$tev 9 — U^nik VIII. PTUJ, 4. mai-ca 1955 Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva "*ujskega okraja UBtONtfnro IN ontAVA: ptuj raBSEBNOVA UUCA 7 — TELEFON STiv m - cbkovni uacun pki nabodni banki, podružnica PTUJ SreV. H3-t-2m - UBEJUJ« UBtONlSKi OOBCHt - ODOOVOBNI CH»iX pa pridno po- lagajo izpite, ki so predpisani za tovrstno stroko Glede na razna vprašanja iz dela in življenja uslužbencev NB je bil zbor enotnega mne- nja, da bi bila ustanovljena pri republiškem odboru sindikatov ] državnih usužbencev in name- , ščencev posebna sekcija banč- nih uslužbencev, ki bi obravna- vala probleme tega področja in jih dajala v obravnavo repu- j bliškemu odboru. Večino denarnih sredstev, ki bodo podružnici na razpolago v tem poslovnem letu. bodo pora- bili za izobrazbo in razvedrilo članstva, saj bodo nabavili pri- merno strokovno in leposlovno literaturo. Zbora se je udeležil sekretar OKZKS Ptuj tov. Jože Tramšek, ki je navzoči morlsal obse« sve- i tovne borbe za mir in sedanje j oblike reševanja sporov med j velesilami ter pojasnil druga! pomembnejža vprašanja svetov- j ne politike. V J Ptujska „Petovia** — najuspešnejše podjetje v letu 1954 Mod pronzvodnuni podjetji na ptujskem okrajnem področju j jc bila v lanskem letu najuspeš- ' nejša ptujsska »Petovia«. Temu podjetju je uspelo preseči svoj' proizvodni plan za 128 odst »Pe- ' i knrlji« sledi žaga v Rogoznici, kj je olxielala 6395 kub metrov ! Icsa in presegla proizvodni plan I za 102 odstotka. Dalje Tovarna volnctnih izdelkov v Majšperku (presegla plan za 35 odst.); »Del- ta«, tova.ma perila v Ptuju (za 26 odst.); Tovarna strojil v Majšperku (za 14 odst.); Tekstil- na tovarna Ptuja (za 8 odst.) in Ormoška oT>ekama (za 1 odst.). V ponedeljek, 7. marca 1.1., 60. prvo letošnje ple- narno zasedanje Zvezne ljudske skupščine Za prvo letošnje plenarno za- sedanje Zvezne ljudske skup- ščine, kq se bo začelo 7. marca t 1., je mnogo zanimanja tako v skupščinskih krogih kakor tu- di v naši javnosti Na skupni seji obeh domov bo predsednik republike Josip Broz Tito podal zunanjepotiličn' ekspoze. na dnevnem redu skupne seje pa bo tudi dokaj obširno in pre- gledno poročalo zveznega izvrš- nega sveta o dejavnosti v pre- teklem letu Poročilo, ki obse- ga okrog 70 tiskanih strani m so ga nekateri ljudski poslanci že prejeli v strnjeni obliki pri- kaztije VSa področja dejavnosti zveznega izvršnega sveta in na- kazuje nekatere problenve iz te dejavnosti Zvezna ljudska skupščina bo pravijala tudj o treh zakonskih predlogih. To so: predlog zako- na o aaložniških podjetjih in ustanovah (ki se ne bo nanašal na časopisna podjetja, katerih dejavTiost t>o urejena s poseb- nim zakonom), predlog zakona o družbenan upravljanju v šolah in predlog zakona o vojnem to- -žilstvu: o vseh teh predlogih so pristojni skupščinski odbori in strokovna združenj? že izčrpno razpravljala. Zvezna ljudska skupščina bo končno sklepala o predlogu zunanjepolitičnega od- bora, da bi ratificirali konven- cijo o mednarodna pravici držav na popravek V tem mesecu tK>do nadalje- vali delo poedini skupščinski odbori Dan pred začetkom ple- narnega skupščinskega zascda- na pr^hodn^ern zaaedanju raz- nja se bo sestal odbor za social- no p)oLitiko in ljudsko zdravstvo zveznega zbora in razmotri! pr- vo poročilo sicupne komisije zveznega izvršnega sveta in zvezne ljudske skupščine o predpisih za invalidsko ter upo- kojensko zavarovanje, poročilo pododborov o dveh osnutkih m- konov (o zdravstveni zaščiti otrok in mladine ter o zdrav- stveni zaščiti oseb svobodnih poklicev). Nedolgo po plenarnem zasedanju skupščine se bo poleg nekaterih ostalih odlx>rov naj- j brž sestal tudi odbor za pro-1 sveto zveznega zboTa in raoliše živine In kaj mnogi delajo? Prodajajo v Maribor breje kra- ve, dobre mlekarice m celo krave s teleti aato pa kupuiejo nepripuščene telice ali kratek čas breje krave in se zadovolju- jejo z razliko cene med dobro prodanm m tl&bim kupljenin« Namesto boljšega spravljajo na naše vasi slabše pleme Namesto da bi dobre krave telile ih ne pr.puščajo, da bi dalj časa pro- dajali mleko Nimajo pnmcmt krme, saj jo kupujejo s k slih travnikov okrog Pragerskega. Po- letna paša dosti ne zaleže. Dete- lje je premali pridelek S.losov ne gradijo, ker čakajo, kdaj bo cenejši cement. Živina sc hrani čez zimo le s suho hrano in kvečjemu še z repo. Za pleme- njakc se ne brigajo nit. za- sebniki niti živinorejski odsek KZ. Dobrodošl so slabotni, celo okuženi biki. Velik od- stotek jalovosti ima svoje po- sled ce. Klavne živine je veliko več kot plemenske. Poglejmo po naš h hlevih pa bomo morali pri- znati, da tako ne bomo prišli da^eč. Vsi ti problemi so me prisilili, da sem napisal nekaj vrstic z dobrim namenom, da b se s tem problemom resneje bavili m da bi se tudi naše KZ resneje lotile živinorejsk h problemov. -er. Irgovsko pod etje za odkup po; skih pridelkov? 011 Ptuj in odgovorr>e osebe pred Gospodarskim sodiščem DEL KRIVDE NOSI OZZ PTUJ? Okrožni javn; toždlec v Mari- boru je vložil pri Okrajnem go- spodarskem sodišču v Mariboru obtožbeni predlog zoper Trgov- sko podjetje za odkup poljskih pridelkov Okrajne zadružne zve- ze Ptuj, zoper Marijo Tušek, di- rektorico in Vlada Rebernaka, računovodjo tega podjetja, v ka- teri očita podjetju, da m vodilo evidence o osnovnih sredstvh, da ni preknjižilo cenilnega 7apisni- ka, da ni uporabilo pri ocenitvi i osnovnih sredstev koeficienta 1,8, da pri cenitvi m zajelo vseh osnovnih sredstev, zlasti ne dveh tovornih avtomobilov io več ko- madov pisarniške opreme, da ni naložilo posebne inventarne knji- ge in da ie nabavilo razna osnov- na sredstva, med drugim avtomo- bil znamke »Opel Blitz« v vred- nosti 909.813 din iz obratnih sred- stev. Tušekovi in Rebemaku pa očita obtožnica, da nista kot od- govorni osebi podjetja do 22. XII. 1954 opozorila finančne inšpekci. je LOMO ali OLO, da je Trgov- sko podjetje OZZ za odkup polj- skili pridelkov nezakonito skle- | palo o obratnih sredstvih, i? ka- ! terh je izplačalo svojim delav- i cem in uslužbencem 848.802 din iz naslova plač v avgustu in sep- tembru 1954 brez dovoljenja pri- stojnih organov, ne da bi doseglo del dobička, ki bi ostal za kritje nepravilno izplačanih plač Tožilec zahteva kaznovanje vseh treh po čl. 74/1 Uredbe o gospodari en ju. čl. 63/1 Uredbe o knjigovodstvu ter čl 31/11 Ured- be o kreditih za obratna sredstva, Tušekovo m Rebrnaka pa ix> čl. 74/11 Uredbe o qo;podarjenlii, , 63/IV ter čl. 50/1 Uredbe o pla- j čah delavcev ter 31/IV Uredbe o kreditih. Zastopnik podjetja Vidovič, Tu- šek ova in Rebernak trdijo v za- govor, da so bila dejanja storie- na iz objektivnih razlogov in pod pritiskom uprave OZZ. ki da je trdila, da so osnovna sredstva n^ena last, da so osnovna sred- stva res nabavili iz obratnega kredita toda po nalogu Okrajne zadružne zveze in ravno tako tu- da izplačevali neupravičeno brez doseganja obračunskega plačne- ga sklada v obtožbi navedeni zne- sek za plače. Obtožnica navaja, da je iz po- ročil organov inšpekcije, iziav zastopnika podjetja ter zagovora obtoženih odaovomh oseb raz- vidno, da podjetje ni imelo ure- jenih pravnih odnosov s svojim ustanoviteljem Okrajno zadružno zvezo v Ptuju, ki je precej sa- molastno ravnala in dajala nalo- ge obtoženemu podjetju, ki so v nasprotju s predpisi našega gčan nastop polislrh miši. ki so večino žit j uničile). 1877 itd Vinogradniki so tudi svr>ie čaise preživljali men^a^oCe l**ti- klnib temu dfl i'm n-. uni- čevala podeika niti peronoiapo- FRANCE NOVAK ra, plesen in drugi škodljivci, ki takrat niso bili poznani ali vsaj množično niso nastopali. Tako beležijo dobre letine v letih: 1590 1649. 1779, 1781, 1785, 1786, 1787, 1788, 1790, 1791, 1796, 1797, 1798, 1804, 1807, 1809, 1810—1812, 1822, 1824, 1828—1830, 1834 (marca tr- ta odganjala, 20. aprila vidna kabmiiki, maja trta cvetela, tr- gatev od avgusta do novembra, stiša nepopisna, 90 dni brez dež- ja, Mura in Drava peš prehod- ni), 1835, 1836, 1839, 1841—1845, 1847. 1848, 1890 in 1900. Letne pozebe in spomladanske slane so vinogradnikom in sad- jarjem storile veliko škodjo, kot n. pr.: 1709 (junija), 1767 (ma- ja), 1791 (maja), 1850 (23. jan. —28 stop. C), 1871 (25., 26. in 27. okt. mraz, trgatev v teku), 1879 (15. okt. ledena Drava, tr- gatev v teku) itd. Obseg toče, ki je zajela večje dele vinogradov med Mtiro in Dravo, so zabeležena leta 1709 (v Sloveniji, na Hrvatskem in Madžarskem), 1744. 1757, 1768, 1814 (24. VI.), 1821, 1840, 1861, 1882 itd. 2ianimiiva je zabeležena vin- ska letina 1885, ki je bila suha in brez snega, vse poletje suho, pa vendar malo in kislo vino. Za sadjarje je pa zanimivo leto 1817, ko So po več letih prvič dozorele češnje, ker jih je sicer vsa leta pobrala slana ali okle- stila toča. Narava se pač po svoje po- igrava, nima nič konstantnega in nič v enakih zaporedkih se ponavljajočega, kot smo spozna- li iz navedenih podatkov Sle- dijo večkrat zaporedoma ugod- ne letine, p« zopet vrsta slabih let. Prerokovanje vnaprej je samo ugibanje, ki pa dosti- krat nima nič skupnega z de- janskim stanjem, ki sledi. Za leto 1955 vemo samo to, da je zapadli sneg koristil, če bo kopnel polagoma, pa četudi tja v prve dmi aprila Zemlja se bo napojila z spomladansko toploto in bo pospešila bujno rast. Sneg v aprilu bo šliodoval setvi ovsa, ker je zanj pozno. , Kmet bo moral orati pMvo, i zemljo pa rahljata globoko, da ! ne izsuši zimske vlage v zemlji, i Take setve bodo občutile po- letno sušo kmalu, ker pričaku- jemo nagli prehod iz zime v vroče poletje. Vinogradniki pa so lahko brez skrbd, vsaj ond, ki so trto že ; obrezali. Verjetno je, da hudega mraza ne bo več. Pozna rez trte bo pospešila iztok soka na F>ozno obrezani rozgi v škodo rasti, j Samo bujno rastni trsj naj se obrežejo pozno spomladi, da pri- hranijo na pletvd nepotrebnih poganjkov Kdor pa ima slabo rastne trte, naj jih obreze ved- no čimbolj zgodaj spomladi. Sadjarji bodo močno občutili brezbrižnost od oktobra do ja- nuarja, ko je bilo ugodno vre- me za čiščenje sadnega drevja. Marec in april jih bo močno za- poslil drugod in njihova drevesa bodo ostala neočiščena in pred- met obravnavanja sosedov. Iz- gleda, da so škodljivci in bo- lezni močno trpeli zaradi pozne zime. Pričakujemo, da bo nji- hov razvoj slabši kot bi bdi, če teh zimskih sprememb ne bd bilo. Kmetijska proizvodnja bo utr- pela škodo, če se bo sneg na- glo top^l in voda preplavila pre- dele, odnašala gnoj in prstenino iz pobočij, ali če bo sneg ležal v skorji nad 21 dni na žitih. Za pripravljalna dela za gradi- tev kulturnega doma v Ptuju jt ie doslej 200.000 din stroškov, načrt z nagradami pa bo stal okrog milijon dinarjev. Glasbena šola Ptuj se priprav- ila na koncert, ki ga bo priredi- la 10. aprila s svojimi gojenci v LJubljani ^ Srednji glasbeni '^»li trn. 10 obletnico ustanovitve te šole, ko se bodo ptujski gojenci seznanili z življenjem in dfciom Srednje glasbene šole v Ljublia. nd, kamor odhaja leto za letom več gojencev iz Ptuja na nada- ljevanje študija. v sredo, ^ marca (za Uter, kilogram aU komad) Cebulček 100—150, čebula 40, česen 80—100, fižol 40—50, hren 100, krompir 14—15, cvetača 80, petersilj 40—50, rdeča pesa 30, redikev 25, solata 80, špinačia 100, zelje v glavah 30, zelena 50, ko- renček 40, ohrovt 30, kisla repa 25, kislo zelje .50—60, i'aki udnik" Občinska konferenca SZD L na Zavr5u v nedeljo, 27. febr. 1955, je bila občinska konferenca SZDL, na kateri je bil izvoljen nov odbor, ki daje dobro jamstvo za nadaljnje delo pri utrjevanju socialistične zavesti med ljud- stvom. Po izčrpnem referatu do- sedanjega predsednika tov. Kon. rada Veršiča je sledila izčrpna diskusija predvsem o slabih straneh dosedanjega dela. Vsi navzoči so uvideli, da je teren- sko delo uspešno le v največji povezavi vseh obstoječih nano- žičnih organizacij in skupni na- pori pri dviganju socialistične zavesti ne bodo ostali brez uspeha. Vse pomanjkljivosti je treba sproti odpravljati; vsak funkcionar se mora zavedati, da je pred ljudstvom odgovoren za svoje delo, ki ga je prevzel kot funkcionar. Tudi republiški po- slanec tovariš Mirko Bračič je podal izčrpna navodila za uspeš- no delo na terenu, kar so novo- izvoljeni odborniki vzeli na zna- nje. Zavrčance zanima sodobna knjiga Tudi letos se je število članov Prešernove družbe zelo poveča- lo, in to od 90 na 150 rednih članov, od katerih je že polo- vico stoodstotno plačalo letno članarino v znesku 370 din za leto 1956. Vsi člani so postali naročniki vseh šestih knjig. Po- vedati je treba, da je med temi j naročniki nad polovica privat-1 ndkov. kar pomeni, da pride povprečno na vsakega devetega prebivalca en član Prešernove družbe. S tem ni samo izražena agilnost tukajšnjega poverjenika Prešernove družbe, temveč je tudi odraz zanimanja za lepo sodobno knjigo Lahko trdim da Zavrčanci zelo radii čitajo, saj tukajšnja pošta razdeli tedensko okoli 1500 časopisov, kar pomeni, ; da pride en časopis na prebival- ca. Vse to kaže. da so ljudje za- čeli ceniti sodobno knjigo, ki i jim je največji prijatelj v živ- ljenju. Iz Dolere Ko večkrat premišljam, mi pride na misel, da bi se ogla- sil v Ptujskem tedniku iz Dole- nc, občine Lešje. Stalno ogledujem ubogo Do- leno, ki je tako zanemarjena in zapuščena, da menda ni bUzu takšnega kraja. Kaj hočemo, če pa nimamo nobenega človeka, kd bi se zanimal in vsaj malo žr- tvoval za ta kraj. Občina Lešje nas je vzela pod svoje okrilje in smo ji najbrž kot peto koLo pri vozu. Skoraj bi lahko reltel: kakršn: judje takšen kraj. Okraj Ptuj nam še gre na roko, da bi se gradila steza in elek- trika, pa kaj, ko so ljudje tako kratkovidni in malomarni, da se nočejo zganiti. Godrnjali bi tudi, če bi nam oblast vse na- redila. Nekaj se govori, da bo spe- ljana od Pragerskega mimo Maj- šperka železnica. Dotlej bo men- da skoz Doleno speljana dobra cesta. Ce pa še to ne bo mogo- če, bomo prosilii Stroj ilko v Majšperku, da nam bo odstopi- la žiičnico. ki bo najprikladnej- ša za Doleno za prevoz lesa in drugih stvari. Ljudje iz Dolene, zganimo se, lotimo se dela, pokažimo, da smo voljni sami nekaj prispe- vati^ nekaj p« skupnost in ne bo dolgo, da bomo vozald skozi Doleno po lepd cesti in svetili bomo z elektriko! Korajžni in pametni možakarjii prevzemite iniciativo, ostali pa vam bomo radi pomagali! Upam, da me ne bo nliktlo pre- več dregnil zaradi tega članka. Bom še kaj napisal iz Dolene, če me bodo hoteli naši ljudje razumeti Nd. m 1E i§ J A Na občinski seJi 22. februar- ja t. 1. je bilo sklenjeno, da bo- do občani pomagali pri popra- vilu občinskih cest na vsem ob- činskem področju, kjer so pač ceste najslabše. Predhodno bo- do odborniki skupno z nekate- rimi vaščani pregledali, katere ceste so najbolj potrebne popra- vila. Kaže, da bodo letos pri tem delu pomagali tudi tisti občani, ki so prej čakali na dober zgled sovaščanov O&istiU bodo jarke in na vozili gramoz. Občinska mesnica na Ptujski &xc\ bo ukinjena, ker se je iz- kazalo, da ne dosega pričakova- nega prometa, da ne krije stro- škov pa tudi zato, ker prostori ne odgovarjajo. V bodoče bo pre- bivalce področja občine Lešje oskrbovala mesnica iz Statea- berga. V zvezi z adaptacijo občinske zgradbe v Majšperku so neka- teri občinski odborniki občine Lešje glede na tozade^Tvo načr- te mnenja, da bd bilo boljše zgraditi novo upravno poslopje, ki bo vsestransko ustrezalo tudi bodočim zahtevam komune. Z adaptacijo občinske zgradbe ne bi mnogo pridobili, poleg tega pa bi adaptacija mnogo stala. Večina sadjarjev je resno ra- zumela potrebo po temeljitem čiščenju in škropljenju sadnega drevja glede na kapar, zato so rrmogi tudi iztrebili močneje okuženo drevje ter nasad po- mladili z novim drevjem. Po- trebno pa bo še vplivati na ostale sadjarje, ki podcenjujejo kapar j a in njegove posledice, da bodo tudi oni stori^li vse po- trebno, da bo kaparjeva škod- ljivost čimbolj omejena. Med tukaj šnjrim ljudstvom je veliko diskusije v zvezi s po' ! budo Volnenke Majšperk, da bi bila v Majšperku tekstilna šola za mladino tukajšnje okolice, kn bo prej ali slej prišla v to- varno v Majšperk. Ta šola bi imela lepo število učencev, ki 'pa ne bi mogli glede na slabe , domače scciaine razmere itd n-a šolanje drugam, kjer so že tek- stilne šole. Oibčinski odbor in mnc^ž-čne organizacije so odloč- no na slronj uprave Vo.'nenke, da bi bila ta šola ustanovljena prav v Majšperku Upajo, dg bo- do naletela na popu.'^ljivcst pri ljudeh, ki so sedaj drugačnega mnenja. KATICA BRACKO: (Nadaljevan )e| Od Ptuja do Makedonije Tako prehodimo to ogromno državno posestvo. Na vrhu se ustavimo pr: upravi, ogledujemo nove gospodarske zgradbe vino- gradniške stroje, od plug? do škropilnice, vse v najlepšem redu in snagi Prijazni uprav- nik pa ugane naSo tiho željo ter nas pogosti z dobrim grozd- jem Okušamo kraljico vinogra- dov, afis ali. muškat Hamburg in druge prvovrstne sorte na- miznega grozdja. Po kratkem FK>stanku kmalu nadaljujemo z ogledom poskusnega vinograd- niškega p>osestva. kjer je posa- jenih čez 100 sort namiznega grozdja. Poizkusi se vrše v naj- različnejše smeri. Vsak trs je opremljen s tab ico, polno be- ležk, zapiskov. skratka tudi kmetijski eksperimenti z željo vzgojiti trs, ki bo te, zemlji, podnebj|i in padavinam najpri- memejš:. Posestvo že deluje 5 let in uspehi so zadovoliivi. Tudi tu gasimo žejo z grozdjem in lubenicami, ki so res izbo- ren sad za gasitev žeje. ka'ti sonce je že v zenitu in rvšteno Pripeka, a sence skoraj nikjer. V dobrih 6 urah na+arčnega ogledovanja odhajamo še z mani.-!m po^tanVrvm nri živvno- reji, kjer občudujemT živino moderne hleve in zgr-dbe P^- .«teno izmučf^ni se v »rcfin^i vrnem-; v "^k^^p-^e tt—afV-Tiu premoru sledi ogled mesta Ne sp>ada sicer v gospodarsko stro- ko, vendar radi ogleduj emci zgo- dovinske spomenike, priče dalj- nje in bližnje preteklosti tega lepega mesta, S skopske trdnjave, imeno- vane Skopske kale. ki je nrstala na ruševinah nekdanje naselbi- ne Skupi, katero je v 6 stoletju porušil potres občudujemo me- sto Kaj vse govori o njem zgo- dovina. To so Rimljani, Bizan- tinci, Turki Ln mnogi drug Vsi so pustili svoje sledove Usta- vimo se ob spomenikih musli- manske kulture Tu je skopska trdnjava, s katere zremo v me- sto. Tu je Kuršum i Han s 56 prostori, v katerem se danes nahaja del arheološkega muze- ja. In zopet številne džamije, od katerih izstopa sultan Mu- ratova iz 15. stoletja, turško grcblje na hribu Gazi Baba z zanimivimi naigrobnimi ploščami in slično Tu je Dušanovo Skop- je, Du?anov most še ' danes služ prehodu čez Vardar Nato so ppomeniiri iz krš^^anske dobe. Posebna redkost in nc-rec n- Ijivo bosr?.9tvo ie ikonostas sa- bome cerkve Sv Soasa uko- r.an? v 7,pm.'j; iz 17 sto'etia. Ves koFnostas 1p r?'7bars^o delo dveh bratov iz D^^bn k; s+^ to df'0 opravljala 15 let V dvo- riitem sarkofagu ostanki največ- jega makedonskega revolucio- narja Goce Delčeva. To je bežen pogled v pretek- lost. Današnje Skopje pa je od- raz dveh dob, noseč v sebi ne samo pečate zgodovinskih doga- janj, ki So bila vezana nanj, temveč odraz žive izgradnje ve- likega mesta Proti večeru je izlet v rkolico Skopja, Ustavimo se v Saraju (Turški raj), danes največjemu športnemu centru Skooja Sredi gozdov, sadovnjakov pod obron- kih gora so možnosti za vsako- vrstno športno udej.stvovanje V modernem hoteiu pa nam Dru- štvo inženirjev in tehnikov z de- kanom Kmetijske fakultete na čelu pripravi prijeten družabni večer ki ga zaključimo v skop- skem parku ob Vardarju Zopnet manife?tir?mo naše bratstvo Melanhoiličnimi makedonskim napevom sledi temperamentne j- ša slovpn?ka pesem Sklppajo se Drijateljstva iskrena in top'a. kakor <»o pač možna samo med br?t' rie h-; ne bilo pred nami novih 400 km dolge ooti bi verjetno oozdravili v tenn ori- Iptnprn ra.zno'f^-7en''u orve sonč- ne ž^rke s sko^^^^kih gora t^ko T>q cimo se rar.šli sir^r p'^zno *«=>'eč Doč.i*ku ods+ooiti del ča^a 0-+a]i sr na samo 3Ty>mi- ni. toni' in If^- tpm ir>.M ir^ hra^" v me'H-ij 0^ '^^■^-^■3— (Dalje prihodvi,,ič) POST.OVNA RET^LAMA Na 15 d-ni zapora je bil pred kratkim ob<5.Dien neki go'^f Iničar b:^ezal'koho''n'h p-jač ,'7 ?*vice. Na poslovnem potovanju ko je kupoval tViače za svo^o s;ot:tilno je z motorr^^m kol'^=^m k**!" 'e hn^ T-.^^+g-no pijan, povozil neko žensko. Ptuj, 4. marca 1955 Dornava se ie razgibala... Tako ibwdine kultumopro- svetne degavnosti, kot je v tem letu, še ni bilo, piraviijo EVomav- 6ansL. Najbrž bo držalo to. Prvi aMaeraci kuitumo-pnr svetnega d«iLa so se jela razmo- tavati že v basu, ko so se še oglaiš^ali kioipotci z bližnjih go- ric in za delo s tečajem, spomladi pa bodo po- kazali našd padalci v koliko je bil uspešen njih tečaj. Kmetij- sko-gospodarska šola, ki je bila usiamovljena letos, ima že svoj stalni kader iz one vrste mla- dine, ki se je namenila, da se vrača s svojo ljubeznijo in de- lom na domačo grudo. Ce je bilo dramsko delo v preteklem letu kot zaspana Tmulj'čica, potem ga smemo 1^ tos primerjati živahni mladen- ki. Kar šest skupin je v tem letu naštudiralo odrska dela in z delom celo preko poletja ne namerava počivati. Ne samo mladina, tudi stari kader se je spet oprijel dela. Kar pa je tisto veliko in lepo, pa je, da pri de- lu ni zavisti in sporov in ne tekmovanj za prvenstva. Med mladim kadrom so bili odkriti pravi odrski talenti. Kaj zmo- rejo Podmladkarjn Rdečega kri- ža, pa bomo videli 8. marca, ko nam prirede igro Čarobne go- sti. Da so med pdonirji tudi umetniki. Pa smo lahko že ugo- tovili Zelo številen kader iz j vrst mladine je vključilo TVD Partizan, ki je s krasno uspe- lo akademijo pokazalo uspeh svojega intenzivnega dela. Organizacije in društva kot tudi posamezniki so enotno po- vezani v živahno kult. prosvet. gibanja naše vasi, vsd delajo roko v roki za razcvet naše va- si, za oblikovanje kulturnega napredno mislečega človeka in lahko trdimo, da je zlasti mla- dina našla v kultumo-prosvet- nem izživljanju pot, ki jo od- vaja od alkoholizma in kvarta- nja. Redka je tista vrsta mladi- ne, ki se doslej še ni vključila v ta ali oni sektor kult. prosvet. udejstvovanja. Med naše tihe, a vendar to- I likanj glasne prosvetitelje in nosrloe kulture po moramo šte- ti tudi knjige. Čedalje bolj us- pešno si utira napredna knjiga pot v domove, knjižna akcija, kj jo vodi IZUD, pa bo gotovo I imela do'ber odziv, vsaj verjeti smemo tako. V zadružnem domu v Etoma- vi se je letošnje pustne dni raz- veseUio mlado in odraslo pre- bivalstvo tukajšnje okolice zla- sti ker je bil za nedeljo, po- nedeljek in torek zvečer poleg udomačenega mladinskega raja- nja obširen zabavni program, ki je vzbujal salve smeha. Program je pripravil IZUD s sodelova- njem ZB NOV in ostalih mno- žičnih organizacij. Člani IZUD So se res potrudili, da bi se navzoči čimbolj zabavali ob raznih slikah preteklosti in se- danjosti. Vse je potekalo ob do- brem razpoloženju brez vsake svaje ali občajnega spopada mladih ljudi. Vse kaže. da sd ljudje vza- mejo v zimskem času, ob pustu za zabavo in razvedrilo največ časa in bo prav verjetno tudi naslednje pustovanje še prijet- neja, če bo tudi takrat pri- pravljen primeren zabavni spo- red. Tudi tokrat se je videlo, da bo morala biti dvorana čimprej urejena in opremljena s potreb- nim inventarjem in bo takrat v njej mnogio več domačnosti kot sedaj ko še dvoran^ marsi- kaj manika. Izkupček teh pustnih prire- ditev je namenjen za uresniči- tev načrtov ZB NOV in za do- polnitev inventarja divoarane. ^ Ptujski šoferji se redno sestajajo Kot vsako prvo nedeljo v me- secu bo tudi v nedeljo, 6. marca t. L, ob 9. uri dopoldne sestanek ptujskih šoferjev, na katerih se tovariško pomenijo o vseh pro- blemih v zvezj s tovrstno službo. Na občnem zboru podružnice šoferjev in mehanikov v Ptuju pred mesecem je bilo s pohvalo •poudarjeno, da vzdržuje večina članov v redu svoja vozila, da lani ni bilo prometnih nesreč z večjo materialno škodo ali člove- škimi žrtvami in da se večina šoferjev zaveda nalog In odgo- vornosti svoje težke, resne in naporne službe. Podružnica predvideva tudi sestanek z direktorji in promet- niki podjetij v zvezi z vzdrževa- njem voznega parka, bdnbsov do šoferjev in ureditvijo njihovih prejemkov. Delo v gospod nistvu je enakovredno vsakemu strokovnemu delu Zopet so se zbrala v prosto- rih Kmetijske šole Tumišče mlada dekleta — bodoče gospo- dinje — z željo, da sd pridobijo potrebnega znanja o raznih go- spodinjskih opravilih in pri- pravljanju vsakodnevnih jedil. Tokrat so prišla iz občine Vida in okolice, kar 24 po številu. Kljub precejšnji dnevni kUo- metraži iz Sturmovoa, Tržca in Dravinjskega vrha s© priha- jalo redno, v vsakem vremenu, požrtvovalno in sd z vso pozor- nostjo osvajale vse, kar se jim je povedalo in pokazalo. Zato Je pa tudi treba, da dobijo pomoč v vsakem času. Med njimi so bile nekatere mlajše, šibkejše, ki pa so nazadnje pokazale lep uspeh. Z globokim navduše- njem so ob koncu pripovedovale in zatrjevale: »Ko pridemo do- mov, bomo pa me začele!« Ce bodo vnesle med svoja načela pravilno prehrano enostavno, to- da zdravo in če sd bodo, seveda z razumevanjem staršev prak- tično uredile stanovanjske pro- store, izpopolnile kuhinjo z na- bavo enostavnih pripomočkov, ki gospodinjo pri njenem delu razbremenjujejo, je tečaj dose- gel svoj namen in cilj. Veliko razumevanja je tudi pri izvedbi tega tečaja poka- zala Kmetijska zadruga Videm, ki je v polni merj pomagala de- kletom. Zlasti jih je materialno podpirala, pa tudi pomagala dnevno odpravljati vse težave. Zdi se, da bi jo lahko mimo uvrstili med eno prvih zadrug glede razumevanja potreb po prosvetljenju naših bodočih go- spodinj — kmečkih žena. Vse preveč se danes pri nas zapostavlja gospodinjsko delo, ki se ga ocenjuje kot manjvredno Kot je za vsak življenjski po- klic potrebno učenje in znanje, t^ko je potrebno tudi za oprav- ljanje gospodinjstva. Kajti le široko razgledana in dobro uspo- sobljena žena, katere delokrog ni ozek, ki ni samo gospodinja, ampak je istočasno tudi mati in vzgojiteljica, more v družini ču- vati zdravje in more biti skrbna negovalka bolnikov. Mar ni to veliko in odgovorno delo? Njej je tudi zaupan velik del doma- čega premoženja, kot državljan- ki pa precejšen odstotek druž- benega imetja. Poglobimo se in sikušajmo raz- sod"ti in razmisliti o vsem tem. Nedvomno bo vsakdo izmed nas zaključil: potrebne so nam go- spodinjske šo'le in gospodinjsiki tečaji. Starejšim ženam-gospodi- njam pa smo dolžni pomagati, zato bomo šli mednje in jim tam povedali, jih podprli ter ix>magali pr, njihovih težavah, ki so večkrat posledica nezna- nja in prevelike obremeinitve, kar po nepotrebnem izčrpava niihove dragocene živi jen i«ke mioči. Z. V. Z o^črega zbora sindikalne podružnice OZZ Ptul Dne 25. februarja 1955 se je sestala sindikalna podružnica Okrajne zadružne zveze, da po- loži obračun svojega dela za preteklo leto in da izvoli novo vodstvo sindikalne podružnice. Zavedajioč se važnosti dela v sindikalni organizaciji, se je članstvo udeležilo občnega zbo- ra v lepem številu ali skoraj 94- cdstotno. Po ix)ročilu predsednika upravnega in nadzornega odbora ter blagajnika podružnice, se je razvila živahna diskusija o po- menu in vlogi sčndikata v naši družbeni ureditvi. Nadalje je diskusija osvežila problem pod- jetja OZZ — 0'dl tej žetvi, sem se ved- 1X0 bolj in večkrat dobil, kako zijam za njimi — za ženskama. Ne toliko več za Tuniko — tega sem se skoraj sramoval. Smigo- čev je od maše domov povedal Toplekovima dvema, ko sta nas z dekleti preh;'teli: »Glej jih, Toplečki! Hana bo kmalu dobra za pripuščanje, mlajša« — mi- slil je na Tuniko — »pa je še cela telička!« Zijal sem za dru- gimi; a največ mj je bila na očeh Toplečka, to je stara, Ze- fa. Njo sem gledal, vsaj od kraja bolj iz usm^iljenja, zavoljo betežnega Topleka, in bolj iz ra- dovednosti, kako more, tako mlada, prenašati mrtvaka; žen- ske skraja, razen takrat ob žetvi, skorajda nisem zagledal v njej. Bila mi je ko naša mati ki so jo prav tako ko našo tlačile skr- bi: zavoljo otrok, zavoljo doma- čnje. njo. Toplečko. posebej pa še skrbi zavoljo moža, tudi zavoljo moškega Prav zavoljo Topleka sem začel hoditi k njim na de- lo, sem prišel mlatit. , _ Prišla je iz hiše, po pocjah, v levi z žganjico, v x>ravi s kru- hom in z velikim krušnim no- žem, pogledala spotoma v hlev ter, preden je prišla dto nas, do gumne, kjer smo čakali zjutraj na mlatvo, vse povprašala. »Hana, kako je z dojvo?« »Podojeno, mati,« je odgovo- rila Hana na kratko in naglas z gumne, izza mlatilnice, kakor kakšna vprašana šolarka. »Mleko ste zanesle?« Z gumne se ni nič oglasilo. Kmetica se je ustavUa. »Jezus, ne bodita no smešni! Ze zadnjikrat so bile komedije. Se ob grunt boano ...« »No, Tunika, zrni!« je trdo, vsako besedo povedala Hana in poigledala na snop je, kjer Je mlajša sestra hitela z razvezova. njem. »Ti ne morež?« je vprašala ta jezno. »Bi ti krona padla z gla- ve!« Naglas in proti materi pa se je obregnila: »Ah, saj ste lahko videli. Toliko da niste čez prazne kangle padli. Ko da drži- mo že celo božje jutro roke kri- žem, resnica je.. .€ Toplečka je dala ljudskim, ki so prišli pomagat, kruha in žga- nja ter jih začela siliti: »Vrežite sd! Poerite! Dobro po- žrite. Muršec! Južek, ženske, le! Da boste prišli malo k sebd. Zjutraj se prileze, segreje člo- veka ..« Ljudje 90 rezali kruh in nagi- baid žganjico, sama pa je začela znova s svojim večnim povpra- ševanjem tn še bolj večnimi in vedno enakimi lamentacijamii, na kar sta ji hčerki le bolj red- ko odgovarjali. »Ste dale juncu krme? Tudi kakšno zmo bi mu lahko pri- nesle. Ubogo živinče. celo do- poldne se bo vrtelo...« »Uh, meni bi se pri pričs zvr- telo. Trikrat bi šla okoli, nič več,« je rekla Cafova kočarka. »Beži, beži!« jo je zavrnil Muršec. »Ženski bi se 2:avrtelo? Ženska zdrži za dva junca.« Zarezal se je, Toplečka mu je pokimala, da je skoraj res tako. »Ne vem. kakšen život bi mo- rale imet\ da bi lahko vse pre- našale. Otroci, naj bo z moškimi pri hiši količkaj narobe, te sploh ne poeltišajo več ali pa se zare- za vajo — fianv jih slišite.« Tako je tož'la. zanesla kruh s tisrtim velikim Toplekovim no- žem in s prazno steklenico na hle\-no okno. se vrnila, me po- iskala z očmi in rekla, skoraj zaupljivo, da b; bi jaz edini, ki io ubog^ ori hiši in na katerega se Tanese: ».Tužek. napreži nam junčka. Začeli bi.« Boli me jc poprosnla ko md re- kla, zatem pa je še pogledala mimo mene. ko da me ne vidi več, PO gumni. po snopju in po mlatilnici, in začela s komandi- ranlpm nred mlačvo. T>:^ bfla je eoispodi-nja. ko nI bilo eo<3po- darja! Toda z menoj. — ko da bi mii bila bo+^=< V;»V5r)fl teta! (Nadaljevanje sledi) Stran 4 Ptuj. 4. marca 1955 PRVA ATOMSKA PODMORNICA ...imenovana »Nautilus« je na svoji poskusni vožnji, ki jo je napravila pred kratkim, prekosila vsa pričakovanja. Podmornica presega svoje sovrstnice tudi po velikosti, saj zavzema 3000 ton. »Nautilus« je prvo vozilo na svetu na atomsk. pogon in torej dokaz, da je možno uporabiti atomsko energijo tudi za pogon strojev. Baje gradi ameriška mornarica še več takšnih pod- mornic. HOTEL ZA >:OOLGOCASNE2E<. V San Franciscu (ZDA) so odprli hotel za ljudi, kj trpijo laradi dolgega časa Poslopje je polno iznenadenj za svoje obiskovalec. Nekaj članov strežnega osebja hodi od časa do časa s svojimi rokami, v kadilnici se plaz: nekaj aligatorjev, v po- steljniii omaricah pa so nameščeni posebnj aparati, ki ob enaj- etih ponoč: spuščajo glasove nočnih duhov Kot nadaljnjo spe- cialiteto navajajo nenadne »roparske napade«, ki jih opravljajo, 7.a določeno plačilo seveda, posebni nameščenci hotela BLAGOSLOVLJENA STAROST V Kairu se je na mestnem občinskem uradu pred kratkim pojavili človek in prosil, da bi mu dodelili kako delo, ker da mu življenje s pokojnino postaja že predolgočasno. Ce je nje- gova trditev, da je bil rojen leta 1836 točna, niso mogli nikakor ugotoviti, pač pa se je izkazalo, da je točno, da prejema pokoj- nino ie od leta 1901. ZGUBLJEN NOS Londonska policija je pred kratkim iskala v mestni hiši v Batterseu nos nekega človeka, ki mu ga je v divjem prepiru odgriznil neki nasprotnik. Ko je policija nos našla, ga je zdrav- nik možakarju prisil nazaj na njegovo mesto. — da bi za 10-letn;co osvobo- ditve že sedaj po krajih, občinah :n mestih imenovali štabe, ki bodo sestavili programe proslav, prireditev in zborovanj ter pra- vočasno zainteresirali sodelujoče za priprave; — da bi se deLovn, kolektivi s skuFHiimi prispevki in posa- mezni člani z osebnimi prispev- ki pridružili akciji za pomoč srbskim krajem, ki so zadnje dni utrpeli ogromno škodo vsled p>oplav. Denar in pakete spre- jema Glavni odbor RK Srbije, Beograd, Simina 19 (NB 101-T- 382). — da v načrtu izgradnje me- sta Ptuja predvidimo tudi pri- memo avtobusno postajo z za- prto čakalnico ali vsaj s streho, da ne bi potniki v dežju in sne- gu stali pod milim nebom; — da bi morala vsa vozila iz- važati v Dravo po ptujskih uli- cah nalcopičeni sneg, če se lio- čemo za primer spremembe vre- mena zavarovati pred nezažp^- leno broztro in udiranjem vode v kletne in druce prostore. Prav je povedal — Kaj je to? je vprašal uči- telj in pokazal s prstom na zemljevid. — kazalec, tovariš učitelj! je povedal mali Ivanček. Direktor podjetja OZZ .,LES PTUJ" Repa Ježe in poslovodja Franc Zamuda' iz Središča pred okrožnim sodiščem Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je začela v torek, 1. nvarca 1955, razprava proti Jožetu Kamerickyju, nabav- Ijaču lesa v Delavnicah žel vo- zil v Mariboru, in 35 soobtožen- cem, med katerimi sta tudi di- rektor Trgovskega podjetja »Les« Okrajne zadružne zveze Ptuj Jože Repa in poslovodja podjetja »Los« v Središču Franc Zamuda, zaradi poneverb, go- ljufij in drugih kaznjivih dejanj zoper družbeno premoženje, po- vzročenih predvsem na škodo Delavnic žel. vozil v Mariboru. Po osvoboditvi še ni bilo pro-. cesa s tako velikim številom soudeležencev in kaznivih de- janj. Podrobnejši podatki s te raz- prave so navedeni v šte- vilki »Slovenskega poročevalca« (št. 51), iz katerih je razvidno, da je Kamericky delal v te.'?ni povezanosti z direktorjem Tr- govskega podjetja »Les« Okraj- ne zadružne zveze Ptuj Jožetom Repo. Od njega je skupno pre- jel 160.000 din, da bi pri doba- vah lesa podjetju »Les« Ptuj po- trjeval prejem večjih količin. Kamericky je to tudi storil v treh primerih in je tako prejelo podjetje »Les« Ptuj od Delav- nic žel. vozil 617.000 din ne- upravičenega plačila. Pri tem [ nečednem poslu st^ bila soude- i ležena tudi Karel Coh, komer- ! cialist pri pod.ietju »Les« Ptuj, in Franc Zamuda. Direktor Jože Repa je v svo- jem podietju poneveril skupno 548 tisoč dinarjev. Od tega si je sam prilastil 288.00 din osta- I lo pa je porabil deloma za akon- , tacije Ljubi Hittiju in Kame- rickyju. Razprava bo predvidomn tra- jjala do sobote, scdba Pa bo iz- ; rečena šele naslednji tpden. i Po »S''ov. vorr^^vBlni« ŠAH Šahovsko društvo Ptuj prire- di svoj mesečni bi-zopotezni tur- nir za mesec marec v torek, dne , 8. marca, s pričetkom ob 19. uri 1 v Sindikalnem domu železničar- jev. Pozivajo se člani društva, da se polnoštevilno udeležijo prireditve, nečlani pa so dobro- došli. — Vstop prost! Okrajno gledališCe Ptuj Petek, 4. marca 1955. ob 20 uri: Zak Konfino: »V SOBOTO SE POROCiM«. komedija , treh dejanjih (štii-ih slikah). PRE- MIERA Režija in scena EMIL FR.ELIH k. g. Prvič v Slove- niji! — Red premierski in iz- ven! Nedelja, 6. marca 1955. ob 1'- uri: Fraoc Sal. Finžgar: »NAŠA KRI«, igrokaz v štirih deja- njih. Devetič. Torek, 8. marca 1955. ob 20 uri: Zak Konfino: »V SOBOTO SE POROCIM«, komedija v treh dejanjih (štirih slikah) Red prva repriza in izven! Četrtek, 10, marca, ob 20 uri: Zak Konfino: »V SOBOTO SK POROCiM«. komedija v" treh dejanjih (štirih slikah) Tret- jič. . Sobota. 12. marca, ob 20 uri: John van Druten: »GRLICE GLAS«, igra v treh de'aniih (šestih slikah) PREMteRA. Režija ln scena EMTL FRE- LIH k. g. Red premierski in izven! Nedelja, 13. marca, ob 15, uri: Franc Sal Finžgar- »NAS A KRI«, igrokaz v štirih deja- njih (žtirih slikah). Desetič! Predprodaja vstopnic pri g c- daliišk- blagajni dan pred pred- stavo in na dan predstave od 15 dn 17 u-^ ob nedeljah od Radio Ljubljana m Maribor Dnevni spored za nedeljo. 6 marca 1955: 6,00—8,00 Dobro jutro, dragi i x>slušalci! (pester g asbeni spo- red) — vmes ob 6,05—6.10 Po- ročila in vremenska napoved. 3,30—6,35 Pregled tiska 7,00— 7,15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda 7,15—7.30 j Reklame 7,30—7 35 Radijski ko- j 'edar in prireditve dneva 8.00 j O športu in športniki! 8,15 Do- mače pesmi za prijetno nedelj- sko jutro. 9,00 Otroška predsta- va — Josip Ribičič: Palčki (po- novitev), 9,50 Glasbena mcd- igra, 10,00 Družinski pogovori. 10,10 Dopoldanski simfonični koncert. Luigi Boocherini: Kon- cert za čelo in orkester v B- duru Ludwig van Beethoven: Simfonija št 8 v F-duru 11.00 Oddaja za Beneške Slovence. 11,20 Lahek opo danski glasbeni spored. 12 00 Pogovor s poslu- šalci 12 10 Pisan spored sloven- skih narodnih pesmi. 12 30 Na- poved časa, poročila, pregled! dnevnega sporeda in objave. 12,45 Zabavna glasba, vmss re- klame. 13,00 Pol ure Zc našo vas. 13,30 Želeli ste — poslu- šajte! 15 00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved 'n ob- jave. 15,15 Lahka glasba 15 30 »Po n<'iši 'ep: deželi« — Zvone Kržišnik: Šaleška dolina, 16 00 Promenadni koncert, 17,00 Pre- žihov Voranc: Ljubezen na odoru (ponovitev), 17,40 Zabavne me- lodije. 18,00 Svlca v ljudskih pesmih in ple.^ih (komentirana glasbena oddaja) 19.00 Radijski dnevnik, 19,30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave ?0 00 Kan bo prihodnji teden na spo- redu 20,15 VečpiTii operni kon- cert. 21,00 Kulturna kronika. 21,15 V svetu ritmov in melodij Adolf Žižek iz Ptuja sa je pn padcu ooškodoval koleno; Mijo Spcvan iz Zavrča si ie opekel ro- ko z vrelim mlekom; Jože Golob n Spuhlje si je pri padcu s ko- lesa poškodoval desno nogo; Su- iek Franc iz Ptuja si le na ^ko- belnem stroiu v Avtokaroserij: porezal prste; Jakob Potočn k iz Leskovca se je popari! po obra- zu z vrelim mlekom; Anton Hentak iz Lanco^ve vasi si ie po- škodoval na cirkularki roko; Ivan Karnekar iz Velike Nedelje m Srečko Rupnik iz Ptuja sta ^i 7I0- m la pri smučanju nog. Vse te nesreče so se dogodi'c v ča!^u od 22 do 26 februarja t. 1. ponesrečenci pa se zdr?vi!o ali so se zdravili v ptujski bol- nišnici 22,00 Napove-- časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan 22,15 —23,00 Nočn: koncert sodobne =:imfc."ilčne g'asbe. Emst Bloch: Sclomo, hebrejska ^aDS■^dija za čelo in orkester — Zoltan Ko- daly: Hary Janoš, simfonična suita 22,15—23,00 UKV pro- gram: Plesna glasba. 23 00— 24.00 Odčiaja za tuino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagre- ba) POSTEN.fE V DRUŽINI — Kje imate moža, gospa Ko- priva? — Zaradi posilstva je v za- poru. — In kje je starejši sin? — Je tudi v zaporu, vendar zarad' vloma. — Kje pa je mlajši sin? — Oh, ne vprašajte zanj, ne vem kje je, njega išče policija. — In hčerka? — Oh, prosim vas, ta je pa črna ovca v naši družini ... VABILO! j Na Mednarodni praznik na- prednih žena — 8. marec — bo! v Ptuju v Okrajnem gledališču v torek. 8. marca 1S55. ob 20. uri AKADEMIJA, ki jo priredi ZVEZA ŽENSKIH; DRUSTEV s sledečim sporedom: 1. Govor 2. Recitacije in soVstične glas- bene in druge točke 3. Nastop ženskega zbora iz Vič a ve Po akademiji družabni večer v Domu JLA v Prešernovi ul'ci. Pripravljalni odbor t I Dežurstvo Špecerijskih trgovin I V soboto popoldne, dne 5. mar- ' ca 1955, bo dežurna špecerijska j trgovina »KOLONIALE« v Be- zjakovi ulici. Dežurstvo trafik Istega dne popoldne bo dežurna trafika na Ljutomerski cesti. — (Pavko.) Delavski svet Kmetijskega za- družnega gospodarstva. Placar- Vurberk (sedež Ptuj) razpisuje mesto RAČUNOVODJE posestva. Predpisana srednje- šolska izobrazba in 5 let prakse v rač-unovodstvu kmetijstva. Pla- ča po tarifnem pravilniku. Upravni odbor 9. do 11. ure ter -^no uro pred predstavo. - Rezerviranje vstop- nic dopoldne v gledališki pisar- ni, telefon 5t 71 POPRAVLJENE URE! Prosim cenjene stranke, naj do 31. marca t. 1. odnesejo svo- je ure, ki So bile pri mem v popravilu že lani. Ervin Glaser, urar Ptui, Murkova 3 Zahvala Vsem, kj ste spremljali naao drago mamo Šamprl Almo na njeni zadnji poti, najlepša hvala. Posebno zahvalo dolgu- jemo darovalcem vencev in pev- skemu zboru, kj je pokojnici zapel v slovo in jo spremljal v Makole. Zahvaljujemo se tudi Makolčanom. ki so se poslovili ckI nje, zlasti šolskemu upravi- telju tov Brumnu za ganljiv nagrobn; govor HČERKI "JELKA IN LJUBA z možem, vnuka Zvonko in Danilo HiSO z gospodarskim poslopjem in vrtom v Lovrencu na Dr. r>olju prodam. — Vprašajte v upravi lista. KOMPLETNO SPALNICO pro- dam. Ptuj, Zg. Breg, Ob stu- denčnici 1. SAMOSTO.TNO GOSPODINJ- SKO POMOČNICO sprejmem v bližini Ptuja. Pontidbe v upravi l^sta pod »Poštena«. RAZVELJAVLJAM dela-vsko knjižico ser. št. 386519 reg. štev 12127 na ime Franc Sla- nic. Trnovska vas. PARTIZAN ORMOŽ je imel preteklo nedeljo svoj letni obč- ni zbor. Iz poročil predsednika; in drugih je bilo razvidno ob- sežruj delo, ki ga Je opravilo par ljudi iz ljubezni do mladega rodu. Največja pridobitev za dru- štvo je gotovo novo urejena te- lovadnica, kjer je upravi krep- ko pomagal LOMO Ormož. Tudj z ostalimi krajevnimi organiza- cijami ima Partizan najboljše stike. Društvo je priredilo akade- mdjjO, smučarski tečaj m tekme, pionirske tekme in več pešizle- tov, krona vsega dela Pa je bil letni nastop s 318 nastopajočimi. Razen tega se Je društvo ude- leževalo vseh okrajnih priredi- tev in je edino društvo v okra- ju, ki prireja v^sakoletno tabor- jenje. V okviru društva uspešno de- Itije pevski zbor, dramska dru- žina in tamburaši. ki so imeli med letom več uspelih nasto- pov. Pohvalno je to, da delo od- sekjov ne ovira redne telovad- be, ki je središče vse društve- ne dejavnosti. Novi odbor tvorijo: predsednik Milan Sonaja, načelnik Valko Bedrač, načelnica Francka Puc- ko, propagandnik Franjo Gerlo- vič, tajnik Boris Polak, blagaj- nik Mirko Havlas in gospodar Jože Sterman. V tem delovnem letu je obč- ni zbor naložil upravi povečanje števila pripadnikov in telovade- čih, ustanovitev strelskega odse- ka in ureditev telovadišča tudi za mali rokomet. PARTIZAN DORNAVA je s prvian letnim občnim zborom dokazal, da je izpolnil nade, ki smo jih polagali vanj. Društvo je telovadilo v osmih oddelkih ln je že sodelovalo na vseh važ- nejših okrajnih prireditvah in s 45 pripadniki tudi na republi- škem zletu v Ljubljani. Uspeh, k-i ^ je pokazalo društvo v pr- vem letu, ga uvršča med prva vaSka društva v okraju. Vadi- teljsfci zbor bo moral poskrbeti, da se bodo povečali ženski od- delki in da se bodo izkoristile vse možnosti za izobrazbo pred- njafeov Telovadnico imajo že opremljeno, skrb naj jim bo še ureditev letnega telovadišča. I Novo društveno upravo se-L stavljajo: predsednik Mihael j Vuček, načelnik Anton Cuš, na- čelnica Marija Vaupotič, propa- gandnik Franc Kekec, tajnik Nuša Kržan, blagajnik Franc Cuš in gospodar Vinko Peteršič. K. S. Smučarske tekme DTV Partizana DTV Partizan v Ptuju je pri- redil v nedeljo. 27. febr., smu- čarske tekme, katerih se je ude- ležilo nad sto članov društva. Tekme so bile dobro organizi- rane in je spored brezhibno po- tekal Na startu so se pojavili člani vseh oddelkov, od pionir- jev do članov; pogrešali smo sa- mo ženske oddelke, ki se iz ne- znanih vzrokov niso udeležili tekmovanja Člani Partizana so tokrat ponovno dokazali, da ob- vladajo poleg telovadnih disci- plin tudi discipline splošne te- lesne vzgoje, kamor spada tudi zimski šport — smučanje. Po- sebno razveseljiva je bila mno- žična udeležba pionirjev Vsi tekmovalci so bili vztrajni in borbeni Rezultati posameznih disciplin tega tekmovania so do- kazali, da je slehernemu šport- niku telovadba v naših telovad- nicah nujno potrebna. Posamezniki so dosegli slede- ča mesta: pionirji, tek 2 km: 1. Boris Sare, 2 Anica Fece. 3. Sibln Bedo- va novic; I pionirji, tek 3 kra: 1. Iv^^an Goj-' kovic. 2 Konrad Lah, 3. An- ton Korenjak; pionirji, skoki: 1. Erih Sara, 2. Anton Valent, 3 Miio Cegnar; mladinci, tek 6 km: 1. Franc Vi- dovič, 2. Janez Rutar. 3. Ma- rijan Lubec; mladinci, skoki: 1. Milan Hlu- pič. 2 Vinko Pernat, 3. An- 1 ton Vidovič; mladinci, smuk; 1. Milan Hlu- pič, 2. Vinko Pernat, 3. Janže. kovic. Sedaj, ko je ,'mega v obilici, j Si želimo še več takih prtredi- ! tev Mogoče bi Okrajna zveza DTV Partizana priredila smu- čarske tekme v okrajnem me- rilu in na te tekme povabila /sa zunanja društva, saj razpo- lagajo ta društva tudi z lepim številom smučarjev. j Prireditelju nedeljskih tekem; gre vse priznanje za dovršeno organizacijo, posebno še tova- rišem, ki so bili zadolženi z iz- vedbo te smučarske prireditve. S. L. Zimski športni dan v Makolah z veliko nestrpnostjo so pri- ' čakovali makolskj pionirji bele snežinke in svoje tradicionalne smučarske tekme. Odlagali so šp>ortni dan in že obupavali nad letošnjo muhasto zimo. Sled- njič se jim je želja izpolnil«; ■ Cim so se naši hribi pobelili vA} bili pripravni za smučarsko tek^^! movanje, je nastal pravi žiA^ žav. Smučarji in sanlcači so na- stopili v večjem številu in po- kazali kljub pomanjkanju tre- ninga precejšnje znanje v smu- ku in sankanju. Pri nagradnem tekmovanju so dosegli prva mesta sledeči pionirji: Jože Esah in Miran Hrga, di- jaka III. razr. gimn; Dominik Gajser, dijak I. razr. gimn. Osnovna šola: Karel Rojs, Ivan Esih in Pe- ter Hoi^at, učenci IV. razr. osn. šole; Igor Jurinec, učenec III. razr. osnovne šole. I Vsi So prejeli knjižne nagrade, i MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 4. do 7. marca 1955 amer film »JEAN VAiL.ji!*AJ>ia in V dneh od 8 do 10. marca 1955 angl. filn »VESELI NORMAN« Iz sgeioviE^ ptujsMegci skioinl Jurska ropan a na Dravskem po^u Turki ali Osmani, — k. s-* povzročil, slovenskemu ljudUvu toliko gorja — so ;e prvič poja- vili v Evropi — na Balkanskem polotoku v začetku 14. stoletja Pridrveli so iz Mae Azije, kjer so ustanovili močno državo, kar je pK>menilo za Evropo, predv^^m Za balkanske narode, nacionamo nesrečo Pod udare: Turkov so zapore- doma podlegli vsi balkanski na- rodi. Leta 1389 so Turk straho- vito porazili Srbe na Kosovem poiju, nakar se ie začelo za Haloze na Hrvatsko Ako odšteiemo manjše obmej- ne praske, je imelo Dravsko po- lje ceiih 30 let m.i To m.rno stanje so deželni ^tanovj izrsbiL za utrjevanje gradov in trdnjav. Zbrali so živež, strelivo in druge vojne potreb.^čine Toda za te vojne priprave je bil potreben denar. Vsa ta bremena je mcalo vzeti nase ljud-tvo, ki je ital- največ trpelo od turšk h ropar- skih poiiodov Uvedi so nove dav- ke; na vsakih 60 gld vredno ti 1 gld. Razen tega so morai »la- čani prevažati ž vež strel vc in drugs vojne potrebščine er po- pravljati ce--te, mo tove. utrjeva- ti mesta in gradove ter braniti deželo, ko je pridrvel sovražnik Prv turšk voadi v slovenske pokrajine sc prihajali ob Savi in Dravi preko Hrvatske Smei co- par?,k"h pcliodov pa se je zprc- menila, ko je padla ieta 1600 na Ogrskem trdnjava Velika Kaniža, nedaleč od Prfikmurja Turki <;o Veiko Kanžc močno utrdili la je 90 let služ la za zhodišče ro- panj predvsem v Prekmurje in Mursko polje. — Dravsko ^-olje in Haloze so ostale sedaj nekoli- ko izven vojnega vrveža Leta 1603 so Turki zopet na- valili na Dravsko polje; požgali in opustoši'i so kraje do P*uja, ko so že prej pošteno opravili ivojc roparsko delo v Prekmurju, na Murskem polju »n v Sloven- skih goricah Nadaljn-i veik vojaški dogod- ki so bili daleč na vzhodu — na Ogrskem in s tem je biio p-^ihra- njeno mnogo gorja prebivalcem Dravskega po.ia Trpelo pa tw ljud-tvo v Prekmurju. na Mur- skem polju in v Sloven kih go- ricah ! V začetku avgusta leta 1664 so prispele v Ptuj štln slotnije ce- ear ke vojske, kj naj bi bran le mesto pred Turk., ki so se pomi- kali na levem bregu Mure pioti reki Rabi Vzporedno « turško vojsko je korakala preko Mv^dji" murja in Prekmurja titdi cesar- ska vojska F G Konec prihodnjič.