M. lljin Priroda in ljudje (Nadaljevanje) Z zrakom vred prileti iz pustinje dro-ben prah. Tedaj pravijo kmetje pri Sa-ratovu. pri Kujbiševu, mnogo sto kilo-meLmv daleč od Srednje Azije: fferzijci 6tepajo svoje halje«. Vse nebo se prevleče z dimom, sonce Sw pordeči kakor v megli. A ni ne dima ne megle. Prah je, ki ga je prinesel ve-ter od daleč — iz pustinje. Kadar obi-6če ta prah sadovnjake, pogine na ti-soče sadnih dreves. Sto in sto kilometrov daleč steguje pustinja svoj jezik in :a jezik spreminja vse v pustinjo. A na srečo leži na poti »suhovejem« vclikanska vodna površina štiri sto In šest in trideset kvadratnih kilometrov vode — Kaspijsko morje. Morje ščiti našo deželo. Ce ga ne bi bilo, bi bila puslinia že davno izsušila ve6 jug Sovjetske zve-ze, vse čmomorsko primorje. Ko ^e vali pustinjski zrak čez morje, se ohlaia in navzema vlage In od tod, s Kaspija odhaja zrak, ki je nasifen z vodo, dalje. najbrž na kavkaške gore. Tam pada voda kot dež in sneg ter hrani reke, ki tečejo z gore. Toda Kaspij ščfti le pokrajine, ki lež« zahodno od njega. Severno od morja oo sovražniku vrata odprta. Skozi ta vrata med Kaspijem in Uralom «o se nek ič usipala nešteta nornadska plemena. Usl-pala so se na zahod in na sever, tez stepe v gozdove in paHala po poljedei-ekih narodih v gozdovih. Po tej poti prihajajo tudi »suhoveji« in viharji prahu. Kam je usmerjen priti^k pustinje? Ka-terim Dokrajinam Sovjetske zveze gfozi napad? Hidiološki institut ]e sestavil zemlje-vid, na katerem so oznamenovani kraji, k^er je zrak najbolj suh in vroč. Na tem zemljevidu jasno vidimo, kako 6e jezik suhega in vročega zraka, ki se začenia prav v središču pustinje, umika nad Kaspij in steguje čez spodnji tok Volge in črnomorsko primorje tja v Ukrajin ¦>. Tj- 6teguje pustinja svoje roke, tja g:e pot »suhovejev«. Donske stepe, Ukrajina tn Zavolžje so najboljše, najrodovitnejše pokraiine naše dežele. Dajejo nam vef ko polovico vse pšenice. In te nai' oljše pokrajine so v nevarnosti. Skorai vsako leto napade ta pol4a sušx V Zavolžju je bilo med tride6etimi poelednjirai leti devetnajst sužnihl Toda tudi v najbolj plodnih letih da-Jejo polja samo petino ali ce!o šestinn količine žila. ki bi jo lahko dala, te bi irr^la dovolj vode. Kdo je kriv, da nam suša tako po-gosto uničuie žetev? Morda ni nihče kriv? Morda je suša poleti prav tako neizogibna kakor mraz pozimi? Ne. S sušo se lahko borimo. V ta namen moramo polja tako urediti in obdelnti. da bodo bolje hranila vndo, da ne uide vsa deževnica tn snežnica v reks. A to Se ne zadostuje. Sefati in saditi moramo take rastline, ki porabljajo vodo j varčno in s čira večjim pridom. A tudi to še ne zadostuje. Enkrat za vselej moramo pomesti s plevelom, s t( sovražnikom našib prljateljev, da jim ne bo več odjem-al vode in hrane. A tudi to je še premalo. Reke moramo tako preobraziti, da ne bodo odnašale vse vode v morje, marveč oddajale pre-6eŽek vode paljem. A tudi to še ni vse. Zasaditi moracno gozdove, da bodo zaščitili polja pred vro-čim pustinjskim vetrora. Vse to moramo storiti, če hočemo xa vselej premagati sušo. /\ ljndje se dosedaj s sušo niso borili, ampak so jo dolga stoletja prenašali m ji celo sami poraagali. Z vodo na prirner niso varčevali, nlso se preskrbovali z zalogami vode. »>eveda ni mogoče hraniti vodo v ve-drih in koritih, treba jo je hraniti v tleh samih, v podzemeljskih 6hrarobah. V6ak poljedelec je graditelj takih shramb Kj orje, se zdi, kakor da bi samo re-zal in drobil zemljo ter jo obračal. De-jansko pa vešče gradi podzemelj6ko stanovanje za seinena in za vse drobcene rastlinice-bakterije. ki živijo v zemlji in opravlja;o v njej kemično delo. Gradi hodnike za zrak in shrambe 73 voao. Med grudami zorane zemlie nsta-nejo številne votlinice in hodniki Prav to so podzemeljske <-hrambe. Če jih nt bi bilo, bi se vsa voda odtekla iz zem-Ije v potoke, iz potokov v reke in iz rek v morja. Iz tega \«idiTno, kako važn-o je o pr^-vem času in dobro urediti. zbrati zemljo. Toda v stari Rusiji 60 orali slabo, Ni6o ora!i s plugotn marveč z lesenim ralom. Niso orali tako, kakor je treba, niti takrat. ko je treba. Po žetvi so po-gnali na polja živino. Tla so bila re lako \n tako slabo zrahljana in povriri je prišla zdaj še živina. postopala po poljih, po strehah podzemeljskih shramb, jih teptala z nogami iji rušila zgradbu, ki je bila s trudoni zgrajena. Tako se je zemlja strdila in sprijela. Pdzimi je zmrznila skoz in skoz, in ko se je spo-mladi sneg tajal, snežnica ni mogla pro-nikniti v zemljo. Name6to, da bi nama-kala polja, se je voda odtekala po braz- dah in jarTkih v potoke in reke. Tako so velikanske zaloge vode, ki jih je priprj-vila priroda sama za poletje. propada n brez koristi. A tudi s poletnim dežjeoJ ni bilo nič bolje. Kot kamen trda zemJj3 dežja ni vsrkala in voda se je skoraj vsa odtekla. Konec poletja, ko je bila voda n^jboij potrebna, je v zgornjih pid-«teh zemlje že ni bilo več. Klasje t« sahnilo od žeje. Povrhu pa mu je še ple-vel odvzemal zadnje kaplje. Saj so do-ljedelci sejaii, kar ii, kakor jim je prl-šIj pod roko; seman niso 6ortirali. Hkn-ti z žitom so sejali tudi semena pleveia Sovražniki žita so e v tem, da usmer-ja ta tovorni promet. da epravlja tovor po svoji voljl z velikega na malo krožro potovanje, da transporte zadrži in razto-vori na važnih postajah Vsako polje ]e važna postaja. Voda ae sme dirjati kakor e'«presni vlak br«2 postankov mimo polj, ki jim je potrebna ¦ako saroa kakor tudi tovor, ki ga nosi s seboj. Kako pa naj zadrzimo vodo na posta-jah? V letu imamo dobo, ko se voda sama prisilno u«tavi na poti. Takrat lahko de-Iamo 2 njo vse, kar koli hočemo: lahko jo spravljamo na kupe z lopatami, lahko jo teptamo z nogami, gnnadimo, orjemo e plugom, zbiramo na tistih mestih, kjer jo najbolj potrebujemo. Ta doba je zima in takšno delo imenujemo v Sovjetski zvezi »pohod na sneg«. V krajih, ki jih obiskuje suša, odha-jajo vsako zimo na povelje vsezveznega štaba tisoči kolhoznikov na »pohod ja sneg«. Orjejo in grmadijo sneg na kupe z velikimi lesenimi snežnimi plugi zata, da 6e spomladi počasneje taja Pokrivajo sneg s slamo, s trstjem in dračjem. Po-stavljajo mu ograje, da ne bi mogel ve-ter 6pihati pršiča v globeli. V snegu na-pravljajo po pobočjih počezne brazd^, da se ne bi snežnica odtekala navzd:>l v rek , ampak se raztekala vzdolž brazd po polju. Toliko ovir si je izmi6lil človek, da bi zadržal sneg na poliih do pomladi. Ko pa se začne sneg tajati, ga morajo zadr-žati v tleh tiste podzemelj6ke shramhe, ki jih ustvarja plug, kadar dobro orje zemljo. * vodi, ki teče v ocean, je na poti se ena ovira: gozd Najbolj potrebna )e ta ovira na ra?-vodjih, na više ležečih mestih, od koder 6e razlivata snežnica in deževnica v no-tokih in rečicah na razne strani Tam se vo-- ne ustavlja. arapak se ji mudi nav-zdoi, k velikira rekam. Treba jo je za-virati tn zadržati. Ce ni pobočje golo, ampak je na raz-vodju gozd, 6e odteka voda enakomer-neje, počasneje. Gozdna tla pokriva debeia, rahla odeia iz trhlega vejevja in listja. Ta gozdna preproga vpija vodo kakor goba. Iz nje pronica voda navzdol globlje v zemljo, tn, kjer opravljajo korenine dreves svo-je delo — črpajo vodo iz zemlje. Tako je z vodo, če je v gozdu, ne na golem pobočju. Tudi s snegora ravna gozd po svoje. V gozdu 6e taja sneg povsem drugače kakor na polju. Tam sonce ne segreva snega, marveč drevesa. Drevesa oddajajo topioto snegu, a le po malem; to traja tedne, ne dni. Vsako drevo deluje kot priprava za tajanje snega. Sneg se taja v krfKjih, fie taja, ne da bi se mu mu-dilo. Do tedaj, ko skopni, se otaja tudi že zemlja in začne žejno vpijati spomld-dansko vlago. Tako se snežnica ne od-teče po pobočjih, marveč pronikne glo-boko v tla. Tako gozd zadriuje vodo. Kam pa jo daje? Koljkor je potrebuje, jo porabi sam. Odvečno vodo pa oddaja poljera in re-kam, in sicer jo oddaja po malem, pola-goma. Vse poletje neopazno pronicajo na polja podzemeljske vode. Vse paletje hranijo gozdna močvirja, jezera in poto-ki sosedne reke in jim ne dopu6tijo, da bi usahnile. Gozd porazdeljuje vodo da-h naokrog. Toda o tem so kaj malo razmišljali ljudje, ki so palili in sekali gozdove zato, da so irkrčili zemljo za pojja. Čim roanj jim je ostajalo svobodne. neobdela- ne zemlje, tem bolj sta vdirala v gozdo ve ogenj in sekira. Dokler 60 sekali gozdove v nižinah še niso delali nobene skode. V nižinal je tako in tako obilno vode. Ko pa sr se spravili nad gozdove na višinah, m razvodjih, tedaj se je začelo pravo zlo Vodo so razvezali, osvobodili in zače la je divjeti. Spomladi so reke v neka dneh narasle in prestopile bregove. Po plavile so polja in odnašale 6 seboj črnc zemljo, prst, vse, kar dela tla rodovitna Ko je voda upadla, je pustila na mes'.i samo tisto, česar ni mogla dvigniti: težj pesek, prod, ki zasipa polja in pokopavi pod seboj rastlinske kali. Ko je prišlo poletje in je bila vod« poljem najpotrebnejša, je že ni bilo ve< v zemlji. Zorana zemlja, ki je niso varoval gozdovi, se je sušila in pokala. Ko s« je vlil dež, je izginila deževnica v razpo ke, jih razrivala, razjedala in spreminja la v kotanje. Tam pa, kjer je nastale kotanja, se še hitreje sušijo poJja m okrog. Kotanja učinkuje kakor osuševal ni kanal: odvaja vodo s polj. Tako je deževje ustvarjalo kotanje \* suSiio polja. name-sto, da bi jih nama kalo. Vse bolj in bolj se je širila po x\a'y boljših črnozemeljskih poljih huda bole zen — suša Obtok vode je zaše] v nered. Naihui« se je godilo tistim pokrajinam, ki ležijc na noti »suhovejem«. Kdo pa ie tako slabo gospodaril — izsekal gozdove, zanemaril polja, povzro' čil, da «o se reke zasule s pFiskoro in 1c so nastale kotanje. in odprl pot »suho vejem«? (Nadaljevanje prihodnjič