	Karstgebiet	Terran 8 ft. (Hektol. 14-13)
	der Stadt Triest	
VII	Unteres	Prosecco, Terran & Merzemin
	Karstgebiet	9—15-48 ti. (Hektoliter 15"9—
		27-35)
VII	Oberes	Prosecco, Terran & Merzemin
	Karstgebiet	6 75-8-33 11. (Hektol. 11*93—
		14-72 fl.)
Naslanjaie se na te številke vzel sem povprečno ceno z 20 gold. za hektoliter, ki je toliko bolj opravičena , ker gorenji Kras in pa tržaški Kras imata skupaj veliko večino trt vsega Krasa, in ker je cena vina na spodnjem Krasu zato toliko više zaznamovanja, ker v tej pokrajini so po imenovani statistiki trte bolj žlahtnih plemen (Merzemin, Rifošk, Korvin, Pigriol), kakor pa v unih dveh pokrajinah, koder je večina trt Rifošk, Dolgarepka in Gnjet. Priznavam, da se da s časnikarskimi članki kaki stvari ali osebi škodovati, ali moj namen vsaj ni bil nikdar oškodovati producentov kraškega terana.
Družbeni novičar.
Seja glavnega odbora c. k. kmetijske družbe
Ane 19. aprila 1885.
Seji predseduje družbini predsednik gospod baron Wurzbach. Navzoči so gg. odborniki: Brus, Jerič, Ka-stelic, Robič in družbini tajnik g. Pire.
Ker je na dnevnem redu obravnava državne podpore, katero se ima prositi za leta 1886., povabljeni so bili k seji zastopniki deželne vlade in deželnega odbora. Prvo zastopa gospod c. kr. vladni svetnik Avgust pl. AVurzbach, deželni odbor pa gosp. cesarski svetnik in deželni odbornik J. Murnik.
Tajnik g. Gustav Pire poroča o državni podpori, katero je e. kr. kmetijsko ministerstvo z odlokom iz dne 17. aprila t. 1., štev. 4519, kranjskemu kmetijstvu naklonilo, in sicer: za nakup pravega semena ruskega lanu 300 gold.
, za nakup plemenskih bikov..... 2000 „
za povzdigo reje ovac....... 300 „
za povzdigo čebelarstva......150 „
za povzdigo umne reje rib..... 50 „
Memo te podpore je c. kr. kmetijsko ministerstvo tudi obljubilo in deloma tudi priznalo podporo za kmetijske namene in podvzetja, a tirja poprej načrt ali izkaz porabe. Take podpore so:
za pokrajinsko razstavo živine v Postojni,
za darila gospodarjem, ki napravijo umna gnojišča, za sadne snšilniee, za povzdigo sadjereje, za podporo mlekarskim zadrugam. Poročevalec tajnik G. Pire predlaga: Ker je način porabe one subvencije, za katero je uže denar nakazan, uže zaznačen v proračunu za podporo iz 1. 1885., naj se čez to preide k dnevnem redu, odseku za splošne reči naj se pa naroči izdelati načrt za porabo onih subvencij, katere je ministerstvo pogojno obljubilo. Predlog se sprejme.
Tajnik Pire poroča v imenu odseka za splošne reči o potrebni subvenciji za 1. 1886., za katero hoče glavni odbor pri si. c. kr. kmetijskem ministerstvu prositi. Nasveti odseka za splošne reči sprejmejo se z nekaterimi malimi prenaredbami, ter se sklene, si. ministerstvo za sledeče podpore prositi:
1.	Kmetijski poduk:
a)	dve štipendiji po 300 gold. skozi 3 leta takim, ki hočejo obiskati katero višo gospodarsko šolo, toraj za leto 1886 ...... 600 gold.
b)	subvencijo podkovski šoli ....
c)	8 štipendij po 50 gold. za učence podkovske šole ........
d)	2 štipendiji po 300 gld. za kranjske slušatelje dunajskega živinozdravni-škega zavoda ........
e)	za nakup kmetijskih strojev in kmetijskega orodja, koja imajo služiti v poduk, posebno pri potnem predavanji ..........
f)	za podporo šolskim občinam, ki napravijo šolske vrte......
g)	za potna predavanja o mlekarstvu in vinoreji.........
h)	za razširjevanje umnega kmetijstva, potem tiskanih razprav, knjig, knjižic itd., posebno v podporo družbenemu listu »Kmetovalcu" ....
Dalje se prosi si. ministerstvo, da blagovoli kot vsako leto, tako tudi 1. 1885. deželno vinarsko in sadjarsko šolo na Slapu izdatno podpirati.
2.	Razstave: Za pokrajinsko razstavo 1. 1886. v Kranji
3.	Melioracije:
a)	premije za umno napravljena gnojišča ............
b)	premije v zboljšanje pašnikov, planin itd...........
c)	podpora za izsuševanje in namakanje zemljišč........400
4.	Posebna rastlinoreja:
a)	za nakup pravega semena ruskega lanu ...........
b)	za nakup dobrega, čistega deteljnega semena . . . .......
c)	za povzdigo sadjarstva in v podporo družbenemu vrtu.......
d)	za napravo uzorne amerik. sadne sušilnice..........
e)	za nakup kolči in bilf amerikanskih trt, ki se ustavljajo trtni uši . . .
5.	Go zdarstvo: Za premije pogozdovanja itd......
6.	Živinoreja:
a)	za nakup dobre plemenske govedi .
b)	za podporo na novo ustanovljenim mlekarskim zadrugam.....1000
1200
400
600
400
500
500
800
1000 gold.
300 gold.
400
500
300
500
500
400
200
6000
c)	za nakup ukviških plemenskih ovnov 500 gold.
d)	podpora čebelarskemu in ribškemu društvu.............200 „
Zahteva c. kr. kmetijskega ministerstva, da se predloži načrt premiranja govedi v Kranjski gori, se odstopi odseku za splošne reči, da v prihodnji seji o tem poroča.
Na znanje se vzame dopis intendance tretjega kora, da je c. k. vojno ministerstvo zaukazalo, kolikor moč kupovati potrebne reči za vojake neposredno pri producentih.
C. k. deželna vlada naznanja, da bode c. k. erar tudi letos kupoval konje, sposobne za vojaške namene, ob priliki premiranja konj pod tistimi pogoji, kot lansko leto.
Dr. Schuchardt iz Draždan pošlje po njem sestavljen načrt amerikanske sadne sušilnice ter poroča, da se bode v kratkem tudi v Ljubljani mudil ter se oglasil v pisarni kmetijske družbe.
Razgovor o zapisniku, kojega je sostavila komisija za ogledovanje nove ograje, ki jo je napravil sosed vrta c. k. kmetijske družbe Zdešar, preloži se na prihodnjo sejo.
Prošnja oskrbništva grajščine bledske, da se dovoli prodati 25. novembra 1883. 1. od kmetijske družbe kupljeni bik, ki ni več sposoben za pleme, se sklene rešiti po došlih poročilih, katere je naročil glavni odbor pri gospodu dekanu v Gradu.
Na novo v družbo se sprejme gosp. Karol Puppis, trgovec v Gorenjem Logatci.
Tržne cene.
V Kranji, 26. maja 1885.
Na današnji trg je došlo 54 glav goveje živine in 109 prešičev.
Pšenica, hektol. Rež,	„
Oves „ Turšica „ Ječmen „
gl. kr		s\ Ikr.
716	Ajda, hektol. . . .	5 69
5 82	Slama, 100 kil . .	1,80
3 58	Seno, ,,	2 50
5 85	Speli, fr. kila . . .	— 60
536	Živi prešiči, kila . .	— 32
V Ljubljani, 30. maja 1885.
Povprečna cena.
		_Trg_j	jlagaz.
		el. kr.	gl. : kr.
j?	Pšenica, hektol.	6 83	7 69
	Rež „	5 36	6 22
M	Ječm,en „	5 36	5 43
	Oves „	3 57	3 42
n	Soršica „		6 67
	Ajda „	471	5 45
n	Proso „	5 85	5 80
	Koruza „	5 85	5 52
n	Krompir, 100 kil	3 20	— :-
•	Leča, hektoliter	8 —	--
n	Grahtf „	8'—!	--
	Fižol „	8 50	--
»	Gov. mast, kila	94	--
	Svinska mast „	— 82	__
n	Špeli, fr. „	— 56	—' —
	„ prek. „	— 72	--j-
Sur. maslo, kila .Jajca, jedno. . Mleko, liter . . Gov. meso, kila Telečje meso, „ Prešič. meso, „ Koštrun „ Kuretina, jedna Golobje, jeden . Seno, 100 kil . Slama, „ „ . Drva, trde, sež.
„ mehke, „ Vino, rud., 1001. „ belo, „
Trg j) Magaz. gl. kr. gl. kr.
-	j 84—j -
-	64---
-	Ii8---
-	54---
-	34 — — -42 — — -17'—'— 160 j ■ 1 51 — —
7 60--
5 20--
- ;—124i—
--120!—