Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 125 Din. DELAVSKA POLITI GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. .Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesično 15 Din. Malih osdasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 paru. Debelo tiskana beseda stane P— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1 •— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust Št. 173. V Mariboru, sobota 25. decembra 1926. Leto I. Proletarski božič. Odkar se je Kristusov nauk razširil Iz daljne Palestine do mogočnega Rima in zavladal nato, pretvorjen in potvorjen, skozi vse veke nad človeškimi dušami — kolikokrat se je že Kristus rodil, kolikokrat se je oznanilo trpečim rojstvo Izveli-čarjevo in so zvonovi veselo potrkavali vstajenje v novem življenju, v novi sreči? Kristus se je rodil v Betlehemskem hlevu in Trije kralji popotniki, ki so šli za daljno zvezdo vodnico, so mu kumovali, kralju zavrženih in izstradanih, kralju odrešenja trpe* čih in ponižanih —; danes se pa njegovi nasledniki na svetih rimskih tleh nosijo v mitri in škrlatu in blagoslavljajo za božič največjega tlačitelja siromašnih in prevaranih — blagoslavljajo Mussolinija in povzdigujejo v mistično božanstvo njega, ki žali dan za dnem vse, kar je probujenim ljudskim masam najsvetejše! To je le poslednja epizoda v vrsti nepojmljivih protiljudskih in nekrščanskih dejanj rimske katoliške oligarhije, ali vredno je podčrtati to epizodo baš ob letošnjem božiču, kajti baš letošnji božič je za tiste, ki jih je hotel Kristus osrečiti, posebno trpek in žalosten. Dvatisoč let, dvatisoč žalostnih, nasilno krvavih let, se nam obljublja vstajenje, oznanja odrešitev, Kristusovi otroci so pa še vedno plen v rokah mogočnih in bogatih. V proletarski hiši ni pravega božiča, le stremljenje je in nada po njem, ki se izprevrže nato iz leta v leto, iz veka v veke v grenko razočaranje. Beda in propast kraljujeta še vedno v hiši Kristusove dece, in siromaki stočejo in obupujejo in le močnejši in neupogljivi upajo še v prihod Mesije, v pravo vstajenje in odreše- nje, ki ne pride iz Rima, marveč iz zatemnjenih in zaničevanih globin, kjer se utesnjene in prevarane mase združujejo in dvigajo, da osvobode svet, da ga res izveličajo in odrešijo, da bo vsem zagotovljen vsakdanji kruh za dušo in telo. Božič vladajočih in »milostno« nam kruh rezajočih ni naš božič — naš božič šele pride, nositelji tega novega božiča niso oni, ki v mitri in 'škrlatu čuvajo nad bajnimi svojimi bogastvi in nad svetim današnjim nasilniškim kapitalistič. redom, nego oni tisoči brezpravnih zavržencev, ki zidajo s svojimi žuljavimi rokami in v surovi svoji obleki bleščeči in ponosni, res sveti, ter vsem enaki hram ljudske, skupne, socialistične bodočnosti. O tem božiču bo sanjala naša zamrznjena in izstradana deca na sveti večer in gledala v bližnjo Veliko noč vstajenja, v Veliko nedeljo, ki mora proti za Velikim petkom s svetlimi očmi in toplim srcem! Letošnji proletarski božič je trpek in žalosten še bolj kot vsi pretekli božiči, teman je in brezupen, ali po zemlji ne hodi več en sam Kristus in stezo za njim ne iščejo le Trije kralji popotniki, za zvezdo vodnico in za odrešenjem stopajo že tisoči in milijoni, od Palestine do Rima, od Rima do Londona in do Moskve, preko vsega sveta in vseh kontinentov, nositelji novega človeškega reda, klesalci sreče in blagostanja za vse, svobode in ljubezni za vse, toplote in solnca za vse! Za temi stopa enodušno tudi slovenski proletarec in pozdravlja božič izveličanja in Veliko noč odrešenja v socializmu, v novi duševni in gospodarski skupnosti svobodnih in enakih! Značaj civilne vojne na Kitajskem. Petsto milijonov ljudi — štirikrat več kot jih imajo Zedinjene države — to je Kitajska, najstarejša organizirana država na svetu. Kitajska je ena onih dežel, za katero se večina ljudstev v drugih krajih sveta najmanj zanima. Zdi se jim silno oddaljena, nezanimiva dežela. Zdi se jim kakor svet zase, obdan z zidom, s kakršnim je bila Kitajska dolgo dobo v resnici obdana. Dvoje vrste vesti prihajajo v časopisje iz Kitajske. Ene o lakoti in veliki mizeriji med revnim ljudstvom, druge o civilni vojni. O vzrokih civilne vojne soglašajo. Časopisje je namreč večinoma pod vplivom kapitalizma, in zato mora poročati o dogodkih svetovnega pomena tako kakor je prav nekaterim krogom, neglede na resnico. Sto in sJotisoč Kitajcev je že več let ubijal medsebojni boj. Vsak kitajski vojaški mogočnjak, ki ima oblast, je ob enem »vlada« v svojem o-krožju. Centralna vlada v Pekingu je vlada le v toliko, v kolikor jo ščiti ta ali oni mogočni militarist in v kolikor jo priznavajo druge vlade za kitajsko vlado. Skoro vsaka posamezna provinca pa ima svojo vlado, svojo armado in svojega poveljnika. Vsi ti poveljniki in vse province so zapletene v civilno vojno. Povzročil jo je, in jo neguje imperializem Japonske, evropskih velesil in Zedinjenih držav. Misleče kitajsko ljudstvo je organizirano v stranko, ki je poznana pod Enrilo Splošno priljubljen kavni nadomestek, oltusen i cenen. Dobiva se v vseO dobro asorliranU) kolonijalnltj trgovinafj. imenom »Kuomintang«. To je edina stranka na Kitajskem, ki je organizirana tako, kakor so organizirane politične stranke v evropskih, ameriških in drugih deželah. Še več, organizirana je po vzoru evropskih socialističnih strank. Ustanovil jo je pokojni dr. Sun Jat Sen, socialistični mislec svetovnega slovesa. »Kuomintang« ni sicer po svoji ideologiji tako socialistična, kakor socialistične stranke v Evropi, niti ni tako komunistična, kakor jo slikajo poročevalci kapitalističnih listov v interesu imperialistične politike mednarodnih veleroparjev. »Kuomintang« je stranka kitajskega ljudstva za kitajsko ljudstvo. Bori se za osvoboditev Kitajske, ki je danes kolonija evropskega, ameriškega in japonskega imperializma. Bori se za preuredbo Kitajske in vpošteva pri tem kitajske razmere. »Kuomintang« predstavlja edino narodno gibanje na Kitajskem, edino, ki je nevarno militarističnim spletkarjem, edino ki v tej dobi obeta osvoboditi Kitajsko domačih in tujih velepijavk, jo dvigniti gospodarsko in kulturno ter jo privesti v družbo enakovrednih držav. V borbi za kontrolo na Kitajskem sta danes dve sili: eno predstavljajo imperialistične države, ki pa niso enotne, kajti Kitajska je ogromna, ima velikanski trg, velikanska bogastva ter mnogo obetajočo bodočnost. Vse imperialistične države se v interesu kapitalizma bore proti osvoboditvi Kitajske. A bore se tudi med seboj, ker hoče plen vsaka zase. Sovjetska Rusija, ki ima tisoč in več milj dolgo mejo ob Kitajski, je naravno s tistim kitajskim ljudstvom, ki so bori za osvoboditev Kitajske izpod kitajskih in zunanjih tiranov. »Kuomintang« ima vso moralno oporo ruske diplomacije, in ima oporo sovjetske Rusije, kolikor mu je slednja v obstoječi situaciji more dati. »Kuomintang« ima glavno moč v Kantonu in kantonski provinci. Tu je pričel orati Sun Jat Sen, in v Kantonu je nova vlada nove Kitajske, ki se bori intelektualno in fizično proti sovražnikom Kitajske. Kantonska armada zmaguje vzlic temu, da imajo kitajske čete kitajskih imperialističnih mogotcev pomoč ene ali druge tuje imperialistične velesile. Prebivalstvo Kitajske je večje kot prebivalstvo Zedinjenih držav, sovjetske Rusije, Nemčije, Francije in Japonske skupaj. Kitajci tvorijo eno četrtino vsega prebivalstva na svetu. In vzlic tej ogromnosti so podložni imperialističnim velesilam, izmed katerih so tudi take, ki so več tisoč milj daleč od Kitajskega obrežja. Kitajska ni ogromna samo po številu prebivalstva, ampak tudi po teritoriju. Zedinjene države so danes gospodarsko in militaristično najmočnejša dežela na svetu. Ali pomislite, kaj bi lahko bila Kitajska! Površina Kitajske je večja, kot pa površina Zedinjenih držav, Mehike in centralne Amerike skupaj, ali večja, kol površina Zedinjenih držav in vseh vodilnih držav v Evropi (iz-vzemši Rusije). Kitajska je torej o-gromna po teritoriju in po prebivalstvu. Sedemindevetdeset Kitajcev izmed vsakih sto ne zna ne pisati ne čitati. Kitajci ne govore le en jezik, marveč ceio vrsto dialektov, ki se razlikuje drug od drugega kakolr se razlikuje kočevska nemščina od ribniške slovenščine. Kantonski Kitajci ne razumejo jezika Kitajcev v Šangaju in v Pekingu. Stotero krajev, stotero dialektov in stotero nesporazumov. Izobraženci obvladajo mandarinski dialekt, toda ti tvorijo neznatno manjšino in njihov dialekt ne pride v poštev kot občevalni jezik. Kitajska »abeceda« je silno nepraktična. Vsako znamenje pomeni besedo, in Kitajec, ki se uči pisati, se mora učiti pisati znamenja, ki pomenijo besede, ne črke. To je umorno učenje. V vsej tej ogromni Kitajski je samo kakih 7000 milj železnic. V Zedinjenih državah se vodi intenzivna thnična in produkcijska tekma, na Kitajskem je pa produkcija, izvzemši nekatera obrežna mesta, še vsa primitivna, kakor je bila pred tisoč leti. Kitajska je zaostala, ker je njeno ljudstvo stoletja zaostalo za gospodarskim razvojem kapitalističnih dežel. Ako pa bi bila Kitajska gospodarsko razvila, vsaj toliko kot je sovjetska Rusija, tedaj bi bila v stanju, da s svojo silno močjo narekuje svetu svojo politiko. V društvu narodov bi Kitajska dominirala, in ničesar na svetu se ne bi smelo zgoditi proti njeni volji, razun potresi in podobne elementarne nezgode, nad katerimi ministrstva še nimajo odločujoče moči. Ako more mala Japonska šteti v svetovni diplomaciji in v društvu narodov toliko kot šteje, koliko bi šele lahko štela Kitajska, če bi bila gospodarsko in politično na enaki višini razvoja! Sedanja civilna vojna na Kitajskem je vojna za osvoboditev in za prerorenje Kitajske. Staro se tepe z novim, in novo, združeno v »Kuomin-tangu«, zmaguje. To je sreča za Kitajce in za človeštvo. Kajti ako bi Kitajska napredovala v smislu naših nadpatriotov ali v smislu nacionalistov v Italiji in drugod, tedaj bi svet imel proti sebi silo, ki bi ne marala mirnega sodelovanja, marveč bi samo ukazovala in velik del sveta bi bil prisiljen — ubogali. Elementi, ki se danes bore za o-svoboditev Kitajske, se obenem bore za kooperacijo med narodi v smislu socializma in v tem je največja važnost borbe naprednih Kitajcev proti sponam, ki oklepajo veliko vztočno republiko že dolga stoletja. Osvobodila se je monarhov in marsikake stare tradicije in osvobodila se bo domačih in tujih pijavk. V teku tega stoletja se bo pojavila na svetovnem pozorišču nova velesila, prerojena Kitajska. Šovinisti nočejo odnehati. Šoviniste so morale strahote in zločini svetovne vojne dovolj utešiti. In vsak količkaj preudaren človek je moral pričakovati, da bo po svetovni petletni krvavi kopelji šovinističnega divjanja med narodi konec. Kajti svetovna vojna je bil dovolj hrupen in tragičen dokaz, da se z nasiljem ne morejo trajno reševati mednarodni problemi, da mora zavladati med narodi strpnost in sporazumevanje, ako nočemo, da naš kontinent popolnoma propade. To prirodno spoznanje pa noče nepoboljšljivim šovinistom nikakor v glavo. Po dolgih in težkih letih medsebojne, skrajno nevarne »DELAVSKA POLITIKA« Štev. J 73 jr Mohor je delala že Oasa Mara mati, Ern bilo je pravilno. Kuhala le svojo Kavo samo s Pravim Franckam kavnim pridatkom Ta je danes se vedno Tako fin kakor izvrsfen pridatek K zrnati in žitni kavi ter bo to tudi zmeraj ostal. napetosti, sta se francoski in nemški narod, odnosno obe demokraciji obeh narodov vendarle sporazumeli, in vse je kazalo, da se otvarja Evropi nova doba mirnega razvoja. Pa so šovinistične in druge temne sile neprestano na delu, da skazijo sporazum, da izzovejo nove spore in novo sovraštvo med obema narodoma. Po sporazumu v Locarnu med Francijo in Nemčijo so prijatelji miru zrli z zaupanjem v bližnjo bodočnost, pa je bilo to šovinistom in imperialistom to in onstran Rena neprijetno in težko so čakali na priliko, da spet razplamtijo staro sovraštvo. To priliko jim je ponudil proces v Germensheimu, kjer je francosko vojaško sodišče oprostilo francoskega oficirja, ki je bil v pijanem pretepu med Francozi in Nemci ranil nekega Nemca. Sodišče pa je dalo svoji razsodbi še posebno sovražni izraz s tem, da ni oprostilo tudi ostale nemške obdolžence, nego je te, ki so bili bojda napadeni, obsodilo, napadalca pa, kakor rečeno oprostilo. To je sedaj izzvalo sumljivo hudo ogorčenje v nemških nacionalističnih krogih in tudi na francoski nacionalistični strani niso ostali mirni; nego so se začeli znova napadati obsovražene »bocces«. Tako je ta očitna partizanska in šovinistična razsodba francoskega vojaškega sodišča poostrila nenadoma medsebojne odnošaje meji Francijo in Nemčijo Nemška vlada je vložila v Parizu protest, Strese-mann je odgodil svoje potovanje v inozemstvo, in če bog da, bomo kmalu za celo šovinistično afero bogatejši. Tudi ta slučaj dokazuje, da morajo vprašanje miru vzeti v roke ljudstva, da morajo ona sama delati na njem, ga širiti in utrjevati, da ne bodo mogli več šovinisti ribariti v kalnem. Zlasti mednarodni proletariat ima tu nujno in važno nalogo pred seboj. flferln o sporazumu z Jusosluuljo. Vprašanje sporazuma med Rusijo in Jugoslavijo je zadnje čase postalo močno aktuelno. Čičerin je iz- javil jugoslov. novinarju, da je Rusija pripravljena sporazumeti se z Jugoslavijo, termi sporazumu pa bi se morala pridružiti tudi Bolgarija, kar bi obenem močno utrdilo politiko miru in sprave na Balkanu. Tudi je Cičerin opozoril na članek v »Iz-vestjah«, ki priporočajo ta sporazum, zahtevajoč zgolj, da se obenem prizna »de iure« sovjetska Rusija. Na jugoslovanski vladi, odnosno na njeni buržuaziji je sedaj, da pokaže, ali ji je res predvsem pri srcu dobrobit države, ali pa njeni buržuazni interesi. Da je ves narod 'za sporazum z Rusijo, je itak znano; naloga vlade je sedaj, da pokaže, ali hoče slediti ljudski volji vsaj v tem pogledu. AnSletkn In Kltalska. Razvoj državljanske vojne na Kitajskem dela Angliji težke skrbi. Ker uvideva, da je akcija kantonske rdeče vlade od dne do dne uspešnejša in da se zlasti nacionalni duh v Kitajski silno naglo razvija, je sedaj sklenila izpremeniti svojo politično taktiko na vzhodu s tem, da se je tudi sama pridružila temu gibanju in da mu obljublja popolno podporo. S tem upa, da bo odvzela veter iz jader kantonski in ruski vladi. Angleška je pripravljena priznati kitajsko nacionalno gibanje in kitajsko samostojnost. S tem stopa kitajski spor v novo fazo, ki bo podvigu Kitajske le koristil. Proračun mestne občine mariborske. (Piše obč. svetnik s. Bahuu.) Nadaljevanje. Peto poglavje: ceste, ulice, trgi in sprehajališča. Potrebščina znaša 2,082.721 Din, kritje pa 993.241 Din, primanjkljaj pa 1,089.480 Din. Tudi pri tem poglavju so se stroški od 1. 1923 zvišali skoraj za 100 odstotkov in vendar ni v tej postavki ničesar, razen 50 novih klopi, kar bi imelo značaj kake investicije. Gre tedaj skoraj izključno za čiščenje ter popravljanje cest in ulic. Nekoliko izdatkov odpade tudi na javne nasade. Dohodke tega poglavja, v kolikor pridejo v poštev, tvorijo tudi občinski davki v obliki dohodkov nekaterih obč. podjetij. Tako n. pr. prispeva mestno električno podjetje, pod imenom: uporaba javnega sveta: 500.000, vodovod 250.000 in mestna plinarna: 100.000 Din. Naša meščansko kapitalistična večina v občinskem svetu teh donosov ne upošteva in v enomer kriči, da so mestna podjetja pasivna, da bi jih bilo najbolje oddati v najem ali celo prodati. Pravijo, da bi jih zasebnik znal bolje izkoristiti, o tem si ta gospoda sama daje spričevalo ubožnosti ali bolje rečeno: nezmožnosti. Mi sicer to sami opažamo, da znajo razni gospodje s svojim lastnim imetjem bolje gospodariti, če tudi ne vedno, kot pa z javnim. Dasi je torej postavka za to poglavje, z ozirom na celokupni proračun, precej visoka, vendar se razni nedostat-ki, ki kazijo zunanjost mesta Maribor, ne bodo odpravili. Sedanja večina v občinskem svetu je pač kričala in se škandalizirala, dokler ni prišla do absolutne moči na rotovžu; toda sedaj je vse dobro . . . Mnogokrat imamo priliko čitati v »Jutru« pa zopet v »Slovencu« slavospeve gospodu županu in podžupanu, ker se je na tej in oni cesti ali ulici en kamen popravil in naenkrat je naš »lepi« Maribor avanziral na »južni« Me-ran. Jaz Merana, na žalj, še nisem imel priliko videti, ampak prepričan pa sem, da mi Mariborčani lahko konkuriramo glede blata oziroma prahu z Meranom in celo z vsakim drugim mestom zapadnih krajev. Kar pa naš »Meran« posebno odlikuje in more zlasti vplivati na razvoj tujskega prometa, to so naša glasovita javna stranišča, katerih ni samo mnogo, ampak so taka, da se lahko tujcu želodec obrne, ko vstopi v mesto. Največja »znamenitost« je ravno tisto pri glavnem kolodvoru, ne le glede svoje »fazade«, ampak tudi svojega odprtega kanala, čez katerega morajo potniki včasih skakati. Imamo sicer neko olepševalno društvo, ki bi se smelo bolje imenovati, moralno društvo, ker je v materialnem oziru popolnoma brez moči. Mi socialisti imamo mnogo smisla za zunanjo lepoto mesta zlasti, ker polagamo na estetično in higijensko stran veliko važnost, toda mi polagamo ravnotako veliko važnost na notranjo lepoto mesta. Na to pa naši mali buržuji ne drže mnogo razen na njihovo zasebno notranjost. Toda o tem pozneje. Finančno gospodarski odsek je nekatere postavke tega poglavja črtal oz. spremenil in je potrebščino znižal za okroglo 100.000 Din. Najbolj so se gospodje hudovali nad previsokimi plačami mestnih delavcev, katere varirajo okoli 40 Din dnevno. Gospodje pravijo, da oni v svojih privatnih podjetjih mnogo manj plačajo in g. referent je naglašal, da je čas, da razmišljamo o znižanju plač oziroma za enkrat vsaj o tem, da bi se novovstopivšim delavcem dalo manj. Druge poti naši občinski očetje ne vedo, da bi zboljšali upravo kot to, da se delavce, ki itak težko izhajajo, do nagega sleče. Je še en dohodek za vzdrževanje cest in ulic in to je tisti smešno nizki davek na osebne avtomobile, ki so se v zadnjih treh letih silno pomnožili, čeravno gre ubogim kapitalistom tako strašansko slabo! Leta 1923 smo imeli še samo 12 lu-ksusnih avtov v Mariboru, sedaj jih je že 74! Torej 500 procentna pomno-žitev. (Če ima kateri obč. delavcev katerega, mi ni znano). Za te avte se plača obč. naklade po 500 do 750 Din letno, kar da skupno 41.250 Din. Za to vsoto se more kupiti 3750 tlakovanih kock in se lahko približno 20 metrov ceste potlaka. Ta davščina bi se morala zvišati na vsaj lOkratno. Da reazumiram, moram reči, da je naše mesto sedaj med vsemi drugimi mesti najbolj zanemarjeno, razmeroma najmanj potlakano in kanalizirano. Na Velesejmu mična koja naša, v Ljubljani, Novem Sadu se ponaša, in gleda, kupi vsak si kaj, in vzklika: »Živel BUDHA« čaj! Snetllnlnn mehanično delnunlcn za popravilo vseh sistemov pisalnih, računskih, razmnoževalnih, kopirnih strojev, blagajn. Popravila se izvrSe najvestneje in po konkurenčnih cenah LUD. BARAGA, LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 61. - TELEFON ŠTEV. 980. Kriza. se jih držali in klicali in jokali; hoteli so kar ž njimi v grob . . . Socialna drama v petih slikah. (Dejanje se vrši v večjem slovenskem industrijskem kraju.) I. slika. Večja, priprosta soba. Miza, stoli’ itd. Na steni nekaj slik. Na sredi vrata na cesto. Na levi okno. Naraščajoči plamen bližnje livarne, odkoder od časa do časa odmeva ritem dela, razsvetljuje sobo močneje in močneje do konca slike. Mrak. I. prizor. Martin, Peter, Ivan, Puntar. Martin (nadaljuje): . . . Takrat je bilo res hudo . Še sreča, - da nas ni vse skupaj razneslo ali zadušilo. Ves rov zasut, in še gorelo je, do sosednjih rovov je gorelo. Še blizu nisi smel. še na pomoč jim nisi mogel! Srečen, ki je še dihal, ko smo se dokopali do jame . . . Tri dni smo kopali in sesali. So bili, ki so še tisto jutro, še tisto uro živeli . . . Zapisovali so na steno dneve in ure. Pa jim ni bilo usojeno. Odpeljali so jih iz rova na pokopališče, kar naravnost . . . Ivan: In žene, in otroci? Martin: jok in stok je bil: in procesije so bile, od rova do pokopališča, od pokopališča do rova. Žene so omahovale, kričale, silile v jamo, da jih same izkopljejo: nato pa cele božje ure in dneve klečale in mrmrale in mrmrale ... In otroci . . . Klicali so očeta, brata; in ko so jili prinesli, so jih objeli in Peter: So bili, ki jih nisi mogel spoznati: ali je ta, ali je oni. Vsi sežgani in zmečkani. In vsaka je trdila: »'La je tvoj!« — »Ne, ne. ta je tvoj!« In skoro, da sta se sprli . . . Martin: Starega Gorjana je najhuje zadelo . . Vdovec je bil in tri sinove je imel. Vsi trije so delali v rovu, vse tri je zasulo. Pomagal je pri reševanju. Kopal je in se trudil: obrnil bi rudnik. In ko smo prišli do njih, je iskal in iskal. Našel je prvega — mrtvega! — in je rekel: »Ta je mrtev, druga dva pa gotovo živita!« In našel je drugega — mrtvega! — in je rekel: »Tudi ta je mrtev, tretji, najmlajši, pa živi!« — In je našel tretjega — mrtvega! . . . Okrenil se je in je šel . . . Nič ga nismo več videli. Pravijo, da se mu je zmešalo. Čez leta smo izvedeli, da hodi bos in razoglav iz kraja v kraj. Neko novo vero oznanja. Evangelist mu pravijo ljudje. V imenu Kristusovem govori. Pripoveduje, da ni ne življenja ne smrti, da smo in nismo, in da se bo svet šele rodil in da bomo šele takrat živeli . . . Domov ga ni bilo več in ga bržčas tudi ne bo . . . Ivan: In potem? Peter: In potem ... sc počasi vse pozabi. Martin: Vse se pozabi . . . Kaj bi; saj ni bilo samo takrat ... Če je žena za delo, gre v rudnik, in nato še otroci, ko dorastejo m če dorastejo... Drugo, če ne pomrje, berač,... Bog pomagaj! Peter: Saj jih tudi ne jemlje smrt le takrat, ko se zemlja sesuje ali poči v rovu. Še več jih delo požre, posamezno, dan za dnem, vsa leta ... In ne požira jih samo rudnik, požirajo jih tudi livarna, steklarna, tkalnica; ubija jih napor, beda, žganje . . . Kaj bi pomišljal in štel, ko veš. da jih ne prešteješ ... Martin: Čemu še ta skrb, ko veš, da se itak vse natančno zapiše in podpiše . . . Ravno zato imamo toliko uradnih komisij, referentov in zapisnikarjev. Ko potuje v kraj uradna komisija, je nesreča tukaj. Taka komisija ti dneve in tedne vse pridno ogleduje, zaslišuje. zabeležuje in zapisuje, da so ti zapisniki pet prstov debeli. In vsi ti zapisniki se vendar ne pišejo zastonj, saj je cela uradna komisija zanje osebno odgovorna, in se nazadnje celo skrbno zapečatijo ... Puntar: Kaj bi o tem in onem... Nesla jih strela. Ves teden so obljubljali, da pridejo, sedaj, ko bi morali sem, jih pa ni. Boje se. pasja nadloga! Za črni kruh in beračijo se tresejo. Ivan: Ni jih toliko strah za skorjo kruha. Hlapec bi ne bil hlapec, če bi ne ubogal. Ubogljivost je hlapcu to, kar je gospodarju oblast. Gospodarju je vera oblast, hlapcu pa ubogljivost. Gospodar vživa, ko udari in zapove, hlapec vere. Bogu je pokorni in ubogljivi hlapec najljubši in njemu je obljubil božje kraljestvo. Odtod evangeljska prispodoba o ovcah in volkovih. Vzemi hlapcu naslado ubogljivosti in pokorščine, in vzel si mu vero, vzemi gospodarju oblast, in vzel si mu življenje . . . (Dalje prihodnjič.) Dnevne novice. Težek porod. Uzunovič je vrnil kroni mandat, krona je nato poverila Davidoviču mandat, da sestavi novo vlado. Radikali so se seveda postavili takoj pa robu in izjavili, da ne gredo z Davidovičem, ker se smatrajo kot najmočnejša stranka v državi, kar z drugimi besedami pomeni, da zahtevajo mandat za sestavo nove vlade spet zase. Davidovih je nato zažugal s sestavo nove vlade brez radikalov, ker bi z opozicijskimi skupinami imel za seboj le okoli 150 poslancev. Nato je pa vendar uvidel, da ne gre in da je najbolje, da vrne takoj mandat kroni. Krona je sedaj vrnila mandat Uzunoviču, ki bo nanovo pitival« situacijo . . . i: Dr. Korošec je doživel spet hudo razočaranje. Vse je že kazalo, da pojdejo klerikalci vendarle v vlado in so na to karto že marsikaj stavili, pa se šment izprevrže znova v razočaranje. Dr. Korošec pravi, da zahtevajo v Beogradu, da se mora odpovedati klerikalizmu, in opravičeno pripominja, da bi to v slučaju SLS pomenilo odreči se najbitnejšemu bistvu slovenske klerikalne politike. Pa tudi avtonomiji naj bi se naši klerikalci odrekli. To pa spet ni mogoče. Dr. Korošec tudi v tem pogledu opravičeno pripominja, da se stranka lahko odreče nečemu, kar ima v svojem programu, temu, kar pa nima več v svojem programu, se pa ne more znova odreči. Dr. Korošec ima prav, in očitno je, da so oni zlomki v Beogradu docela »poludili«. Radič proti radikalom. Sedaj, ko ni več dosti izgledov, da bi mogel Radič v vlado, se je lotil snovanja protiradikalskega bloka. Pravijo, da mu je sedaj celo Svetozar Pribiče-vič ljubši kot radikalci! Lahko je Radiču govoriti o snovanju proti-radikalskega bloka, vprašanje je samo, če kdo pojde ž njim. »Slovenec« se je z ozirom na volitve naročil na »Napreja«, ker se mu zdi. da je »Naprejeva« modrost vredna ponatiskovanja. Klerikalni šribarji sicer vedo, da nima »Naprej« z delavskim razrednim gibanjem nič skupnega, da je to znan protisocialistični list, ki mu je bla- določno izjavi. _ tenje socializma, proletarske raz- Trgovsko zbornico so razpustil, redne borbe alfa in omega, program l1} to očltno na pritisk radicevcev. in cilj vsega svojega norega in zlob- Komu na> pravzaprav ta razpust ko- nega čvekanja. Tudi vedo pri »Slo- P1,1 ne moremo zapopasti Vršile se vencu«, da se s posameznimi se- bodo nove vol»tve, ponavljala se bo stavki v tem listu bavijo psihiatri - stara aŠltačna la>na’ potrošilo se bo pa kaj to, ko so volitve tukai in so Pf.ece> denarja — rezultat pa bo orise delavske razredne frakcije zdru- ,bhzno lsh kot zadnjič. Prav lepo skr- žile! V tem slučaju se izplača po- bl,° ,avni in ,vladni čimtelP za inte- služevati se tudi klosetnega papirja rese 'P potrebe naše trgovine, mdu- in še celo »Naprejevih« sestavkov, strije in obrti. čeprav so taki, kakršni so. »Slove- Seljaki in Rusija. Radič je na za- nec« je izrazito protisocialistični Krebških shodih v nedeljo povdarjal, list, pa zakaj bi se ne posluževal da mora biti bistvo naše notranje citatov iz drugega, če še tako ne- Politike seljak, bistvo naše zunanje umnega in zlobnega protisocialisti- Politike pa Rusija. Z Radičevo tezo dne ga žurnala. Delavska fronta se 0 absolutno seljaški politiki v državi je pa le vzlic »Slovencu« in njego- ne soglašamo, ker^ so tudi delavci Vernu najnovejšemu vrednemu sode- tukaj, kar se pa tiče zunanje politi- lovaleu vstvarila. Ta fronta pa ni ke- mislimo tudi mi, da bi se morala imela nikoli v mislili sporazum z Priznati sedanja Rusija in usmeriti laži-delavskimi skupinami in laži- zunanjo politiko.v smeri Rusije. To- socialističnimi skupinami. Če »Slo- da še vse pametnejše bi bilo, da se venec« tega dosedaj še ni vedel, naj Je t0 storilo že prej, kakor so to že vzame to naše pojasnilo na znanje, storile druge države. Volilna borba je zaenkrat še ved- SIaba znamenja. Radič je imel no v fazi tipanja in kandidiranja. v nedeljo v Zagrebu kar tri shode. Prej je bilo dosti dela, da se kandi- 10 'e bil° nekaj za njega, ki rad datne liste sestavijo, sedaj je treba govori. Toda ti shodi niso povsod Ponesrečene kandidate potolažiti. In bi,š dobro izpadli. Ne toliko v poker je že božič tukaj in pride nato g*edu udeležbe, ki je bila povsod novo leto, čemu bi si kvarili prazni- dobra, kolikor v pogledu razpolože- ke iu vznemirjali suverene volilce. nja med poslušalci. Padali so tiam- Po novem letu sc bo pa začelo s re^ na shodu tudi razni neprijetni polno paro in ker je 23. januar kma- medklici, kakor n. pr.: »Dol z Ralu tu, se bo lahko kar naenkrat in dičem!«, »Izdajalec!« itd. itd., če- mur so seveda sledili pretep, ruvanje in venmetanje. Taki pojavi so vsekakor slaba znamenja za Radičevo volilno akcijo vsaj v hrvatskih centrih. Turatijcv pobeg ne daje fašistom miru. Radi bi pokončali vse tiste, ki so mu pomagali pri pobegu, ko se že ne morejo več maščevati nad samim Turatijem. V Savoni so zaprli 15 naših sodrugov, ki so osumljeni, da so pomagali staremu svojemu voditelju čez mejo. Le tako naprej! Spopadi med rudarji in policijo. V Dzovimaczu v vzhodni Galiciji je med rudarji in policijo prišlo do hudega spopada. Delavci so zahtevali povi- globe. Obsojen je bil radi »razžalje-šanje mezd, kar se jim pa ni hotelo nja časti« ministrskega predsednika, priznati, vsled česar so hoteli obusta- Meseca februarja je bil Georg Sze-viti obratovanje. Tekom spopada s keley, sotrudnik istega lista, obsojen policijo so bili trije mrtvi in 35 ra- radi šestih člankov, ki jih je prispeval, njenih. na tri leta trdega dela za jetniškimi Albanski bonton. Predsednik al- zidovi in na 12,000.000 kron denarne banske vlade Ahmed beg Zogu je globe. Obsojen je bil največ vsled prispel v Rim, da osebno izroči sledečih vrstic, ki jih je objavil v kralju najvišje albansko odlikova- »Nepszavi«; »Tisoče nedolžnih ljudi nje in se mu pri tej priliki globoko gine v ječah, medtem ko se tiste, ki pokloni. ropajo in more, slavi kot narodne he- Princ Windiscligraetz je že na roie- Antisemitske izzivalne pesmi se »dopustu«, namreč tisti, ki je fabri- smatra za narodne himne. Sodišča in ciral francoske franke. Mož bi mo- nacionalistično časopisje hujska na ral na »dopust« iz ječe šele po nasilja, in isto dela duhovščina, ki pri-amnestiji, pa so bili grof Bethlen diŽa sovraštvo raz svojih lec . . .« To mnenja, da mu še toliko ni treba sta dva slučaja, ki pojasnjujeta, kakš-čakati, poslali so ga takoj na do- na ie svoboda govora, zborovanja in pust. Amnestija se bo razpisala tiska v. Hortyjevi Madžarski, kjer je kasneje, ker v pravni Madžarski ponarejanje frankov in korupcija »v močno pazijo na pravni red. imenu domovine« patriotičen čin, in Protižidovske demonstracije so poštenost ter borba za ljudske inte-se vršile v Romuniji. Romunija res rese »veleizdajstvo«, nima nujnejših skrbi, kakor da pre- Klerikalci se sklicujejo na Berno-ganja Žide! ta. Že pri zadnjih volitvah v Delav. Ameriško posojilo Poljski. Med zbornico je delavstvo dovolj jasno Poljsko in Ameriko se vrše razgo- povedalo, da hoče enotnosti, da si vori za podelitev večjega investicij- želi dejanj, praktičnih uspehov, skega dolarskega posojila Poljski, močne organizacije, socialne zašči-Sneg. Medtem ko imamo v na- te, Surnika, — z eno besedo: ono šib krajih še prilično lepo vreme, hoče kruha in pravice in v tem je v drugih državah že zapadel smislu so delavci takrat tudi odlo-obilen sneg. V Angliji in v Franciji čili in zmagali. Take zmage si de-imajo že visok sneg in tudi v solnčni lavstvo želi tudi pri volitvah v ob-1 taliji ga ne manjka. Na francoski lastne skupščine. Naj nam verjame-rivijeri, ki je navadno tudi preko zi- jo kapitalisti in vsi njihovi zavez-rne topla in solnčna, je tudi zapadel uiki, da pojde tudi tokrat v boj za velik sneg, kar je vsekakor za on- zmago združenih socialističnih list dotni kraj nenavadni pojav. v Sloveniji nad 10.000 politično in Baltske države so pripravljene strokovno organiziranih delavcev skleniti varnostni pakt z Rusijo, pod vodstvom treh idejno in organi-Kstonska in Letiška sta s paktom zacijsko najmočnejših socialističnih že gotovi. _ _ grup. Naša zmaga ne bo prav nič Anglija podpira Italijo, tako trdi- zaostajala za ono v Delavsko zbor-jo dobro informirani listi. Anglija je nico. In to vkljub temu, da so se že podpirala Francijo, Nemčijo in klerikalci zatekli sedaj še celo k »podpira« še vedno tudi svoje kolo- Bernotu po one že toli premlete hi-nije, vprašanje je samo, kako jih pod- sterične izpade proti naši Sociali-piraiin kaj si ° na-roče nove. Maribor. Slavni mariborski občinski blok je šel v iranže. Klerikalci so se zvezali z Nemci za volitve v oblastne skupščine, čeprav so se bili že prej združili v enotno narodno občinsko fronto z demokrati. Pa kaj narodna fronta in slovenstvo Maribora, ko je mogoče s pomočjo Nemcev doseči nekaj več glasov za svojo slovensko ljudsko stranko! Spričo take možnosti se narodna fronta neha in se pošten boritelj za slovensko stvar na slovenstvo pofajfa. Slavno naše nacionalno časopisje pa mrgoli očitkov izdajstva. Prej, dokler smo bili socialisti na občini smo bili mi izdajniki slovenstva, kaj pa sedaj, ko rešujejo slovenstvo našega mesta naše narodne stranke? O, še bomo pisali o tej stvari! Kovinostiskače išče mariborska Borza dela. Prijaviti se je v prostorih Borze na Rotovškem trgu. Izseljevanje v Francijo je vsled gospodarske krize in naraščanja franka trenutno ustavljeno. Ko bo izseljevanje zopet dovoljeno, bo mariborska Borza dela to javila. Novoletna. Invalidi pridejo do svojih plač, da ne bodo promenirali brez hlač. Peki večje bodo žemlje pekli, če jim bodo mojstri tako rekli, mesarji prodajali bodo govedino, teletino pa tudi svinjino in jagnjetino, klobasarji pa prav velike delali klobase, ki jih pa bodo obdržali zase. Vozili bodo francoski autobusi, in to ne bodo samo poiskus'i, kajti šli ne bodo le v Melje, temveč tudi v Hoče, Fram in Čelje. Tudi v Dravograd pojdeš lahko vsaki dan, če bodeš vstal in ne boš zaspan. Če pa kolesje ne bo šlo, prišel Renault iz Pariza bo: »krivi niso autobusi, to se vč, Krive le vaše so ceste. Popravite jih že sedaj takoj, sicer vzamem autobuse s seboj!« Tako jim bo on zatrobil in bo vsa kolesa zdrobil, saj se je itak tudi občinski blok polomil! te o sv. Barbari. (Piše rudar.) Trbovlje, 15. dec. Po starokatoliški tradiciji, torej izza časa, ko še delavstvo ni vedelo nič o razredno socialni misli, je cerkvena oligarhija, z namenom, popolnoma zastrupiti delavsko samozavest, upeljala za razne delavske stroke razne svetnike-zaščitnike. Tako so upeljali kot zaščitnico za rudarje sv. Barbaro, katere praznik se obhaja vsako leto 5. decembra. Naravno je, da delata cerkev in kapitalizem tudi tukaj vzajemno. Zato tudi rudarski podjetniki puste ta dan delo počivati, pa čeprav je še tako dobra konjunktura. V svoji dobrosrčnosti gredo celo tako daleč, da za tisti dan delavstvu plačajo šilit. Potem naroče godbo, preoblečejo se v knape in hajdi v cerkev po blagoslov sv. Barbare. Ker pa pri knapih ta blagoslov dosti ne zaleže, ženejo navadno te knape še na drugi žegen v gostilno. In tukaj se potem pije bratovščina in poravnava tisto nesrečno razredno na-sprotstvo z — alkoholom. No, do tukaj bi še nekako šlo. Posebno iz razloga, ker je osobito TPD kljub svoji veliki vernosti do-sedaj oškodovala svoje delavstvo samo z 1 Din za ta izgubljeni šilit, kar je imelo za posledico malodušnost pri rudarjih za ta sv. praznik; zato bratovščina tudi ni bila preveč impozantna. Letos je pa bogaboječi II. rud. skupini padlo v glavo — ne vemo po čigavi iniciativi — da je 1 Din za tako slavnost premalo, pa so šli nad TPD in zahtevali več. No, IPD je v svoji globoki vernosti upoštevala njih upravičeno zahtevo in priznala odškodnino za ta dati vsemu delavstvu po 15 Din, torej ravno za 1 liter vina. Da bi videli, kakšen učinek je to imelo. Vsi so dosegli svoj namen: sv. Barbara, TPD in knapi, največ pa seveda krčmarji. Blagoslov sv. Barbare in blagoslov alkohola sta med knapi učinkovala tako, da so ti začeli svoje ravnatelje nositi po rokah. Ta navdušenost knapov je polagoma vse prevzela in eden njih je v svojem nagovoru na rudarje naglašal sledeče: »Ja, lahko smo zadovoljni, v tem letu smo mnogo dosegli. Zatorej vam kličem: knapi, pomagajte vi meni in jaz bom vam, ter videli boste, da bomo v prihodnjem letu še več dosegli.« Dolg aplavz je sledil tem izvajanjem. Da, res je: Rudarjem sc je letos znižala plača za preko 20 odstotkov, njih storitev se je zvišala za 40 odstotkov, 2700 jih je bilo odslovljenih; ostali so delali po reduciranih šihtih, še delajoči so imeli lansko leto za silo oblečene in prehranjene otroke, a letos imajo lačne in bose. TPD je lansko leto z M87.3 rudarji napravila 38 milijonov dobička (po njeni bilanci). Letos bo dosegla najbrže isti dobiček z 6140 rudarji. O, sv. Barbara! Rudarji, kje je pa vaša pamet? Litijo. Litija in kultura. Ker se že dolgo nismo oglasili, prosimo za mali prostor, da pojasnimo nekoliko naših razmer in sicer: V »Delavski politiki« št. 168 z dne 8. t. m. je objavljena prireditev »Rdečega križa« in izid iste, katere čisti dobiček je namenjen izrecno gorenjskim poplavljen-cem. K tej stvari je pa treba nekoliko kronike, z motivacijo, da nimamo ni-kakega namena, ene ali druge zapostavljati, odnosno postaviti v slabo luč. Dne 24. oktobra t. 1. je litijsko gasilno društvo razposlalo vsem litijskim humanitarnim in kulturnim društvom okrožnico, oziroma vabilo, da se funkcionarji odzovejo na važni sestanek glede pogovora za pomoč gorenjskim poplavljencem, katero vabilo je dobila tudi litijska »Svoboda« in se je odzvala po moji osebi. Ta sestanek se je vršil 26. oktobra v občinski pisarni. Sklenilo se je, da se priredi zabavni večer z igro v novi predilniški dvorani. Torej izvolil se je akcijski odbor, razdelilo se je delo in vse je šlo lepo in gladko od rok. Naenkrat pa se je okoli 14 dni pred prireditvijo raznela vest, da »Sokol« ne sodeluje in ne posodi dramatični oder, odnosno kolis in tudi ne stolov itd. Torej zakaj? Ker je bil sklep za Erireditev v novi predilniški dvorani, i je največja v Litiji in se v njeni posredni bližini nahajajo le sami delavci, ki pa niso pristaši »Sokola«, je po mojem prepričanju odpovedal »Sokol« sodelovanje le iz razlogov, da njihova načela tega ne dopuščajo, pač pa je obljubil sodelovanje edinole pod pogojem, če se prireditev vrši v »Sokolskem domu«. Ob tej priliki smelo trdim, da bi se takrat ne nabrala niti ena tretjina tega zneska. Zakaj ste funkcionarji »Sokola« grozili svojim članom dramatičnega odseka z izključitvijo, če bodo nastopili vsake politične namere. Akcijski odbor je tudi dolžan se javno zahvaliti ravnatelj i predilnice g. Preissu za odstop dvorane. p. F. Kulturo. Ljubljanska drama. Četrtek, 23.: Kov.arstvo in ljubezen«. £. Petek, 24.: /oprto. Sobota, 23.: ob 15.: Triglavska bajka-. (*», (Znižane cene.) Ob 20.: »Kovarstvo ia ljubezen«. Izv. (Znižane cene.) Nedelja, 26.: ob 15.: Peterčkove poslednje sanje«. Izv. (Znižane cene.) ob 20.: »Slaba vest«. (Znižane cene.) Pondeljek, 27.: Stalni gost«, Boub.iiro- che«. B. Ljubljanska opera. Četrtek, 23.: Tannhauscr«. A. Petek, 24.: Zaprto. Sobota, 25.; Premijera Mozartove opere Cosi fan tulte«. Izv. (Znižane cene.) Nedelja, 26.: ob 20.: »Grofica Marica,:, tzv. (Znižane cene.) Pondeljek, 27.: Zaprlo. Mariborsko gledališče. Sobota, 25.: ob 15.: »Pepelka«. Ob 20. »Orlov«. Premijera. (Izv.) Nedelja, 26.: ob 15.: 'Veseli kmetič Ob 20.: »Orlov«. Kino. KINO »DIANA«, STUDENCI od sobote 25. do vključno torka 28. dec-»Arababella«. Senzacijska cirkuška pustolovščina. Arababella, cirkuška diva, kot najznamenitejša plešačica, kot drzna jahsd-ka na polnokrvnih angleških konjih, kot pustolovka, posebno na vožnjah po morju Šport. V Ptuju je v mesecu oktobru igrata prvenstveno tekmo SK Svoboda iz Maribora proti tamošnjemu SK Ptuj. Tekmo je vodil član i inače aktivni igralec SK Ptuja, seveda po buržujskem športnem pojmovanju nadvse »objektivno«. Toliko je for-siral, da je Svobodašetn direktno odvzel vsako možnost realne zmage. Kljub temu je Svoboda dalje časa vodila z 1:0. Ko se je bližal konec, je nenadoma diktiral proti Svobodi enajstmetrovko, da bi tako ohranil svoje moštvo pred porazom. Razumljivo je, da je to Svobodaše spravilo iz ravnotežja ter so v znak protesta zapustili igrišče. Radovedni smo, kaj bo ukrenil novi podsavezni odbor! Je-!i bo zaščitil upravičeno in oškodovano Svobodo ter sodnika g. Oberlintnerja eksemplarično kaznoval ali pa nasprotno? Tiskovni sklad. Zbrano pri srezki konferenci v Mariboru, dne 5. dec. 1926. A, S. ouuu iiaoiojzni Krištof Štefan 10, KragI Anton 3, v igri in jim priporočali naj se pri Krajnik S. 10, Martin Dofič 5 Glaser 10. »Svobodi« včlanijo. Dalje je rekel gospod Habič Ivan iz predilnice, član »Sokola«, kaj je treba delavcem prirejati igre in razvedrila. Tako! Sedaj pa pomislite drugi, če ni »Sokol« upravičeno odklonil sodelovanje. Sklepam, da je hotel s tem nastopom kovati politični kapital. Tudi litijski župan se je postavil na zanj nečastno stališče in je sodelovanje odklanjal iz političnih razlogov. Mi pa se nismo vprašali, če so gorenjski popavljenci »Sokoli« ali klerikalci, pač pa smo uvideli potrebo in smo se na vso moč žrtvovali in delali brez Bahun 10, Pečovnik 10, Podkrižnik 5, We-dreščak 10, F. Jevšniker 5, Pregelj 10, Jo*. Vitez 6, Plevnik 2, Anton Lekš 3, M. Jemott-šek 6, K. Brenčič 5, Pirker 5, Arzenšek 10, Krepek 10, Gustav Kranjc 5, Matjašič 5, Or-tan L. 4, Zelač 5. Skupaj 179 Din. Hv»fa. Sodrugi posnemajte! — Uprava. Udrulenj* delavskih rediteljev vljudno vabi vse prijatelje proletarske uece na božičnico, ki se bo vršila v nedeljo, dna 26. decembra tl. ob 15. uri v hotelu »Tivolti v Ljubljani. Na sporedu: Nagovor deci, recitacije dccc in obdaritev dccc, petje in godba. Sodelujeta Tamburaški zbor »Slogai in Delavsko pevsko društvo »Cankar«. Spored sc dobiva pred prireditvijo- Zbirajte za tiskov, sklad! vi grešiteI proti samemu sebi, če zanemarjale Vale telo, Vaš obraz, Vaše roke Vaše lase. Prava sredstva za negovanje lepote za Vas In Vašo obitelj so: Fellerjava prava kavltatka pomada za obraz In zaščito kote z marko „Elaa“, ona Vam ohrani mladost in lepoto, in jo dela gibko in bariunastd In se vpije v koio. Strmeli boste kako liltro Vam ginelo pege, mozolci, sbjadci in rdeča mesta In gube na koži. F*ll*rjeva motna „Elsa" pomada za rast las zabra-njuje izpadanje las, prerano oslvelost, Odstranjuje prelitja), dela krhke lase mehke in gibke In pospešuje rast las. Za poizkus 2 lončka ene ali po 1 lonček od obeh pomad z zavojnlno in poštnino vred 38 D. Ftllerjeva mila zdravja In lepote z matko , Elsa", najplemenitejše kakovosti, vsebujejo medicinsko preizkušene dobro delujoče sestavine, ter niso torej le navadna toaletna mila. Po zkušajte enkrat: „Elsa“ lllljlno mletno milo „F.lsa“ rumenjakovo milo ,,E sa“ gllce i»sko milo ,,Elsa" boraksovo milo ,,Elsa“ katransko milo ,,F.lsa“ milo za britje In nikdar več ne boste hoteli uporabljati druzega mila. Za poizkus 5 kosov Elsa-mila že z zavojnino in poštnino vred 52 Din. Te cene se razumejo le te se posije denar v naprej, ker sc proti povzetju poštnina zviša za 10 Din. Naročila nasloviti točno takole: EDGEH V. FELLER, LEKARNAR V STUBICIDONJI. ELSATRG 202 HRVATSKA Vsi Elsa-proizvodi se dobijo v vseli podrui. .Konzumnega društva za Slovenijo4*. PRODUKTIVNA ZADRUGA KROJAČEV R. Z. Z O. Z. V MARIBORU, RUŠKA CESTA ST. 5 sc priporoča za izdelovanje obleke za dame In gospode po meti. Lastna zaloga češkega In angleškega sukna vselt vst. -- Solidna postrežba. M.RAUCH MODROCE trgovina stekla Celje, Prešernova ul. priporoča steklo za okna, zrcala slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo itd. itd. Na drobno! Na debelo! iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreie, otomane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapatnik LJUBLJANA, Krekov trg 7. Stalnim naDešCencem na obroke I Rodbino Olup, Stori trs 1-2 (pod Trento) S Manufakturna iu konfekcijska trgovina ter gostilna želi vesele Božične praznike in srečno Novo leto. Toči za Božične praznike vino liter 1 Dinar cenejše. Priporoča svoja najboljša štajerska in dolenjska vina. K DELAVCU polagajte največjo važnost na dobro obutev. Najboljša v Sloveniji je sedaj „DOKO“-obutcv, ki se prodaja v prodajalni g v Ljubljani v Prešernovi ulici 9, dvorišče. Vsak deseti kupec dobi par črv jev zastonj. POZORI POZORI KONFEKCIJSKA INDUSTRIJA JOSIP IVANČIČ LJUBLJANA Selenburgova ul. 1 (dvorilCe levo) prodaja v reklamne svrhe dokler traja zaloga sledeče: Mojte in širite Jel. Politiko"! 300 moških obisk Iz češkega sukna po . . Din 480 200 . 550 ioo . : : : 680 100 fantovskih oblek . , , . . . • 350 200 deških oblek od 3—12 let ... 160 200 raglanov (dolge suknje) ... 650 100 , . ... 780 103 sukenj kratkih . • ■ . . 420 100 . . finejših ... . 500 V /alogl je tudi raznovrstno češko in angleško sukno in se isto prodaja po tovarniških cenah« Poselite trgovino, oglejte si blag" in prepričali se boste, da ste prihranili mnogo denarja pri izredno nizki ceni. Ne zamudite Izredno ugodne prilike! ta ■ n m m m m w ■ M * a * ■ n Strtimi. • •^aloluA ^^1 va ^Invpnlln IvHnln An nroiuin Incln OSIolf