8*.

< *«, O 1 ' 1 «  •! t 1

■v>aAsršk' A a v  ™

4545 .aaa 1 ?— 8 v /'4, r 4>(4  4aa <;,

-,: m  ■ a J- ' ' > - “ A - ■ ;.. '•■■■ ),,

> ...rv ' i  /'V,-; ■■■/ T

K.■■'■'" .Aav 4

.V,-  v,  ...

-

: ■■  f ' - \ . ' 4 . .

‘15 V -JL" a  J , f ‘ r  a V 0-^ r '

f j « : A VA'- ' 1  '■■'  JtošA
" J a' 4-4. ' h

■■  ; imM-s '

■v. ^ ' /4 , - , ^ -- v' :

- -■ • 84 .. 4. V* ; - K ' '' y'J  '..4; .-44 5, ' f 4-Avi.; 4 > 8w, -A ■ y  a, a. <,;^

‘4. '  v \ a ... . . r  X. ' 4 a>.A 4

8»;


^ $V- ,45
/5||| 144-# ■- 4

- ' ■' n  J s . k

' -O'*..' ,l VV,.4\ -ve >■ 4
% >■  1 ." ^ „ 4 x '

\V .• o . i..-’-' s? T  ■ ■••;.

vhaaI

f ...'■'■>-A ■-- , a

, •' i  5


Mm k  z mm  ' fflM

m<- p,m  v N-5Vx ; .; v ('•:. mm' \.\"* ,ry  ;,w/, ..

■

■

445  -j.;4

• /■-' ._ , > 54 ■ • 4 , P}- r.  4

, " , i ' f A .

,v v ;  \ •/ ' ' .,.; ■ ■'- . v ;55..v

. v  v

'« ‘ ’ 4-a / ■ 7 ‘ '5 '44 A //';.',■/

'

. 4  , r J  5  55

. . '■ .,4';. '5 ; ^ 1  ±J  . < /

l ;,j/ . .. ,.


'x‘ ‘ ; ''■•' 4' Vih ,5V,4?4:y,K54 , v ? 5 A r ',■ - 4  5 T
■ ■■ 5.58. 4-8 >.14‘ 4.5  ■ 445 , , v ;ir . (  ,

f ji M - -

'

. />G, 4 r v 5 v-.- ■ 48v •■'-■■ ' ' '

-^Y' ; 54 ' f  '

8; : ^5,y 8; ...Ar :W>  f ■'

5 ' ';vii .4; ''5  V ' ;  --'5  5>54  .5  ,-o 4 . 5 - 544 - /■. '5-X‘.5. [4,^4S 7 J

.

1  4;4Uy-4 , y\ y' ■ 5 J.'44 45-4. M4.i4A ! 8;|4CT

■ - * i - ?

Kocenov

Zemljepis

za

NARODNE ŠOLE.

o*-

Poslovenil

Ivan Lapajne.

V Mariboru 1877.

Založilo »Učiteljsko društvo za slovenski Štajer w . — Tisek J. M. Pajkove tiskarne.

rs *o*'


h h *  o

E Ji- o 'V 1


Predgovor.

Pričujoči mali zemljepis ima ta namen, da take učence,
kateri svoje šolovanje z ljudsko solo dokončajo, previdi z
dovoljnimi zemljepisnimi znanostimi. Ker se je pri tem
nauku ozirati zlasti na domovino, zato so tiste dežele, v
katerih se bode knjiga rabila, obširnejše opisane. Sicer je
pa vsaka poedina šola posebno zemljepisno središče, po ka¬
terem je treba učno gradivo uravnati, Radi tega se more
opis nekaterih dežel timveč okrajšati, čimveč so od domo¬
vine oddaljene. Če se je na ta način tudi tretjina obsega iz
knjige izključila, vendar ste ostali tretjini še vedno skupna
celota najvažnejših dežel, da se le je pravo jedro iz¬
bralo. Števila stanovalcev, ki kažejo v najkrajši obliki veli¬
kost in važnost dežel, izvirajo za avstrijske dežele nepo¬
sredno iz pervega vira, iz najnovejših škofijskih zapisnikov
(katalogov), ki imajo števila največje zanesljivosti. Pri
drugih deželah so vzeta iz najnovejših uradnih priobčil.
Da je poleg stare mere navedena tudi nova metrična mera,
to daje knjigi bas sedaj prednost pred drugimi.

Konečno naj se še opomni, da naj izverstnejše zem¬
ljepisno učilo je vendar le zemljevid; knjiga ima samo to
nalogo, da zemljevid razlaga in da kaže na najvažnejše
točke v njegovem obsegu.

1 *

.•><>> * <■ r: ■■■>• . ia ‘\r.

■

. iuj ■?: 'I A  .. •; " -. a  •

V -■ ■. ■

H

. Z- ■ ■ _ ■ '■ ■■ :

r ■■■  - - ■

■

li :i :;  :-Ut:  . J ■' 1  '

*;r>h£Mii’-«YOrt v • .? rt;--'. *!• :  ., k ;  f

- Š;. J  ; ”ijl j•*:>'?:T :,v 4  ■».!-!: t

terr/ai r£« r»h ,iiunoqo ja «1 fsu oa*5ai <

ot t><sf B'i ;.! :j 1 ' ;  .Vf-: Hit'; 4 j U|.- ? . vf,

'

I. Oddelek.

Podoba, velikost, gibanje in naravne lastnosti zemlje.

1. Zemljepis.

Zemljepis ali geografija nas podučuje o podobi, ve¬
likosti in gibanji zemlje, opisuje zemeljno poveršino po njenih
naravnih lastnostih, t. j. dežele in morja, jezera in reke, pla¬
njave, gore in doline; zemljepis opisuje poslednjič zemljo kot
bivališče ljudi in od ljudi ustanovljene deržave ter posamezna
človeška stanovališča.

2. Osolnčje.

Zemlja spada kosolnčju ali sestavi premični  c,
katera ima te-le lastnosti: Okoli solnca teka osem velikih pre-
mičnic (planetov): Merkur, Venera, Zemlja, Mart, Jupi¬
ter, Saturn, Uran, Neptun,  na dalje teka 100 malih pla¬
netov, zvezdic  (asteroidov) med Martom in Jupitrom. Okoli
nekaterih večjih planetov krožijo postranske premičnice
ali meseci, n. pr. mesec (luna) okoli zemlje. Velikost planetov
je jako različna. Solnce je dosta večje od planetov.

K osolnčju se prištevajo tudi repatice  (kometi), katere
nenadoma na nebu zapazimo; pri svojem kroževanji pridejo tudi
blizo solnca, a zopet hitro zginejo. Repatice so iz jako rahle
in redke snovi, tako, da se skozi nje še druge zvezde vidijo.

3. Podoba zemlje.

Ako gledamo z vzvišenega stališča na odperto morje, vi¬
dimo pri iz daljave se bližajočih ladijah samo verhove jadernikov,
nam se tudi vidi, da se ladija le po malem iz vode vzdiguje
in prikaže nam se še le ondi, kjer se videzni nebesni obok
vode dotikuje.

Še le pri daljnem približevanji se zapazi, da se ladija
proti opazovalcu po vodi pomikuje in prikaže se morska gladina
tudi za ladijo. Ta prikazen nam kaže, da je morska gladina
krogovita, in sicer je del krogline poveršine, ker se vidi opa¬
zovalcu okrožne podobe takrat, kedar ne vidi druzega nego
nebo in morje. Ta okrožna čerta, katero vidimo ondi, kjer se
nebesni obok in zemlja (morje) videzno dotikujeta, imenuje se
obzor ali horizont.  Obzor je toliko večji, kolikor višje opa-

- 6  -

zovalec stoji. Z jadernika velike ladije se more pri priliki 3
milje daleč videti, iz 10.000 čevljev visoke gore pa 27 milj.

Ta razgled v daljavo velja samo za predmete na zemlji
in se imenuje dozdevni obzor.  Za reči na nebu je obzor
veliko večji, kajti vidimo tudi zvezde, ki so veliko miljonov milj
od nas oddaljene. Ta vidni krog si mislimo kot okroglo ploščo,
položeno skozi zemeljno središče in ga imenujemo pravi  ob¬
zor. Da je zemlja okrogla, to nam tudi zemeljna senca pri
mesečnem merku spričuje, na dalje podobnost z drugimi nebes¬
nimi telesi in tudi ta okoliščina, da so bili zemljo že večkrat
na več strani objadrili. Zemlja je torej krogla, in sicer malo
napleskana, n. pr., kakor jabelko.

Premer  zemlje je tista ravna čerta, katero si mislimo
potegneno od ene strani zemeljnega poveršja do naprostne; po¬
lovica te čerte, namreč od poveršja do središča, je polo mer.
Tisti premer, kateri si mislimo potegnen skozi najbolj naploskana
dela zemeljnega poveršja, je najkrajši in se imenuje zemeljna
os. Dolgost zemeljne osi je 1713 milj, skoro za 6  milj manj,
nego je dolg premer ob ravniku. Končnici zemeljne osi se ime¬
nujete tečaja, severni in južni tečaj.  Krog, kateri je od
obeh tečajev enako oddaljen, zove se ravnik  (ekvator) in obsega
5400 zemljepisnih milj.

Ravnik deli zemljo na severno in južno poloblo  ali
pol  ut  o. Krogi, ki so potegnem skozi tečaja, zovejo se pol¬
dnevniki.  Vsaki poldnevnik deli zemljo na vzhodno in
zahodno poluto. Vzporedniki  so krogi, potegnem vštric
ravniku, in so proti tečajema vedno manjši, poldnevniki so pa
vsi enaki. Vse te čerte so razločno narisane na globusu,  t. j.
na obli, ki predstavlja zemljo.

4. Gibanje zemlje.

Zemlja je 20 V* miljon. milj oddaljena od solnca in ima
dvojno gibanje. Verti se okoli svoje osi in vsled tega se dela dan in
noč; pomika se okoli solnca, kar dela letne čase. Dozdevna
plošča, v kateri se zemlja okoli solnca pomika, zove se eklip-
tika.  Ako si mislimo ekliptiko na vse strani podaljšano do
zvezd, dotikuje se ob svojem obvodu onih »ozvezdij, ki se zo¬
vejo zverski krog.  Ker zemlja v enem letu vso svojo pot
okoli solnca doverši, zato obhodi v tem času vseh dvanajstero
sozvezdij. Ker se pa nam vidi, da se solnce okoli zemlje po¬
mika, zato tudi govorimo: solnce je v tem ali onem (zverskem)
znamenji, to je v onem, ki je gledč iz zemlje naravnost za
solncem. Dvanajstera sozvezdja zverskega kroga so: o v en, bik,
dvojčiči, rak, lev, devica, tehtnica, škorpijon,
strelec, kozorog, vodnar, ribe.

Zemljna os stoji pošev proti ekliptiki in sicer dela kot za
66 V 2  stopinj, nagnena je pa proti tisti točki na nebu, kjer je

— 7 —

zvezda tečajnica. Ena polovica zemeljne krogle je v temi, druga
pa razsvitljena od solnca. Vzporednika na obeh straneh ravnika,
23’/ 2  stopinj od njega oddaljena, sta povratnika;  vspored-
nika, 23'/ s  stopinj od tečajev, sta tečajnika.  Ob tečajih je
najdaljši dan 6 mesecev, ob tečajnikih (polarnih krogih) traja
24 ur, ob ravniku sta noč in dan enako dolga.

Imenovani vzporedniki dele zemeljno poveršje na pet pa¬
sov.  Med povratnikoma na obeh straneh ravnika je vroči,  med
povratnikoma in tečajnikoma je zmerni,  od tečajnikov okoli
tečajev je merzli pas.

5. Strani sveta.

Stran, kjer opoldne solnce opazujemo, je jug ali pol¬
dan;  nasproti jugu je sever ali polnoč;  tam, kjer solnce o
času enakonočja, to je v začetku spomladi in jeseni izhaja, je
vzhod ali jutro;  nasproti vzhodu je zahod ali večer.  Med
temi glavnimi stranmi neba so postranske strani:
severovzhod, severozahod, jugovzhod, jugozahod.
Okrogla plošča, na kateri so strani sveta s čertami zaznamno-
vane, zove se v e t e r n a roža  (veternica). Najlože se strani
sveta poznajo po magnetici  (kompas), ki kaže vedno proti
severu. Zemljevidi  kažejo dele zemeljne poveršine in so tako
risani, da je zgoraj sever, spodaj jug, na desno vzhod, na levo
zahod. Na zemljevidih vidimo ravne in krogovite čerte, to so
poldnevniki in vzporedniki, ki delajo skupaj stopinjsko mrežo
in služijo v to, da se more lega krajev določevati. Da se nam¬
reč lega kraja ali dežele določi, treba je povedati vzporednik
in poldnevnik, ki sta potegnena skozi dotični kraj, ali ki obda¬
jata dotično deželo. Vzporedniki se štejejo od ravnika (največ-
jega vzporednika) proti tečajema; med poldnevniki, ki so vsi
enaki, treba je posebej zaznamovati onega, kateri ima kot pervi
poldnevnik veljati. V srednji Evropi imajo navadno onega za
pervega, ki je 20° zahodno od Pariza in je blizo otoka Ferro
potegnen. Daljava od ravnika proti tečajema se zove zemlje
pisna širokost,  daljava od zahoda proti vzhodu zemlje¬
pisna dolgost.  Na vzporednikih štejemo š i r oje o s t n e sto
pinje,  na poldnevnikih dolgostne  stopinje. Sirokostne sto
pinje brojimo na severni in južni  strani od ravnika, dol
gostne pa vzhodno in zahodno od pervega poldnevnika. Dunaj
ima n. pr. 48° 12' severne širokosti in 34° 2' vzhodne dolgosti,
Buenos-Ayres v južni Ameriki pa šteje 35 0  južne a 41 0  zahodne
dolgosti.

6. Mesec in njegovo gibanje.

Mesec ali luna je 52.000 milj od zemlje oddaljena in ima
v premeru 454 milj. Kakor se zemlja okoli solnca pomika, tako
kroži tudi mesec okoli zemlje od zahoda proti vzhodu, in se pri

- 8

tem kroženji v enem letu 12krat okoli nje zaverti. Ako vidimo
zvečer polovico njegove od solnea razsvitljene poloble v podobi
čerke D,  je p er vi krajec.  Čez en teden je vsa razsvitljena
mesečna polovica proti zemlji obernena (polni mesec,  š č i p).
Zopet čez en teden vidimo ga proti jutru v podobi C  (zadnji
krajec).  Zopet čez en teden je nerazsvitljena polovica meseca
proti zemlji obernena (mlaj). To so razne mesečne spre¬
membe.

7. Solnčni in mesečni merk.

Ako pride mesec v ravno čerto med solnce in zemljo, ima
oni del zemlje, kamor pade mesečna senca — solnčnimerk,
ki je pa samo o času mlaja mogoč. Ako je pa zemlja v ravni
čerti med solncem in mesecem, nastane mesečni merk, kije
pa samo o času ščipa mogoč. Ako nam mesec vso solnčno
ploščo zakrije, imamo polni,  ako pa samo en del solnea, delni
solnčnimerk.  Enako je tudi pri mesečnih merkih. Obročasti
solnčni merk pa nastane takrat, kedar je sredina solnčne pločše
od meseca zakrita, rob pa je še vidljiv. Da se velikost pokrite
plošče pri delnem merku preračuni, misliti si je treba premer
solnčne plošče na 12 enakih delov (palcev) razdeljen; velikost
zakrite plošče se potem v palcih pove.

8. Suha zemlj a p o svoj i porazni razredbi.

Od vse zemeljne poveršine je malo več nego en četert
kopne ali suhe zemlje. Razločuje se pet delov sveta ali zemlje
(zemljin), in ti so namreč: Evropa, Azija, Afrika, Ame¬
rika in Avstralija.

Mali kosi suhe zemlje, od vode obdani, so otoki.  Več
otokov skupaj se zove otočje,  ako stoje v versti, pa otoška
ver  s ta. Deli zemlje, ki se na eni strani celine derže, na dru¬
gih jih pa morje obdaja, so polotoki;  malh in posebno ozki
polotoki so zemeljska stegna  (jeziki), gorate, v morje sega¬
joče šterline, so nosi  (kapi). M e d m o rje (zemeljska ožina) je
prav ozka pokrajina med dvema morjema in veže dve večji
celini. Rob zemlje ob morji je obrežje,  nizko obrežje s pes¬
kom posuto, je peskovina,  dežela ob obrežji se zove p r i m o r j e.
Tista dežela, ki ima mnogo polotokov in stegen, ima veliko
členovitost.  Evropa ima največjo, Afrika najmanjšo členo-
vitost.

9. Suha zemlja po svoji navpični razredbi.

Suha zemlja kaže tele glavne oblike: nižavje, stop-
njevina, višavje. Nižina  je tisto nižavje, ki se kaj malo
nad morje vzdiguje. Ako je poveršje ravno, zove se nižavje
planota.  Prelaz med nižavjem  in višavo je stopnje vina.
Višavje  je dosta više nad morjem, nego nižavje in stopnjevina.

— 9 -

Ako višave nemajo hribov, zovejo se visoke ravnice!  Prav
razširjene višave so gorske planote.  Dežele, katere le malo
ali nič rastlin ne pokriva, so puščave;  mala zelena, obdelana
mesta s studenci po puščavah so zelenice  (oaze). Po pusti-
nah  (pustah) raste nekaj zelišč o času dežja, toda po leti se
posuši; močvirje in mabovje  so mokrotna, z mahom obra-
ščena tla. Neizmerni travniki v severni Ameriki se zovejo savane
in prerije;  velike pustine v južni Ameriki p a m p a s in 1 j a n o s.

So samske gore ali hribje,  pa tudi so gore sklenjene
v veliko pogorje. Gorska  ver  sta  ima redno uverstene
gore z določno namero, vstrično gorstvo  je več vzporednih
gorskih verst. Oni verh, kjer se več gorstev strinja, zove se
sklop ali vozel.  Male nižine prek gorstvenega slemena so
sedla,  čez katera so napeljane večkrat gorske ceste ali pre¬
lazi.  Spodnji del hriba je njegovo vznožje, srednji del se zove
bok, rebro, stran ali breg,  naj višji del je pa teme ali
verh.  Po razni svoji obliki se tudi imenuje: e rt, kapa, glava,
itd. Najpravilnejše gorske oblike so vulkani ali ognjeniki.
Po visokosti se razločujejo visoke gore  (čez 5000'), s r e d n j e
in nizke  gore (tudi hribovje). Visoke gore ali alpe  imajo
večjidel ostre in oglate verhe. Nekatere se vzdigujejo nad loč¬
nico večnega snega,  to je nad ono visočino, v kateri sneg
več ne kopni. Ledniki  so veliko ledovje v razpokah visokih
gora. Plazi  nastanejo, če se sneg z gora uterga in v doline
z veliko silo trešči. Srednje gore so od 2000 do 5000 čevljev
visoke, okrogle podobe in širokih verhov. Pri go rja so male
gore, ki se polagoma iz ravnin vzdigujejo. Kedar se.meri viso¬
kost gora, razločuje se nadmorska  (absolutna) in primerna
(relativna) visokost.  Vzvišenost kraja ali gore nad morjem je
absolutna, nad bližnjo deželo pa je njegova relativna visokost.

10. M o r j e.

Velika voda, ki pokriva večino zemeljnega poveršja, in v
katero se tekoče vode izlivajo, imenuje se vesoljno morje
ali ocean.  Del morja, ki je od več strani s suho zemljo obdan,
zove se zaliv,  mali zalivi so zatoki in zanošja,  njih zu-
najna stran je ladij išče,  kjer ladije stoje. Luke  so mali
zalivi, kjer ladije varno počivajo. Ozek, od dveh strani stisnen
del morja, zove se morska ožina, kanal, pot, struga.
Sredozemsko morje je s suho zemljo obdano morje. Otoki, blizo
morske brežine, so celinski otoki,  visočine na morskem dnu
se zovejo grebeni,  skalnati grebeni so kleči.

Razločuje se 5 velikih morij:

1) Severno ledeno morje,  okoli severnega tečaja do
severnega tečajnika.

2) Atlantski ocean  med Evropo, Afriko, Ameriko in
obema tečajnikoma.

— 10  -

3) Indijski ocean med Afriko, Azijo, Avstralijo in
južnim tečajnikom.

4) Veliki ocean,  tudi tihi ocean imenovan, med Ameriko
Azijo in obema tečajnikoma.

5) Južno ledeno morje,  okoli južnega tečaja do juž¬
nega tečajnika.

Morje se vedno giba.  Vetrovi pritiskajo na morje in delajo
se valovi, zaganjanje in odbijanje valov ob stermem obrežji se
zove kipenje.  Poleg tega nerednega morskega gibanja opa¬
zujemo pri morji redno naraščenje in padanje, t. j. plimovanje,
plima  (pritok) in o s ek a (odtok). Plimo provzrokuje privlačnost
meseca, o času mlaja in ščipa je plima večja (visoka plima),
nego o pervem in zadnjem krajcu (nizka plima).  Razen tega
so v morji vedni teko vi na razne strani; ti tokovi nastanejo
vsled vertenja zemlje okoli osi, nekoliko tudi vsled razne morske
toplote po različnih krajih.

11. Vode po kopni ali suhi zemlji.

Vse vodovje po zemlji se vedno pretaka. Iz morja vzdiga-
joči se soparji delajo oblake, iz katerih pada dež in sneg na
zemljo, ki ju požira, a v podobi studenca  se zopet iz zemlje
pocejajo. Studenci se zbirajo v potoke,  potoki v reke  in reke
v veletoke ali velike reke. Glavna reka  teče v morje,
v njo se iztekajo stranske reke, v te pa pritoki. Brež-
nice  se po kratkem teku brez stranskih rek v morje izlivajo,
pustinjske reke  se pozgubč v pesku ali se pa v pustinjska
jezera izlivajo.

Tam, kjer se reka v morje ali v drugo večjo vodo izliva,
je njeno u s t j e ali izliv.  Ako se gleda tekoča reka proti
njenemu izlivu, ima se na pravi roki njen pravi ali desni,
na levi njen levi breg.  Kjer se voda z visočine v globočino
spušča, ondi je slap,  majhni slapi so skakalci.

Zgornji del večjih rek, navadno z velikim padom in ster-
mim bregom, zove se zgornji tek; v srednjem teku  je
manjši pad in večja struga, v spodnjem teku voda počasi in
med nizkim bregom teče. Reka se večkrat razkroji, in delajo
se v njej otoki;  ako se reka pred ustjem deli v več panog,
nastane deltasto  ustje, kakoršno ima Nil v Afriki, Donava
in Rena v Evropi, Misisipi v Ameriki. Pri počasnem teku rek
po nižinah nastaja bližnja zemlja močvirnata  in pred iztekom
reke v morje se delajo lokve.

Rečje  se imenuje vsa reka v vsej svoji dolgosti in z vsemi
dotoki; porečje  je vsa zemlja skup, s katere se vode v reko
odtakajo; meja med dvema porečjema je razvodje.

Reketekč na podnožji dolin,  pri katerih se razločuje dno
in strani. Glavne doline  ločijo gorstva, v nje se izlivajo
stranski in poprečni  doli. Podolnice ali podolžne do-

11  -

line  se vlečejo poleg glavnih gorstev, preseke  (poprečni doli)
segajo poprek v podolnice. Grape  so zel6 ozke in kratke
doline s stermo ograjo. Ako mora reka po gorah velike globo¬
čine napolnjevati, predno more dalje teči, nastane gorsko
jezero. Planotna jezera  napolnjujejo odpertine po nižavi,
takih jezer je največ po kopni zemlji.

12. Ozračje.

Zrak obdaja zemljo osem milj na debelo; v zraku vidimo
razne prikazni. Spodnji del zraka, eno miljo nad zemljo, zove
se par okrog  (atmosfera). Gibanje zraka dela vetrove.  Močni
vetrovi so viharji in nevihte.  Pred hudim vremenom se delajo
vertinci.  V vročih deželah pihajo vetrovi prav redno. Na
severji ravnika do 10° s. š. je popolna tišina;  20° severno
od te tišine in 20° južno pa pihajajo od vzhoda proti zahodu
neprenehoma vetrovi, pasatni  vetrovi. Mo mik in sušnik
pihata ob obrežji morja in jezer in sicer po dnevi od morja ali
jezera proti suhi zemlji, po noči pa od zemlje proti morju. Znani
vroči vetrovi so: samum  v Arabiji, hamsiu  v Egiptu, bar¬
in atan  v zahodni Afriki, široko  na Laškem; merzli vetrovi
so vjuga  po ruskih pustah in burja  v avstrijskem Primorji.
Vodeni zračni prikazki so: rosa in slana, megle in oblaki, dež
in sneg. Vse te zaznamnujemo z izrazom moče.  Vse večje pre-
membe v zraku z ozirom na toploto in mraz, na sušo in mokroto,
kar mnogo upljiva na kakovšnost letnih časov, delajo podnebje
ali klimo,  ki je po različnih krajih različna.

Ob morskem obrežji in po otokih je majhen razloček v
toploti raznih letnih časov, ondi je primorsko podnebje.
Sredi celin (suhe zemlje) pa se v zmernem in merzlem pasu
menjuje vroče poletje z merzlo zimo; tako podnebje je celinsko
ali kontinentalno podnebje.

II. Oddelek.

Zemlja kot bivališče človekovo.

13. Plemena človeškega rodu, vere in družbinske naprave.

Na vsej zemlji je nad 1300 milijonov ljudi. Tisti, ki sta¬
nujejo nam nasproti na drugi strani zemlje, imenujejo seproti-
nožci  (antipodi).

Po postavi in barvi razločuje se 5 plemen človeškega rodu:

1) Kavkaško pleme  z belo kožo, v prednji Aziji, severni
Afriki in Evropi, in naseljenci od tod v Ameriki in Avstraliji.

2) Mongoli,  žolte ali rumene barve, v vzhodni in severni
Aziji. 3) Malajei,  rujave kože, razširjeni po otokih indijskega
in velikega oceana. 4) Zamorci  s temno-rujavo in černo kožo
ter volnatimi lasmi, v Afriki na jugu puščave Sahare. 5) Indi-
jani  z rudeče-rujavo kožo v Ameriki.

Po veri se razločujejo spoznovalei enega  boga: krist¬
jani, judje in mokamedanci,  spoznovalei več bogov ali
malikovalci: bramajci  v izhodni Indiji, b uda is ti v iz¬
hodni Indiji, Kitajskem in Japanu, šamani  z vero na čaranje
v severni Aziji, fetišici  v Afriki, ki obožujejo nepomenljive
reči, n. pr. kamenje, lesene hlode, v katerih si mislijo duhove.
Oni narodi, ki se žive samo o plodu divjih rastlin, ali samo o
lovu rib in divjačine, in ki so večinoma brez obleke, zovejo se
divjaki.  Narodi, ki si derže živali in s svojimi čredami od
kraja do kraja potojujejo, so pastirski narodi  (nomadi).
Naseljeni  narodi obdeljuje zemljo ter se pečajo z umetnijami,
obertnijami in tergovino.

Samo naseljeni narodi žive v deržavah,  t. j. v družbah
ljudi, ki so se v ta namen zedinili, da po določenih postavah
v miru in varnosti žive, in da morejo na ta način svoje duševne
moči bolje razvijati. V vsaki deržavi morajo se obstoječe postave
izpeljevati, po potrebi prenarejati in nove dajati, ter skupni
stroški poplačevati. Na kateri način se to izveršuje, to določuje
ustava  v deržavi. Alto je največja oblast v deržavi le enemu
izročena, tedaj je deržava samovlada ali monarhija.  Ako je
postavodajalstvo in nadzorstvo nad deržavnimi stroški po temelj¬
nih postavah deljeno med monarhom in narodom ali njegovimi
zastopniki, imenuje se deržava ustavna.  Ako je najvišja oblast
večim izročena, tedaj je deržava 1 j u d o v 1 a d a ali republika.

13 —

Demokratična ljudovlada ima za svoje vladarje od na¬
rodne skupščine izvoljene vladarje, v aristokratični repu¬
bliki  imajo najplemenitejše družine to pravico.

Vsled človeških slabosti more se vsaka deržavna uprava
in vlada spačiti. Spačena monarhija je despotovska,  v kateri
dela vladar poljubno s svojimi podložniki. Aristokracija
postane oligarhija,  ako si nekateri mogočneži proti pravicam
največjo oblast pridobe. Demokracija  se spremeni v ohlo-
kracijo,  ako si prosto ljudstvo najviše oblasti prisvoji in vso
deržavo v zmešnjave spravi.

--o-O-c-

Evropa.

Avstrijsko -ogerska monarhija.

14. Zgodovinski pregled.

Začetek avstrijsko-ogerske monarhije sega v davno pre¬
teklost. Sedanja Gorenja- in Dolenja-Avstrija ste spadali k rim¬
skim provincijam Norikum in Panonija;  V i n d o b o n a (Du¬
naj) je bil imeniten kraj in tabor Rimljanov. V 6. stoletji po
Kr. so se od vzhoda prišli Obri teh dežel polastili. Frankovsko-
nemški cesar Karol Veliki  je Obre (Avare) pregnal, pridobil
deželo do reke Rabe in jo pod imenom vzhodne meje (marke)
svojemu cesarstvu pridružil. Izseljeniki iz Bavarskega so se tu
naselili; nadškof solnograški je pa kerščanstvo po teh deželah
razširjeval. Cesar Oton II. je podelil to deželo leta 983. kot
dedno mejno grofijo Leopoldu  I, iz imenitne frankovske rodo¬
vine babenbergovske.  Leta 1156. postala je Avstrija vojvo¬
dina, 1192. pridobil si je Leopold VI. Štajersko  in pozneje
pa Friderik Bojevni Kranjsko.  Po smerti tega zadnjega
Babenbergovca, ki je padel leta 1246 v vojski na Litavi proti
kralju ogerskemu, bila je več let zmešnjava, češki kralj Otokar
se je bil med tem časom teh dežel polastil.

Veliko premembo v osodi avstrijskih dežel je naredila volitev
grofa Rudolfa Ha b s b uršk  ega  za nemškega cesarja. Otokar
se ni hotel vdati novemu cesarju, a v pervem boju je zgubil
Avstrijsko, Štajersko in Kranjsko, v drugem boju na Moravi
leta 1278. pa je zgubil življenje.

Leta 1331. se povekša Avstrija s pridobitvijo Koroške,
1365. Tirolske,  potem s Terstom,  grofijo Celjsko in Go¬
riško.  Leta 1477 pridobil je Maksimilijan I. vsled ženitve Nizo¬
zemsko in Burgunsko,  katere dežele so se pa pozneje
zgubile. Vedna nevarnost, katera je deželam takrat žugala, silila
je avstrijske dežele in druge, da so se tesneje mej seboj zve-

— 14 -

zale. Vsled ženitve Ferdinanda I. s sestro Ljudovika, kralja
ogerskega in češkega, ki je padel v bitvi proti Turkom pri
Mobači  leta 1526., pripadli ste k Avstriji Ogerskoin Češko;
v poznejših stoletjih so se še pridružile Sedmograško, Ga¬
licija, Bukovina in Dalmacija.

15. Lega, po voršj e in izobrazba.

Avstrijsko-ogerska monarhija se razprostira med 42° 10' 5“
in 51° 3' 27" s. š. in med 27° 11' 35" in 44° V  25" vzh. d.
in meji proti Severji na Bavarsko, Saško, prusko Šlezijo in Rusko
— na vzhodu na Rusko in kneževino moldavsko — na jugu
na kneževini Valahijo in Serbijo, na turško deželo Bosno, na
kneževino černogorsko, jadransko morje in na Italijo — v zahodu
na Švico, kneževino Liehtenstein in Bodensko jezero. Vso po-
veršje znaša 10.784 avstrijskih kvadratnih milj (6225 □ miriam.),
ljudi pa ima ^Avstro-Ogerska 35 l / 2  milijonov.

Razen Švice je Avstrija najbolj gorata dežela v Evropi.
V zahodnem in južnem delu naše monarhije so Alpe, onkraj
Donave se vzdigujejo ob straneh z gorami obdane, valovito-hri-
bovite dežele: Češka, Moravska, Šlezka; na vzhodni strani Morave
se začenja vlak Karpatov, ki obdajajo v polokrogu Ogersko in
Sedmograško, in se na severji v polsko-rusko planjavo, na jugu pa
v ogersko nižavo spuščajo. Najvišje gorstvo v cesarstvu so Alpe,
ki se v treh verstah iz Švice in Tirolskega vlekč. Te verste
ločijo na severji podolnice rek Ine, Salcah in Aniže, srednjo
versto pa ločijo od južne verste reke: zgornja Adiža, Rienca
in Drava. Srednja ali glavna versta (centralne alpe)  se za¬
čenja s tirolskimi alpami,  v katerih so najvišji snežniki
in ledniki, vlečejo se mej Salcburškim in Tirolskim, potem
dalje mej Šalcburškim in Koroškim pod imenom visoki Tavri,
na dalje skozi zgornje Štajersko pod imenom štajerske  (no¬
riške) alpe  do ogerske meje. Severna versta, severne alpe,
začenja se na Predarelskem (alga v s k e alpe)  in se vlečejo
dalje kot bavarske, salcburške in avstrijske  planine
skoro do Beča. Južna versta, južne alpe,  začenja se na juž¬
nem Tirolskem, kjer je srednja Adiža preseka, vleče se dalje
kot tridentinske alpe  (med Tridentom in Beneškim) inkar-
niške alpe  (med Koroškim in Beneškim) ter se podaljšuje v
kranjske visoke planote in Kras,  ki pokriva Primorsko
in Dalmacijo in se še na Turško razteguje. Med Dravo in Savo
so varaždinske gore,  ki segajo potem dalje na Hervatsko
in v Slavonijo. Severne in južne alpe imajo velike puste plan¬
jave, a tudi dosta špikastih in zobatih gor.

Največje ravnine po Avstrijskem so velika ogerska ni¬
žava,  ki pokriva največ Ogerske, mala ogerska nižina,
ki je v zvezi z dunajsko kotlino,  katere glavni del je ma¬
ra v s ko polje  in novomeško kamenito polje.

15 —

16. Vode.

Naše monarhije vode spadajo največ k donavskemu
porečju, radi tega se tudi podonavsko deržava  imenuje.
Najimenitnejše postranske reke Donave so:

Na v desn«m bregu; Ina s Salcah; Travna; A niža s štajersko
Salco in Štirijo; Ibuša; Traguša (pri sv. Ipolitu); Litava, ki teče mimo
Dunajskega Novega mesta, ki dela mejo proti Ogerskemu; Raba, ki pri¬
teče iz Štajerskega in se izteka pri mestu Rab; Sar vica, ki priteče iz
Bakonjskega gozdu, in sprejema Silo iz Blatnega jezera in Kapošo;
Drava priteče z Tirolskega, iz Bistrega dola, sprejema na desnem. Ziljo,
pri Ptuju Dravico, na levem bregu Belo, Kerko, Labodnico in
Muro  (združeno z Murieo); Sava priteče s Kranjskega, sprejema na des¬
nem bregu Ljubljanico, Kerko in Kulpo in Uno,  na levem bregu
Savinjo, Sotlo  (mejno reko mej Hervatsko in Štajersko) tor Lonjo
na Hervatskem.

Na levem bregu:  Mila iz Bavarskega; Kremsa; Kampa; Mo¬
rava,  ki sprejema na desnem Hano  in D ij  o s Švarcavo in Iglavo, na
levem bregu pa Bečvo; Gron; Ipolj; Tisa,  imajoča največ rib med
evropskimi rekami, priteče od vzhodnega kota Ogerskega; na desnem bregu
sprejema Bodrog in Hernad  pri Tokaji, pri Solniki Žagivo;  na levem
bregu Samos,  trojno Keriš, Maroš s Kokeljo. Begej, Temeš; Olta na Sed-
mograškem; Seret  pride z Bukovine; Prut  izvira v Galiciji.

Dnester  izbira vode iz izhodne Galicije in se v Cerno
morje izteka; njegova največja stranska reka je S tri j.

Visla  izvira v Šleziji, meji najpervo proti Pruskem in
pozneje proti Ruskem in se izteka v Izhodno morje. Njeni dotoki
so: Dunaj ec, Visloka, San in Bug.

Odra  izvira na Moravskem; sprejema Opavo  in teče v
Izhodno morje.

Laba  izvira v Kerkonoših in odpeljuje češke vode v Se¬
verno morje. Njeni dotoki so:

Na desnem bregu: Izera. Na levem bregu: Orlica;  Vel-
tava  s pritoki; Lužnica, Sazava, Votava, Berounka,  Ogra.

Rena  dela na kratki čerti mejo proti Švici, vanjo se IIa
iz Predarelskega izteka. V jadransko  morje se iztekajo: Adiža
teče od Merana navzdol proti jugu, Izaka z Rienco  je^njen
najimenitniši dotok; Soča  teče mimo Gorice; Kerka  pri Šebe¬
niku v Dalmaciji; Nerentva,  ki postaja pred ustjem močvir¬
nata. Jezer je po Avstrijskem mnogo, največje jezero je Blatno
jezero  na Ogerskem, ki meri 24 kvadr. milj.

Največje vodovje pa je na Avstrijskem Jadransko  m o r j e,
ki ima na avstrijskem obrežji mnogo izverstnih luk s tergovskimi
in bojnimi ladijami.

Rudnic in zdravilnih  vod  (kopeli) ne šteje nijedna
evropska deržava^ toliko, nego avstrijska deržava, ki jih šteje
1500, največ na Češkem in Ogerskem.

17. Deržavna ustav a.

Kraljestva in dežele, ki delajo avstrijsko-ogersko monar¬
hijo, združene so zdaj v dve polovici: 1) nemške in slav-

— 16

janske, v deržavnem zboru zastopane dežele s 5458 kva¬
dratnimi miljami. (3002 kvadr. miriam.) in 20 milijoni ljudi;
2) dežele ogerske krone  s 5817 i / 2  kvadr. miljami (S223 kv.
miriam.) in 15 1 / 2  milijon, ljudi.

Zveza obeh polovic opira se na pragmatično sank¬
cijo  od 6. dec. 1724, po kateri se je pravica do prestola per-
vorojenemu v moškem kolenu določila; ko bi pa zameri moški
rod, preide taista dedinska pravica na ženske v vladarski rod¬
bini habsburško-lotarinski.  Tudi se po tej sankciji av¬
strijske dežele ne smejo deliti. S kraljevskim pismom od 17.
februarja 1867, se je pa ogerska ustava  zopet ustanovila
in 21. decembra 1867. je cesar ustavo  za dežele, v deržavnem
zboru zastopane poterdil. V teh ustavah so pravice avstrijsko-
ogerskih deržavljanov. Najvažnejše teh pravic so: Enakost
pred postavo, bramba osebne svobode in hišnega
prava, tiskovna svoboda s porotnimi sodnijami,
pravica združevanja in zborovanja, pravica o ljud¬
skem zastopstvu, o udeleževanji ljudstva pri po-
stavodajalstvu, pri dovoljevanji davkov in rekru¬
tov.  Ljudski zastop za nemško-slavjanske dežele je deržavni
zbor, ki ima gosposko zbornico in zbornico poslan¬
cev. Udje gosposke zbornice so dostaletni princi cesarske rodo¬
vine; dostaletni pervaki bogatih plemenitih rodbin, katerim je
cesar to dedinsko pravico podelil; nadškofi in knezoškofi in
možje, katere je cesar vsled njihovih zaslug do smerti v go¬
sposko zbornico izvolil. Zbornica poslancev šteje 353 udov,
katere volijo posamezne dežele.

Deržavnemu zboru so ministri odgovorni. Deželo
zastopa  v vsakem kraljestvu in deželi deželni zbor,  ki
obravna deželne zadeve. Deželni zbori se opirajo na deželne
rede od 26. febr. 1861. Ogerski deržavni zbor  ima dvoje
zbornic: zbornico velikašev in zbornico zastopnikov.
Zbornica velikašev obsega katoliške in pravoslavne škofe in
nadškofe, posvetne velikaše (kneze, grofe itd.) in sedmograške
regaliste, t. j. od kralja imenovane ude. V zbornici zastopnikov
je 435 poslancev, voljenih po komitatih in mestih. Ogerskemu
deržavnemu zboru je odgovorno  ogersko ministerstvo. Za
posvetovanje in sklepanje o skupnih zadevah obeh deržavnih
polovic pošiljata oba deržavna zbora v tako imenovane deli-
gacije  po 60 delegatov (poslancev). Sedanji cesar Franc
Jožef  I., rojen 18. avgusta 1830, vlada od 2. decembra 1848.

A. V deržavnem zboru zastopane dežele.

18. Nadvojvodstvo Avstrijsko pod Anižo ali Dolenje-Avstrija.

360 □milj (198 □miriam.) in 2,000.000 ljudi.

Ta dežela obsega podonavsko dolino od Aniže do Litave
in Morave. Na desnem bregu Donave so dolenje-avstrijske Alpe,
od katerih se Dunajski gozd in Litavskegoredo  Donave

17 -

razprostirajo. Med tema gorstvoma je novomeška (kamenita) ravan.
Naj večje gorske kupe so Oetscher  (5970' = 1887 m.), severo¬
zahodno od Marijacelja, Snežnik (Scbneeberg, 6570' = 2076 m.),
Raxalpe  (6338') in Wecksel  (5497') na štajerski meji.
Severna polovica na levem bregu Donave je v zahodnem delu
obgozdena gorska planjava, na kateri je v vzhodu Manhartska
gora.  Na vzhodu je malo berdje in rodovitno moravsko
polje.  Dalje ob Donavi je tulnsko polje in Vagram.

Prideluje se v tej deželi veliko dobrega vina, in sicer naj¬
boljše sorte v Klosterneuburgu, Weidlingu, Gumpoldskirchen-u
in Voslau-u. Obertnija ali industrija je piav razvita, posebno
je od Dunaja do Novega mesta mnogo tovarn ali fabrik.

Dolenja Avstrija se razdeluje razen glavnega mesta na
18 okrajnih glavarstev.

1. Dunaj ali Beč je glavno in vladarsko mesto in ob enem naj¬
večje in najimenitniše mesto našega cesarstva. V znotranjem mestu in v
predmestih je 630.000, v okrožji mesta 200 000, skupaj 820.000 ljudi, t. j., 1 )
skoro toliko, kakor cela Gorejij a-Avstrija in več nego Salcburško, Koroško,
Kranjsko, Istra, Dalmacija, jšlezija, Bukovina. Vseučelišče (univerza), teh¬
nika, imenitna cerkev sv. Štefana. Pervo kupčijsko in fabriško mesto v
cesarstvu, že od davnih časov središče mnogih evropskih cest. Na tem
mestu je stalo rimsko mesto Vin d o bon a. V 5. stoletji umaknili so se
Rimljani preseljevalnim narodom; Rugri, Goti, Lombardi in Obri so imeli
zaporedoma to mesto v oblasti.

Od Karola Velikega ima Dunaj isto zgodovino z „vzhodno marko",
katere glavno mesto je postalo. Spremembe v najnovejšem času, razšir-
jevanje notranjega mesta, nova poslopja in novi lepi verti (parki) so mesto
kaj lepo ozalšali. Najnavadniše poletno sprehajališče je prater. Sechs-
haus  je na zahodni strani mesta. Schonbrunn,  cesarski grad s par¬
kom, zverinjakom in rastlinjakom. Hernals  je na severno-zahodni strani,
severno od tukaj Kahlenberg  in še dalje Klosterneuburg  (6000 lj.)
z vinorejsko šolo; blizo tu Weidling z izverstnim vinom.

Bruck na Litavi; Hainburg  (4200 lj.) s tovarno za tabak;
Sehwehat  z največjo pivovarno v Evropi.

Dunajsko Novo mesto  (19.200 lj.), vojaška akademija, velike
fabrike; Pottendorf  z največjo bombaževo predilnico.

Baden  (10.000 lj.), tople žveplene toplice; Vdslau,  dobro černo
vino; Gumpoldskirchen,  izverstno vino; Modling; Lasenburg,
cesarski grad z vertom.

Neunkirchen,  obertnijski terg; pri Glognic-u  se vzdiguje že¬
leznica na kvišku čez Semernik.

2. Sv. Ipolit,  sedež škofa, Seheibs, Waidhofen  (Bidov) na Ipsi
imata z železom obertnijo.

3. Korneuburg  (4200 lj.); v njegovi okolici sloveča vino- in sad-
jereja. Stockerau  (5000 lj ), Mistelbach, Laa, Oberhollabrunn.

4. Krems  (8150 lj.) razvita obertnija in kupčija z žafranom, goršico
in vinom; Langenlois, Horn, Zvvettel, Bidov na Diji.

19. Naj vodstvo Avstrijsko nad Anižo ali Gorenj a-A vstrij  a.

218 kvadr. milj (120 □miriam.) in 740.000 lj.

V nalomih lepotah bogata in jako obdelana dežela. Na
jugu so severne apneniške Alpe, Dachstein (9500'), velik,
Priel (8000' = 2500 m.), visoki Pirgas (7000' = 2240 m.),

Ured.

2

‘) Zdaj jih šteje že 1 milijon.

- 18  -

Schafberg (5630' = 1780 m.), Traunstein (5342'). V teh so
krasna alpinska jezera in mnogo soli (Sahkammergut).

Gore med Travno in Ino — Hausruck — imajo mnogo
premoga. Na severnem delu dežele so razrastki Češkega lesa,
ki se čez Donavo segajo. Med umetnimi izdelki je posebno
železnina in jeklovina imenitna, izverstne kose in šerpi se po
vsem svetu razpošiljajo. Na Gorenjem-Avstrijskem je 12 okrajnih
glavarstev.

1. Line na Donavi (30.500 lj.), z mostom v zvezi s predmestjem
Urfahr  (5800 lj.) na drugem bregu Donave, glavno mesto, sedež škofa,
lep razgled, tergovsko in obertnijsko mesto; dvoje železnic se tu križa;
ladijostaja.

2. Steyer  (13.400 lj.), velika obertnija z železom in jeklom; Enns
(3780 lj.) staro mesto; Kremsmiinster,  benediktinska opatija.

3. Wels  (6800 lj.), živahna obertnija; Gmunden  (6000 lj.) na jo-
zeru istega imena; Ischl  (6000 lj.) sloveča kopel.

4. Ried  (4000 (lj.), tkalnice, kupčija.

20. Vojvodstvo Salcbnrško.

130 kvadr. milj (72 Qmiriam.) in 153.000 lj.

Salcburg je večinoma gorato višavje. Na južni meji se
raztegujejo visoki Tavri;  Vel. Venediger (11620' = 3674 m.),
Hochnarr (10900' = 3300 m.), Ankogel (10290' = 3253 m.),
in se dele na izvirih Mure kot noriške Alpe  v nizke Tavre
in koroško-štajerske Alpe.

Na levem bregu Šalice  (Salzach) so Kitzbuchler-alpe in
še bolj proti severu apneniške Alpe  (Večni sneg (ewiger
Schnee) 9300' = 2940 m.).

Dežela ima mnogo ozkih dolin, n. pr. Salzachgau,
Pinzgau, Lungau, Thalgau,  Pon  ga  u,  ki so ob enem
nekaki naravni okraji. Največji zaslužek v tej deželi daja živi¬
noreja.

Politično je razdeljena na štiri okrajna glavarstva.

Salzburg  (20.300 lj.), glavno mesto, sedež nadškofa, ima lepo lego
pred visocimi gorami. Največje goro salcburške so namreč v bližini mesta;
Hallein  (3600 lj.), soline in kopel; Golling,  lep slap; Gastein,  ime¬
nitne toplice.

21. Vojvodstvo Štajersko.

408 kvadr. milj (224 □ miriam.) in 1,150.000 ljudi.

Lepa štajerska dežela je sicer planinska dežela,  ven¬
dar ima med gorami mnogo in dobro obdelanih ravnin in dolin.
Na južnem Štajerskem se pa nizki hribi in prijetni homlci verste
z rodovitnimi doli in ravninami.

Na zgornjem Štajerskem, ob virih Mure stopajo v deželo
pervotne  Alpe, ki se dele v dve veji. Med Muro in Anižo so
nizke Ture  (Hochgolling 90455' = 2860 m.). Dalje od Aniže
proti vzhodu do Seme mika so železno rudniške gore.
Protu jugu se pa odcepijo od pervotnih Alp dravsko-

19

murske Alpe med Dravo in Muro. Te gore imajo več raz-
rastkov. Severo-vzkodni odrastek derži na severni strani proti
Muri, ki ga preseka, a se potem še dalje do Wechsela na do-
lenjem Avstrijskem razširjuje. Jugovzhodni razrastek derži k
Dravi in za Mariborom po lepih „ slovenskih goricah“  v
ravnino prehaja. Severne apneniške  Alpe pokrivajo od
Dachsteina  deželne meje na levem bregu Aniže. (Tu so
Hochthor 7000' = 2280 m., Hockschvvab 7170' = 2268 m.)
Med Savo in Savinjo na koroški, kranjski, štajerski meji so
solčavske  gore kot nadaljevanje j u žnib a p n eniški  h Alp,
ki se tudi prek Savinje razširjujejo (Boč 3100', Donati 2800')
in kot M a e e 1 j s k e gore na Hervatsko zlivajo. Med gorenjo Savinjo
in Dravo je Pohorje  (Velika kapa 4867' — 1539 m.) Naj¬
imenitnejše ravnine so: velika ptujska, rodovitnalipniška
in lepa graška  ravnina. Najdaljša in najimenitnejša reka na
Štajerskem je Mura,  ki izvira na Salcburškem in se pri Legradu
na Ogerskem v Dravo izteka. Najvažnejši njen dotok je Murica.
Drava  pa priteče z Koroškega in teče od zahoda proti vzhodu.
Ob kranjsko-štajerski meji teče Sava,  ki sprejemlje Savinjo.
Na Štajerskem izvirajo tudi Aniža, Raba in Travna,  po¬
slednji dve imate v tej deželi le kratek tok.

Na Štajerskem je več jezer, rudnic in toplic, n. pr. Aussee,
Rogatec, Gleichenberg, Laško itd.

Podnebje  je različno; na gorenjem Štajerskem ostro in
hladno, na spodnjem Štajerskem mehko in toplo.

Na spodnjem Štajerskem se gosto naseljeni prebivalci pe¬
čajo največ s poljedelstvom in vinorejo,  a tudi živinar-
stvom. Na zgornjem Štajerskem je zemlja za poljedelstvo ne-
pripravna, tim pridnejše se glešta živina, ki je zlasti ob Murici
(muriško pleme) izverstna. Največji produkt zgornjega Štajerja
so kopanine,  v pervi versti železo,  a tudi sol, premog  itd.

Za duševno izobraženost  skerbi na Štajerskem
nad 700 ljudskih šol, več srednjih šol v Gradci, Mariboru, Celji,
Ptuji in Ljubnem. Gledč narodnosti je na Štajerskem okoli
700.000 Nemcev in okoli 450.000 Slovencev, poslednji stanujejo
po spodnjem Štajerskem. Politično je Štajerska na 19 okrajnih
glavarstev razdeljena.

1. Gradec ob Muri, glavno mesto z 80,000 lj., ima vseučelišče,
tehniko in več srednjih šol (2 gimnaziji in 2 realki). Sedež sekov-
skega knezoškofa, več fabrik in živahna kupčija. Lep razgled z grada.
JFttrstenfeld,  fabrika za tabak; Gleichenberg in Tobelbad.  to¬
plice; Voitsberg in Koflach,  premogokopi; tudi pri I v n i c ah (Eibis-
wald) so jame na premog.

2. Bruck na Muri  (3000 lj.), živahna kupčija z železom, severo¬
vzhodno znamenita muriška dolina. Ljubno  (5200 lj.) ima rudarsko
šolo in realko, posebno razvita obertnija z železom. M a r i az el 1 imenitna
božja pot in fužine. Vordernberg in Eisenerz  sta železna rudnika.
Železna obertnija je v Rottenmanu in M ii r zz u s ch i ag-u  pod Semer-
nikorn. Judenburg,  mesto na Muri, nekdaj za tergovino važno. Ausee

2 *

- 20  —

ima kameno in varjeno sol. Admont  jo stara in bogata benediktinska
Opatija.

3. Maribor  (13.000 lj.), sedež škofa lavantinskega, gimnazija,
realka, moško učiteljišče, vinorejska šola, živahna kupčija z vinom in dru¬
gimi izdelki. V okolici raste izverstno vino. Vzhodno od Maribora se
razprostirajo prijazne »slovenske gorice 1 *, na jugo-zahodu je Pohorje. Ptuj
(4000 lj.), staro mesto, ostaline iz rimskih časov, vinoreja, živahna kup¬
čija, nižja realna-gimnazija. Radgona,  mesto s 2000 lj., vinoreja; Lju¬
tomer,  z znanim dobrim vinom; Ormuž,  malo mestice; Rogatec,  kisla
voda; Konjice inSlovenskaBistricaz  dobrim vinom; Slovenski
Gradec; Celje,  (4200 lj.), staro rimsko mesto na Savinji, gimnazija,
meščanska sola. Laško, Doberna  in Rimske toplice s toplicami; Bre¬
žice,  kupčija z vinom. V Hrastniku in Terbovljah se dobiva dosta
premoga.

22. Vojvodstvo Koroško.

188 kvadr. (104 □miriam.) in 336.000 ljudi.

Koroška dežela je večjidel gorata dežela z dolgimi dolinami.
Take doline so: dravska, kerška, labodska, ziljska,
gorenja-b el ska, jezerska.  Okoli glavnega mesta je raz¬
širjena celovška  ravnina. Na Severji so visoke Ture  (Ve¬
liki zvonar 12.018' — 3400 m.) in k or o š k o - št aj e r s k e ali
dravsko-murske Alpe  (Svinska planina (Saualpe) 6550' =
2070 m., Golovec (Koralpe) 6760' — 2137). Na jugu so karn-
ske in go ratanske  Alpe (Obir 2131 m.). V teli Alpah so
prelazi: Pontabla, Predel, Podkoren, Ljubelj. Med Ziljo in Dravo
so ziljske  Alpe (Dobrač pri Beljaku 6814' — 2154 m.) Naj-
poglavitniša reka na Koroškem je Drava,  ki priteče pri Goren-
jem-Drauburgu v deželo, iz dežele pa odtaka pri Dolenjem-Drau-
burgu. Njeni dotoki na levem bregu so: Gorenja Bela, Jezer¬
nica, Kerka z Glano, in Labodnica; na desnem bregu pa: Žila
z Žilico, Kapelska Bela in Meža.

Imenitniša jezera so: belo, milstatsko, osojansko in verbsko
ali celovško jezero.

Koroška ima merzlo ali vsaj hladno podnebje,  to velja
zlasti za gorenje Koroško; jug, zlasti labodska dolina je nekoliko
toplejši. „

Za poljedelstvo,  zlasti za žito Koroška ni prav ugodna
dežela. Pridela se pa veliko lepega prediva in po vsej deželi
je mnogo gozdov, ki dajejo za kupčijo dosta dobrega lesa.

Živinoreja  je v dobrem stanu, zlasti pa se odlikujejo
koroške (jezerske) ovce.

Največ ljudi pa živi rud a rij a in kovinska obertnija. Na¬
pravi se namreč veliko surovega železa in koplje se premog;
svinca  pa daje na Avstrijskem največ Koroška.  Razen sred¬
njih šol v Celovcu in Beljaku je na Koroškem kacih 350 ljud¬
skih šol. Po narodnosti je skoro 130.000 Slovencev, drugi so
Nemci. Okrajnih glavarstev je na Koroškem 7.

1. Celovec  na Glani (15.200 lj.) je glavno deželno mesto z gim¬
nazijo in realko ter mnogimi drugimi učilnicami. Družba sv. Mo h o ra.

- 21  —

Sedež kerškega knezoškofa. Mesto je na lepi ravnini z izgledom na gore
ob vseh straneh, mesto je po kanalu v zvezi z verbovskim jezerom. V
okolici celovški je Gospo-svetsko polje  z ostanki starorimskega
mesta in vojvodskim stolom, t. j. kamenitim sedežem s staroslovenskim
napisom; na tem sedežu je svoje dni koroški vojvoda, sprejemši prisego
zvestobe v Kernskem gradu, navadno deiil fevde (posestva).

Beljak  (4500 lj.) staro mesto na Dravi, realna gimnazija, znamenita
tergovina in obertnija. Plajberg,  največji svinčeni rudnik v Avstriji;
v Pr e valj ih in Lipici  velike izdelovalnice železa; St. Vid (3000 ij.)
ima velike zaloge koroškega železa. St. Pavel  z benediktinsko opatijo,
z nižjo gimnazijo; Velikovoc  (1600 lj ) znameniti sejmi; H ii t te n b e r g,
bogati Železniki; Breze  (3700 lj.) in Kerka  z lepimi cerkvami; v go-
renje-belski dolini je največji kraj Gorenja B elan  a (5700 lj.) V tej
dolini je sv. Križ,  znana postaja pod Velikim zvonarjem. Peld-
kirchen  (5300 lj.); Spital in Terbiš  imata fužine. V Borovljah se
izdeljujejo puške in razna jeklenina.

23 Voj vodstvo Kranjsko.

180 kvadr. milj (100 □ miriam.) in 463.000 lj.

Kranjska dežela je večjidel gorata dežela. Na Severji so
julske  ali bohinjske Alpe (Mangart 8462' = 2675 m.), Tri¬
glav  (9036' = 2865 m.) in Cerna perst. Na koroški  in ne¬
koliko na štajerski  meji so Karavanke (Stol 6750' = 2230m.),
Storžec 6700' = 2120 m.) in kamniške planine (Grintovec
8100' = 2530 m.). Na Dolenjskem je najvišji veršac Kum
3849' — 1217 m. Na Notranjskem, t. j. na južno-zahodni strani
je Kras,  t. j. nekoliko obraščena, a večjidel golo višavje brez
odpertih dolin (Hrušica; Nanos in Snežnik sta najvišja verha
na Notranjskem). Na dolenjski strani so Gorjanci  večje po-
gorstvo.

Kranjska je po naravi ločena v tri dele: Gorenjsko,
(severni del okoli Save med julskimi Alpami in Karavankami),
Dolenjsko  (južno-vzhodni del med Savo in Kulpo) in No¬
tranjsko,  to je zahodni del, namreč Kraševina z vipavsko do¬
lino in idrijskimi doli.

Perva reka na Kranjskem je Sava,  ki se pri Radoljici
steka iz podkorenske in bohinjske  Save (Savice) ter teče
dolgo pot po Kranjskem. Njeni dotoki  na desnem bregu so:
Sovra, Ljubljanica  in Kerka; na levem bregu: teržiška Bi¬
strica, Kokra in kamniška Bistrica.

Med temi je Ljubljanica  najimenitnejša. Daleč na No¬
tranjskem izvira pod imenom Pivka,  ki se po kratkem teku v
postojnsko jamo izliva. Pri Planini se zopet prikaže izpod zemlje,
ter se pod imenom Unca  po planinski dolini zvija, a zopet
zgine pod zemljo. Pri Verhniki  pa zopet izpod zemlje privre
in se imenuje Ljubljanica,  teče po Ljubljanskem  ma-
hovji, skozi Ljubljano in se pri Zalogu v Savo izteka. Idrijca
in Vipava  se iztekate v Sočo. Kranjska ima mnogo lepih jezer,
n. pr. na Gorenjskem blizo virov Save bohinjsko, koren-

- 22  -

s ko in prekrasno b lej s k o jezero. Na N o tr a n j s k e m je znano
cerkniško  jezero, ki nekaterikrat po leti popolnem usahne.

Podnebje  je na Kranjskem različno, po gorah hladno,
po dolinah nekoliko topleje. Na Notranjskem piha zlasti po zimi
viharna burja.

Kranjce redi nekoliko poljedelstvo,  nekoliko živino¬
reja,  dasi ni niti pervo, niti druga ne zadostuje. Radi tega se
mora žito iz tujih dežel, zlasti iz Banata uvaževati; živinoreja
bi se tudi na višjo stopinjo povzdigniti morala. Izmed k o pan in
se dobiva največ živega srebra  (v Idriji), koplje se tudi
premog (v Zagorji na Dol.), nekaj železa na Gorenjskem itd.

Obertnija  se po malem razvija, velikih fabrik ni.

Za duševno izbraženost skerbč srednje šole, 5 v vsej de¬
želi, in kacih 240 ljudskih šol, kar je dosta premalo.

Prebivalstvo je slovenske  narodnosti, samo kacih 20.000
je Nemcev (Kočevarjev). Sedaj šteje dežela 11 okrajnih gla¬
varstev.

Ljubljana (24.000 lj.) na Ljubljanici, na mestu rimske Emone,
ima gimnazijo, realko, učiteljišče in več drugih šol; slovenska Matica,
knjižnica, muzej, mnogo društev. Fabrika za prejo bombaža, pivovarna,
nova tobakarnica. V okolici je ljubljansko mahovje (močvirje), ki daja
mnogo šote, in od katerega je uže polovica posušenega.

Druga mesta na Gorenjskem so:

Kranj  (2200 lj.), nižja realna gimnazija, živahna obertnija in ter-
govina. Skofjaloka  (2300 lj.), nekdaj posestvo brizinskih škofov. Ter-
žjč  (2000 lj.), obertnija z železom. Radoiica, Kamnik, Bistrica,
Sava, Javornik, Železniki, Kropa in Kamnagorica  imajo
fužine.

Na Dolenjskem: Novomest.o  (Rudolfovo 2000 lj.), na Kerki,
realna gimnazija, okrožna sodnija. V bližnjih Toplicah  so rudninske
toplice. Kostanjevica; Kerško in Metlika  vinska kraja. Kočevje
in okolica imata nemške naselnike. Ribnica,  kupčijo z lesnino (rešeti).

Na Notranjskem: Postojna  (1500 lj.), sloveča podzemeljska
jama. Cirknica  z znamenitim jezerom. Ip a v a ima toplo podnebje, sadje-
in vinoreja. Idrija  (4000 lj.) s slovečim rudnikom živega srebra.

24. Primorsko

t. j, poknežena grofija goriška in gradiška, mejna grofija isterska in
teržaško mesto z okolico.

145 □milj (80 □miriam.) in 584.000 lj.

Primorsko  je skoro povsodi hribovita in visoka planota,
samo okoli dalnje Soče so doline. Na Severju so južne apne-
niške Alpe(Čanin  7200' = 2275 m., Kern 7100'= 2245 m.)
Na južni strani Idrijce se začenja Kras s Ternovški m goz¬
dom  (Merzavec 4448' = 1406 m.) Pravi Kras  se začenja še
le za vipavsko dolino in se pod imenom Čičarije  do Reke
razteguje. Ta enolična skalnata planota je po večjem gola in
ima malo rastlin. Razderto kamenje, ki jo pokriva, poserkava
vso vodo v se in nima niti rek, ne potokov, ne studencev. Več¬
krat pa tod huda burja brije.

23 —

Največja reka je Soča,  ki izvira na zahodni strani Tri¬
glava in se v jadransko morje izliva (v teržiški zaliv). Na levem
bregu sta: Idrijca in Ipava.  Posebno čudna je Reka,  ki
z Kranjskega priteka in dalje časa pod zemljo teče. V Istri je
samo nekaj potokov.

Podnebje  je različno, po goratih krajih merzlo, zlasti
po zimi kedar burja brije, po leti pa je vroče. Ob dolenji Soči
in ob morskem obrežji je pa mehko podnebje južne Evrope.

Poljedelstvo  ne more biti posebno razvito, ker je ob
Soči le ozka dolina, ki ne more veliko žita dajati. Kras ima
pa uže tako skalnat in plitev svet, kateremu navadno tudi moče
primanjkuje. Na gorenjem Goriškem je še precej gozda (Ter¬
novški gozd). V goriški okolici pridela se še precej sadja in
vina, vendar bi bilo še boljšega napredka v vinarstvu in sadje-
reji želeti. Ob morskem obrežji v Istri raste oljka, ki daja olja
več, nego za domače potrebe.

Z govedarstvom se pečajo na zgornjem Goriškem, ovac
imajo pa tudi v Istri dovolj. Po vsem Primorskem, zlasti okoli
Gorice in pod Gorico se tudi svilarstvo v novejem času še do¬
volj razširjuje. Ob morskem obrežji se pečajo tudi z ribštvom.

Na Primorskem se nikakoršuih  kovin ne dobiva. V
Istri pa delajo v solinah pri Kopru in Piranu morsko sol.

Obertnosti  na Primorskem razen Tersta in Gorice ni
posebne. V Gorici in Terstu je več fabrik, v poslednjem mestu,
in sploh ob morji se delajo ladije.

Kupčija  je v Terstu in Gorici prav živahna; Terst  je
kupčijsko mesto najmanj za polovico našega cesarstva. Šolstvo,
zlasti ljudsko šolstvo je na Primorskem slabo, to velja posebno
za Istro in gorenje Goriško. V Terstu, Gorici, Kopru, Piranu
in Pazinu so srednje šole.

Na Primorskem je 3 / 5  Slovanov, in sicer Slovencev 250.000
na Goriškem (razen Furlanije ob dolenji Soči) in zgornji Istri,
drugi so Serbo-Hervatje. 2 /s j e  P a  Italijanov (Furlanov) in nekaj
malo Nemcev. Po vsem Primorskem je 10 okrajnih glavarstev.

1. Terst (93.000, z okolico 123.000 lj.) je glavno mesto vsega
Primorja. Novo mesto je posebno lepo zidano in ima mnogo lepih poslopij,
staro ima ozke in neredne ulice. Družba avstrijskega Lloyda ima veliko
parobrodarstvo, njene ladije plavajo skoro po vseh morjih. Ne daleč od
mesta ob morskem bregu je Miram are,  prekrasni grad pok. meh. ce¬
sarja F. Maksimilijana.

2. Na Goriškom: Gorica  (16.800 lj.), prijetno mesto s prelepo
okolico blizu Soče. Ima, kakor Terst višo gimnazijo in realko, učiteljišče,
kmetijsko šolo itd. V bližnjih Stražicah so velike fabrike. Gradišče
ima ostro ječo za hudodelnike. Oglej  (Aquiiea), sedaj mala vas, nekdaj
veliko mesto, poderto od Hunov. Kor m in (4680 lj.) s svilorejo. Ajdov¬
ščina  z veliko prejniqo in barvarnico. Tolmin  je središče gorenjega
Goriškega. Bovec  blizu koroške meje. Kanal,  t&rg.

3. V Istri: Pazin  (3600 lj.) glavno mesto. Koper in Piran,
morske soline; Rovinj  (12.000 lj.) ribštvo; Poreč  (3000 lj.), sedež škofa

24 —

in deželnega zbora. Pulj  (26.000 Ij.) z največjo luko za avstrijsko vojno
ladijevje; ostaline rimske. Kvarnerski otoki  pri Istri: Lošinj,
Cres, Ker k.

25. Poknežena grofija Tirolska.

533 kvadr. milj (293 □ miriam.) in 885.000 Ij.

Tirolska je po vsem alpinska  dežela, naj višje gore v
našem cesarstvu so v tej deželi. Pervotne Alpe  stopajo na
levem bregu Ine v deželo in segajo do Laudecka, na severo¬
zahodni strani je pogorstvo z imenom Rkaetikon  na švajcarski
meji; na levem bregu Ine pa so druga pogorstva, ledeni Oetz-
thalerji  (Wildspitze 11947' = 3776 m.) in Stubajerji;
onkraj prelaza Brennerja so visoke Ture  (veliki Venediger
11622' = 3647 m.) Na jugu visokih Tur je gorovje Anthol-
cer, Deferegger  in na vzhodu Hochsehober  (10.250').
Severne  apneniške Alpe se začenjajo pri Bludenz-u in se proti
severovzhodu pod imenom Algauerske Alpe  raztegujejo
(Sollstein 9100' = 2540 m.).

Južne apneniške  Alpe delajo po večem južno tirolsko
mejo (Ortles 12390' = 3916 m.). Adiža je loči v dvojno po¬
gorje; vzhodne tridentinske  gore (Marmolade 10.758') se
nadaljujejo v karnskih  Alpah. Posamezne pokrajine se ime¬
nujejo po dolinah: inska, bistriška, adižka in renska
dolina.

Največji zaslužek daje živinoreja, v jugu tudi vinoreja in
svilarstvo. Na Predarelskem je tudi dovelj obeitnije. Prebivalci
so po večem Nemci, na južnem Tirolskem tudi Italijani, med
njimi nekaj Ladincev.

Inšpruk  (17.000 lj.), glavno mesto, univerza, cesarski grad, spo¬
minek Andreja Hofer-ja; Hall  (5000 lj.) staro mesto s solinami;
Kufstein,  mala terdnjava.

Briksen  (4000 lj.), sedež škofa, na severju Franzensfeste;  v
Bistri dolini so Brunneck in Lienz. Botzen  i9200 lj.), živa kupčija,
južno obnebje, zori užo južno sadje. Meran  (3000 lj.) z izverstnim sadjem
in vinom, zimsko bivališče mnogih tujcev iz severnih dežel.

Trident  (17.00 lj.), sedež knezoškofa, glavno mesto laških Ti-
rolov; Arko in Riva  (5000 lj.) z izverstno svilorejo in olivnimi vertovi.
Roveredo  (9000 lj.) velika kupčija s svilo.

Bregenz,  (4000 lj.), mesto ob bodenskem jezeru; Feldkirch
(3000 lj.)j Bludenz  prejniee bombaža; v okolici je izverstna živinoreja.

Ob Reni je kneževina Lichtenstein  s 3 kvadratnimi miljami in
8000 ljudmi.

26. Kraljestvo Dalmatinsko.

332 □ milj (128 □ miriam.) in 469.000 ljudi.

Zemlja dalmatinska je s svojimi otoki vred Kraševi  n a.
Na severju ob vojaški granici so gore^ V el e bi t, na bosniški
meji dinarske  gore. Vzhodno od Spleta  je M o s o r s k o
gorovje. Tla so po Dalmaciji razpokana, z mnogimi luknjami

- 25 —

in vdertinami. Vode ima dežela malo, male reke se po kratkem
teku iztekajo v morje, ki ima mnogo luk in pristanišč. Posebni
dalmatinski izdelki so morska sol, vino, olje, ribe in ovce.
Ljudstvo je po večem serbsko-bervatske narodnosti, po pri¬
morskih mestih so raztreseni tudi Italijani.

Zader  (10.000 lj.), glavno mesto, terdnjava, sedež katoliškega nad¬
škofa in gerškega škofa za Dalmacijo in Istro. Šebenik  (6000 lj.), terd¬
njava, sedež škofa. Splet  (16.000 lj.), sedež škofa, živahna kupčija. Du¬
brovnik  (6000 lj.), terdnjava, sedež škofa, nekdaj republika. Kotor  je
v kotu čudno zavitega zaliva, sedež škofa. Med otoki je Brač  naj večji
in najrodovitneji, Vis ima izverstno luko.

27. Kraljestvo  Češko.

944 kvadr. m. (520 □ miriam.) in 5,140,000 ljudi.

Češko je ob treh straneh z gorami obdano. Na južno-za-
hodni strani je Češki  les  (Polken 4350' = 1376 m.), na se¬
verozahodu so Rudne gore  (Klinova gora 4000' = 1275 m.),
na severji so Luž iške gore, Sudeti in Izerske gore,
Kerkonoši  (Snežka, Schneekoppe 5000' = 1600 m.) in KIad-
s k e gore.

Sredina češke dežele je valovita ravnina, v 3 širokih gre¬
delj razprosterta. Ta stopujevina je na jugu najvišja, na Severju
pa najnižja, razorana je pa po precej globokih dolinah ob Labi,
Veltavi in Ogri.

Južna stopnjevina je v zvezi s češkim lesom. Srednja stop-
njevina je ob reki Veltavi, in ima na zahodni stiani Berde,
na izhodni pa moravske višave. V severni stopnjevini so To-
pelske gore in Sredogorje  (Milešovka 2640' = 835 m.).
Sredi dežele teče Vel tava  z mnogimi stranskimi rekami (glej
stran 24). Češka dežela ima mnogo rudnin, premoga,^ grafita,
srebra, granata; kuhinjske soli pa nima. Na severnem Češkem
se prideluje mnogo sadja in hmelja. Glede obertnije, gledč
izdelovanja platna, sukna, bombaža, steklovine, sladkoija je
Češka perva med avstrijskimi deželami. Kupčijo in promet
prav zelo pospešuje mnogo cest in veliko železnic.

Po sredini dežele bivajo Čehi, ob mejah, zlasti na seveiji
in severo zahodni strani so Nemci. Poleg tega je kacih 90.000
j udov v deželi.

1. Mesta sredi dežele: Praga  (158.000 lj.), glavno mesto na
Veltavi, ki slovi po svojej lepej legi, p . svojih starih in lepih poslopjih
skoro najbolj. Mesto ima več delov in predmestij. Univerza, tehnika, se¬
dež nadškofa. Na lepem mostu čez V eltavo spominek sv. Janeza Nepo-
muka Na Češkem je še 370 mest, ki so pa vsa dovolj manjša od glav¬
nega. Prib  r a m (9300 lj.), imenitni rudnik za srebro: K1 a d n o (11.200 lj.).

2. Na s e v er j i: Li to merice  (10.000 lj.), sedež škofa, nemško mesto
na Labi, na nasprotni strani reke terdnjava Teresienstadt. Toplice
(10.000 lj.), imenitne kopeli. A u s s i g (11 000 lj.), vinoreja, fabrike. Češka
Lipa  (7500 lj.), veliko obertnijstvo. Warnsdorf  (14.900 lj.), Eumburg
(9000 lj.), s fabrikami za bombaževino. Mlada Boleslav (Jungbunz-

26 -

lav)  (9700 Ij.) s katunsko tiskarnieo. Liberec  (Reichenberg 23.000 lj.),
največje obertnijsko mesto za sukno, pavolo in drugo blago. Ji či n (7000 lj.),
z iepim gradom in cerkvijo. Trutnov  (7004 lj.), središče platnarstva v
Kerkonoših.

3. Na vzhodu: Kraljevi gradeč  (5500 lj.), terdnjava, sedež
škofa; Jožefov, terdnjava; Kraljevi dvor  (6200 lj.); Brovnov;
izdelovanje sukna. Rihnov,  predilnice na volno. Hrudim  (1L200 lj ),
sejmi konjski. Pardubice  (8200 lj.). Li torni šel (10.000 lj.). Časi  a v
(5000 lj.), tovarne. Kutna gora  (12.700 lj.). Kolin  (7500 lj. s tovarnami,

4. Na jugu: Tabor  (8000 lj.); Budejovice  (18.000 lj.), sedež
škofa; Krumi  o v (7000 lj.); Piše  k (9200 lj.).

5. Na zahodu: Pelzenj  (24.000 lj.), premog, sloveče pivo. Ro-
kicani in Klatovi  (8100 lj.), veliko suknarstvo. Karlove vari, Ma¬
rijanske  in Pr  a n č i š k o v e kojteli, toplice sloveče. Jahi  mo  v (6500 lj.),
staro rudarsko mesto. Ž a t e c, središče češkega hmelarstva, H o m o t o v
(7000 lj.), Most  (Briiks 6300 lj.).

28. Mejna grofija Moravska.

404 kvadr. milj (222 □ miriam.) in 2,017.000 ljudi.

Moravsko oklepajo večje višine ob treh straneh. Na av¬
strijsko češki meji se začenja široka česko-moravska planota, ki
se vleče na česko-moravski meji do virov Morave. Med Moravo
in Odro so Sudeti,  ki pod imenom Jeseniki  do šlezke meje
segaja. Ob virih Odre so Oderske gore. Karpati  so na
vzhodni strani Moravske, katero deželo ločijo od Ogerskega.

Med ravninami je znamenita Hana  med Olomucom in Na-
pajedeljnom, ki se po velikosti in rodovitnosti svoji odlikuje.

Dežela ima dovolj raznih prirodnin in izdelkov. Velika
premoga se koplje v Moravski Ostravi in Gaji, v Hani se pri¬
deluje mnogo žita; reja ovac in gosi, obertnija s platnom, volno,
bombažem in sladkorjem. — To so poglavitni zaslužki na Mo¬
ravskem.

Stanovalci so po večini Čehi; Nemci bivajo ob meji av¬
strijski in šlezki in sem ter tje po mestih. Na Moravskem je
tudi 50.000 judov.

1. Mesta na zahodni strani: Berno  (74.000 lj.), mod rekama
Švarcava in Svitava, glavno mesto, sedež škofa, tehnika; pervo fabriško
mesto za sukneno in volnato blago. Moravska Trebova  (5000 lj.) in
Svitava (5000 lj.) s platnarstvom. BlanskoinHamri  (Adamsthal), bogati
Železniki. Tu blizo je Sloupskajama z globokim brezdnom M a Čoh a. Znoj  m o
(10.400 lj.). vinoreja. Mikulov  (7100 lj.) veliko judov, v okolici vinoreja.
Iglava  (20.000 lj.), suknarstvo, fabrika za tabak, žitna kupčija. Tre bič
(8000 lj.) in Me z er e čj e (5000 lj.) živahna obertnija.

2. Na vzhodu: Olomuc  (16.000 lj.), največja terdnjava v ce¬
sarstvu, sedež nadškofa, tergovina z živino in žitom. Pr ero v (7000 lj.),
važna železniška postaja. P ros tej o v (15.700 lj.), z razvito obertnijo
pertenine. Šumberk  (Schonberg 7300 lj.). Sternberg  (14.000 lj.), sre¬
dišče moravske industrije za pertenino in bombaževino. Hradišče  v prav
rodovitnem kraji z vino- in sadjerejo ter poljedelstvom. Ogerski Brod,
nekdaj terdnjava. Kr o m er iž (9000 lj,), z lepim nadškofovim gradom.
Lipnik  (6000 lj.), Granice  (Weisskirchen 7000 lj.), suknarstvo. Novi
Jičin-(8000 lj.), suknarstvo in izdelovalnice vozov.

27 -

29. Vojvodstvo Šlezko.

94 kvadr. milj (51 □ miriam.) in 513.000 ljudi.

S lezli o je večjidel gorata dežela. Mor avsko-šlezki
Sudeti  se vlečejo po deželni meji od skrajnega severo-zahoda
do jugo vzhoda in se končuje v Oderskih gorah. V severnih
visokih Jesenikih  je najvišji veršac Praded  (Altvater), v
južnem delu so nizki Jeseniki.  Vzhodno Slezijo pokrivajo
Karpati.  (Lisa gora 4176' = 1320 m.).

Med rudninami se dobiva največ premoga in sicer v Polj¬
ski Ostravi. Posebno važno je pridelovanje prediva in reja tenko-
volnatih ovac, s tem v zvezi je tudi cvetoča obertnija platnar-
stva in suknarstva.

Stauovalci v zahodnem delu so Nemci, okoli Opave in po
vsem vzhodnem delu so Slovani (Cehi in Poljaki), mesto Tešin
in Belsko ste po večjem nemški.

1. 'Mesta v zahodnem delu: Opava  (17.000 !j.), glavno mesto
s suknarsko obertnijo, fabrikami za sladkor. Freudenthal  (6440 lj.),
s slovečim platnarstvom, tako tudi Jagerndorf  (6700 lj.); F r ei w al d a n
(5200 lj.).

2. Mesta na vzhodu: Tešin  (8500 lj.), razvito obertnijstvo in
tergovstvo. Belsko  (10.700 lj.). Friedek, Oderberg,  mejna štaeija
severne dežele. .

30. Kraljestvo Galicija in Vladimirija.

Z velikim vojvodstvom krakovskim.

1426 kvadr. milj (785 □miriam.) in 5,444 689 ljudi.

Galicija je na jugu gorata, na severji so ravnine (ru»ko-
poljska ravnina). Iz Slezi je derže v deželo Beskidi  (zahodni
Karpati), ki se do reke Dunajec razprostirajo, kjer je na severni
strani Babja gora  (5440' — 1720 m.). Med rekama Po-
prado  in Ar  v o so središni Karpati ali Tatragore (Lomniški
verh 8330'). Gozdnati Karpati se vlečejo proti jugo-vzhodni strani
na meji gališki in ogerski do virov Ceremoša in Bistrice v Bu¬
kovini, na severji se razprostirajo veduo nižje do reke Dnester.

Največ vode v deželi se steka v Vi sl obvode vzhodnega
dela pa odvodi jo reke Dnester  in P rut  v Cerno morje.

Med deželnimi prirodninami je v pervi versti kuhinjska
sol. V najnovejšem času so dobili mnogo virov kamnenega olja
(petroleja). Največji zaslužek in privžitek daje poljedelstvo (žito)
in živinoreja. (Gališke vole mesarijo v Lipniku, Olomocu in na
Dunaji.) Prideluje se tudi konoplje, predivo, tabak itd. Med
obertnijskimi izdelki so večjega obsega žganje in debelo platno.

V zahodnem delu stanujejo Poljaki, v izhodnem pa Rusini.
V deželi je tudj* 1 / a  milijona judov in nekaj ljudi druge narod¬
nosti.

1. Mesta v zahodni Galiciji: Krakov  (50.000 lj.), glavno
mesto v tem delu dežele, imenitna terdnjava, sedež škofa, Bijala  (6500 lj.)
s suknarstvom; Vadovica in Osvetin. Velička  (5000 lj.) in Bo linj a

— 28  -

(8000 lj.) velike solne jame. Tarnov  (10.000 lj.), sedež škofa z lepo stolno
cerkvijo. Rešov  (9000 lj.), živahna obertuija in kupčija, zlasti s pona¬
rejenimi kovinami.

2. Mesta v vzhodni Galicij  i:  Le  vov  (87.000 lj.), deželno glavno
mesto, vseučelišče, tehnika, sedež trojih škofov (rimskega, gerškega in
armenskega]; velika kupčija na Rusko in Prusko. Grodek  (8000 lj.) kup¬
čija s predivom. Premisi  (15.000 lj.), sedež dvojih škofov, rimskega in
gerškega, staro mesto. Jaroslav  (11.000 lj.) v lepem okraji z živahno
kupčijo. Sambor  (12.000 lj.), s platnarstvom in kupčijo. Drogobič
(12.000 lj.), solne varilniee Strij  (10.000 lj.), nekdaj terdnjava. Stanis¬
lavov  (13.000 lj.) kupčija. Koloineja  (15.000 lj.) veliki sejmi. Tarno-
pol  (18.000 lj.), polovica Židov, konjski sejmi. Brodi  (24.000 lj.). 2 /3  Židov,
svobodno teržišče ob ruski meji.

31. Vojvodstvo Bukovinsko.

190 kvadr. milj (104 □miriam.) in 514.000 lj.

Ta dežela se od severo-vzhoda proti jugo-zahodu polagoma
vzdiguje do Karpatov.  Reke tekč proti jugo-vzhodu. Zemlja
rodi ječmen, oves, koruzo; živinoreja in čebeloreja ste še pre¬
cejšnji. Rudninstvo daje nekaj soli in železa. Prebivalci se
ločijo po jeziku v Rusine, Rumune, Poljake, Nemce, Madžare,
Slovake in Armence.

Černovice  (34.000 lj.) glavno mesto, sedež gerškega  škofa;
novo vseučelišče. Seret  (6000 lj.), staro mesto z velikimi konjskimi sejmi.
Radavec  (9000 ij,), velika cesarska žrebčarija. Sučava  (6000 lj.), nekdaj
glavno mesto Bukovine. Sadagora,  večji volovski sejmi.

B. Dežele ogerske krone.

32. O g e r s k o.

3895 kvadr. milj (2145 □miriam.) in 11,188.600 ljudi, s pripadlim delom
vojaške granice s 198*/, kvadr. miljami in 341.000 ljudmi ima skupaj
4094 kvadr. milj in 11.530.000 ljudi.

Ogersko je večjidel nižava, dasi je tudi nekaj višavja. Med
Moravo in Vago se vlečejo od Požuna proti severo-vzhodu mali
Karpati,  k tim stopajo ob moravski meji moravski Kar¬
pati,  na virih Bečve so Beskidi. Med Arvo  in Poprado
je visoka Tatra.  Na jugu teh gor je ogersko gorovje in
sicer liptovske infatre  gore med Vago in Grano, N i t er s k e
gore med Vago in Nitro,  potem ogerske rudne gore,
ostrovske gore, novogradski  hribi. Med Rabo in Blatnim
jezerom onkraj Donave je Bakonjski  les. Med Hernadotn
in Bodrogom so vinski to kaj s ki hribi.  Visoka Tatra se ime¬
nuje pri svojem nadaljevanji vzhodni Beskidi. Na zahodu Oger-
skega so razrastki Alp — Litavske gore.

K ogerski nižavi spada ravnina na levem bregu Morave,
en del dunajske kotline, mala ogerska  ravnina med litav-
skimi  gorami in bakonjskim gozdom z dvema velikima donav¬
skima otokoma, — velika ogerska ravnina,  ki obsega
polovico deželo, in nižavje ob Savi.  V severnem, goratem delu
dežele se dobiva mnogo zlata, srebra in kamnene soli, v rav¬
nini ob Tisi soliter,  soda in žito, ob hribih raste tu izverstno

29

vino. Razen tega je omeniti konoplja, tobaka, turškega popra
(paprike), velikih čred ovac in svinj in velikih čred na pol divjih
konj na ogevskih pustah, to je na velikih pustih pašnikih.

Po rodu in jeziku je na Ogerskem skoro polovico Mad¬
žarov,  na severji so Slovaki, na severo-izhodu Rusini, na
vzhodu Rumuni, na jugu Serbi in Hervati, na zahodu ob šta¬
jerski meji Slovenci. Okoli 1,300.000 je Nemcev, po deželi raz¬
treseno naseljenih, razen teli tudi nad 400.000 judov in nad
70.000 Ciganov.

Navadno se razdeljuje dežela na 4 okrožja ali deželne
dele, ki se z ozirom na lego glavnega mesta Pešte na levem
bregu Donave imenujejo z besedami „tostran“ in ,,onstran"
Donave in Tise. Vsa dežela se razun tega na 49 županij (ko-
mitatov) in 5 svobodnih okrajin razdeljuje.

1. Okrožje tostran Donave:

Pesta (200.000 lj.), glavno mesto, vseučelišče. Velikanski most na
verige je napeljan čez Donavo v Budo (Ofen, 55.000) in v ravni čerti
naprej je dolg tunel (rov) pod budinsko terdnjavo napeljan in veže vzhodni
del mesta z zahodnim. Na tcrdnjavi je kraljevi grad. Tehnika, toplice.
Zahodno od mesta so znane budinske vinske gorice. Na severni strani je
stari Buda. Vacov (13.000 lj.), sedež škofa. Ivečkemet (42.000 lj.), sredi
kečkemetske goljave. Kaloča (16.000 lj.), sedež nadškofa. Ščavnica
(Šemnic, 14.000 lj.), zlato- in srebrokopi. Ostrogon ali Oran (13.000 lj.),
sedež pervega ogerskega škofa, t. j. pervostolnika ogerskega kraljestva.
Nitra (10.000 lj.), sedež škofa. Kremnica, zlato- in srebrokopi. Požun
(45.000 lj.), s fabrikami in kupčijo Ternova (10.000 lj.), vinoteržstvo.
Trenčin (4000 lj.), v okolici toplice. Zombor (24.000 lj.). Sobotica
(Teresienstadt), kupčija s konji. Novi sad (16.000 lj.), živahna kupčija.

2. Okrožje onstran Donave:

Mošonj (Wieselburg), kupčija z žitom. Sopronj (21.000 lj.), vino-
reja, tergovina. Rab (20.000 lj.), sedež škofa, promet naiadijah. Komarno
(12.000 lj.), najmočnejša terdnjava v monarhiji. Stolni Belgrad (23.000 lj.),
sedež škofa, nekdaj glavno mesto ogersko. Velika Kaniža (12.000 lj.),
žitna kupčija. Vešprim (12.000 lj.), sedež škofa. Szekszard (10.000 lj.),
dobra černa vina. Pečuh (24.000 lj.), sedež škofa, v okolici velik pre-
mogokep. Mohač (12.000 lj.), znan po kervavi bitki s Turki leta 1526 in
1687. St. Gothard, pobitje Turkov L 1664.

3. Okrožje tostran Tise:

Levoč (7000 lj.). Jager (20.000 lj.), bogata nadškofija, lepa stolna
cerkev; v okolici izverstna vina. Solnok (14000 lj.),s zaloga soli. Košiče
(17.000 lj.), sedež škofa. Tokaj, sloveče tokajsko vino.

4. Okrožje onstran Tise:

Siget z veliko zalogo soli. Szathmar-Nemeti (15.000 lj.), sedež
škofa. Nadbana, zlato- in srebrokopi. Vel i k i V ar a din (24.000 lj.), sedež
rimskega in gerškega škofa. Debrečin (45.000 lj.), sami Madžari, ki so
večinoma miljarji (žajfarji), črevljarji in reraenarji. Segedin (70.000 lj.),
ladijedilnice in živahna kupčija. Hod-Meze-Vasarheli (49.000 lj.), pri¬
delovanje tobaka. Arad (32.000 lj.), terdnjava. Temešvar (32.000 lj.),
sedež škofa, terdnjava. Veliki kraji so: Veršac, Velik Bečkeret, Velika
Kikinda.

V prejšnji vojaški granici: Pančova (13.000 lj.), Bela cerkev,
Mehadia, Herkulove toplice. Oršova, terdnjava ob Donavi.

30 —

33. V eli k a kneževina Erdeljska,

998 kvadr. milj (549 kvadr. miriam.) in 2,115.000 ljudi.

Erdeljsko je ob vseh straneh z gorami obdano. Karpati
preprezajo deželo s svojimi razrastki na vse strani. Na zahodu
so erdeljske rudo gore.  Na j višja gora na Erdeliskem ie
N e g vi (8046' = 2543 m.).

Ruduinstvo je na Erdeljskem prav bogato; zlasti je mnogo
zlata, srebra in soli; mnogo se pridela konoplja, tabaka, koruze
iu vina; precejšnja je reja bivolov, ovac in konj.

Med prebivalci je največ Rumunov, potem Madžarov in
Nemcev, Ciganov, judov in Armencev.

Kološ (26.000 Ij.), Maroš-Ujvar, veliki solnati rudnik. Zaiatna,
Abrudbanja in Vorospatak s zlato- in srebrorudniti. Bistrica, ži¬
vahna kupčija. Maroš-Vasarhely (12.000 Ij.), pridelovanje tabaka in
vina. Braševo (28.000 Ij.), pervo erdeljsko fabriško in kupčijsko mesto.
Si bi n j (20.000 Ij,), v lepem kraji, sedeš gerškega nadškofa.

34. Ogersko Primorje.

‘/a kvadratne milje in 18.000 ljudi.

To je mesto Reka s svojo okolico.

Reka na kvarnerskem zalivu ima 15.000 ljudi.

35. Kraljestvo Hervatsko in Slavonsko.

4Ž0 l /2 kvadr. milj (229 □miriam.) in 1,168.000 ljudi. K temu prejšnja her-
vatsko-slavonsko vojaška granica s 369 kvadr. milj in 696 000 Ij., skupaj
789'/a kvadr. milj in 1,864.000 ljudi.

Hervatske gore so izrastki Alp. V hervatskem Primorji je
Kras.  Na južno-vzhodni kranjski meji so Uskoki  (Gorjanci),
na štajerski meji so M a celjske  gor  e,  ki se dalje proti vzhodu
vlečejo. Na Severji od Zagreba so Slemske  gore, na jugo¬
vzhodu Moslovina.

Hervatska izdeluje mnogo srednjega vina, Slavonija pa
mnogo žita in slivovice in ima najlepše hrastove gozde s svinj¬
skimi čedami.

Deželni zbor  zboruje v Zagrebu in pošilja nekaj po¬
slancev v ogerski deržavni zbor. Razdeljuje se dežela v 7 županij.

Zagreb (24.000 Ij.), deželno glavno mesto, sedež nadškofa, živa kup¬
čija z žitom. Karlovec, terdnjava. Sisek na Savi, kupčija z žitom. Va¬
raždin (10.000 lj.), vinstvo. Krapina in Toplice, dobro obiskovane
toplice. Osek (17.000 lj.), terdnjava. Požega in Vukovar, kupčija z
vinOm in tabakom. Djakovar, sedež škofa.

36. Vo j aška kraj i n a

se je v 15. stoletji začela in je bila ozek kos zemlje, ki je od
jadranskega morja do Erdeljskega segal in sicer en del med
Ilervatskim in Slavonijo, drugi med Hervatskim iu Kranjskim.
V zahodnem delu so gore Velebič iu Kapela,  dežela je po
ysem Kraševina z majhnimi potoki, ki se po kratkem toku pod

— 31 —

zemljo zgubljevajo. V vzhodnem delu ob Savi, Donavi in Tisi
je veliko močvirje.

Prebivalci zahodnega dela so Hervati, vzhodnega pa Serbi,
Rurnuni, nemški in drugi naselniki. Uprava je bila pred vojaška,
kajti vsa krajina je bila na 14 regimentov (polkovinije) raz¬
deljena. Leta 1873. seje pa ta vojaška uprava opustila in krajina
se je deloma pod ogersko in hervatsko civilno vlado postavila.

Važnejši kraji so: Bag, svobodno pristanišče; Senj, sedež škofijski;
Otočac; Glina; Ogulin; Petrinja; Belovar; Sv. Juri; Nova Gra¬
diška; Brod; Petrovaradin, močna terdnjava; Karlovci, sedež pravo¬
slavnega patriarha; Zemun (10.000 lj.), terdnjava.

Nemško cesarstvo.

9812 kvadr. milj (5403 miriam.) in 41,200.000 lj.

37. Tla.

Na južni meji Nemčije se vzdigujejo še Alpe in sicer al-
gavske, bavarske in salzburške Alpe.  Na severji do
severo-nemške nižine se vzdiguje nemško sredogorje,  ki
je deloma valovito, ^deloma po prevlečeno z goratimi grebeni.
Tu sem spadajo: 1. Češko gorovje  in sicer: češki in bavarski
les, Smrečje gore, Krušne gore, Dečinske gore, Lužiško gorovje,
Kerkonoši in Kladske gore. 2. Svabsko-bavorsko go¬
rovje:  Kauhe Alp, Frankovsko višavje, Steigervvald, Frankovska
Jura od Nordlingen do Smrečjih gor. 3. Gornje rensko go¬
rovje:  Černi les, Odenwald, Spesart, na levem renskem bregu:
Vogesi in Hard. 4. Doljno-rensko gorovje:  Hundsruck,
Taurus, Eifel in visoka Venn, Westenvald, Sedmogore in Sauer-
land. 5. Hesko gorovje;  Rhonske gore, Ptičji verh, Jastrebov
les. 6. D ur inski les:  Franski in Durinski les. 7. Harz,
Weserske gore  in Teutoburgerski les.

Iz severo-nemške nižine se vzdigujejo dolge planjave :

Liineburgska goljava, uralsko-baltiška planjava, meklen-
burška, pomerska in izhodno-pruska ravnina.

Reke: Donava  s stranskimi rekami Mila, Naba in Rezna
na levem; Illera, Lech, Izara in Ina na desnem bregu.

Rena  z pritoki na pravem bregu:

Nekar, Majna, Lana, Rura, Lipa; na levem bregu: Ara,
Mosela, Mesa. Ernža s Haso. Ves era se sklada iz pervoinih
rek Viravo in Fuldo, pritok na pravem bregu je Alera. Laba
pobira na pravem bregu černo Halstro in Havolo. Idr a je po
kanalu z Izhodnim morjem v zvezi. Odra  sprejema na levem
bregu: Opavo, Ivladsko Niso, Bobravo, Gorličko Niso; na pra¬
vem: Varto.

Nemško cesarstvo se sklada iz južno-nem škili in se-
vero-nemških deržav  in izneposrednje deržavne dežela

32

Elzacije in Lota ringe, ki so vse pod vodstvom Pruske,
katere deržave kralj si je za se in za svoje potomce ime nem¬
škega cesarja pridjal.

A. Južno Nemško.

38. Kraljestvo Bavarsko.

1378 kvadr. milj (759 □miriam.) in 4,850.000 ljudi.

Bavarsko je iz dveli ločenih delov. Poljedelstvo in živino¬
reja dajeta največji zaslužek; dobro znane so bavarske pivo¬
varne. Cela dežela razdeljuje se na 8 okrožij.

1. Okrožje Gorenje-Bavarsko: Mnihov (175.000 lj.), glavno
mesto, vseučelišče, središče nemške malarije; Reichenhall, Berchtes-
gaden in Rosenheim, soline. Ingolstadt (15.000 lj.), terdnjava na
Donavi.

2. Okrožje Dolenje-Bavarsko: Landshut (15.000 lj.); Paso v
(14 000 lj.), na ostrogu med Donavo in Ino; Straubink (11.000 lj.).

3. Okrožje Gorenj e-Fal s k o in Rezno: Rezno (30.000 lj.),
staro mesto — dve uri proti vzhodu je Walhalla, častni tempelj za od¬
lične Nemce; Amberg (12.000 lj.).

4. Okrožje Gornje-Fransko: Bayreuth (20.000 lj.). Bamberg
(26.000 lj.) živahna kupčija. Hof (15.000 lj.).

5. Okrožje Srednje-Fransko: Ansbach (13.000 lj.); Eich-
stadt (7000 lj.); Schwabach (7000 lj.); Niirnberg (Norimberg), staro
mesto nemškega cesarstva; mesto mnogih iznajdeb; Fiirth (24.000), tovar¬
niško mesto; Erlangen (12.000 lj.), protestanska univerza.

6. Okrožje Dolenje-Fransko z Aschaffenburgom: Wiirz-
burg (42.000 lj.), univerza, izverstno vino; Schweinfurt (10.000 lj.), fa-
brike za barve; Kissjngen, sloveče toplice; Aschaffenburg (10.000 lj.).

7. Okrožje Svabsko in Neuburg: Augsburg (51.000 lj.), staro
mesto; južno od tukaj polje ob Lechi; Nordlingen (7000 lj.); Kempten
(11.000 lj.); Lindau, na otoku v Badenskem jezeru.

8. Okrožje Falsko s posebuo vino- in tobakorejo. Špeyer
(15.000 lj.), z lepim domom, v katerem osrnero nemških cesarjev počiva.
Germersheim in Landau, terdnjave; Kaiserslautorn (18.000 lj.).

39. Kraljestvo Virtemberško.

354 kvadr. milj. (195 □miriam.) in 1,818.000 ljudi.

Južni del dežele je planina Gorenja-Svabska, severni del
na reki Tauber se znižuje v frankovsko ravnino, zaledni del
se vleče proti Černemu lesu, sredina dežele pa spada k porečju
Nekar. Kmetijstvo in obertnijstvo ste v dobrem stanji, v Ne-
karski dolini raste tudi vino. Dežela ima na vse strani dobre
ceste. Razdeljuje se na 4 okrožja.

1. Okrožje Nekarsko: Stuttgart (92.000 lj.), glavno mesto v
lepi dolini z vinsko okolico; središče nemškega knjigoteržstva — 1 uro
proti jugu je sloveča kmetijska šola Iiohenheim. Kannstadt (8000 lj.);
Esslingen (18.000 lj.), važno fabriško mesto, Ludvvigsburg (18.000 lj.);
Heilbron (18.000 lj.); Marbach, rojstni kraj pesniku Schiller-ja.

2. Okrožje Jagst: Ellwangen (4000 lj.); Schwabisch-Hall
(7500 lj.), stavo mesto nemškega cesarstva.

3. Okrožje donavsko obsega veliki del Švabskih Alp: Ulm
(26.000 lj.), terdnjava; Gbppingen (7800 lj.), severno od tu grad Hohen-
staufen; Ravensberg (7500 lj.); Biberach (7000 lj.).

4. Okrožje Čemi les: Tiibingen (9000 lj.), univerza; Reut-
lingen (14.000 lj.); Rottenburg (6500 lj.); Tuttlingen (7000 lj.).

33 —

40. Velika vojvodina Badenska.

278 kvadr. milj (153 □ miriam.) in 1,470 000 ljudi.

Ta dežela obsega večjidel Černega lesa in gorenje-renske
nižine. Pridelki so: žito, konoplje, tabak, sadje, vino; Čemi
les  daje mnogo derv in druzega lesa. Posebna tergovinaje z urami
černo-lesnimi. Razdeljuje se na 11 okrožij.

1. Kostnice (10.000 lj.), na bodenskem jezeru. Hus-ova smertl414.

2. Villingen, Donaueschlingen.

3. Waldshut.

4. Lorrach (5400 lj.).

5. Freiburg (24.000 lj.), katoliška univerza.

G. Offenburg (5400 lj ); Lahr (7500 lj.).

7. Baden (10.000 lj.), toplice; Rastatt (terdnjava).

8. Karlsruhe (36.000 lj.), glavno mesto, tehnika; Pforzheim
(20.000 lj.), obertnijstvo z zlatnino in srebernino.

9. Mannheim (39.000 lj.).

10. Heidelberg (20.000 lj.), protestanska univerza.

11. Mosbach; Wertheim.

41. Velika voj vodina Hesenska.

139 kvadr. milj (77 □miriam.) in 852.000 ljudi.

1. Provincija Starkenburška med Beno in Meno.

Darmstadt (40.000 lj.), glavno mesto; Offenbach (22.000 lj.),

fabrike za vozove.

2. Provincija Porenska Hesija med Keno in Nabo, izverstna
renska vina.

Moguncija (Mainz, 53.000 lj.), močna terdnjava, uže v rimljanskih
časih znano mesto; Worms (14.000 lj.), jako staro nemško mesto.

3. Provincija Gorenja-Hesija.

Giessen (12.000 lj.), univerza; Nauheim, soline.

B. Severna Nemčija.

42. Kraljestvo Prusko.

6321 kvadr, milj (3480 □miriam.) in 24,606.000 lj.

Kraljestvo Prusko sega od Izbodnoga in Severnega morja
do Sudetov in do Mene, od Luskemburga do Memela. V sever¬
nem deln je kmetijstvo in živinoreja, v južnem in zahodnem delu
obertnija in rudarstvo.

1. Provincija Pruska: Kraljovec (Konigsberg, 112.000 lj.),
močna terdnjava, univerza; Danzig (90.000 lj.), terdnjava, tergovsko mesto.

2. Provincija Poznanjska: Poznanj (Posen, 54.000 lj.), terd¬

njava; Bidgošč (Bromberg, 27.000 lj.); Gnezdno (10.000 lj.), staro glavno
mesto Poljskega. v

3. Provincija Slezija: Vratislav (208.000 lj.), vseučelišče;
Nisa (19.000 lj.) in Kladsko (12.000 lj.); Legnica (23.000 lj.), Zgo-
relec (42.000 lj.); Glogova (18 000 lj.), terdnjava; Breg (15.000 lj.).

4. Provincija Pomerjanska: Stotin (76.000 lj.), terdnjava;
Stralsund (27.000 lj.), terdnjava; Greifswald (17.500 lj.), univerza.

5. Provincija Brandenburška: Berolin (825.000 lj.), glavno
mesto Pruske in Nemčije, najvažnejše nemško fabriško mesto; Potsdam
(44.000 lj.); Frankfurt na Odri (43.000 lj.).

3

— 34 —

6. Provincija Saška je bogata soli in bakra in ima velike slad¬
korne fabrike: Devin (Magdeburg, 115.000 lj.), močna terdnjava; Stass-
furt, velike soline; Halle (52.000 lj.), vseučelišče; Erfurt (43.000 lj.),
terdnjava.

7. Provincija Slezvig-Holstein: Altona (74.000 lj.), kup-
čijsko mesto; Kiel (31.000 lj.), vseučelišče; Flensburg (22.000 ij.).

8. Lauenburg: Ratzeburg, Molln.

9. Provincija Hanoveranska z velikimi rudniki v Harz-u in
izverstna živinoreja ob rekah: Hannover (87.000 lj.), tehnika; Hildes-
heim (21.000 lj.); Gottingen (16.000 lj.), univerza; OsnabrUk (23.000 lj.).

10. Provincija Hesija-Nassau: Kasel (46.000 Ij.); Marburg
(na Leni. 8000 lj.). univerza; Fulda (10.000 lj.); Hanau (20.000 lj.), to¬
varniško mesto za zlatnino in srebernino; Frankfurt na Meni 90.000 lj ),
veliko kupčijsko mesto; Wiesbaden (35 000 lj.); v okolici se prideljujejo
izverstna vina (Johannisberg, Hochheim itd.).

11. Provincija Vestfalija: Monaster (Miinster 26.000 lj.); Min-
den (17.000 lj.), terdnjava; Bielefeld (21.000 lj.); Paderborn (14.000 lj.);
Dortmund (44.000 lj.); Iserlohn (16.000 lj.).

12. Provincija Porenska ima bogate premogokope in jako raz¬
vito obertnijo: Kolin (Koln, 140 000 lj.), terdnjava s prelepo stolno cer¬
kvijo; Bonn (26.000 lj.), vseučelišče; Diisseldorf (69.000 lj.); Solingen
(14.000 lj.); Remscheid (22.000 lj.); Elberfeld (72.000 lj.); Barmen
(70.000 lj.); Essen (45.000 lj.); Aachen (74.000 lj.); Koblenc (33.000 lj.),
najmočnejša nemška terdnjava; Trier (22.000 lj.); Saarbriicken (14.000 lj.).

13. Hohenzollernske dežele: Sigmaringen in Hechingen. 21
kvadr. milj in 70.000 ljudi,

43. Kraljestvo Saksonsko.

372 kvadr. milj (150 kvadr. miriam.) in 2,556.000 ljudi.

Jaka ljudnata in dobro obdelana dežela. Bogati rudniki
na srebro, veliki premogovi rudniki, dobro ovčarstvo, velika
obertnija in živahna kupčija.

Draždane (177.000 lj.), glavno mesto; Freiberg (21.000 lj.), ru¬
darska šola; Lipsko (Leipzig), univerza, središče nemškega knjigoteržtva;
Cvikov (27.000 lj.), premog; Kamenice (Chemnitz), fabrike; Plauen
(23.000 lj.); Annaberg (13.000 lj.); Bautzen (13.000 lj.); Zittau
(18.000 lj ).

44. Turinsko.

1. Veliko vojvodstvo saski Weimar-Eisenach, 66 kvadr.
milj (36 kvadr. mir.) in 286.000 ljudi. Weiraar (16.000 lj.); Jena, uni¬
verza; Eisenach (14.000 lj.).

2. Vojvodstvo saski Meiningen, 45 kvadr. milj (25 kvadr.
mir.) in 188.000 lj.). Meiningen in Hildburghausen.

3. Vojvodstvo saski Koburg-Altenburg, 24 kvadr. milj
(13 kvadr. mir.) in 142.000 ljudi. Altenburg (20.000 lj.).

4. Voj vodstvo saski Koburg-Gotha, 36 kvadr. milj (20 kvadr.
mir.) in 174.000 lj.). Gotha (21,000 lj.) in Koburg (13.000 lj.).

5. Kneživina Schvvarzburg-Sondershausen, 15 */ 2  kvadr.
milj (9 kvadr. mir.) in 68.000 ljudi. Sondershausen (6600 lj.).

6. Kneževina Schvvarzburg-Rudolstadt, 17*/a kvadr. milj
(10 kvadr. mir.) in 76.000 ljudi. Grad Schwarzburg.

7. Kneževina Reuss-Greiz, 5 kvadr. milj in 45.000 ljudi. Greis
(5600 lj.).

8. Kneževina Reuss-Schleiz, 15 kvadr. milj in 90.000 ljudi,
gchleiz (6400 lj.).

— 35  -

45. Voj vodstvo Anhalt.

48 kvadr. milj (23 □miriam.) in 200.000 ljudi.
Dessau (17.000 lj.). Bernburg.

46. Vojvodstvo Braunsehvveig.

67 kvadr. milj (37 □miriam.) in 306.000 ljudi.
Braunschweig (58.000 lj.); Wolfenbiittel (10.000 lj.).

47. Kneževina Waldeck.

20 kvadr. milj (11 □miriam.) in 56.000 ljudi.
Arolsen (3000 lj.); Pirmont (4000 lj.).

48. Kneževina Lippe-Detmold.

20‘/a kvadr. milj (11 □miriam.) in 112.000 ljudi.
Dotmold (6000 lj.),

49. Kneževina Schaumburg-Lippe.

8 kvadr. milj (4 □miriam.) in 31.000 ljudi.

Biickeburg (5000 lj.).

50. Veliko vojvodstvo Oldenburg.

116 kvadr. milj (64 □miriam.) in 317.000 ljudi.
Oldenburg (13.000 lj.).

51. Veliko vojvodstvo Meklenburg-Schtverin.
242 kvadr. milj (133 □miriam.) in 560.000 ljudi.
Schvverin (27.000 lj.); Rostock (31.000 lj.), univerza.

52. Veliko vojvodstvo Meklenburg-Strelec.

Novi Strelec (7600 lj.).

53. Svobodno mesto Brema.

4*/s kvadr. milj in 123.000 ljudi.

Brema (Bremen. 83.000 lj.), velika kupčija,

54. Svobodno mesto Hamburg.

7*/ 3  kvadr. milj in 334.000 ljudi.

Hamburg (240.000 lj,). pervo kupčijsko mesto v Evropi.

55. Svobodno mesto Ljubek.

5'/a kvadr. milj in 52.000 lj.

Ljubek (39.000 lj.), tergovstvo. Travemiinde.

56. Deržavna dežela Alzacija-Lotaringija.

272 kvadr. milj in 1.600.000 ljudi.

1. Alzacija. 156 kvadr. milj in 1.100.000 ljudi. Strassburg
(86.000 lj.), terdnjava, univerza. Kolmar (24.000 lj.).

2. Lotaringija. 116 kvadr. milj in 500.000 ljudi. Metz (55.000 lj.),
terdnjava,

8 *

- 36 -

57. Zavezna republika Švicarska.

752 kvadr. milj (414 □mir.) in 2,520.000 ljudi.

Švicarska je najbolj gorata dežela v Evropi. Važnejša gorstva
so: Alpe peninske  (Monte Rosa 14.278'), Alpe lepontske,
sv. Gotthardtske gore, Adularske gore, Alpe tešin-
ske, rhatske Alpe ob obeh straneh Ine,  bernske Alpe
(Devica 12.827', Finsterarhorn 13.160'), viervvaltstadtske,
švicijske, glarske in turske Alpe. Predalpske gore  so
Pilatus in Rigi (5540') pri Lucernu.  Jursko pogorje se
vleče v večih vsporednih verstah od Ženeve do Rene.

Največ Švice spada k renskemu  porečju, ostale vode
se odtekajo vRono,  ki teče v sredozemsko morje, in v T i čj n o,
ki se izliva v Lago Maggiore (Madžore). Razen tega ima Švica
mnogo lepih jezer.

Švica je po svojih goratih tleh posebno pripravljena za
živinorejo in planšarstvo, ki se s posebnim vspebom odlikuje.
Po mestih je pa obertnijstvo, zlasti izdelovanje svilnatega in vol¬
nenega blaga. V zahodni Švici se posebno ure izdeljujejo.

Dežela se razdeljuje na 22 kantonov, 3 kantoni so še na
dva polkantona razdeljeni. Poglavitni jezik je nemški, na zahodu
francoski, v kantonu tičinskem laški, v kantonu Graubtindten
nemški, laški in romanski. Najvišja oblast je zavezno sveto-
valstvo  7 udov. Vsaki kanton ima veliko svetovalstvo,
ki vlada v okraji. Predsednik kantonske vlade se zove S c k u 11-
heiss ali Landaman.

Beru (30.000 lj.), glavno mesto, univerza; Basi lej (38.000 lj.), naj¬
važnejše tergovsko mesto v Švici, univerza; Curieh (21.000 lj.), tehnika,
fabrike mašin; Schaffhausen, ne daleč slap Renski; St. Gallen (17.000 lj.);
Chur v gorah, bližnja dolina Innska je domovina po vseh večjih mestih
evropskih živečih kavarnarjev; Lugano na jezeru istega imena; Lau-
sanne (Lossan, 27.000 lj.) ob jezeru ženevskem; Ženeva (46.000 lj.),
poleg Basilje najbogatejše mesto Švice, obertnijstvo z urami; Freiburg
(10.000 lj.); Luzerna (15.000 lj.), tu se največ tujci zaderžujejo; Glarus,
obertnija z bombaževino.

58. Skandinavija.

1. Zedininjeno kraljestvo Švedsko in Norweško.

13.775 kvadr. milj (7585 □miriam.) in kacih 6,000.000 ljudi.

Skandinavski polotok je široko višavje z globoko vdertimi
in ozkimi dolinami ter koželjnastimi gorami ob planotah. Naj¬
višja gorstva so v južnem Norskem. Zahodna stran ima stermi
pad, vzhodna se polagoma znižuje. Ozki in globoko zarezujoči
zalivi se zovejo fjordi,  visoke planjave pa fjeldi.  Prebivalstvo
se peča s poljedelstvom, živinorejo, ribštvom, rudokopom (železo,
baker). Na severji so Laponci  s svojimi severnimi jeleni.

Stockholm (136.000 lj.), glavno mesto ob jezeru Melar, sezidano
tta 1Q otokih; Upsala (12.000 lj.), univerza; Norrkoping (24.000 lj.) ;

- 37  -

Karlskrona (16.000 lj.); Christiania (66.000 lj.), glavno mesto norsko;
'Bergen (33.000 lj.), glavni sedež terskolova; Hammerfest, mesto na
najvišjem severji na zemlji.

2. Kraljestvo Dansko.

694 kvadr. milj in 1,789.800 ljudi.

Kopenhagen (157.000 lj.), glavno mesto; Oderse. K Danskemu
spadajo otoki Faroer in otok Izlandija.

59. Kraljestvo Velikobritansko in Irsko.

5696 kvadr. milj (3137 □ miriam.) in 31,800.000 ljudi.

Šk očija  je večjidel gorata, v srednjem delu (škotsko
višavje) so grampianske  gore. Na Angleškem so gore v
zapadnem delu, namreč Wales (Vels). Južno pomorje na An¬
gleškem ima visoke bele skale iz krede. Irlansko, zeleni otok
imenovano, ima le malo, posamezno stoječih gorstev, večinoma
blizo morja.

Podnebje  je primorsko, malo merzlih dni po zimi in
malo vročih dni po leti. Megle in dežja je dosta, zato je mnogo
lepo zelenih travnikov. Največje bogastvo na Angleškem je v
mnogem premogu in železu. Od tod izvira tudi, da je Angleška
glede fabrik perva dežela na zemlji. Ob morskem bregu je
mnogo zalivov in dobrih pristanišč, reke so plovne, mnogi kanali
in železnice olajšujejo promet. Tudi poljedelstvo in živinoreja
sta izverstni. Na morji je Angleška perva moč, in Angleži so
pervi kupčijski narod.

Mesta na Angleškem: London (3,300.000 lj.), t. j. več nego Šta¬
jersko, Koroško, Kranjsko, Salcburško in Tirolsko skupaj; središče sve¬
tovne tergovine, največje mesto na zemlji, tri milje dolgo in dve milji
široko; Oxford, sloveča univerza; Birmingham (344.000 lj.), sloveče
fabrike za jeklene in medene reči; Sheffield, (240.000 lj.), izdelovanje
nožev; Manchester (356.000 lj.), velike fabrike za bombaž; Liverpool
(500.000 lj.) in Hull (129.000 lj.), kupčijski mesti; Neucastl (130.000 lj.),
premogokopi.

Na Škotskem: Edinburg (180.000 lj.), glavno mesto; Glasgov
(479.000 lj.), fabriško mesto. H e bredi so gorati, goli in močvirni otoki.

Na Irskem: Dublin (295.000 lj.), glavno mesto, Belfast (174 000 lj.);
Cork (80.000 lj.).

60. Nizozemsko in Belgija.

1. Kraljestvo Nizozemsko.

569 kvadr. milj (328 □miriam.) in 3,674,000 ljudi.

Najnižja dežela v Evropi, semtertje še pod morsko gla¬
dino, zato jo je treba z jezovi braniti, da morje vanjo ne teče.
Po vsej deželi je zemlja s kanali preprežena. Lesa dežela
skoro nič nima, zato rabijo šoto za kurjavo. Vsaki kos dežele
je skerbljivo obdelan, živinoreja se posebno dobro obnaša, ladje¬
delnic, izdelovalnic platna in papirja je mnogo. Ribštvo in kup¬
čija ste precejšnji.

38 -

Haag (90000 lj.), stolno mesto,- Rotterdam  (120.000lj.); Amster¬
dam  (275.000 lj.), kupčija s kavo, sladkorjem itd.; Harlem,  kupčija s
cvetlicami.

Veliko vojvodstvo Luksemburško.

46‘/j kvadr. milj in 200.000 ljudi.

Ima mnogo železa in cinka, ima colno zvezo z Nemčijo.

Luksemburg  (14.000 lj.).

2. Kraljestvo Belgijsko.

535 kvadr. milj (295 □ miriam.) in 5.088.000 ljudi.

Mnogo železa in premoga, izverstna industrija daja naj¬
boljše puške, najtenjšo platnino in najboljšo steklo.

Bruselj  (314.000 lj.), glavno mesto; Gent  (120.000 lj.); Ostende,
terdnjava; Antwerpen  (126.000 lj.), glavna terdnjava v Belgiji; Liittich
(106.000 lj.), jako važno fabriško mesto.

61. Republika Francoska.

9599 kvadr. milj (5286 □miriam.) in 36,500.000 ljudi.

Na jugo-zahodu Francoske so Pirineji.  Na jugu-vzbodu
so zahodne Alpe  (Mont Blanc, 14.807'). K francoskim
srednjim gorstvom spadajo Seveni  od Lijona proti južno-za-
hodni strani, na levem bregu Rene so V o g e s i, ostro, vulka-
nično gorstvo Auvergne  (Overn).

Večina Francoske je skupna planjava in nižavje z valo¬
vito poveršino in mnogimi plovnimi rekami ter mnogimi vejnato
prepreženimi kanali. Podnebje je srednje, samo v gorah je
merzlo, na jugu Sevenov in Alp pa je popolno južno podnebje
z vedno zelenimi drevesi, s pomerančami in olivami. Prideljuje
se izverstno sadje in največ vina na vsej zemlji. Znano je svil¬
nato blago lionsko in razni artikeljni mode v Parizu.

Pariz  (1.900.000 lj.), glavno mesto, čez tri milje v, obsegu; Rouen
(Ruan, 100.000 lj.); Le Havre  (75.000 lj,); Cherburg  (Serbur, 38.000 lj.);
Calais  (Kalž); Lille  (156.000 lj.); Lyon  (325.000 lj.); Marseille  (Mar-
selj, 300.000 lj.); Nizza  (50.000 lj.), gorko podnebje; Toulouse  (Tulus,
127.000 lj.); Bordeaux  (Bordč, 196.000 4j.), izverstno vino. Na otoku
Korsika mesti Bastia in Ajaccio,  rojstni kraj Napoleona I.

62. Pirenejski polotok.

1. Špansko.

9208 kvadr. milj (5070 □miriam.) in 16,600.000 ljudi.

Višavje, ki se od severja proti jugu po stopnjevinah stare
in nove Kastelije proti andaluški nižini znižuje. Na severji so
Pireneji,  ki delajo mejo proti Francoski. Na južnem robu
stare Kastelije je gorstvo Sierra Guadarama,  na južnem
robu Nove Kastelije pa Sierra Morena.  Na jugu Španskega
je Sierra Nevada.  Špansko ima mnogo soli, izdeluje pluto-

vino in ob južnem poraorji rastč izverstna vina. Znamenite so
črede merinos ovac.

Madrid  (332.000 lj.), glavno mesto; Toledo; Kadiks  (62.000 lj.),
najstarejše kupčijsko mesto; Sevilla  (182.000 lj.); Granada  (61.000 lj.),
v lepem okraji; 'Malaga  (92.000 lj.), izverstno vino; Valoncia  (87.000 lj.);
Barcelona  (180.000 lj.); Zaragozza  (56.000 lj.), vinski kraj.

Gibraltar  je močna terdnjava Angležev.

Kana riški otoki  imajo najpripravnejše podnebje na
zemlji. Na otoku Tenerifa  je vulkan Pik de Teyde (11.484'
visok).

2. Kraljestvo Portugalsko.

1604 kvadr. milj (927 □miriam.) in 4,200.000 ljudi.

Pridelki so morska sol, vino in južno sadje.

Lisabon  (224.000 lj.), glavno mesto; Oporto  (90.000 lj.), z veliko
vinsko kupčijo.

Otok Madeira  se zavoljo svojega mehkega podnebja po
zimi od tujcev pogostoma obiskuje.

Mala republika Andora  v Pirenejah, 9 kvadr. milj in 17.000 ljudi.

63. Kraljestvo Italijansko.

5376 kvadr. milj (2960 □miriam.) in 26,800.000 ljudi.

Na severji te dežele so Alpe. Apenine  oklepajo najpervo
zaliv genovski,  in se raztegujejo skozi ves polotok do zaliva
tarentskega  in dosežejo v Abruzzah  največjo visočino
(Gran Sasso 8955'). Posamezna gorstva so Monte Gargano,
vulkan Vezuv pri Ne a polu  (3900') in Etn a (10.171') v Sici¬
liji. Laško ima milo podnebje pod čistim sinjim nebom, v neka¬
terih krajih pa je nezdrav zrak, ki provzročuje merzlico; razen
tega so na južnem Italijanskem pogostoma pogubilni potresi.
Največji zaslužek daje sviloreja in sir (parmezanski) v Lom¬
bardiji. Otok Elba ima mnogo železa. Dežela slavi po delih
lepih umetnij, po stavbarstvu, štatvah, podobah; radi tega potuje
mnogo umetnikov in prijateljev umetnije na Italijansko.

Turin  (207.000 lj.), v lopem kraji s fabrikami za svilb; Genova
(130.000 lj.), z velikimi stavbarijami; Benetke  (128.300 lj.), na otokih
sezidane, slove s svojimi lepimi cerkvami in palačami; Pad v a (66.000 lj.);
Verona  (67.000 lj.) in Mantua  (28000 lj.), močne terdnjave; Bologna
(116.000 lj),  nekdaj imenitna univerza; Florencija  (167.000 lj), prej
glavno mesto, lepe palače in cerkve, izdelovanje svile in slamnatih klo¬
bukov; Livorno  (97.000 lj.); Ankona  (32.000 lj.); Rim (244.000 lj.) glavjio
in pervo mesto na Italijanskem, sedež papeža in laškega kralja, največja
cerkev na zemlji — cerkev sv. Petru; Napolj  (448.000 lj.), v prelepem
kraji ob zalivu napoljitanskem —jugozahodno Vezuv,  okoli so vinogradi;
Palermo  (220.000 lj.) in Mesina  (62000 lj.), na otoku Siciliji, velika
kupčija z oljem, pomerančami in južnim sadjem.

Na otoku Sardinija jo Kagliari  glavno mesto.

Republika San Marino,  jugo zahodno od Rimini, 1 kvadr. milja
in 7000 ljudi.

— 40 —

Kneževina Monako, t / i  kvadr. milj in 30.000 ljudi. Otok Malta z
G oz z o je v posestvu Angležev.

64. Balkanski polotok.

Turško-gerški polotok je z gorami mnogo preprežen. Od
Kulpe do jezera Skutarskega sega bosno-serbsko gorovje,
južno od tega Sar-Dag in Pindus.  V vzhodnem delu je
Balkan ali Hemus in Rhodopske  gore, na severju Gerške
so Parnas  os,  na polotoku Morea je pogorje Taj getos.

1. Evropska Turčija.

6724 kvadr. milj in 10 miljonov ljudi.

Turško izdeljuje bombaž, najboljši tabak v Evropi, rozine,
fige in dosta rož za izdelovanje rožnega olja. Vladar Turške
se zove Sultan ali Padišah  (Veliki gospod). Naj večja
uradnika sta Mufti  za verske in Veliki vizir  za posvetne
zadeve; visoki deržavni uradniki in generali imajo naslov Paša.

Carigrad (1,000.000 !j.), glavno mesto v prelepi legi; Drinopel
(100.000 lj.); Solonik (85.000 lj.); Serajevo (50.000 lj.).

2. Kneževina Serbska.

791 kvadr. milj (436 □miriam.) in 1,132.000 ljudi.

Belgrad (25.000 lj.), glavuo mesto.

3. Kneževina Romunska (Moldavija in Valahija).

2200 kvadr. milj in 4'/ a  miljona ljudi.

Najboljša dežela za žito v Evropi, mnogo govede in konj.

Bukarest (130.000 lj.), glavno mesto; Braila in Galac; Jasi
(70.000 lj.), glavno mesto Moldave.

4. Kneževina Černogorska.

80 kvadr. milj in 100.000 lj.

Cetinje, glavno mesto.

5. Kraljestvo Gersko.

910 kvadr. milj in 1,350.000 ljudi.

Atene (42.000 lj,), glavno mesto; Patras, Hermopolis, Korfu,
kupčijska mesta.

65. Cesarstvo Rusko.

96.856 kvadr. milj (53332 □ miriam.) in 71,126.000 ljudi.

Rusko je največja evropska nižina. Na vzhodni meji se
od juga proti Severji Uralske gore  raztegujejo, med Cerniin
in Kaspiškim morjem se vzdiguje Kavkas  (Elbrus 17.425').
Severni deli Ruskega so večjidel leta pod snegom; na jugu je
izverstna zemlja za pšenico in južno-ruska ravnina, ki je spom¬
ladi in v jeseni podobna neizrečeno velikim travnikom, po leti
je pa posušena, a po zimi pa po njej veter in sneg mede. Največ se
prideljuje pšenice, konoplja in prediva, katere reči se tudi iz
važujejo.

— 41 -

Petrograd  (540.C00.), glavno in stolno mesto; Welno  (79.000 lj.);
Kišinev  (103.000 lj.); Odesa  (120.000 lj.), ob Černem morji; Kijev
(70.000 lj.), z najs arejšo rusko univerzo; Moskva  (399.400 lj.), staro
glavno mesto Rusko; Astrahan  (48.000 lj.); Varšava  (240.000 lj.),
glavno mesto Poljskega; Helsingfors  (26.000 lj.), glavni kraj na Fin¬
skem, univerza.

-*o*-

Azija.

66 . Tla.

Azija ima jako razširjene planote, ki so ob straneh z go¬
rami obdane. Te planote so: Kavkas, Mala Azij a, Si rij a,
Arabija, Iran, Dekban, srednja Azija in visoka
Azija.  Najvažneja gorstva so: Taurus  v mali Azije, sirij¬
ske gore  (Libanon 9440'), kurdistanske gore, El brus
in Paropamisus na severni meji  in  Soli  man  na vzhodni
meji Irana, gor s tvena  skupina Hi n duk u š, velikanska versta
Himalaja,  (Mount Everest 27.212'), verste Ki en-lin, Tian-
šan, Altajske gore,  na vzhodu so kitajske planine Ji n lin k
Pelink, Nanlink,  na jugu visočine Dekanske so izhodni
in zahodni Gati.  Nižave azijske so Sibirija in 'furan  ter
nižine ob velikih rekah: Evfrat, Indus, Ganges, Jantse-
kiang, Hoang-ho.  Veliko rek v sredini Azije je v pustinah,
in te se v nobeno morje ne izlivajo. Imenitnejša jezera so: Kas-
piško morje, Aralsko jezero, Mertvo morje, jezera:
Hamun, Balkaš, Lop-nor, Kukunor, Van in Urmija.

67. Prednja Azij a.

Azijatska Turčija ali Levante.

34.989 kvadr. milj in 13 ‘/4  miljonov ljudi.

Domovina sadja in sploh južnih sadežev.

a) Mala Azija  ali Natolija. Škutari; Brus a; Smirna  (150.000lj.),
najvažnejše kupčijsko mesto v Levanti; Kutahia, Angora,
Trap ezunt.

b) Armenija. Erserum; Kars.

c) Kurdistan. Diarbekr; Mosul.

d) Mesopotamija. Bagdad,  južno ostanki Babilona; Basra.

e) Sirija in Palestina. Alepo; Bejrut; Damask  (200.000 lj.),
v prelepem kraju; Jeruzalem.

f) Otok Cipra.

Polotok Arabija. Moka,  imenitno romarsko mesto Mohame-
danov; Moka,  kupčija s kavo; Aden  je v posestvu Angležev.

Perzija ali zapadni Iran  z 29.912 kvadr. miljami in 5,000.000 lj.
Vladar se zove šah. Tabris  (110.000 lj.); Teh eran  (85.000 lj.), sedanje,
Ispahan  (60.000 lj.), prejšnje glavno mesto.

Afganistan  s 13.106 kvadr. milj in 4,000 000 lj.; Kabul; Kan¬
dahar; Herat.

— 42  —

Beludšiatan s 5000 kvadr. milj in 1,000.000 lj. Kelat. Turan
ali Turkestan, 20.000 kvadr. milj z 8,000.000 lj.; Buhara; Samarkand,
Kiva.

68. Južna Azija ali Izhodna-Indija.

Ta dežela iina najbogatejše in najizverstneje izdelke na
zemlji: bombaž, rajš, sladkor, paper, indigo, najlepše drago
kamenje in bisere, najlepše bombažasto in svilnato blago, a tudi
najgrozovitnejše živali na zemlji: slone, nosoroge, tigre in kro¬
kodile.

Britiška Indija;  44.000 kvadr. milj in 168,000.000 lj. Kalkuta
(900.000 lj.), sedež general - governerja, najvažnejše kupčijsko mesto v
Aziji; Benares  (sveto mesto Hindu-ov, 200.000 lj.); Lakn a v; Delhi; La¬
hore; Madras  (500.000 lj.); Bombaj  (650.000 lj.); Singapore,  važno
kupčijsko mesto.

Deržave, odvisne od Velike Britanije:  30.000 kvadr. milj in
46,000.000 miljonov ljudi. Kašmir,  dežela v himalajskih gorah; Nizam
ali Dekan  z glavnim mestom Hajderabad; Radšput-derža ve; Mi-
sore; Nepal.

Neodvisne deržave. Birmaz  glavnim mestom Mandalaj; Siam,
glavno mesto Bankok; Anam,  glavno mesto Hue.

Portugizcem spada Diu, Damanin  Goa  in zahodno pomorje v
Prednji Indiji.

69. Otoki Vzhodne Indije.

Cejlon,  gorata dežela v posestvu Angležev, prideluje se cimet in

kava.

Otoki Andamani,  Angleška kolonija za kaznence.

Nik ob ari,  obljudeni z ondotnimi domačini, v posestvu Angležev.

Sundski  otoki so v posestvu Holandije; Sumatra, tuje  še nekaj
ljudožercev; Java  z mestoma Bata vij a in Surabaja;  prideluje kavo
in sladkor; Borneo,  morskih bregov so se Holandci polastili; Celebes;
Moluki.

Otoki Filipski  so španski: Luzon,  glavno mesto Manila; Min-
danao;  prideluje se tabak.

Francozi imajo v Indiji: Mahč, Karikal in Pondišeri, Kam¬
bodža  z mestom Sajgon.

Portugalci  imajo en del otoka Timors  (med sundski otoki).

70. Vzhodna in severna Azija.

1. Gesarstvo Kitajsko;  73.400 kvad. milj in 400 milj. ljudi.

Prideljuje izversten čaj, svilo, bombaž, porcelan in tuš
(černa barva). Dežela je jako, še preveč obljudena, zlasti ob ustji
nekaterih rek; radi tega jo obišče večkrat lakota.

Glavno mesto Peking  (1 */ 2  milj. ljudi); Nanking  (600.000 lj.),
glavni sedež kitajskih učenjakov; Šangai  (500.000 lj.) in Kanton
(1,000.000 lj.), veliki mesti.

Otok Hongkong  (glavno mesto Viktoria) je britski, in poleg tega
Makao pa portugalski.

Od Kitajskega odvisne dežele:  Polotok Korea.

Tunguzija ali Mandžurija s 3,000.000 lj.

Mongolsko in Džungarsko s 3,000.000 lj.

Vzhodni Turkestan,  1,000.000 lj., glavno mesto Jarkand.

Tibet  s 10.000.000 lj., duhovska deržava, vladar se zovo Dalai-
Lama.  Glavno mesto Lasa.

43 —

2. Otočje kraljestvo Japansko  s 35.000.000 ljudi, vladar se zove
Mikado Jedo  (700.000 ij.): Mikao  (600.000 lj.).

3. Azijatsko Rusko ali Sibirija in Eavkazija  s 279.607 kv.
milj in 10,730.000 ljudi. Lov na kožuhovino. Rudarstvo in pastirstvo. Omsk
(26.000 lj.), glavno mesto v zahodni Sibiriji; Tobolsk  (20.000 lj.); Bar-
navl  (13.000 lj.), rudarsko mesto; Tomsk  (24.000 lj.); Irkutsk  (27.000 lj.),
glavno mesto vzhodne Sibirije. Nerčinsk, Kiahta, Tiflis,  kupčijski
kraji.

■"•O

Afrika.

543.530 kvadr. milj in 203 ‘/4  miljonov ljudi.

71. Tla.

V severo-zahodu so gore Atlas,  okoli Nila so libiške
in arabske  gore, katere se v višavje Habeš  ali Abesinijo
spuščajo. Na zahodni strani je visoki Sudan  in Hong-ske
gore, severno od teh se puščava Sahara  razprostira od atlant¬
skega morja do dežel ob reki Nil. Sahara je večinoma pesek
ali golo skalovje, sem ter tje so zelenice  (oase) ali malo go¬
rovje. V kotu gvinejskega zaliva je gorovje Kamerun.  Južna
Afrika je v svojem notranjem delu le malo poznato višavje, ki
se od juga po dveh stopinjah vzdiguje, med temi je suha, samo
ob deževnem času s travo obrašena planjava K a r o o. Na severni
strani reke Oranž je puščava Kal ah ari,  ki se proti Severji
znižuje. Na izhodnem robu je s snegom pokrita gora Ki li¬
ni andšaro  (20.000'). Reka Nil izvira iz več jezer ob ravniku,
sprejema iz Abesinije plavi Nil in Abaro, stopi od junija do
oktobra iz svoje struge in prepluje vso spodnjo dolino nilsko
v Egiptu in pusti za seboj rodovitno naplavino. Druge velike
reke so: Zambese, Oranž, Kvenza, Kongo, Niger,
Gambia, Senegal.  Afrikansko podnebje ima močna na¬
sprotja. Vroča dnevna vročina se menjava z občutljivim ponoč¬
nim mrazom, dolga tišina s strašnimi viharji, velika suša z plo¬
hami in povodnjami. Znamito je živalstvo v tem delu sveta:
povodni konj, žirafa, lev, hijena, zebra, kamela, slon, opice in
papige; krokodili, črede antilop in obilo kobilic. Žito, sladkor
in bombaž so najvažnejše rastline, ki se prideljujejo.

72. Dežele na severji in vzhodu puščave Sahare.

Cesarstvo Maroko;  10.500 kvadr. milj in 8,230,000 lj. Mesta:
Maroko (60.000 lj.); Fec (150.000 Ij.); Tanger.

Alžirsko  je francoska kolonija; 7100 kvadr. milj s 2,970.000 Ij.
Alžir  (65.000 lj.), Konstantine; Oran.

— 44  —

Tunis,  od Turškega odvisno; 3710 kvadr, milj in 1,900.000 ljudi.
Tunis  (125.000 lj.).

Tripolis z Barko  in z oaso Fesan  je pod turško podložnostjo.

Podkraljestvo Egipt:  27.400 kvadratnih milj in 9,000.000 ljudi;
prideluje se mnogo rajža, pšenice in bombaža. Evropejci zahajajo zaradi
zdravega podnebja radi v to deželo. Kairo  (;>54.000 lj.), zahodno so
piramide in grobi kraljev: Aleksandrija  (220.000 lj.), veliko kupčijsko
mesto ob morji; Suec  ob Rudečem morji s kanalom v zvezi s Srednjim
morjem.

Nubija  je egiptovskemu vladarstvu podložena, 15.860 kvadr. milj
in 1,000.000 lj. Kartum,  glavni kraj za kupčijo s sužnji. (50.000 lj.).

Abisinija ali Habeš,  7450 kvadr. milj s 3,000.000 lj., radi visoke
lege se tudi afrikanska Švica imenuje. Sloni, povodnji konji, razne opice.
Mesta: Adova, Gondar,

Puščava Sahara  s 4,000.000 lj. Največje zelenice (oaze) so Tuat,
Rat in Air.

73. Dežel e na j ugu Sahare.

Dežele Somali, Gala, Svaheli  z velikimi teržiščem Zanzibar
na otoku istega imena; primorje Mozambik, Sofola in Kafra. Port
Natal,  britiška kolonija. Kapska  zemlja, britiška kolonija, za brodarstvo
važna. Tu stanujejo iz Evrope došii naseljenci, domači Hotentoti in Kro-
vači (Buschmanner). Prideljuje se volna. Glavni kraj je Kapsko mesto
(28.400 lj.).

Dežela Basuto,  republika ob reki Oranž,  republika Trans val-
ska; Dolnja Gvineja  ima portugalske dežele Bengvela in Angola in
samostalne deržavo Kongo in Luango. V Gornji Gvineji,  kjer pravi
zamorci stanujejo, je primoge Benin,  primorje Sužnjev  z deržavo
Dahomej,  primorje Zlata  z deržavo Ašanti, glavni kraj Kumasija,
(70.000 lj.), pomorje Zoba,  primorje Popra,  amerikanska republika
Liberia  svobodnih zamorcev, angleška kolonija Sierra Leona.  V
Senegambiji je dosta deržav in ob primorji so posestva Evropejcev.

Sudan ali Nigricija  ima mnogo mohamedanskih deržav, ki se
vedno med seboj bojujejo in se z lovom na sužnje in s kupčijo s sužnji
pečajo. Bolj znana mesta so Timbuktu, Kano, Kuka  (6000 lj.).

Otoki okoli Afrike so: Madagaskar  s 10.751 kvadratnih milj in
4,000.000 lj., kjer je mnogo raznih pridelkov, ima domače kneze.  Otok
Mavricius  s terdnjavo Louis  (64.000 lj.) je britanski.

Amerika.

751.281 kvadr. milj in 84,542.000 ljudi.

74. Tla.

Amerika je na zahodni strani od Severja proti jugu z vul-
kaničnim gorovjem, Kordeleriji  preprežena. V severnem
delu so gore Skalnate,  ki se proti vzhodu v veliko arktično

— 45

ravnino znižujejo. Na jugu od te ravnine je porečje reke Misi¬
sipi z velikimi severno-amerikanskimi savanami in prerijami,
(travniki), ki so na vzhodu od Apalaš  omenjeni. Na gore
Skalnate se oklepa Mehikansko višavje  z večimi vulkani.

Andi  v južni Ameriki se začenjajo v več verstak, ki se
ob ravniku združijo samo v dve versti in pozneje v eno samo.
To gorovje ima svoje najvišje veršace, večjidel vulkane, največ
ob travniku (Šimboraso, 19.768')- Drugi od glavnega gorstva
oddeljeni razrastki so primorsko gorovje v Venezueli, višavje v
Gnajani in gorstvo v Brasilji. Velike reke so: Misisipi,
Orinoko, Amazonska  reka in Rio de la Plata.

Amerika ima mnogo dragih kovin. Veliko rastlin, kakor
koruza, krompir, tabak se je iz Amerike v druge dele sveta
razširilo. Pervotni stanovalci se zovejo Indijani, razen teh je
največ naseljenih Evropejcev in zamorcev kot sužnjev iz Afrike.

75. Severna Amerika.

Grenlandsko, 35.738 kvadr. milj in 10.500 lj.; tu bivajo Eskimovi
in sicer po zimi v ledenih hišicah, po leti v kožnih šotorih, ževeči se od
rib in divjačine. Na zahodnem bregu so danske naselbine.

Britiška severna Amerika.  165.250 kvadratnih milj in
3,719.000 lj. Polotok Labrador, dežele ob zalivu Hudson, med tem zalivom
in Skalnatimi gorami, Novi Fundland  (1891 kvadr. milj in 146.000 lj.),
britiška Kolumbija in Novi Braunšveig, Bermudas-otoki; polotok novo
Škotsko; Canada  z mestom Otava, na reki Lorenca mesti Kvebek
(60.000 lj.) in Montreal.  Otok princ Edvard.

Zedinjene deržave severo-amerikauske  s 169.509
kvadr. milj in 39,000.000 lj. To je zveza 37 deržav, 1 distrikta in 11 teri¬
torij. V teh deržavah je posebno veliko premoga, petroleja, tabaka, žita,
bombaža, na vse strani so plovne reke, kanali in železnice preprežene.
Boston  (250.000 lj.); N e w - Y o r k (Nujork, 1,000.000 lj.), pervo kupčijsko
mesto v Ameriki; F i 1 a d e 1 f i a (674.000 lj.); W a š i n^g ton (109.000 lj.);
sedež prezidenta; P i t s b u r g (86.000 lj.); Chicago  (Cikego, 367.000 lj.);
Cincinati (216.000lj.); St. L o u i s (310.000 lj.); Netv-Orleans  (191.000 lj.);
San Francisco  (150.000 lj.) v Kaliforniji.

76. Srednja Amerika.

Srednja Amerika ima 10.345 kvadratnih milj in 2,812.000 lj., otoki
merijo 4378 kvadr. milj s 4,230.000 lj.; otoki srednje Amerike se zovejo
zahodna Indija.

Srednja Amerika  brez otokov ima te-le republike: Gvate¬
mala, San Salvador, Honduras, Nicaragua, Costa-
Ii. i c a.

Zahodna Indija  ima te-le otoke: veliki Antili, mali Antili,
Bahama-otoki. Poglavitnejši izdelki so sladkor, kava in tabak.

Veliki Antili so: Kuba  (španska, glavno mesto Havana 282.000lj.);
Portorico  (španska); Jamaica  (britiška); Haiti  (v vzhodnem delu
Domingo).

Mali Antili so v posestvu večih evropskih deržav in so prav rodo¬
vitne kolonije.

- 46

77. Južna Amerika.

334.000 kvadr. milj in 25,540.000 ljudi.

Južna Amerika je najbujnejša dežela na vsej zemlji, z
največjimi veletoki, največjimi pervotnimi gozdi in pustinami, z
velikimi čredami goved in konj.

Okoli ekvatorja rastč: sladkorjevec in kavovec; palme,
košenil-kakt; barvarska skorja in vanila so imenitni pridelki;
posebne živali so: kondor in lama in razne opice po gozdih.

Eepublika Nova Granada,  imenovana tudi Zedinjene
deržave Kolumbijske s 15.086 kvadr. milj in 590 000 Ij. Glavno
mesto Bogata  (5100 lj.); Panama  na ožini enakega imena.

Republika Venezuela;  18.960 kvadr. milj in 1,617.000 ljudi.
Mesti: Caracas  (50.000 lj.) in Cumana.

Republika Ekvador;  11.683 kvadr. milj in 1,308.000 ljudi.
Glavno mesto Quito,  9000' nad morjem, 80.000 ljudi.

Republika Peru;  23.676 kvadr. milj in 3,200.000 ljudi. Glavno
mesto Lima  (70.000 lj.).

Republika Chile  (Čile) 5926 kvadr. milj in 1 975.000 lj. Glavno
mesto St. Jago  (115.000 lj.): Val p ar ai so (70.000 lj.).

Republika Bolivia;  25.219 kvadr. milj in 2,000.000 lj. P a t a-
gonija  je obljudena od 6000 Indijanov, ki lovč divja goveda in konje.

Ognjena dežela  (Feuerland), obljudena z malimi in gerdimi

ljudi.

Deržave La Plata ali Argentinska republika,
38.784 kvadr. milj in 1,813.000 ljudi. Glavno mesto Buenos-Ayres
(177.000 lj.).

Republika Uraguaj;  3284 kvadr. milj in 331.500 lj. Glavno
mesto Montevideo  (105.000 lj.).

Republika Paraguaj;  2667 kvadr. miij in 1,333.000 ljudi.
Glavno mesto: As unči on.

Cesarstvo Brasilsko  s 154.656 kvadr. milj in 10,000.000 lj.,
veliko bogastvo na bombažu, sladkorju in kavi. Glavno mesto Rio J a-
neiro  (420.000 lj.), med temi 110.000 zamorcev, največja kupčija s kavo
na svetu; Bahia  (152.000 lj.). G Dajana ima za Evropejce nezdravo
podnebje, razdeljuje se na francosko, holandsko in britiško Guajano ali
pa na kolonije: Cayenne, Surinam in Demeravi.

•O

Avstralija.

78. Avstralija.

161.000 kvadr. milj in 4,338.000 ljudi.

V Avstraliji ali Novi Holandiji se kaže velika enako-
ličnost tal, rastlinstva in živalstva. Avstralija je široka in glo¬
boka ravnina, samo na vzhodni strani je nekaj srednjih gor. V
Avstraliji je največ pašnikov, kar je rodovitne zemlje, in ovce

— 47  -

merinos, iz Evrope prinesene, so največje bogastvo. Na otokih
je gorko podnebja in sad kruhovega dreva in kokosove palme
je poglavitni živež.

Ceiina  Avstralije  (138.529 kvadr. milj) je od Velike Britanije
naseljena. Sidnej  (134.000 lj.); Melbourne  (139.000 lj.) in Ade¬
lajde  (40.000 lj.).

Tasmania  (dežela Van Dieinena) je britska

Novi Seland  britski. Glavno mesto A n k I a n d.

M i k r o n e s i j i , 1. so mali otoki: Mariani, Karolini,  M ui¬
gra  v i.

M e 1 a n e s i:  Nova Guinea, Nova Britanija, Novo Irsko, Salamonovi
otoki, Santa-Kruc-otoki, novi Hrebedi (obljudeni od človeko-žercev). Nova
Kaledonija, Fidši-otoki.

Polinezija:  Prijateljski otoki, Mornarski otoki, Zadružni otoki,
Medani,  Nizki otoki, Sandwichs’ovi otoki z glavnim mestom Honolulu
največje štacije za mornarje v Velikem morji.