15 Razgrnil je spise in nadaljeval: »S testamentom vred je sprejelo sodišče tudi listek, na katerem stoji, da bo neznan^c zadevo prijavil višjemu sodišču, ako se je okrajno sodišče ne loti. Kljub preiskavi nismo mogli ugotpviti, kdo je ta listek napisal. Toda to nas zanima šele v drugi vrsti. Predvsem je tu testament, o katerem ni dvoma, da je pravi. To je oporoka Jožefa Hribernika, po domače Dvornika v Podkraju, ki jo. je napisal 15. maja 18 . ., torej štirinajst dni p?ed svojo smrtjo. V njem stoji tole: Svojo kmetijo, vso zemljo, vse, kakor stoji in leži, zapuščam kot glavnemu dediču svojemu nezakonskemu sinu Juriju Močilniku. Izplačati mora moje sestre sinu Jozanu Jakopiču štiri tisoč goldinarjev, Cenci Mlinar, ki je že od mladega pri hiši, pa tisoč goldinarjev.« Vse je prevzelo silno razburjenje. Eni so si kaj pošepetali, drugi so se ozrli na Tevža, ki je pobesil glavo in bil bled ko smrt. Zdaj jo bo skopuh grdi izkupil! Kdor bi bil Blazinko ostro pogledal, bi bil videl, da je ni nič iznenadilo, pač pa so se ji usta porogljivo raztegnila. Kakor da ga je iz neba treščilo, tak pa je bil Jurij Močilnik, mojster »Krištof«. Oči je izbuljil kakor vol, ruse je grizel, kakor da jih bo požrl, z glavo je majal: »Krištof moj nebeški, sedem sonr in mesecev štirinajst, Krištof nebeški!« Tedaj je velel sodnik: »Mir! — Vas, Matevž Jakopič, vprašam, ali priznate ta testament, ki ga je napravil vašega očeta ujec?« »Če je pravi, ga moram priznati,« je stisnil Tevž iz sebe, ne da bi dvignil glavo. Sodnik se je čudil, da ni zahteval testamenta, r bi si ga ogledal. Zato je vprašal: »Ali ste vedeli, da je testament kje?« »Ne, tega nisem vedel,« je poudaril Tevž. »Ali ve kdo od navzočih, kje je bil testament vsa ta dolga leta, ali pa, kdo ga je sodišču poslal?« je vprašal sodnik in se ozrl naokrog. »Kdor bi znal pokazati sled, bi dobil nagrado.« Ljudje so se zganili, stopili v gruče in se potihoma pogovarjali; toda kaj pravega ni vedel nihče. »Kdo pa je bil zadnje dni največ pri rajnem?* je sodnik poizvedoval. »Tale tukaj — Cenca Mlinar, zdaj Blazinka,« s^ je oglasil mojster Krištof; »ta je bila zadnje čas^ noč in dan pri njem.« Tedaj se je Blazinka grdo zarežala: »Da, da — jaz sem seveda testament skrila, da bi ob svojih tisoč goldinarjev prišla, kaj?« »Jasno je,« je rekel sodnik, »da je skril testament nekdo, ki mu je to koristilo. To more biti le Joza Jakopič.« »Moj oče? Ne!« je dejal Tevž odločno. »Joza gotovo ne!« se je usajal mojster Krištof. »Joza je bil poštenjak.« »Žal sodišče tega ne more verjeti,« je izjavil sodnik. »čudno je le to, da krivec testamenta ni :-'l, ampak ga je hranil... Jaz si mislim, da je kole: Rajni je zaupal testament kakemu pri- -, naj ga ta po njegovi smrti izroči oblasti. Ta pnjatelj pa ni bil pošten in se je z Jozanom Jako- picem zmenil, da skrije testament, če mu Joza Jako- pič zato dobro plača ... Ali je komu od vas znan kdo, ki mu je rajni Jožef Hribernik posebno zaupal?« Zopet je zašumelo med ljudmi, foda nihče ni vedel odgovora. Tedaj se je oglasila Blazinka, ki si je naglo izmislila laž, da bi za vselej odvrnila vsak sum od sebe. »Gospod sodnik,« je dejala hinavsko, »ko ste to rekli, mi je prišlo na misel... Ne povem rada, toda ne maram, da bi mi vest kaj očitala... Rajni ujec so že imeli takega prijatelja. Ta je bil volar Aleš. Zdaj se spomnim, da so ga tiste dni pred smrtjo večkrat poklicali k sebi... In ... in ... saj nočem nič slabega reči o Jozanu, o Jakopičv, nimam vzroka zato — toda to dobro vem, da sta po ujčevi smrti večkrat skup tičala z Alešem.« »Krištof!« je zagordnjal mojster krojač. »Mlad kmet se bo vendar imel kaj pomeniti s svojim hlapcem.« »Ne, ne!« se je lagala Blazinka. »Tudi ponoči sta čepela kje sama in sta si večkrat kaj namigavala.« »Kje je ta Aleš? Kako se piše?« je silil sodnik. »Pisal se je za Matvoza in je pozneje kupil Gradiško bajto. Pred petimi tedni je umrl.« »Ali morete to tudi s prisego potrditi?« »Če treba, da,« je trdila Blazinka, ne da bi trenila z očmi. »Dobro! Potem je stvar jasna. Aleš je testament utajil, Joza Jakopič pa ...« »Krištof!« je presekal krojač sodniku hudo besedo. »Ne more biti drugače,« je vztrajal sodnik. »Ta dva sta krivca. Aleš pa je dobil gotovo dobro plačilo, da si je raogel Gradiško kupiti. Ko je umiral, ga je vest nagnala, da je spravil testament pred sodišče.« Navzočim je bilo vse jasno in so prikimavali. Edino mojster Krištof, Jurij Močilnik, ta je brundal in ugovarjal. V Tevževi duši pa je besnel vihar. Da se je mogla Blazinka tako Iagati! In ljudje so kar vse verjeli. Ali je zdaj še smel molčati? Zdaj, ko je prišel testament na dan, očetovega greha ni bilo več mogoče skriti. Sramoti se ni bilo več kam ogniti; da, še desetkrat hujši se je pokazal greh, kakor je bil v resnici. Danes, jutri gotovo bodo že vsi v "Podkraju vedeli povedati, kak je bil stari Dvornik in s kakim grehom na duši je legel v grob. Ne, ne! Zdaj mora govoriti! Zdaj mora očeta opravičiti! Mora! Ves razburjen je bruhnil iz sebe: »Gospod sodnik, ne verjemite tej lažmvki! Jaz vem, kako je bilo s testamentom.« »Vi ste vendar rekli, da ne veste za testament,« je dejal sodnik strogo. »Nisem vedel, da je se kje; toda to, kar je v njem, mi je bilo znano! Nekaj tednov, preden so umrli, so mi oče vse povedali. Ni kriv Matvozov Aleš, tudi moj oče ne toliko — kriva je ta!« — Pokazal je na Blazinko. — »Ta je očinemu ujcu ukradla testament in je mojega očeta nagovorila, naj ji dajo tri tisočake, pa bo pismo skrila. Moj oče je dolgo niso hoteli poslušati, nazadnje jih je pa le premotila.« »Lažnivec! Oderuh!« je zahreščala Blazinka, ki je vsa prebledela in se stresla. »Gospod sodnik, ali ne čujete, kako se laže? Najprej ni o testamentu ničesar vedel, zdaj pa vse ve. On si je obdržal krivični denar. Tat pa lažnivec pod enim klobukom vedrita.« »Prisežem lahko, da je resnica. kar govorim,« je rekel Tevž. »Kar tako vam sodišče prisege ne da,« je pripomnil sodnik. »Najprej morate vse pojasniti, kaj in kako vam je .oče povedal.« Tevž zdaj ni več okleval, ampak je vse na drobno povedal, kar je vedel od očeta, in ni pozabil omeniti, kako je Blazinka očetu trdila, da je testament zažgala; očitno pa ga je spravila, da bi ga imela kakor orožje v rokah. Tekom let je izsilila od očeta precej denarja; zadolžnice je sicer podpisala, vrnila pa ni ničesar. Tega denarja se je z obrestmi vred nabralo okoli sedem in dvajset tisoč dinarjev; za ta znesek jo je pred osmimi tedni terjal. Ker ni vedela kaj, je poslala testament na sodnijo — kdo drugi kakor ona?! —, da bi na tak način zahtevala svoj delež iz testamenta in še bogve koliko obresti in odškodnine. »Gospod gfodnik, to je vse zlagano! Ali ne vidite, kako hoče po sili očeta oprati in mene obdolžiti? Tožim ga za razžaljenie časti!« je vpila Blazinka. »Tiho zdaj!« je zapovedal sodnik. »Govorili boste, ko vam bom dal besedo.« Tevž je pripovedoval, koliko je oče prestal, da ni imel mirne ure in da je od same bridkosti zbolel. Ponoči ga je večkrat hotelo zadušiti; ko je čutil smrt pred durmi, se je odločil, da pojde k sodniji in da tu vse pove. Na poti, tam pri onem znamenju pod Dvor-nikom, se mu je razvezal jezik. Le s težavo ga je sin pregovoril, da ni šel sam sebe tožit, in mu obljubil, da bo on popravil, kar je oče zagrešil. Vč>i, ki so poslušali Tevževo izpoved, so se prepričali, da je govoril resnico. »Toda vi niste držali obljube, ki ste jo dali očetu,« je dejal sodnik strogo; »vsaj čakali ste tako dolgo, da bi človek mogel dvomiti, ali ste jo sploh še mislili izpolniti.« »Izpolnil sem jo; škodo sem že popravil,« je rekel Tevž. ' »Kako ?« »Tiste male reči iz testamenta so izvršili že oče. Blazinki nisem ničesar dolžan, ker je itak več dobila, kakor ji je šlo. Ostane le še mojster Jurij Močilnik; temu pa sem tudi vse povrnil.« »Ali je to res?« je vprašal sodnik mojstra Krištofa in ga ostro pogledal. »Tevž, Tevž, kaj praviš?« je vzkliknil krojač razburjeno. vsJaz ne vem nič.« »Ali niste dobili lani poleti štiri sto tisoč dinar jev ?<; Krojač je raztegnil usta in oči, čudno je zarigal in komaj prišel do sape: »Krištof nebeški in Golijat čeravzelj! Tak ti si jih poslal? Da, da, lani avgusta mi jih je prinesel pater Valerijan, kapucinar, in ničesar ti ni hotel povedati kakor le to, da je denar moj. Za norca me je imel, ampak denar je bil pravi.« »Odkod si ga dobil?« je vprašal Tevža župan. »Za Dvornikovo.« »Prodal si vendar šele jeseni.« »Ne, že sredi julija. Vprašajte Križnika! Hotel sem vso reč skriti.« »Zaslišati moram onega patra,« je odločil sodnik. »Menda ne bo treba; saj imara potrdilo.« Pri teh besedah je segel Tevž po listnico, pobrskal v nji in nato ponudil krojaču neki listek. »Krištof moj!« je lomastil mojster. »To je prav tisto pismo, ki sem ga dal kapucinarju — res! Doma imam še drugo; na tistem mi je pater napisal, da sem denar od njega dobil.« »Zmenila sta se! Oba tičita pod enim klobukom!« je zavpila Blazinka. »Ta mojster je bil vedno na onegale strani. Lažnivca! Goljufa!« Krojač je ves rdeč zahripal: »Koza stara! Coprnica salabolska! Saj ti jih pokažem vseh štiri sto tisoč, ki jih imam naloženih. Odkod naj bi pa irael ta neznanski denar? Kapucinarjevo pismo tudi prinesem; tu pa je moje lastnoročno, črno na belem, datum in podpis. Ali to ni dovolj ?« Molil je svoje potrdilo sodniku, potem ga je dal pričam. Ljudje so bili vsi iz sebe in so strmeli v Tevža, ki si je grizel brčice. »Ali imate še kai povedati?« (Dalie sledi.)