Zgodovinar dr. Silvin Eiletzje v moskovskih arhivih odkril dokumente, ki močno bremenijo Josipa Broza - Tita, ki je v letih 1935 do 1940 živel v Moskvi. SLOVENIJA Tožilec se je srečeval z osumljencem r a\ o ■ 00 o -j ■vt- z g o I i II1 i INTERVJU Dr. Žiga Turk Problem je, da je vse v brošuri res! IKOLUJV^ anko Kos i dr. Milan Balažic ••i, Jtr. DOKUMENTARNE VSEBINE NA TELEVIZIJI SLOVENIJA Nacionalna televizija ima edina v Sloveniji redno lastno produkcijo dokumentarnih vsebin. Zavedamo se odgovornosti, ki nam jo tak položaj nalaga. Zato spoštujemo bogato tradicijo in razvijamo sedanjost dokumentaristike. Pri produkciji dokumentarcev pazimo, da pri tem razvijamo in negujemo humanizem, univerzalnost sporočila, avtorsko pripoved ter vizualni presežek. Na sledi zapisanih besedil, ustnih izročil, materialnih dokazov ohranjamo dokument časa in prostora. Razkrivamo skrite kotičke slovenskih pokrajin ali približamo oddaljene dežele, govorimo o posebnostih in stereotipih, zanimivih in velikih Slovencih, odkrivamo odmevne dosežke in arhetipe, značilne za naš čas. Spremljajte dokumentarne oddaje Televizije Slovenija! v svetu dokumentarcev TRETJA STRAN Z dobro popotnico naprej Metod Berlec, foto: Thierry Monasse/STA Slovenija je v ponedeljek z lepo bero uspehov končala šestmesečno predsedovanje Evropski uniji. Brez velikega pompa, a učinkovito je vodila pogajanja o dosjejih, ki jih je dobila kot dediščino bruseljskega stroja. Poseben poudarek je namenila liz-bonski pogodbi, Zahodnemu Balkanu, lizbonski strategiji, energetsko-podnebnim ciljem in medkulturnemu dialogu. Naša država je teh šest mesecev kot prva novinka in država, ki je izšla iz socialistične Jugoslavije, predsedovala Svetu EU, eni od treh osrednjih institucij EU, v okviru katere se v devetih različnih sestavah redno na formalni in neformalni ravni srečujejo ministri vseh 27 držav članic unije pod vodstvom premierja predsedujoče države, v konkretnem primeru slovenskega premierja Janeza Janše. Slednji je ob koncu slovenskega predsedovanja dejal, daje Slovenija kot predsedujoča dosegla, kar je pričakovala, ponekod celo več. Ob tem je poudaril, da je naša država povečala prepoznavnost in ugled v Evropi in svetu ter stkala številne koristne stike. Posebej je omenil sprejetje oz. dogovor o nekaterih zakonodajnih aktih, ki bodo imeli pomembne posledice za vse državljane EU, vendar niso nujno v ospredju pozornosti javnosti. Glede zavrnitve lizbonske pogodbe na irskem referendumu pa je Janša menil, da je bil problem irske vlade, ki je malo pred tem zaradi korupcijskega škandala ostala brez uspešnega dolgoletnega premierja Berti-eja Aherna, to, da ni znala ustrezno predstaviti izzivov, ki so pred EU in zaradi katerih unija potrebuje lizbonsko pogodbo. No, kljub temu se bo potrjevanje lizbonske pogodbe v državah, ki je še niso potrdile, nadaljevalo. Vajeti predsedovanja je prevzela Francija ter njen radoživi in zagnani predsednik Nicholas Sarkozy, zaradi česar bo francosko predsedovanje vsekakor zelo živahno. S koncem predsedovanja se bodo tudi vladne stranke usmerile v predvolilno tekmo in predstavljanje predvolilnih programov. Po zadnjih javno-mnenjskih raziskavah sta Janševa SDS in Pahorjeva SD precej izenačeni. Druge stranke močno zaostajajo. Na predvolilno tekmo bo precej vplivala tako imenovana vojna proti tajkunom oziroma boj proti gospodarskemu kriminalu. V nedeljo nas je tako presenetila vnovična aretacija prvega moža SCT Ivana Zidarja, še bolj pa višjega državnega tožilca Boštjana Penka. Slednji, ki je zadnjega junija sklenil svojo tožilsko kariero, se je pred tem srečeval z Ivanom Zidarjem. Menda si je med dopustom pridobival kliente za svojo odvetniško kariero. Penka sumijo zlorabe uradnega položaja, saj se je srečeval s človekom, ki je osumljen storitve večjega števila kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala. Poleg tega so pri njem našli kopije policijske, tožil-ske in sodne dokumentacije. Seveda je popolnoma jasno, da Zidar stika s Penkom ni navezal zato, ker naj bi slednji v prihodnosti postal dober odvetnik (za to ima Zidar že odvetniško pisarno Čeferin), ampak zato, ker je imel Penko kot tožilec dostop do zaupne službene dokumentacije. Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj je Penko, ki je nekoč vodil vladno protiko-rupcijsko komisijo, tako globoko zabredel. Presenetil nas je namreč že njegov odstop od pregona v primeru Orion, še pred tem pa smo lahko v rumenih medijih brali o njegovem nedostojnem vedenju v enem od ljubljanskih lokalov. Mu je neuspešna tožilska kariera zameglila zdravo presojo, da je pozabil, kaj je prav in kaj ni? Seveda pa je vprašanje, ali bo za svoje milo rečeno, nepremišljeno ravnanje tudi obsojen, saj se sodna veja oblasti bolj kot s svojim primarnim delom ukvarja z bojem za višje plače, čeprav se je gmotni položaj sodstva v zadnjih letih izboljšal. Zato niti ne preseneča, da je ugled sodnikov v javnosti tako nizek. Postavlja se tudi vprašanje o politični motiviranosti sodniške »bele stavke«. Vsekakor gredo stranke vladne koalicije na volitve z dobro popotnico uspešnega predsedovanja EU in razmeroma dobrega vladanja. A to za zmago ne bo dovolj, ljudi bodo morale prepričati, zakaj potrebujejo še en mandat. [9 3 Demokracija ■ 27/xiii ■ 3. julij 2008 Vsekakor gredo stranke vladne koalicije na volitve z dobro popotnico uspešnega predsedovanja EU in relativno dobrega vladanja. A to za zmago ne bo dovolj, ljudi bodo morale prepričati, zakaj potrebujejo še en mandat. KAZALO UVODNE STRANI_ 9 Umetno netenje konfliktov 10 Pogledi: Želje razvajenca 11 Kolumna: Vojna univerz POLITIKA_ 12 Politični krči po predsedovanju 16 Pogovarjanje in ne dogovarjanje 18 Prosti pad tožilca Penka 20 Še en mandat! SLOVENIJA_ 22 Kaj je Milan Kučan zamolčal 26 S pokrajinami do manjših razlik 28 Kmetijstvo se prilagaja podnebju 30 Na robu družbe 32 Slovenski planinci vsega sveta TUJINA_ 34 Sibirsko razkazovanje mišic 36 Globus: Enotno v Enotnosti 37 Tuji tisk: Je bil Lech Walesa Bolek? 38 Intervju: dr. Žiga Turk DOMOZNANSTVO_ 42 Titova skrivnostna leta 46 Osebnosti: Rudolf Habsburški 50 Naši kraji: Negova OGLEDALO_ 56 Film: Hancock 58 Avtomobilizem: Jaguar XF2 60 Znanost: Veter in voda 62 Šport: Dirka vseh dirk 64 Črna kronika: Dva mrtva v strmoglavljenju 66 Rumeno: Rebeka zgradila hišo 68 TV Kuloar: Spomini na osamosvojitev 74 Predsednik SD ima blondinko Intervju: dr. Žiga Turk Ah, za opozicijo bi bila brošura primeren izdelek, če bi bila del prizadevanj, s katerimi se poskuša ustvariti vtis, da kvalitetno in strokovno lahko vladajo samo stranke kontinuitete in da so samo one poklicane k vladanju. 76 Pogovarjanje in ne dogovarjanje Komisija DZ za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb je soglasno ugotovila, da ni mogoče trditi, da sta se leta 2004 takratni vodja opozicije Janez Janša in hrvaški premier Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu. DEMOKRACIJA, Mivka 25,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/24 47 205 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01 / 24 47 200 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/24 47 204 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Barbara Prevorčič, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Maruša Mihelčič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, dr. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek 4 Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Andreja Velušček, agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 2,50 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o, Komenskega 11, Lj. Direktor: Metod Berlec Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102 Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Demokracija ■ 27/xm • 3. julij 2008 »Demokracija« je zaščitena blagovna znamka, last podjetja Nova obzorja založništvo d.o.o. Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki imajo s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. L RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD. Izid nekaterih rubrik je podprlo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Fotografija na naslovnici: arhiv Demokracije 22 Kaj je Kučan zamolčal? Glavnina slovenskih tajkunov zagotovo ni v SLS, temveč spadajo pod okrilje SD, LDS in Zaresa, meni predsednik vlade in SDS Janez Janša. Forum 21 jih ščiti, njegov predsednik pa zavaja javnost in širi neresnice. 42 Titova skrivnostna leta Mohorjeva založba iz Celovca je pred kratkim izdala knjigo dr. Silvina Eiletza Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935-1940, v kateri so neposredni dokazi o tem, kako se je Tito v Moskvi pred drugo svetovno vojno izpilil za množičnega zločinca. NAGRADNA IGRA Naročam tednik Demokracija CU 1 x letno (20 % popusta) Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 5 aparatov GSM Samsung SGH-M300. Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 4 dodatne aparate GSM. Nagradna igra traja do 31 .julija 2008. Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www. demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre). 1. Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006 2. Naročniki do 1.9.2006 število izvodov: □ 2 x letno (10% popusta) Samsung SGH-M300: • teža: 63 g • velikost: 80x40x16,7 mm • čas pripravljenosti: do 230 ur • čas pogovora: do 250 ur • barvni grafični zaslon (65.536 barv) • GPRS • vgrajen digitalni fotoaparat • prostoročno telefoniranje preko vgrajenega zvočnika • MMS • zvočna beležka (diktafon) Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4x letno (9 % popusta) f Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ ne □ da I ID za D D V: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokrarija, Mivka 25, 1000 Ljubljana ali na faks 01 2447204. Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o., Komenskega 11, Ljubljana GLOSA/HUMOR Brez milosti Aleksander Škorc Na veliko nesrečo levičarjev in kljub njihovim klavrnim poskusom zmanjšati pomen predsedovanja smo Slovenci prvič izpeljali nekaj res pomembnega, nekaj, kar ceni tudi ta čas najnaprednejši del človeške populacije. Kot pripadniki naroda se končno lahko ponosno sprehodimo po zahodni soseščini in brez občutka sramu povemo, od kod smo. Razen tistih, ki preštevajo "prepisane" vejice in pike v govorih PM. A oni itak ne morejo v tujino, ker jim je sovraštvo že krepko načelo telesno in vsakršno ravnotežje (natančno sijih oglejte) in bi se človeku celo zasmilili, če ne bi imel pred očmi njihove razdiralne zlobe. Tudi istospolno usmerjeni bi se človeku smilili, če se ne bi sami postavili v nezavidljiv položaj. Ko nekdo vstopa pri izhodu, mora pač pričakovati, da ga bo pri tem marsikaj udarilo po glavi, če pa že hočejo "svoje"otro-ke, naj sijih poskušajo pridelati sami. A če ne zmorejo dojeti, da "njihov" otrok morda ne bo odobraval "istospolnosti" in bo pri njih zato nesrečen, potem si otrok ne zaslužijo. Čudna je tista družba, ki daje otroke v vzgojo obrobni skupini, katere skrajni domet je nesposobnost razmnoževanja. Brez nepotrebnega usmiljenja torej. Zamislite si, da vam posamezniki, ki so vam blizu in jih imate radi, poskušajo preprečiti pot do nečesa lepega, npr. do izpolnitve kakšne čudovite, v ljubezni rojene želje. Potem imate dve možnosti. Lahko jih zasovražite in jih z njihovim lastnim orožjem sesujete kot stare kante, a v tem primeru izgubite ljubezen in s tem tudi čudovito željo. Lahko pa poprosite Boga, da reši situacijo namesto vas, in jih imate še naprej radi. A potem je težko gledati, ko jih začnejo razžirati njihove lastne, v ljubosumju in zavisti rojene nakane, ko jih bolezni prikujejo na postelje in jim lastna zloba krati spanec. Takrat vas vaše človeško usmiljenje nagovarja, da še enkrat poprosite Boga, naj vendar že neha in se jih usmili. A če bi Bog to storil, potem ste vi zopet ob svojo željo, ker bi vam omenjeni osebki še naprej preprečevali njeno izpolnitev. Varujte se torej usmiljenja in tudi sovraštva, saj vas oboje vodi v veliko nesrečo. Kadar pa začutite željo po obdarovanju nekoga, je najbolje, da izbiro prepustite Bogu, ker vaša človeška presoja ne zmore razlikovati med tistimi, ki so si darove resnično zaslužili, in tistimi, ki poskušajo v vas le obuditi usmiljenje ali pa oblatiti tistega, ki si ga vi želite obdariti. H-umor »Štirje minareti so preveč za Ljubljano.« (Tajnik islamske skupnosti Nevzet Porič meni, da ima vse svoje meje.) »fa, želim si, da bi bilo tako.« (Predsednik SD Borut Pahor še ni čisto prepričan, ali velja za stvarnega moža in politika.) »Največji uspeh je, da seje nekaj ministrov pod hipnozo učinkovito naučilo angleškega jezika na račun davkoplačevalcev.« (Zaresov poslanec Matej Lahovnik je kljub kritikam našel pozitivno posledico slovenskega predsedovanja Evropski uniji.) »Omalovažuje in žali se nas na vsakem koraku, ničesar drugega nismo bili deležni od drugih vej oblasti.« (Predsednica sodniškega društva Janja Roblek je prepričana, da mora sodnik v naši državi imeti zelo debelo kožo.) »O svojih prednikih samo prašiči nič ne vedo. Ljudje pa bi morali vedeti.« (Predsednik mariborskega Združenja veteranov vojne za Slovenijo Tone Korošec ni zadovoljen z dejstvom, da ljudje slabo poznajo svoje korenine.) »Zgodilo seje naravno zlitje dveh podobno mislečih strank - Aktivne Slovenije in stranke Zares.« (Organizator prireditve Ročk Otočec, nekdanji predsednik Aktivne Slovenije in »zaresni« Franci Kek, pozablja, daje Golobi-čeva stranka »pojedla« Aktivno Slovenijo.) »Minila je brez gimnastičnih točk in sploh brez slehernih ekshibicij, zaradi katerih bi si morali misliti, da smo fizično zdrav in poskočen narod.« (Novinar Peter Kolšek si je na državni proslavi ob dnevu državnosti zaželel več poskočnosti, značilne za 17-letnike.) »Predsednik Tiirk seje pokazal za boljšega predsednika od Drnovška, ki je svoje razmišljanje prenesel z zemlje nad oblake, medtem ko Tiirk ostala trdno na tleh.« (Predsednik SNS Zmago pl. Jelinčič je zadovoljen, ker predsednik države s svojimi besedami ne »frči« nad oblaki.) Novinarsko delo za študente! Vas zanima slovenska družbena problematika, vas zanima pisanje o slovenski preteklosti, sedanjosti in prihodnosti? Vas zanimajo problemi ljudi? Vas motijo krivice, ki se dogajajo v družbi? Če bi radi pisali o stvareh, ki jih drugi zamolčijo, pa bi morale zagledati luč sveta, se pridružite mladi ekipi revije Demokracija! Pokličite na tel. številko: 01/24-47-200! 6 Demokracija • 27/xni • 3. julij 2008 ZGODBE Portal slabega okusa Modrost tedna Že nekaj časa po forumih krožijo pritožbe na vsebine na spletni strani 24ur.com. Nekdaj najbolj brana spletna stran se je namreč spremenila v najbolj rumeno spletno stran. Ob celi vrsti tračev, erotike in reklam so aktualne novice iz Slovenije in tujine močno zapostavljene. Ko odpreš eno izmed novic, ti ustvarjalci spletne strani vsilijo videoposnetek, ki seveda vsebuje polminutni reklamni spot, namesto tipkanega besedila, ki omogoča definitivno boljšo kritično presojo teksta. Ustvarjalci omenjene sple- tne strani so vsekakor prekoračili mejo dobrega okusa, saj se na portalu pojavljajo številne neprimerne vsebine. Sledijo le zanimanju bralcev, ki jih privlačijo črna kronika, erotika in članki s slovenske oker (ker rumene ni vredna) scene. Videti je, da so se podredili komercializaciji in da sledijo načelu kvantiteta je več kot kvaliteta. V začetnem obdobju delovanja so želi številne pohvale za vsebine, potem pa je začelo iti na slabše. Velik hrup okrog prenovljene strani se je hitro polegel, saj je znova sledilo razočaranje. Poleg tega se je izkazalo, da je spletna stran 24ur.com identična s spletno stranjo www. dnevnik.hr. Z izjemo barvne sheme sta oblikovno povsem enaki, vsebinsko pa se tudi ne razlikujeta bistveno. Očitno je POP TV zmanjkalo idej in so poleg vseh kritik postali še slaba kopija hrvaškega spletnega portala. Morda pa je vzrok tudi v tem, da imata obe televiziji istega ameriškega lastnika. M. M. Naslovnici obeh spletnih portalov »Lanski apel novinarjev za medijsko avtonomijo pa ni doživel posebnega odziva javnosti. Pa ne zato, ker v Sloveniji - tako kot drugod po svetu - ne bi bila ogrožena svoboda pisanja resnice, ampak zato, ker ta grožnja prihaja s povsem druge strani, kot pa so avtorji peticije kazali s prstom. Kdor spoštuje javnost, ne bo javnosti prikrival ali izkrivljal resnice.« (Predsednik državnega zbora France Cukjati) »Za novo in trajno združitev /Evrope, op. ur. /so pomembna politična, gospodarska in pravna sredstva, hkrati pa je nujna tudi etična in duhovna prenova, ki črpa iz krščanskih temeljev, iz katerih Evropa raste. Vemo, da je človek brez tega vitalnega humusa izpostavljen nevarnosti samoodrešitve, ki je v 20. stoletju povzročila veliko osiroma-šenje človeške družbe. Današnja Evropa, ki je doživela dve svetovni vojni, balkansko morijo in tragični propad velikih ideologij, še vedno išče lastno istovetnost in svoj pravi obraz.« (Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran) Se bo SCT zdaj le ustavil? Petra Toša so za veleposlanika izbrali njegovi. • • . Tone Rop se ne bo opravičeval, saj je tudi Tito lagal. Stalin ni samo lagal in kradel, ampak tudi pobijal, seveda ne zase, ampak za partijo. • • . Cvikl je toliko časa obtoževal, dokler ga niso predlagali za pričo. • • . Slovenska tranzicija je pripeljala na rob še ene revolucije. Žarko Petan V torek popoldne je stekel promet po 5,5 kilometra dolgem avtocestnem odseku Šent-vid-Koseze, v okvir katerega sodi tudi predor Šentvid, ki povezuje gorenjski avtocestni krak in zahodno ljubljansko obvoznico. S tem bo precej razbremenjena tudi Celovška cesta v Ljubljani, ki je s povprečnim dnevnim prometom več kot 60 tisoč vozil ta čas ena najbolj obremenjenih cest v državi. Cestni odsek sta slovesno odprla prvi mož Družbe za avtoce- ste v RS (Dars) Tomislav Nemec in minister za promet Radovan Žerjav. Minister meni, da bomo vsi prav gotovo hitro pozabili na zaplete pri graditvi šentviškega predora, in dodaja, da pa teh zadev nikakor ne smejo pozabiti stroka, projektanti, izvajalci, nadzor, Dars, DDC, prometno ministrstvo in tudi politika. Dejal je še, da tega, da je prihajalo do zamud, nihče ne skriva in da so se zato povečali tudi stroški graditve. »Ne zamude ne povečani stroški seveda niso v veselje ne investitorju in ne uporabnikom. Ampak upam si trditi, da je ekipa, ki danes odpira ta odsek, vse zadrege reševala hitro, odločno in odgovorno,« je dejal Žerjav in poudaril, da se z odprtjem tega odseka premošča razmeroma kratka, a izjemno moteča zareza na zemljevidu avtocestnega križa. Skupna investicijska vrednost odseka Šentvid-Koseze znaša 243,75 milijona evrov (brez stroškov financiranja, s katerimi naj bi bila vrednost po nekaterih podatkih za 20 milijonov evrov večja). Vrednost gradbenih del znaša 124,7 milijona evrov, skupaj z elektrostrojno opremo pa 135,7 milijona evrov. V teh vrednostih je upoštevana tudi vrednost priključnih ramp in dveh priključkov na Celovško cesto, rok za Demokracija • 27/xiii • 3. julij 2008 dokončanje teh del pa je jeseni 2009, če bodo izvajalci spoštovali roke. Dodajmo, da izvajalec del, to je SCT, katerega večinski lastnik je predsednik uprave Ivan Zidar, menda že izsiljuje naročnika (Dars) za podpis aneksa k pogodbi za dokončanje še nedokončanih del. Ob tem je dovolj zgovoren podatek, da je bila vrednost predora sprva ocenjena na 48 milijonov evrov, znesek pa se je nato povečal na slabih 136 milijonov evrov. V. K. 7 Predor Šentvid končno odprt. DOGODKI Evropska štafeta predsedovanja Franciji Zunanji minister Dimitrij Rupel je zadnji dan slovenskega predsedovanja EU na Trgu Evrope v Novi Gorici francoskemu kolegu Bernardu Kouchnerju simbolično izročil evropsko štafetno palico in zastavo. Moram reči, da je EU v trenutku, ko jo predajam v tvoje roke, v dobrem stanju«, je dejal Rupel. »V srednje dobrem, povprečnem stanju,« ga je popravil Kouchner, ki je ocenil, da je Slovenija opravila veliko delo. »Res je, da Slovenija ni velika država z veliko prebivalci, a je z zunanjim ministrom in njegovimi ekipami opravila veliko delo,« je poudaril. Dodal je, da je minister Rupel lahko ponosen na svoje delo in zagon, ki ga je dal Sloveniji in vsej Evropi. Po Ruplovih besedah je bilo predsedovanje od blizu morda videti kot vrsta majhnih korakov, a od daleč se bo videlo, da smo napredovali. »Rušenje zidov ter odpiranje vrat in oken priložnosti je bila in bo politika EU,« je poudaril slovenski zunanji minister. Rupel se je Kouchnerju zahvalil za pomoč pri predsedovanju. Kot je pojasnil, Slovenija brez diplomatske pomoči Francije te naloge ne bi zmogla. Veliko zaslug za uspeh polletnega slovenskega predsedovanja je pripisal tudi osebnim in prijateljskim stikom s francoskim kolegom. Tudi Kouchner je izrazil zadovolj- Predsedovanje Svetu EU je prevzela Francija. stvo nad sodelovanjem z Ruplom in dejal, da bo tako tudi v prihodnje. Ob tem je poudaril, da zanj ni majhnih in velikih držav. »Zame so pomembne vse evropske države, ki so se združile, torej vseh 27 držav,« je poudaril. »Hvala Dimitrij, hvala Slovenija. Živela Slovenija, živela Francija, živela Evropa,« je še vzkliknil francoski zunanji minister. Prizorišče dogodka, Trg Evrope, ki je tako na ozemlju slovenske Nove Gorice kot italijanske Gorice, je po besedah vodje francoske diplomacije »zelo močan in pomenljiv simbol«, saj sta si na tem prostoru stali nasproti dve državi, dva režima. Izjemen simbol je po Kouchnerjevem mnenju tudi to, da je Slovenija, ki je bila še pred 17 leti v drugačnem položaju, vodila EU in pripomogla k večji harmoniji na Balkanu. Slovesnosti ob izročitvi predsedovanja Franciji sta se med drugim udeležila župana Nove Gorice Mirko Brulc in Gorice Ettore Romoli. »Tu so padli zidovi že pred vstopom Slovenije v EU,« je o prizorišču slovesnosti dejal novogo-riški župan. Pojasnil je, da je med obema Goricama v preteklosti potekala meja, ki pa nikoli ni bila berlinski zid, in poudaril, da mesti zdaj načrtujeta veliko skupnih projektov, ki bodo pripomogli, da bodo prebivalci živeli v prijateljskem in enakopravnem duhu. Tudi Romoli je izrazil zadovoljstvo, da dogodek poteka prav na tem trgu in na tej meji, ki je, kot je dejal, simbol vnovične vzpostavitve miru med državama. Brulc je Franciji še zaželel, da bi skrbela za vse evropske narode tako kot Slovenija pred njo in da bi uspešno predsedovala uniji. P. J. Bela stavka sodnikov 0 neugodni inflaciji Finančni minister Andrej Bajuk je na tiskovni konferenci ob predstavitvi dosežkov slovenskega predsedovanja na področju finančno-go-spodarskih zadev govoril o 0,9-odstotni junijski inflaciji. Dejal je, da je takšna inflacija posledica zunanjih šokov, s katerimi se soočajo vse države EU. Pri tem kaže 80 odstotkov inflacije pripisati izključno dvigu cen nafte in naftnih derivatov, cene hrane pa so se nekoliko umirile. Znova je kot drugi vzrok za inflacijo omenil pomanjkanje konkurence v trgovini na drobno. V državah evroobmočja brez Slovenije so se leta 2007 cene hrane pri proizvajalcih zvišale za 8,6 odstotka, v trgovini na drobno pa za sedem odstotkov. ^^^^^^^^^^^^^^^ Medtem ko so del šoka zaradi t . > dviga cen hrane v drugih čla- jfi '-J* nicah EU prevzeli nase trgovci, (t • f. s pa so ti v Sloveniji k dvigu cen proizvajalcev še dodatno pri- ^E 'tfe spevali z znatnim povečanjem svojih marž in šoka niso niti j^JH^Hk^^Jgiofl; malo ublažili. Posledice tega v ■Hb^^^H^tP^fl Sloveniji čutimo še danes, zato flifl J^ je minister znova pozval k večji i£'JEl V preglednosti in konkurenci v tr- m^^^^mJR /' tjrX govskem sektorju. Po njegovih E^^^HMS / -M " ^ besedah je naloga vlade prepre- 9 jMjr - 1» "'"-J. čiti spiralo inflacijskih pričako- * vanj, vendar se je treba hkrati . ""¿žt zavedati, da glede cen nafte lah- i ^r^^B-» . -ko stori zelo malo. L. H. Finančni minister Andrej Bajuk Prvega julija se je začela bela stavka sodnikov, ki od tega dne delajo samo toliko, kolikor od njih zahteva sodniška norma in nujnost primera. To obliko stavke je podprlo 60 odstotkov vseh sodnikov, ki obljubljajo, da bodo v primeru neizpolnjevanja zahtev stavko oktobra zaostrili. Slovenski premier Janez Janša dvomi, da si sodniki s stavko zvišujejo ugled, in pravi, da je vlada v tem mandatu veliko naredila za to, da so se materialni pogoji za delo sodstva izboljšali. Zakon, ki ureja plačna razmerja v sodstvu, je bil sprejet brez velikega nasprotovanja, in glede na to, da bodo septembra volitve, ni mogoče pričakovati sprememb v zakonodaji. Poleg tega, kot pravi premier, sodniki v Sloveniji nikoli niso bili bolje plačani kakor zdaj in nikoli doslej niso stavkali, zato se je treba vprašati, zakaj to počnejo prav zdaj. Po besedah ministra za javno upravo Gregorja Viranta sodniki s stavko izpričujejo svojevrsten cinizem. »Če stavkaš tako, da delaš po normi, potem je očitno, da je norma prenizka,« je poudaril Virant. Minister za pravosodje Lovro Šturm, ki je sodnikom stavko že prej odsvetoval, pa pričakuje, da se bodo sodniki držali vrstnega reda pri obravnavanju zadev, da pri doseganju norme ne bodo delali izjem ter da ne bodo reševali lažjih in novejših zadev. L. H. Minister za javno upravo Gregor Virant Demokracija ■ 27/xiii ■ 3. julij 2008 V SREDIŠČU Umetno netenje konfliktov Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven Diplomatske rošade V slovenskih diplomatskih krogih je v teh dneh znova vroče, saj je vlada nedavno izdala odloke o razrešitvi nekaterih veleposlanikov in imenovanju novih. Zunanji minister Dimitrij Rupel je 22. maja v oddaji Studio ob 17I1 na Radiu Slovenija napovedal, da bo letos razrešenih nekaj več veleposlanikov kot običajno, saj so nekaterim zaradi predsedovanja Slovenije Evropski uniji podaljšali mandat. Tako naj bi po njegovih napovedih prišlo do sprememb na desetih slovenskih diplomatskih predstavništvih, poleg tega pa so odprli nekaj novih veleposlaništev. Tako je vlada ta mesec skupaj razrešila oz. premestila deset veleposlanikov in imenovala nekatere nove. Med njimi je sedanji kmetijski minister Iztok Jarc, ki je bil pred svojim prihodom na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano diplomat v Izraelu in naj bi po volitvah postal veleposlanik v Londonu, ter nekdanji direktor Sove Matjaž Šinkovec, ki naj bi postal veleposlanik v VVashingtonu. Pojavile so se tudi govorice, naj bi eno od veleposlaniških mest po izteku mandata zasedel sedanji zunanji minister Dimitrij Rupel, vendar je slednji za medije dejal, da bo svoj ministrski mandat izpeljal do konca in da ta čas ne razmišlja o ničemer drugem. Sklicevanje na volitve Ker pa je za odloke o imenovanju veleposlanikov potreben podpis predsednika države, je bilo pričakovati, da bo Danilo Tiirk, tudi sam dolgoletni diplomat, s svojim podpisom potrdil imenovanja, vendar do tega ni prišlo. Kot je v izjavi za Pop TV dejal predsednik države Danilo Tiirk, »imamo preveč razgreto volilno situacijo«, ki bi nujno vplivala na proces odločanja, zato naj bi razrešitve in imenovanje veleposlanikov preložil na čas po parlamentarnih volitvah. Tiirkova odločitev je vladne kroge presenetila, saj naj bi se bila vlada o imenovanju veleposlanikov prej uskladila s predsednikom države, po njenih navedbah pa naj bi bil predsednik države privolil, da se kadrovske rošade opravijo še pred poletjem. Vendar je urad predsednika države odgovoril, da predloga za imenovanje novih veleposlanikov doslej še ni prejel. Na Turkovo izjavo se je najprej odzval zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se mu izjava zdi »nevarna«, ker povezuje imenovanje veleposlanikov z izidom volitev in s strankarskimi izbirami. Odzvalo se je tudi zunanje ministrstvo in v izjavi za javnost med drugim zapisalo, da povezovanje imenovanja veleposlanikov s predvolilnim obdobjem »vnaša politična merila v postopek imenovanja oz. izbiranja veleposlanikov, ki ne predstavljajo niti strank niti koalicij niti konkretne vladne ekipe niti konkretnega predsednika, ampak državo in njene ustanove ne glede na volilni izid«. Ministrstvo je še zapisalo, da je prejšnja vlada imenovala veleposlanike v predvolilnem času, tedanji predsednik države Janez Drnovšek pa je odlok podpisal 30. septembra 2004, torej le nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami. Predvolilne pasje bombice Zakaj je prišlo do konflikta pri imenovanju veleposlanikov, lahko le ugibamo, Med vplivnimi sodelavci predsednika države je tudi Mojca Seliškar Toš (druga z leve). V predvolilnem času lahko pričakujemo provokacije, ki bodo poskušale potegniti v medsebojni spor predsednika države in vlado. ni pa izključeno, da na predsednikove odločitve precej vplivajo njegovi najožji sodelavci, ki so precej blizu tranzicijski levici. Med njimi se največkrat omenja vplivna voditeljica Tiirkovega kabineta Mojca Seliškar Toš, nekdanja tajnica na ljubljanski pravni fakulteti in žena Petra Toša, ki je bil v preteklosti šef kabineta nekdanjega predsednika države Milana Kučana. Med Tiirkovimi najožjimi sodelavci velja omeniti še nekdanjega direktorja policije (in kritika aktualnega notranjega ministra) Bojana Potočnika, ki naj bi v kratkem zapustil urad, ter Stojana Tramteta, podpredsednika občinskega odbora Zaresa v Kamniku. Težko je sicer reči, ali so v primeru imenovanja veleposlanikov imeli glavno besedo predsednikovi sodelavci (za tranzi-cijsko levico sta problematična predvsem Iztok Jarc in Matjaž Šinkovec), dejstvo pa je, da je Janševa vlada podporo v javnem mnenju izgubljala tudi zaradi konfliktov z nekdanjim predsednikom države, pokojnim Janezom Drnovškom. Prav iz tega razloga tranzicijska levica računa, da bo Tiirk v prihodnjih mesecih postal tarča kritik vladne strani, zato je mogoče v predvolilnem času pričakovati provokacije, ki bodo poskušale potegniti v medsebojni spor predsednika države in vlado, ki sicer konstruktivno sodelujeta. 0! Demokracija ■ 27/3011 • 3. julij 2008 POGLEDI mi Med navednicami Pavel Ferluga Pred volitvami, se ve, si vsi prizadevajo kar najbolje predstaviti svojo politično opcijo. Volivci v EU cenijo poštenost, kavalirstvo, resne argumente in stranke pazijo, da ne vlečejo podlih potez in ne zavajajo javnosti, ker se to lahko negativno obrestuje. Pri nas seveda ni tako. Podle poteze so vsakdanjost, še posebno v dnevnikih in komercialnih TV-hišah, kjer najbolj izstopa Kanal A. Ne bom navajal neštetih primerov podlega poročanja in omalovaževanja ne samo predsednika slovenske vlade, ampak posledično in namerno tudi države Slovenije, posebno v občutljivem času predsedovanja EU. Omejil se bom le na en primer psihološkega vpliva na bralce, ki sem ga zasledil v sobotnem Delu (28. 6. 2008) na prvi strani. Teh na pol prikritih grdobij je na žalost v naših dnevnikih toliko, da se človeku že začne gnusiti branje takih podlih psihoinsinuacijskih tekstnih vložkov, ki računajo na podzavesten vpliv na indoktri-nirane nekritične državljane, za obujanje čustev omalovaževanja današnje vlade in posebno še njenega predsednika, da ne bi bili v skušnjavi in ga znova izvolili. Kot sem omenil, je bila na prvi strani Dela slika, ki je prikazovala štiri osebnosti evropskega vrha. To so Javier Šolana, predsednik evropske komisije José Manuel Barroso, ruski predsednik Dmi-trij Medvedjev in predsedujoči evropskemu svetu premier Janez Janša. In glejte, kako se pisec besedila pod sliko ni mogel upreti skušnjavi, da ne bi očrnil osebnosti, ki predstavlja našo državo. Marsikdo je prezrl »nedolžni« vrinek v opis in marsikdo je podzavestno zaznal sporočilo (priznati je treba, da so na FDV znali dobro naučiti družbenopolitične delavce, kako neopazno vplivati na psiho beroče mase). Stavek se glasi: Pred sklepnim zasedanjem - takole se je vodilna četverica 'zgodovinskega' vrha med Evropsko unijo in Rusijo v Hanti Mansijsku v petek zjutraj postavila pred fotografe in snemalce. Ni treba, da opozorim bralce na subtilno podlost zapisa pod sliko v našem glavnem (neodvisnem!) dnevniku, ki ga predstavlja besedica zgodovinskega med narekovaji. Narekovajev zagotovo ne bi bilo, če bi bil na sliki namesto J. Janše Tone Rop ali Danilo Tiirk, da o palčku iz Murgel niti ne govorim. Pa recite, da sem pikolovski. Takih »naključij« v naših »objektivnih« medijh izpod peres »neodvisnih družbenopolitičnih delavcev« kar mrgoli. Žalostno. Želje razvajenca Vida Kocjan Predsednik SD Borut Pahor si neznansko želi postati mandatar, čeprav se tudi zaveda, da tega ni sposoben. V zadnjem času smo lahko prebrali najmanj dve zanimivosti o Borutu Pahorju, predsedniku SD. Najprej to, da v stranki z njim niso zadovoljni, saj naj bi se preveč časa zadrževal v Bruslju, ko pa le prileti v Slovenijo, hiti razlagati, da bi bil rad premier. Pri tem večina še ni pozabila, kako Pahor zjutraj na sobnem kolesu sedi 99 minut, poje beljake šestih trdo kuhanih jajc, je sedemkrat dnevno in je odvisen od raznih energetskih napitkov. Že v stranki se sprašujejo, ali je takšen človek sploh opravilno sposoben za tako naporno delo, kot je vodenje vlade. Na drugi strani pa je Pahor pred dnevi v nekem intervjuju dejal, da ljudje lani niso dobro sprejeli napovedi, da ga bo stranka predlagala za mandatarja, prezgodaj pa naj bi bil predstavil tudi Mitjo Gasparija kot podpredsednika prihodnje vlade. Po Pahorju ljudje teh dejanj niso razumeli dobro. Kriv naj bi bil torej narod. Pri tem je med vrsticami tudi sam nakazal dvom o lastnih sposobnostih. Stranka SD še vedno nima programa, vsake toliko časa predstavi nekatere svoje posameznike, pri čemer je nekaj časa stavila na Antona Ropa in Milana M. Cvikla. Zdaj je predvsem prvega nekako umaknila iz prvih vrst, kar pa seveda ne pomeni, da ga ob morebitni sestavi vlade ne bi spet potegnila na dan. Upamo si staviti, da bi bil Rop v naslednji vladi eden pomembnejših ministrov. V SD se ga niso odrekli, v loži Forum 21 še manj, ima preveč zaslug za divjo privatizacijo in bogatenje posameznikov v preteklih štirinajstih letih. Da Gaspari ni primeren kandidat za podpredsednika vlade, pa čivkajo že vrabci na strehah. Pa poglejmo, kaj je naredila zdajšnja koalicija v tem mandatu. Doseženi rezultati so izjemno dobri, bistveno boljši celo od napovedi in pričakovanj. Po napovedih opozicije, Ropa in Cvikla, bi morala ta vlada državo privesti v kolaps že najmanj leta 2005. Seveda tega ni bilo niti ni na vidiku. Ne moremo sicer reči, da vlada ni naredila nekaterih napak, vendar nam je vladala bistveno bolje od vseh prejšnjih skupaj. Rezultatov na tem mestu ne bomo navajali, pristojnejši za to je minister za razvoj, s katerim objavljamo pogovor. Omenimo naj le različne dodatke, ki jih v zadnjem času prejemajo najšibkejši. Čeprav jih opozicija označuje kot predvolilno darilo, dodajmo, da se ne spomnimo, da bi prejšnje vlade delile kaj podobnega. Če je seveda kaj deliti, se deli, a ker prejšnje vlade niso imele kaj deliti, tega pač niso delale. Poudarimo še ministrovo misel, da bo drugi polčas še boljši. S tem seveda cilja na prihodnji mandat. Tako preprosto je to. 10 Demokracija • 27/xni • 3. julij 2008 KOLUMNA Vojna univerz Dr. Janko Kos Univerzitetni zemljevid Slovenije se spreminja. Do leta 1975 smo premogli eno samo univerzo, do letošnjega leta so nastale še tri-dvejavni državni in ena zasebna ali nedržavna. In zdaj se obetajo še tri ali celo štiri - nedržavna na Brdu, zasebna katoliška, mednarodna Evro-sredozemska in morda državna novomeška. Dovolj razlogov za veselje vseh, ki si želijo razmah in pluralnost slovenskega univerzitetnega omrežja. Vendar veselje ni vsesplošno. Obstoječe »stare« univerze gledajo postrani novo-nastajajoče. Ali natančneje - državne univerze poskušajo zavreti ustanavljanje nedržavnih. Bitka se bije v vseh ustanovah, ki odločajo o univerzah, od Državnega zbora do Sveta za visoko šolstvo. Zgodi se, da rektorji in profesorji »starih« univerz javno zavračajo to, kar naj bo nedržavno ali zasebno. Dogaja se, da zoper nove univerze glasujejo celo študentje z državnih univerz, kar bi se dalo razumeti kot izjemen primer študentske nesolidarnosti, pravzaprav sebičnosti. Toda v boj zoper nove univerze posegajo celo novinarji s politično obarvano kampanjo, kot da gre v tem sporu za politično nasprotje med »levico« in »desnico«. Dejansko so v igri zelo stvarne reči. Skrito jabolko spora so finančne in druge koristi, ki jih državne univerze želijo zadržati zase. To jim omogoča monopolni položaj v centraliziranem izobraževalnem prostoru, podedovanem iz avstro-ogrske in staro-jugoslovanske tradicije. Komunistična oblast ga je ne samo prevzela, ampak še okrepila, da bi lahko nadzorovala študentski, znanstveni in pedagoški naraščaj. Šolstvo vse tja do univerz ji je bilo zares »ideološki aparat države«. Od tod se kaže, da je ustanavljanje novih državnih, mednarodnih ali pa zasebnih univerz prava pot k bolj sproščenemu univerzitetnemu prostoru, v katerem ne bo več monopolov in privilegijev, centralizma in dirigizma, ampak svobodno tekmovanje raziskav in pedagogike, izobraževanja in učinkovitosti mladih izobražencev, ko stopajo v družbeno odgovorne položaje, službe in posle. Prek teh zunanjih stvari se odpira še drugačen, morda bolj bistven pogled na stanje slovenskih univerz na začetku tretjega tisočletja. V teh sporih ne gre samo za nasprotje med starimi in novimi, državnimi in zasebnimi univerzami. Spremembe, ki se napovedujejo, so del širšega procesa. Iz modela tradicionalnih, velikih in množičnih univerz, ki so nabor vseh mogočih fakultet, strok in ved vse tja do umetniških akademij, prehaja naš univerzitetni prostor Demokracija ■ .>.y;xi:i ■ 3. julij 2008 Vojna univerz naj napravi prostor za meduniverzitetni dialog. k modelu manjših, specializiranih, zato pa bolj enotnih in smiselno organiziranih. Univerza, ki naj obseže vse vede, od klasične filologije do veterine, postaja vse bolj nemogoča. Ideja ene same idealne »universitas« je mrtva, odkar se je v 20. stoletju razsul ideal humanistično vsestranske in hkrati enotne izobrazbe iz časov Wilhelma von Humboldta in temu idealu ustrezne univerze. To je bila univerza, ki je imela za izhodišče humanistično gimnazijo, za socialno podlago pa sloj izobraženskega meščanstva (Bildungsbiirgertum). Prva in druga svetovna vojna sta te podlage oslabili, humanistične gimnazije v pravem pomenu ni več, nekdanjo splošno izobrazbo je spodkopal razmah modernega naravoslovja in tehnologije. Ta dva sta se s svojo metodologijo, merili in dosežki dokončno ločila od humanistike in družboslovja, s svojo veljavo v življenjskem svetu sta ne samo oslabila tradicionalni vpliv humanističnih in družboslovnih študijev, ampak jim poskušata vsiliti lastne metode in merila. Stari tip univerze hoče pod svojo streho še zmeraj združevati naravoslovje, humanistiko in družbene vede. Posledica je ta, da se humanističnim in družboslovnim študijem vsiljujejo načini, metode in merila, ki njihovemu univerzitetnemu delovanju ne ustrezajo. S tem se potrjuje dotrajanost velikih univerz z množičnim študentskim prilivom, osipom in brezplačnim podaljševanjem študija. Zdravilo za takšno stanje bo pač delitev me-gauniverz na manjše, specialne in bolj enotne univerzitetne skupnosti, od naravoslovnih in tehniških do humanistično-družboslovnih. Tej delitvi marsikatera fakulteta, oddelek ali stroka »starih« univerz seveda ni naklonjena, saj se čutijo varno spravljeni v monopolnem položaju univerzitetnega establi-šmenta. Vse to je razumljivo, ampak spremembe bodo vendarle nujne. Za zdaj pa je samo želeti, da bi nove univerze - državne ali zasebne - gradile svoj pomen na podlagi enotne, znanstveno opravičljive in učinkovite univerzitetne organiziranosti, odprte za sodelovanje s podobnimi ustanovami, pa tudi za tekmovanje z njimi. Vojna univerz naj napravi prostor za meduniverzitetni dialog. QJ 11 POLITIKA Politični krči po predsedovanju Gašper Blažič, foto: Andreja Velušček, Gregor Pohleven, arhiv Demokracije S koncem junija seje izteklo šestmesečno slovensko predsedovanje Evropski uniji, zdaj je na vrsti Francija. Slovo od slovenskega predsedovanja so simbolično pospremile tudi slovesnosti ob 17-letnici slovenske državnosti. Kot je pokazala anketa, ki jo je v drugi polovici junija na vzorcu 386 anketirancev izvedel Episcenter, je s predsedovanjem Slovenije EU nezadovoljna desetina ljudi. Skoraj polovica anketirancev je predsedovanje ocenila kot odlično ali dobro, okrog 37 odstotkov pa kot zadovoljivo. Po poročanju časopisa Finance sta dobri dve tretjini vprašanih ocenili, da je predsedovanje EU Sloveniji koristilo zlasti zaradi njene prepoznavnosti v svetu. Koristi na področju turizma je poudarilo 28 odstotkov vprašanih, 23 odstotkov ugled države, 22 odstotkov gospodarske koristi in 21 odstotkov koristi v zunanjepolitičnih odnosih. Splošno zadovoljstvo s predsedovanjem Slovenije EU potrjuje tudi evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik. Vse to pa se seveda ne ujema s pesimistično podobo Slovenije, ki jo v javnosti slika opozicija. Potočnikove pohvale Kot je v intervjuju za STA dejal Potočnik, je predsedovanje Slovenije EU potekalo v času zaostrenih globalnih gospodarskih razmer, finančne nestabilnosti ter rastočih cen energije in hrane. »Potekalo je dobro, tako organizacijsko kot Komisar Janez Potočnik je zadovoljen s predsedovanjem EU. tudi vsebinsko. To je ocena, ki jo praktično enotno izrekajo vsi,« je zatrdil Potočnik, ki v slovenskem notranjepolitičnem prostoru velja za človeka, ki naj bi bil blizu Go-lobičevemu Zaresu. Potočnik je v intervjuju navedel tudi besede predsednika evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, ki je dejal, da je Slovenija opravila »izredno delo, predano, politično in intelektualno pošteno, potrpežljivo in profesionalno«. Na ugled Slovenije niti irski 'ne'ni bistveno vplival, zavrnitev ratifikacije lizbonske pogodbe na Irskem, ki je prišla v »ciljni ravnini predsedovanja«, pa je po Potočnikovem mnenju znova odprla pomembna vprašanja o prihodnosti evropskega sobivanja. Komisar zato ocenjuje, da namesto močne Evrope tako po koncu predsedovanja ostaja Evropa vprašanj in negotovosti, kar pušča grenak priokus. Kljub temu pa optimistično dodaja, da smo organizacijsko »še enkrat 12 Demokracija • 27/xni • 3. julij 2008 POLITIKA potrdili že pridobljeni ugled«. »Predsedovanje na evropski oder sicer ni prineslo velikih novosti in pobud, je pa korektno izpeljalo začrtane. K temu je brez dvoma pripomogla tudi proevropska usmerjenost vlade in države.« Slovensko predsedovanje pozitivno, vendar delno tudi kritično ocenjuje finančnik iz Velike Britanije, član strateškega sveta za gospodarski razvoj Keith Mi-les, ki meni, da bi se Slovenija na nekaterih področjih lahko bolje izkazala, vendar veliko možnosti za to ni bilo. Kot je še zapisal v Financah, je zmotno prepričanje vlade, da bi dobro predsedovanje lahko povečalo njene možnosti na jesenskih volitvah. Izenačenost SD in SDS videti pa je, da tudi sama vlada ne računa resno na to, da bi ji uspeh slovenskega predsedovanja EU avtomatsko prinesel uspeh na volitvah. Največja vladna stranka SDS se kljub parlamentarnim spopadom s SD vse do konca predsedovanja vsaj »uradno« ni ukvarjala s predvolilnimi aktiv- Predsednik vlade Janez Janša in nekateri ministri so se srečali s svojci padlih v vojni za Slovenijo. Demokracija ■ 27/xiii ■ 3. julij 2008 13 nostmi. Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da sta SDS in SD ta čas precej izenačeni, če ne upoštevamo neopredeljenih in tistih, ki ne bi šli na volitve. Po javno-mnenjski raziskavi agencije Vali-con (vzorec 455 anketirancev, za Žurnal24) bi 12,9 odstotka anketirancev glasovalo za SDS, medtem ko bi SD dobila tri odstotke manj. Sledijo Zares (5,5 odstotka), LDS (5,3), DeSUS (3,7). SNS in SLS (po 2,7), NSi (en odstotek), SMS (0,5) in Lipa (0,2 odstotka). Zanimivo pa je, da večina anketirancev meni, da bo novi mandatar za sestavo vlade Borut Pahor, medtem ko so ocene, kateri bi bil boljši premier, precej izenačene, saj bi se tako za Janšo kot za Pahorja odločilo 16,8 odstotka anketirancev. Druge ankete kažejo rahlo prednost SD pred SDS. Tako je agencija Interstat (vzorec 604 anketirancev, za RTV Slovenija) SD namerila 14 odstotkov, SDS pa 13,1 odstotka, LDS bi ciobila 6,7 in Zares 4,9 odstotka. Agencija Ninamedia (vzorec 1.000 anketirancev, za Dnevnik in Pop TV) je SD namerila 19,2 odstotka, SDS pa 19 odstotkov. Na tretjem mestu je Zares s 7,5, na četrtem pa LDS s 6,4 odstotka podpore. Sledi ji DeSUS s 4,8 odstotka. Tudi pri anketi oddelka za tržne raziskave Delo Stik (753 anketirancev, za Delo) vodi SD (18,7 odstotka) pred SDS (17,9 odstotka), tretji je Zares z enajstimi odstotki. Sledita SNS s sedmimi odstotki in LDS s petimi. Večjo razliko v korist SD je pokazala anketa agencije RM Plus (700 anketirancev, za Večer), kjer je za SD glasovalo 14,7, za SDS pa 9,6 odstotka anketirancev. Na tretjem mestu je SNS (5,1 odstotka), na četrtem pa Zares (4,6 odstotka), sledi LDS (3,4 odstotka). Največjo razliko med SD in SDS je namerila anketa Politbarometra, saj je SD po njej dobila kar 23 odstotkov, SDS pa osem odstotkov manj. Tudi v tem primeru je na tretjem mestu SNS (sedem odstotkov), Ankete kažejo, da se trend izgube javnomnenjske podpore SDS v drugi polovici mandata vlade umirja. sledita Zares (šest odstotkov) in LDS (pet odstotkov). Zmagovalec (še) ni znan Primerjava vseh šestih javnomnenj-skih anket, izvedenih v mesecu juniju, kaže, da je Pahorjeva SD v rahli prednosti in da v zadnjem času znova pridobiva javno-mnenjsko podporo v primerjavi z največjo vladno stranko (razen po anketi Ninamedie, kjer se je prednost SD pred SDS zmanjšala). Kljub temu so razlike v primerjavi z rezultati izpred leta dni minimalne, saj je tedaj SD krepko vodila pred SDS, na zmanjšan ugled SDS pa sta vplivala predvsem afera Sova in konflikt s tedanjim predsednikom države Janezom Drnovškom. Ankete kažejo, da se trend izgube javnomnenjske podpore SDS v drugi polovici mandata vlade umirja. Zanimivo je, da le dve anketi od šestih kažeta večjo prednost SD, ► Predsednik Danilo Tiirk prvič slavnostni govornik ob dnevu državnosti POLITIKA Politični krči po predsedovanju Predsednik DZ France Cukjati na slavnostni seji DZ ► medtem ko ena kaže celo prednost SDS. Pri obeh anketah, pri katerih SD močno vodi pred SDS, je zanimivo tudi to, da je na tretjem mestu SNS. Golobičev Zares se uvršča precej visoko, od tretjega do četrtega mesta, samo v eni anketi je bila LDS boljša od njega. Vse ankete so najslabši rezultat pokazale Pečetovi stranki Lipa, precej slabo pa kaže tudi obema desnosredinskima strankama SLS in NSi. Slednja se je znašla v krču tudi po zaslugi izstopa njenega podpredsednika Janeza Drobnica iz poslanske skupine NSi, kar bo precej slaba popotnica za jesenske volitve. Po nekaterih namigih se je s tem precej povečala možnost, da NSi tokrat ne doseže štirih odstotkov, kolikor jih potrebnuje za vstop v parlament, saj bi se ute- gnilo tradicionalno volilno telo NSi pasivizirati ali pa se obrniti k SDS. V težkem položaju je tudi SLS, ki prav tako bije boj za obstanek, čedalje bolj pa je jasno, da ji je njen predsednik Bojan Šrot s svojimi izjavami naredil medvedjo uslugo. Na soliden rezultat lahko računata SNS in De-SUS - slednja je bila še na začetku mandata med »odpisanimi«, Visoka cena za osamosvojitev V okviru slovesnosti ob dnevu državnosti so se nekateri ministri (Andrej Bajuk, Janez Podobnik, Milan Zver) in poslanci udeležili maše za domovino, ki jo je na predvečer dneva državnosti v ljubljanski stolnici daroval ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran ob somaševanju drugih slovenskih škofov, redovnih predstojnikov in velike množice duhovnikov. Pri maši so sodelovali tudi predstavniki Slovenske vojske in policije. Na dan pred praznikom je premier Janez Janša sprejel svojce padlih v vojni za Slovenijo. Ob tem je dejal, da je bila zaradi dobrih priprav »cena, ki smo jo plačali s krvjo, relativno nizka«, vendar za tiste, ki sojo plačali, in za svojce je bila zelo visoka. Predstavnica svojcev in hči enega od padlih v vojni za Slovenijo Alenka Petrič pa je dejala, da so bili v času vojne za samostojno Slovenijo otroci še majhni, zato se tistih dogodkov ne spominjajo prav dobro, vendar se vsako leto bolj zavedajo, kako pomembna je bila osamosvojitev za Slovenijo. Maša za domovino v ljubljanski stolnici na letošnjih volitvah pa utegne dobiti več kot samo štiri poslance. Tudi SNS lahko računa na izboljšanje rezultata v primerjavi z letom 2004. Ker zdajšnji rezultati anket ne kažejo prevlade nobenega od obeh političnih blokov niti ne kažejo izrazite prevlade ene od strank, je izredno težko napovedovati prihodnjo sestavo vladne koalicije. Tako je v igri še vedno kompromisna rešitev z veliko koalicijo SDS-SD, vendar le pod pogojem, da prvo mesto doseže SDS, pri tem pa bi visok rezultat dosegla SNS, medtem ko bi se SLS in NSi odrezali slabo. TUrkove kritike Glede na sedanja realna razmerja moči pa ni mogoče pričakovati, da bi SDS začela večjo predvolilno ofenzivo. Prav tako ni mogoče pričakovati, da bi desnosredinske stranke za predvolilne potrebe uporabile osamosvojitev Slovenije, ki je bila lani jeseni osrednja predvolilna tema v finišu predsedniške predvolilne kampanje. Zato je tudi letošnje praznovanje dneva državnosti pričakovano minilo brez večjega pompa. Celo osrednja državna proslava na Trgu republike v Ljubljani s svojim programom tokrat ni izstopila iz »sivega povprečja« v času, ko je bila na oblasti tranzicijska levica oz. LDS, saj je bila umetniška podoba kulturnega dela proslave daleč od vsebinskega sporočila praznika. Je pa zato organizator proslave ohranil pridobitev zadnjih let, in sicer druženje politikov in »raje« na hodniku Cankarjevega doma ter pred njim. Tokratna proslava je bila tudi prva, na kateri je Danilo Tiirk kot predsednik države pregledal častno četo in drža- 14 Demokracija • 27/xni • 3. julij 2008 vljane nagovoril kot slavnostni govornik (lani je ob odsotnosti Janeza Drnovška to vlogo prevzel premier Janez Janša, častno četo Slovenske vojske pa je pregledal predsednik državnega zbora France Cukjati, ki po ustavi nadomešča predsednika države). Predsednik Türk se je v svojem govoru spomnil predvsem umrlih in ranjenih pripadnikov TO in policije, spomnil pa je tudi na žrtve - vojake JLA, ki so bili »poslani v agresivno vojaško akcijo, ki je niso niti želeli niti razumeli, in vse tiste tuje državljane, ki jih je pri nas zatekla krutost vojne in so pri tem izgubili življenje«. Türk je spomnil tudi na iztekajoče se slovensko predsedovanje EU in na irsko zavrnitev lizbonske pogodbe. »Irski 'ne' je predvsem povabilo vsem državljanom držav Evropske unije za razmislek o tem, kakšen instrument naj bo Evropska unija, da nam bo pomagala najti prave odgovore na izzive sveta v času globalizacije in da se bomo v njej počutili kot v svoji razširjeni domovini. Vprašati se moramo, ali ni morebiti v Evropski uniji nastal demokratični in vrednostni primanjkljaj, ki ga moramo skupaj odpraviti, če želimo, da bodo predlagane nove ustanove, med njimi predsednik evropskega sveta, uživale potrebno legitimnost in zagotavljale potrebno učinkovitost,« je dejal Türk, ki je opozoril tudi na to, da je v našem političnem dogajanju še vedno preveč izključevanja, zamerljivosti in trmastega vztrajanja pri svojem. »Vse premalo je argumentirane razprave, odprtega razmišljanja in sposobnosti za iskanje skupnega interesa,« je dejal Türk. Skrbi ga tudi odnos do LDS se je ostro odzvala na govor Franceta Cukjatija. POLITIKA pravosodja, ki nastaja v naši politiki in v javnosti, ki pravosodju vse bolj odreka avtoriteto. »Vse prevečkrat slišimo lahkotne in cinične ocene na račun dela sodišč. Država, v kateri postaja omalovaževanje sodišč politična manira, v resnici ne računa na pravno državo in na stabilen in uspešen razvoj. Tak odnos do pravosodja in do prava pomeni žaganje veje, na kateri sedimo, in ga je treba spremeniti,« je pripomnil Turk, ki je ob tem spomnil tudi na neuresničene odločbe ustavnega sodišča. Opozoril je tudi na aktualno politično dogajanje: »Hitenje z večinskimi odločitvami in prevlada glasovalne moči nad močjo argumenta zaskrbljujeta. Celo pri reformi kazenske zakonodaje, ki vključuje na primer zelo občutljive posege v človekovo pravico do svobode izražanja, je manira hitenja prevladala. Ne moremo biti zadovoljni s parlamentarnimi preiskavami, ki se pretvarjajo v sredstvo političnega obračunavanja, v iskanju resnice pa ostajajo neuspešne.« Zloraba ljudske volje Neposredno pred proslavo je bila v veliki parlamentarni dvorani slavnostna seja državnega zbora, na kateri je kot slavnostni govornik nastopil njegov predsednik France Cukja-ti. V govoru je med drugim dejal, da je država več kot le pravni red in gospodarska rast. Ni dovolj v ustavo zapisati, da smo pravna in socialna država, je prepričan Cu-kjati: »To je le okvir, ki ga moramo v vsakdanjem življenju vedno znova napolnjevati s pravičnostjo in solidarnostjo. Vsi, od najvišjega politika do zadnjega državljana, moramo v sebi čutiti te vrednote. Potrebna je odločna volja vseh, ki lahko kaj prispevamo k kakovosti življenja v tej državi.« Cukjati se je dotaknil tudi odnosa med tremi vejami oblasti: »Po slovenski ustavi nima končne besede nobena veja oblasti, ne parlament, ne vlada in ne sodstvo. Zadnjo in odločilno besedo ima ljudstvo. In če ljudstvo enoglasno meni, da so goljufivi prevzemi kraja in da je ukradeno blago treba vrniti, potem gre za mnenje, ki ga nobena oblast ne more in ne sme prezreti. Kako naj opravičimo dobro informiranega poslovneža, ki za- poslene najprej zavaja, da so njihovi certifikati in njihove delnice ničvredni, nato pa jih prek svojih slamnatih firm in pisemskih nabiralnikov odkupi za drobiž? Bomo rekli, daje v svobodni trgovini pač tako, saj so prodali prostovoljno, nevednost pa je njihov problem? Preprost komentar bi se lahko slikovito glasil, da je to tako, kot če bi sosedu v kozarec vina nasuli strup in rekli, da ni šlo za umor, saj je vino spil prostovoljno, nevednost pa je njegov problem.« Cukjati je opozoril tudi na zlorabo volje ljudstva. »Gre za poskuse načrtnega oblikovanja ali usmerjanja javnega mnenja, ki ni odraz dejstev. Ljudska volja, ki je oblikovana na takem pridruži še hujskaštvo, pa lahko dobimo množične negativne pojave, kot jih je Evropa doživela v prejšnjem stoletju.« Slavnostne seje državnega zbora so se udeležili tudi predsednik države Danilo Turk, predsednik vlade Janez Janša, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič ter najvišji predstavniki sodstva, diplomacije in civilne družbe. Kriza identitete Ni presenetljivo, da so mediji zaznali povsem različne poudarke v Tiirkovem in Cukjatijevem govoru. Zanimivo pa je, da je kljub širšemu političnemu kontekstu (sodniška stavka) Tiirkovo kritiko odnosa do najmanj vsake štiri leta odločajo o njihovi zamenjavi. Problem je, če ima nizek ugled tista veja oblasti, kjer so trajni mandati in kjer ni nobenih volitev in ki na koncu presoja o tem, kdo ima prav in kdo narobe, oziroma ki je temeljni garant pravne države,« je dejal Janša. Sicer pa Janša dvomi, da si sodniki z napovedjo stavke zvišujejo ugled. Drugih vidnejših odmevov na govor predsednika države ni bilo, zato pa se je na govor Franceta Cukjatija ostro odzvala LDS in ocenila, da je bil njegov govor »zelo grob in primitiven napad na pravno državo«. Za LDS je sporen tisti del, ko je Cukjati rekel, da ima ljudstvo zadnjo in odločilno besedo. Glede na ustavno načelo delitve oblasti ima prvo in zadnjo besedo o obtožbah zoper posameznike vedno le sodišče, ki svojo sodbo izreče v imenu ljudstva, pravijo v LDS. »Poziv predsednika DZ g. Cukjatija, da morajo sodišča soditi glede na javno mnenje, je poziv k pristranskemu in odvisnemu sojenju in s tem k rušenju naše demokracije in naše civilizacije,« je zapisano v njihovem sporočilu za javnost. Omenjeno izjavo za javnost, ki naj bi bila v resnici pravniško podkrepljen konstrukt predsednice LDS Katarine Kresal, pripisujejo dejstvu, da LDS podobno kot Lipa prevzema nalogo izvajalca »umazanega dela« tran-zicijske levice, medtem ko naj bi bila Kresalova, podobno kot predsednik Lipe Sašo Peče, povezana s kapitalskimi interesi. To ne nazadnje dokazuje fotografija, na kateri je Katarina Kresal v družbi z razvpitim pivovarskim baronom Boškom Šrotom na lanskem festivalu Pivo in cvetje v Laškem (domnevno tudi zato, ker je bil Šrotov predhodnik Anton Turn-šek ves čas eden vidnejših me-nedžerjev iz vrst LDS in Foruma 21). Povezanost LDS s (tajkun-skim) kapitalom v kombinaciji z njenimi populističnimi nastopi ter brošuro LDS, ki je - očitno kot protiutež vladni brošuri o dosežkih razvoja v tem mandatu - pristala v mnogih poštnih nabiralnikih, kaže, da se kriza identitete LDS nadaljuje in da bo LDS s svojimi nastopi morda celo povečala možnosti zmage SDS na letošnjih volitvah. E 15 Povezanost LDS s (tajkunskim) kapitalom v kombinaciji z njenimi populističnimi nastopi kaže, da se kriza identitete LDS nadaljuje in da bo LDS s svojimi nastopi morda celo povečala možnosti zmage SDS na volitvah. pristranskem mnenju, pa ne vodi v uresničevanje pričakovanj tega ljudstva, ampak je v službi interesov ozke skupine ljudi. Za pretok informacij in ozaveščanje javnosti so najbolj poklicani mediji. Enostransko informiranje javnosti in vztrajno prikazovanje izkrivljene resnice ali celo laži vodi v izkrivljeno ljudsko voljo. Če se temu Demokracija pravosodja v radijski oddaji Studio ob l/h v ponedeljek, 30. junija, posredno podprl tudi premier Janez Janša, čeprav je dal nekoliko drugačen poudarek Tiirkovim besedam. »Ni problem, če imajo ustanove civilne družbe ali politične stranke, državni zbor in poslanci v javnem mnenju relativno nizek ugled, ker volivci ■T7WS- 3. julij 2008 Predsednica LDS Katarina Kresal v družbi z Boškom Šrotom POLITIKA Pogovarjanje in ne dogovarjanje Petra Janša, foto: Gregor Pohleven, Andreja Velušček Komisija DZ za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb je ugotovila, da ni mogoče trditi, da sta se leta 2004 takratni vodja opozicije Janez Janša in hrvaški premier Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu. Predsednik komisije DZ za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb Pavel Gantar (Zares) je v izjavi za medije poudaril, da je komisija ugotovila, da ni mogoče trditi, da sta se »visok politični funkcionar Hrvaške in politik največje opozicijske stranke v Sloveniji« dogovarjala o izvedbi incidentov v Piranskem zalivu leta 2004, ter po koncu seje komisije še pojasnil, da je ta končala obravnavo o domnevnih dogovarjanjih v zvezi z incidenti v Piranskem zalivu in sprejela poročilo ter tri ugotovitve oz. stališča. Končno poročilo, trije sklepi Predsednik komisije Pavel Gantar je poudaril, da je v prvem sklepu komisija zapisala, »da je na podlagi dokumentov, pogovorov in zvočnih zapisov ugotovila, da sta se visok politični funkci- onar Hrvaške in politik največje opozicijske stranke v Sloveniji pogovarjala o incidentih na slo-vensko-hrvaški meji oziroma incidentih v Piranskem zalivu«, in dodal: »Na podlagi nam dostopnih gradiv in dokumentov, ki smo jih pregledali, ni mogoče trditi, da sta se dogovarjala za izvedbo teh incidentov.« Na novinarsko vprašanje, ali sta se leta 2004 tedanji vodja opozicije Janez Janša in hrvaški premier Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu, je Gantar odgovoril, da ne operirajo z nobenimi imeni, to, kar so slišali, pa so bili pogovori in ne dogovori. Kot je dejal predsednik komisije, v drugem sklepu navajajo, da je »v juniju 2007 prišlo do določenega iznosa določenih dokumentov Sove iz prostorov Sove«. Ocenjujejo, da so bili s tem kršeni tako notranji postopki na Sovi kot tudi sam zakon o delovanju Sove. »Zato je komisija ugotovila, da gre v tem primeru lahko za sum storitve kaznivega dejanja in bo o tem obvestila pristojne organe,« je pojasnil Gantar. Po njegovih besedah je tedanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Matjaž Šinkovec dobil navodilo, da izroči določen dokument na nosilcu zvoka. Gantar je pri predstavitvi tretje ugotovitve dejal, da komisija na Sovi ni ugotovila neskladnosti odredb, ki se nanašajo na spremljanje mednarodnih zvez, z zakonom o Sovi. »Tako so torej odredbe, na osnovi katerih so se spremljale mednarodne zveze, tj. tiste, ki smo jih pogledali, zakonite,« je zatrdil. Dodal pa je, da se »komisija ni spuščala v presojo, ali je 91. člen Zakona o Sovi skladen z ustavo, saj to presega njene pristojnosti«. Poročilo in ugotovitve oz. stališča bodo kot priloga A sestavni del poročila o delu komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami v letu 2007, je pojasnil Gantar. Poudaril je, da je vse tri ugotovitve in stališča komisija sprejela soglasno in jih označila kot zaupne, kar bo veljalo do obravnave poročila na seji v DZ. Gantar je dejal, da so trije člani komisije, poslanec SD Dušan Kumer, poslanec SDS Miro Petek in sam, ki sicer izrecno podpirajo sprejete sklepe, napovedali predstavitev svojih pogledov na zadevo, predstavljeni pa bodo kot priloga k dokumentom komisije. Dejal je tudi, da komisija o teh pogledih ni razpravljala ali sklepala o njih. Vsi trije člani ko- Ivo Sanader in Janez Janša sta se o incidentih v Piranskem zalivu pogovarjala in ne dogovarjala. lagi sprejeli prvi sklep. Poslanec Miro Petek je še dejal, da bi pričakovali opravičilo Antona Ropa za izrečene besede v lanskem letu, od predsednika SD Boruta Pahorja pa, da bo na to poročilo ustrezno reagiral, pokazal novo politično kulturo in se pogovoril z Ropom. Rop pa za opravičilo »ne vidi osnove«, saj je še vedno prepričan, da je vse, kar je govoril, »čista resnica«. »Meni je bilo tako povedano in nimam argumenta in razloga, da bi resnico poskušal spreminjati,« je dodal. Mnenje Dušana Kumra (SD), da morda člani preiskovalne komisije niso videli vsega in da so jim bili dokumenti predloženi selektivno, je po Petkovem mnenju politična interpretacija posameznika. Zanimivo pa je, da je tudi Dušan Kumer glasoval za vse tri omenjene sklepe. Poslanec Petek je poudaril, da je bil Kumer dobro informiran o dogajanju na Sovi. Petek tudi meni, da ni mogoče, da komisija na Sovi ni videla vse dokumentacije o incidentih. »Posegi v CD-je niso mogoči,« je zatrdil in poudaril, da so jim to strokovnjaki na Sovi večkrat izrecno zagotovili. Petek je še prepričan, da poročilo komisije sledi vsemu, kar so na seji slišali in videli in kar so spoznali. Hkrati je poudaril, da nekdanji direktor Sove Matjaž Šinkovec s Sove ni odnesel nobenega zvočnega zapisa. Pri tem je dodal, da je »vse pokrito s sklepi vlade«. Predsednik SNS, vodja njene poslanske skupine in član komisije DZ Zmago Jelinčič pa meni, da je komisija, ko je preiskovala domnevno dogovarjanje o incidentih v Piranskem zalivu, dobila na Sovi vpogled v vso dokumentacijo, ki jo je zahtevala. Prepričan je, da dejstva govorijo, da se Janez Janša in Ivo Sanader nista dogovarjala o incidentih. O tem je prepričan tudi samostojni poslanec in član komisije Janez Drobnič. »To je notorično jasno,« je zatrdil. Poudaril je namreč, da so člani komisije iz tistega, kar so imeli na razpolago in so si detajlno ogledali ter tudi dvakrat in trikrat poslušali, ugo- tovili, da se nista dogovarjala ali dogovorila o incidentih. Pojasnil je še, da je do treh predlogov, ki jih komisija sprejela, prišel na podlagi strokovnih razmišljanj in dokumentacije. Pri tem si je vseskozi prizadeval za skupne sklepe, saj je resnica samo ena. Bo pa, tako Drobnič, po sprejetih sklepih sledila »borba interpretacij« med člani komisije. 19 Poslanec Milan M. Cvikl Odpovedana seja »Cviklove« komisije Parlamentarna komisija, ki preiskuje nakup oklepnikov 8X8, bi se morala v torek sniti na peti nujni seji in se srečati s finskimi preiskovalnimi organi, vendar sta oba dogodka odpadla. Robert Hrovat (SDS) je sejo že prej preklical, ker je menil, da Milan M. Cvikl kot priča v postopku ne more več opravljati funkcije predsednika komisije. Zahtevo za dopolnitev dokaznega sklepa s pričanjem Cvikla so trije poslanci - poleg Hrovata še Zmago Jelinčič (SNS) in Josip Baje (SLS) - na komisijo vložili že 20. junija. Sicer pa Hrovat upa, da bo komisija svoje delo pospešila, da bo čim prej imenovan njen novi predsednik, Cvikl pa da bo zaslišan, saj je po Hrovatovem mnenju ena ključnih prič v tej zadevi. Na dan predvidene seje pa se je predsednik komisije Milan M. Cvikl kljub temu sešel s članoma Cveto Zalokar Oražem in Rudolfom Mogetom, a sejo zaradi nesklepčnosti prekinil. Kot je dejal, je bil odpovedan tudi predvideni sestanek s finskimi preiskovalci. Po Cviklovem mnenju poskušajo poslanci vladajoče koalicije preprečiti končanje dela preiskovalne komisije, češ da »aktualna oblast dela vse, da bi se utišala resnica o eni največjih afer, resnica o njeni lastni vpletenosti, sumih korupcije in podkupovanja,« je prepričan Cvikl. Predsednik državnega zbora France Cukjati pa je istega dne potrdil, da poslanec SD Milan M. Cvikl formalnopravno ni več član komisije, ki preiskuje nakup oklepnikov 8X8. Kot je pojasnil, so trije člani komisije, ki so predložili zahtevo, da se Cvikl obravnava kot zaslišanec oziroma kot priča, ravnali zakonito. Demokracija ■ 27/xiii ■ 3. julij 2008 POLITIKA Predsednik komisije Pavel Gantar misije bodo imeli priložnost, da svoje poglede predstavijo v DZ. Različni pogledi Na tiskovni konferenci je svoj pogled predstavil član komisije Miro Petek (SDS). Dejal je, da je preiskovalna komisija soglasno sprejela tri sklepe, ki odražajo stanje, kot ga je ugotovila preiskovalna komisija. Petek je predstavil tudi delo komisije o zadevi Sova, ki se je 23. marca lani sešla prvič. Seje so bile še 29. marca, 10. in 24. aprila ter 9. maja. Na podlagi zakona je komisija v tem času na Sovi opravila šest nadzorov, pogovore z Brankom Cvelbar-jem, Iztokom Podbregarjem in Boštjanom Šeficem, ogledali so si lokacijo na Malem trgu in prisluškovalno napravo za telefone GSM. Drugi del dela komisije pa sodi v čas izjave Antona Ropa, ko je ta dejal, da sta se Janez Janša in Ivo Sanader jeseni 2004 dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu v podporo Janši pred volitvami. 18. junija lani je PS SDS zahtevala sklic nujne seje komisije in zahtevala, da se opravijo pogovori z Antonom Ropom in Iztokom Podbregarjem. Poročilo je bilo končano 18. 12. 2007, toda v obravnavo na komisiji je prišlo šele letos v začetku maja, saj je komisija v tem času preučila oceno agencije glede odnosov med Slovenijo in Hrvaško v letu 2004, pregledala finančno poslovanje Sove v letu 2004 in preučila posebne oblike pridobivanja podatkov Sove v letu 2004. Opravljeni so bili tudi pogovori z Ropom, s Podbregarjem in Šeficem. Komisija meni, da so bili podatki, ki so jih dobili, dovolj relevantni, da so na njihovi pod- Poslanec SD Anton Rop Poslanec SDS Miro Petek Poslanec SD Dušan Kumer POLITIKA Prosti pad tožilca Penka Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven, Bor Slana Kriminalisti so ob odvzemu prostosti Ivanu Zidarju in Boštjanu Penku pri slednjem našli številno dokumentacijo, z uporabo prikritih ukrepov pa zbrali dovolj dokazov za utemeljen sum, daje Penko storil kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic. cije. Generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa je dejala, da je policija podala tudi predlog za izdajo odredbe za hišno preiskavo, a preiskovalni sodnik takšne odredbe ni izdal. Brezigarjeva je še opozorila, da je v tem primeru osumljenec državni tožilec, ki mu mandat še ni potekel. Poudarila je, da je državni tožilec dolžan varovati ugled in dostojanstvo tožilske službe in da so tovrstna srečevanja z osumljenci v nasprotju s tožilsko etiko. Ali gre za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, bo tožilec ocenil po preučitvi vse dokumentacije in odločil v nadaljevanju kazenskega postopka. V povezavi z Boštjanom Penkom, ki mu je policija v nedeljo odvzela prostost, se plete zanimiva zgodba. Po nedeljskem pridržanju je policija v ponedeljek zgodaj zjutraj spustila na prostost prvega moža SCT Ivana Zidarja in državnega tožilca Boštjana Penka. Zoper njiju bodo zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic vložili kazenski ovadbi. Penko z Zidarjem Kriminalisti so pri nedeljskem odvzemu prostosti Zidarju in Penku pri slednjem našli več kopij policijske, tožilske in sodne dokumentacije. Tudi z uporabo prikritih ukrepov so po besedah kriminalistov zbrali dovolj dokazov za utemeljen sum, da je Penko storil 18 kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali pravic, Zidar pa naj bi ga bil k temu napeljeval. Kaj se je dogajalo v nedeljo popoldne, so v ponedeljek na posebnih tiskovnih konferencah pojasnili Aleksander Jevšek, direktor urada kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi, in Barbara Brezigar, generalna državna tožilka, pa tudi Boštjan Penko in Ivan Zidar. Aleksander Jevšek je dejal, da bo policija zoper Zidarja in Penka podala kazensko ovadbo pristojnemu tožilcu. Penko naj bi bil namreč z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi v času opravljanja funkcije višjega državnega tožilca zlorabljal svoj položaj in se v dneh od 9. do 29. junija letos večkrat sešel z »osebo, ki je osumljena storitve večjega števila kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete«. Višjega državnega tožilca naj bi bil k temu kaznivemu dejanju napeljal osumljeni Zidar, ki naj bi bil vedel, da je Penko zaposlen na vrhovnem državnem tožilstvu in torej pozna podatke in vsebine iz odprtih kazenskih in predka-zenskih postopkov ter zadeve, ki jih obravnava skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Kriminalisti so o ugotovitvah sproti obveščali skupino tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki je tudi sicer pristojna za preiskavo in ugotavljanje okoliščin v »znanih gradbenih zadevah«, je pojasnil Jevšek. Dodal je, da je skupina tožilcev ves čas usmerjala preiskavo in ukrepe kriminalistične poli- DeMOKRACIJ A ■ 27/XIH ■ 3. julij 2008 Mnenje ministra in premierja Pravosodni minister Lovro Šturm Penkovega priprtja ni želel komentirati, dejal pa je, da se vlada ni vmešavala v delo sodnih organov. Poudaril je, da je pravosodni minister politik, in dejal, češ, »kam bi pa prišli, če bi se politika vmešavala v delo organov pregona«. Slednji morajo delovati neodvisno, po njegovo pa »ta vlada ni storila ničesar, da bi organom pregona onemogočala njihovo neodvisnost in samostojnost«. Premier Janez Janša, ki je v ponedeljek nastopil v Studiu ob l/h na nacionalnem radiu, o vnovični aretaciji predsednika uprave SCT Ivana Zidarja ni želel govoriti. Dejal je le, da je za to izvedel šele v ponedeljek iz medijev. To po njegovem prepričanju niti niso vprašanja za vlado, ampak je treba vprašati pristojne organe pregona. Poudaril pa je, da je vedno verjel, da v Sloveniji ni nedotakljivih in da smo pred zakonom vsi enaki. Penko in Zidar Penko, do 30. junija še višji državni tožilec, od torka dalje pa odvetnik, je na tiskovni konferenci potrdil, da se POLITIKA je z Zidarjem nekajkrat res sešel, vendar naj bi bilo to v času, ko je bil na rednem dopustu. Srečanja naj bi bila v sklopu pogovorov s potencialnimi strankami, z Zidarjem pa se je načelno dogovoril za sodelovanje, ko bo začel opravljati odvetniško dejavnost. Dokumenti, ki so jih pri njem zasegli policisti, naj bi bile fotokopije iz različnih spisov, izročil pa mu jih je Zidar. Dokumenti se nanašajo na kazenski postopek, ki zoper Zidarja teče pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Zidar naj bi bil Penka prosil, da dokumentacijo pregleda pred morebitnim dogovorom o pravnem zastopanju, prosil naj bi ga bil tudi za zastopanje v primeru nakupa nepremičnine v Fiesi, kjer Zidarju očitajo zlorabo uradnega položaja. Zidar se je na dogajanje odzval pisno, pridržanje pa označil kot šikaniranje. Tako Zidar, ki ga zastopa odvetnik Aleksander Čeferin, kot Penko, ki ga naj bi bil v času priprtja zastopal odvetnik Milan Krstič, znan iz primera Makoter, pa naj bi »zoper akterje postopka uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva«. Zidarjeva ovadba O Ivanu Zidarju vemo že veliko. V zadevi, zaradi katere naj bi se bil srečeval z Boštjanom Penkom, naj bi se bil Zidar okoristil z najmanj 122 tisoč evri. Povzemimo na kratko. SCT, katerega večinski lastnik je Ivan Zidar (do lastništva naj bi bil prišel na sporen način), je imel v lasti veliko počitniško hišo v Fiesi, jo nato prodal enemu od nepremičninskih podjetij, to podjetje pa je hišo nemudoma prodalo zakoncema Zidar. Vmes sojo tudi obnovili. Kriminalisti naj bi bili ugotovili, naj bi bil Zidar pri tem poslu oškodoval SCT za 122 tisoč evrov. Po nekaterih virih mu naj bi bil mu pri tem svetoval prav Penko, ki ga naj bi zdaj zastopal v postopku kazenskega pregona v tem primeru. Penko aktivist SD Kdo je Boštjan Penko? Javnosti je postal znan kot predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (nasledil ga je Drago Kos), pred tem pa je bil sodnik za kazenske zadeve. Prav v slednjem nekateri vidijo razlog, da v nedeljo zvečer pristojni sodnik ni izdal odredbe za hišno preiskavo na domu Boštjana Penka, pa tudi sicer naj bi se napovedovale precejšnje težave pri morebitnem sojenju, saj naj bi imel Penko med sodniki veliko prijateljev. Politično naj bi bil Penko pokazal svojo pravo barvo 31. marca letos, ko je sodeloval na konferenci SD na temo gospodarskega kriminala. Slovenska tiskovna agencija je takrat med drugim zapisala: »SD je pripravila strokovno konferenco o odprtih vprašanjih na področju pregona gospodarskega kriminala. Razpravljavci so ugotavljali, da se v Sloveniji z odkrivanjem in pregonom gospodarskega kriminala ne spopadamo uspešno, poglavitni vzrok za takšno stanje pa vidijo v premajhni avtonomiji organov in njihovem pomanjkljivem sodelovanju. Boštjan Penko meni, da je problematika pregona gospodarskega kriminala ena ključnih za oceno, ali država legitimno opravlja svojo funkcijo. Odgovor na to vprašanje je po njegovem mnenju negativen, saj se v Sloveniji z gospodarskim kriminalom ne spopadamo dovolj uspešno. Razlog za to po njegovem mnenju ne tiči v veljavni zakonodaji, saj ta nikoli ni predstavljala problema za ustrezno obravnavo go- spodarskega kriminala. Poudarja, da so potrebni institucionalni ali pa povsem praktični ukrepi, ne pa stalne spremembe zakonodaje. Penko je še prepričan, da v Sloveniji trenutno nismo sposobni prepoznati resnih kaznivih dejanj gospodarskega kriminala, glavni razlog pa je v nepovezanosti različnih znanj in pristopov. Na način, kot funkcionirajo naše institucije, na področju go- spodarskega kriminala nimamo možnosti učinkovitega pregona, je prepričan.« Penko in Orion Penko je na konferenci SD sodeloval le nekaj tednov za tem, ko je kot višji državni tožilec odstopil od kazenskega pregona zoper zloglasni Orion. 26. marca 2008 je namreč STA objavila, da »višji državni tožilec Boštjan Penko še vedno meni, da pri Orionu ni šlo za kaznivo dejanje goljufije. O sodbi ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je pogodbe ene od oškodovank z Orionom razglasila za nične (in s tem nekako demantiralo Pen-kove navedbe - op. av„ oškodo-vanka pa je tako dobila nazaj hišo, ki jo je zastavila), je Penko dejal, da je takšno sodbo pričakoval« in da je vrhovno sodišče že leta 2004 v svoji sodbi v zadevi Kunčič prvič razglasilo posle z Orionom za nične. Čeprav je to vedel, je še vedno vztrajal pri tem, da v zadevi Orion ni našel znakov goljufije. Oškodovancem pa tudi sodiščem je med drugim celo sporočil, da ni smiselno, da bi oškodovanci subsidiarno prevzeli kazenski pregon, za kar so imeli po njegovem odstopu od zadeve zakonsko možnost. Dodajmo, da običajno ve sprejel. Brezigarjeva je takrat pojasnila, da je Penkov umik predlagala na podlagi pregleda njegovega dveletnega dela in napačnega vodenja zadeve Orion. Že prej opomin Februarja leta 2006 je generalna državna tožilka Penku izrekla opomin zaradi neprimernega vedenja. Glede na policijsko poročilo naj bi se bil namreč 5. januarja 2006 vpletel v incident v enem od ljubljanskih lokalov, kjer naj bi bil z nespodobnim vedenjem nadlegoval goste in kršil zakon o prekrških zoper javni red in mir. Brezigarjeva se takrat ni odločila za disciplinski ukrep, opomin pa je izrekla, ker zakon od tožilca zahteva primerno vedenje, tudi kadar ni na delovnem mestu. Penko je takrat zatrjeval, da se ni vedel neprimerno in bo ukrepal zoper medije, ki so pisali, da je pijan nadlegoval goste. Tudi Bohinčev izbranec Na koncu naj zapišemo, da je bil Penko tudi kandidat za generalnega direktorja policije, in sicer v času, ko je bil minister za notranje zadeve Rado Bohinc (SD), to je septembra leta 2003. Na to mesto se je takrat prijavilo 20 kandidatov, petčlanska komisija, ki jo Boštjan Penko se je zapletel že v zadevi Orion. posamezniki na sodišču težko kaj dosežejo, če je tožilec odstopil od pregona, v tem primeru pa je Penko celo sam dal znak sodiščem, naj razsodijo tako, kot se je tudi sam odločil. Barbara Brezigar se s Penkovo odločitvijo ni strinjala, zato je državnoto-žilskemu svetu predlagala sklep, naj Penka umakne iz skupine za pregon organiziranega kriminala. Slednji je predlog Brezigarje- DeMOKRACIJA ■ 27/XIII ■ 3. julij 2008 je imenoval uradniški svet in jo je vodil Milan Pagon, pa je med prijavljenimi izbrala šest imen, med katerimi naj bi se nato odločil minister Rado Bohinc. Penka ni bilo med njimi, čeprav naj bi si ga bil minister najbolj želel. Bohinc mimo mnenja natečajne komisije ni mogel iti, na koncu se je bil primoran odločiti za enega predlaganega kandidata in to je bil Darko Anželj. K3 19 Aleksander Jevšek in Barbara Brezigar na tiskovni konferenci TRIBUNA Tako je bilo leta 2004 slišati na predvolilnih shodih Ropove LDS. Tedanja vladna koalicija je menila, da ji bodo volivci še enkrat namenili zaupanje, saj je bila uspešna: Slovenijo je pripeljala v EU in Nato, pripravila vse potrebno za sprejetje evra, državi omogočila solidno gospodarsko rast itd. Toda ne glede na vse to je med volivci pretehtala platforma takratne opozicije o klientelizmu, korupciji in kriminalu, čemur lahko odpomore le zmaga pomladnih strank; uspehi Ropove vlade so bili potisnjeni na obrobje. Tudi tokrat se iz vladajoče Janševe SDS sliši bojni klic: še en mandat! Še en mandat! 20 Dr. Milan Balažic, foto: arhiv Demokracije Uspehi te vlade niso zanemarljivi: predsedovanje EU, izjemna gospodarska rast, zagon nadzornih mehanizmov, socialni sporazumi itd. In tudi tokrat je volivcem na voljo alternativna opozicijska platforma o Janševem avtori-tarizmu, inflaciji, dokončni tajkunizaciji Slovenije, ustavitvi reform itd., kar lahko spremeni samo volilna zmaga levosredin-skega »trojčka«. Se nam še enkrat obeta »churchillovski sindrom«, ko je po zmagovitem končanju druge svetovne vojne premier Churchill gladko izgubil volitve? Do kod V vojni s tajkuni? Odločilna zgodba, ki bo na bližnjih parlamentarnih volitvah krojila usodo Janševe SDS, je prav »vojna s tajkuni«, ki jo je premier opisal kot spopad demokracije s tranzicijskimi koristolovci, ki hočejo s pomočjo vprašljivo pridobljenega kapitala doseči prevlado nad pravnim in ekonomskim redom v državi. SDS naj bi bila zaradi desetletne opozicijske drže prva na tej frontni črti: »Nastali smo brez pomoči tranzicijskega kapitala, zato imamo moralno trdne temelje. In ti temelji dajejo garancijo za zmago v tem spopadu«. Jože P. Damijan, Janšev samoodstopljeni minister za reforme, je drugačnega mnenja: njegov nekdanji šef vehementno obljublja, a ne izvaja. Zato so zadnja štiri leta leta izgubljenih priložnosti za večino Slovencev in leta nespodobno velikih koristi za peščico privilegiranih: »In prav brezskrupulozno uveljavljanje politik, ki so omogočile tako veliko diskrepanco med ne-meritornim bogatenjem peščice ljubljencev režima in veliko večino ostalih je tisto, po čemer si bomo volivci zapomnili to vlado.« Nekateri ciniki celo pravijo, da vsa letošnja darila volilnemu telesu ne morejo prikriti vladnega tajkunsko-portugalskega scenarija, zato bi bilo najbolje, da Janševa koalicija znova zmaga na volitvah: tako bi bila prisiljena odpravljati škodo, ki jo je povzročila s svojimi kapitalskimi in populističnimi predvolilnimi potezami. Šalo na stran: za Janševo zmago ne bo dovolj nabijanje po kučan-ek- DeMOKRACIJ A • 27/XIII • 3. julij 2008 seldeesovskih korporativnih omrežjih - ker je v tretjem valu privatizacije sam sodeloval pri ustvarjanju novih taj-kunov, bo moral udariti tudi po »svojih«: Šrote, Bavčarje, Petke in svetke, vsem mora ta vlada omogočiti zakonsko procesiranje, ker in če so se pregrešili zoper tri k-je. Padec ideoloških tabujev Janša mora v tej igri pokra, ki jo je začel, preprosto iti do konca in tvegati: takoj ko bodo volivci zaslutili, da si tega ne upa, da se je samo predvolilno poigraval, da je morda na mestu celo ugotovitev, kako je prepozno za podiranje premoženjskih imperijev, izgubi vse, ne le volitev. Gre za bitko za interpretacijo: ali bo prevladala Janševa, po kateri so za vse krive vlade LDS, ali levičarska, da je prav Janša omogočil stanje, ki je bilo pred njim nemogoče. Na tej ločnici se oblikujeta dva mehka politična tabora, ki ju dodatno generira Pahorjev preobrat: po letih kooperativnosti Partnerstva za razvoj zdaj vzpostavlja krepak politični antagonizem. Takšna konstelacija političnih sil je posle- Odločilna zgodba, ki bo na bližnjih parlamentarnih volitvah krojila usodo Janševe SDS, je prav »vojna s tajkuni«, ki jo je premier opisal kot spopad demokracije s tranzicijskimi koristolovci. dica uspeha in neuspeha: uspeh je videti v tem, da so ob izdatnem prodoru razvojnih konceptualnih dilem zimzelene zgodovinske teme kulturnega boja stopile v ozadje, neuspeh pa, da vlada ni nadaljevala po obljubljeni poti liberalizacije, opozicija pa je za zdaj še vprašljivo opravila s svojo katarzo. Padec velikih ideoloških tabujev pomeni, da pred obema taboroma tudi v Sloveniji stoji samo realističen liberalni reformni program, ob katerem razprava teče le o več ali manj (pravne) države, o bolj konservativnih ali liberalnih vrednotah. Levosredinski »trojček« SD, Zares in LDS v tej obamovski smeri sprememb že oblikuje svojo programsko ponudbo, SDS pa TRIBUNA O avtorju Dr. Milan Balažicjediplomiral iz politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral in doktoriral pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V politično življenje se je začel vključevati v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je bil med drugim član Zveze socialistične mladine Slovenije, član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, član ZKS - Stranke demokratične prenove, krajše obdobje pa tudi njen podpredsednik. Med drugim je bil član prve demokratično izvoljene skupščine. Kasneje je deloval na ministrstvu za zunanje zadeve. Danes je publicist in predavatelj na FDV. Znan je po svoji kritičnosti tako dojevih" kot do „desnih" politikov. se še ni izjasnila, ali kani nadaljevati z izvornim in opuščenim liberalnim volilnim programom iz leta 2004 ali s poznejšo prakso vseobvladovanja (civilno)družbenih in gospodarskih sfer. Račun prihaja: SDS se je nekoliko prepozno spomnila svoje kritike vladanja stare LDS, vmes pa ni razgradila njenega oblastnega mehanizma, temveč ga je izrabila sebi v prid in utrdila. Z istim (opozicijskim) političnim orožjem SDS izpred štirih let se s pozicije vladajočega ne da več zmagati, saj volivcem po štirih letih trdne desnosredinske oblasti argument o »12 letih na 50 podlage« pač ne deluje več prepričljivo. Predvolilne taktike Če torej Janša ne bo odločno nadaljeval v začrtani protitajkunski smeri, bo volivcem dal vtis, da je nemočen in da ga je treba nagnati z oblasti, ker ni sposoben uresničiti svojih napovedi. Zato je zanj nujno, da obdrži pobudo ne glede na to, da je vladna koalicija praktično že razpadla in da je tik pred iztekom mandata. Če bodo volivci prepričani, da SDS ve, kaj hoče, da napada, da hoče končati, kar je začela, potem obstaja možnost, da se prime zgodba o »nedokončanem projektu«: še en mandat, pa opravimo, kar je treba - sami, če ne gre drugače. Na koalicijske partnerje SDS tako ali tako ne more preveč računati: SLS je dotolčena s tajkunstvom, NSi je stranka pred propadom, DeSUS škili na levo. V nasprotnem bo - čeprav se je SDS izkazala sposobna vladanja - del njenih volivcev odšel k SD, sploh če se bo znal Pahor predstaviti kot pametna alternativa, ki bo pri reformah in protitaj-kunstvu nadaljevala tam, kjer se je Janša ustavil. Za SDS se kot edina realistična opcija ostajanja na oblasti kaže velika koalicija s SD, zato podpredsednik SDS Zver »vabi vse k oblikovanju vlade« (mimogrede: na volilno telo slabo deluje, ko Zver napoveduje, da je mogoča tudi koalicija SDS z Jelinčičem, saj to sporoča, da gre stranki že zelo slabo). Podpredsednik SD Lukšič mu odgovarja, da je »SDS zakockala svojo koalicijsko sposobnost in je zdaj koalicijsko najmanj sposobna stranka, ki se kot takšna ponuja vsem«. Med svojim vladanjem naj bi bila SDS namreč pokazala, da je zelo slab partner, ki se predvsem ukvarja s tem, kako svoje partnerje uničiti. Čeprav ima Pahor glede tega težave s svojim volilnim telesom in stranko, je donedavnega dopuščal možnost velike koalicije. Ko pa se je pokazalo, da je Janša na volitvah premagljiv, je začel govoriti o prelomu z dosedanjim načinom vladavine, kjer potem SDS ne bi smela sodelovati v novi vladi: »Slovenci naj jasno izberejo, ali želijo, da se dosedanja politika nadaljuje, in dajo mandat Janši ali pa želijo spremembe in dajo mandat meni.« Pahor ali Janša? Kot vse kaže, bo na letošnjih državnozborskih volitvah odločanje volivcev potekalo izrazito bipolarno: za levico ali desnico, za Pahorja ali Janšo, pri čemer si lahko prvi obeta zavezništvo z dvema konsolidiranima soci-alno-liberalnima strankama (Zares in LDS), drugi pa se prav tu sooča z velikim primanjkljajem. Pravzaprav bodo volivci izbirali med podporo sedanji vladi in proti njej, iz tega naslova pa lahko SDS (p)ostane sicer največja parlamentarna stranka, vendar v globoki opoziciji. Kot da bi se v rezultanti pomanjkanja relevantnih zaveznikov potrjevala ocena še ene Janševe »odstopljene« figure - raz- Če bodo volivci prepričani, da SDS ve, kaj hoče, da hoče končati, kar je začela, obstaja možnost, da se prime zgodba o »nedokončanem projektu«. vpite Andrijane Starina Kosem: »Janševa logika je vedno bila, da je treba najprej uničiti tekmece v svojem taboru.« Tako se v nekdaj tako rekoč monolitni vladni koaliciji kažejo veliki prepadi, medtem ko se nekoč sprta in razbita opozicija uspešno dogovarja o povolilnem povezovanju. Pahor si seveda ne želi »hrvaškega scenarija« in hoče, da SD tudi kot posamična stranka premaga SDS: »Do volilne zmage se bomo dokopali sami ali pa je ne bomo dosegli«. Zmaga nad SDS namreč Pahorju omogoča, da kot mandatar v največji meri sam postavlja pogoje in oblikuje novo vladno koalicijo po lastnih interesih. Ker bodo volitve pred nami svojevrstna inventura desetletje in pol trajajočega obdobja tranzicije, privatizacije in tajkunizacije in ker morata oba glavna akterja v svoji politični drži »do konca«, lahko torej pričakujemo najbolj brezkompromisno predvolilno kampanjo od prvih demokratičnih volitev leta 1990 sem. tU SLOVENIJA Kaj je Cučan zamolčal? Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven, Andreja Velušček, Bor Slana, Srdjan Živulovič/Bobo, STA Glavnina slovenskih tajkunov zagotovo ni v SLS, temveč spadajo pod okrilje SD, LDS in Zaresa. Forum 21 jih ščiti, njegov predsednik pa zavaja javnost in širi neresnice. Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru za tednik Re-porter dejal, da vidi resno nevarnost za Slovenijo in njeno demokracijo v tranzicijskem kapitalu, ki si je brezobzirno prigrabil velikanski vpliv vključno z večino medijev, prek katerih si poskuša podrediti presojo o tem, kaj je v Sloveniji prav in kaj narobe. Janša je dejal, da je govorjenje o vojni proti tajkunom pretiravanje. Zatrdil je, da gre za normalno delo pristojnih orga- 22 nov pri zatiranju gospodarskega kriminala. »Tega pa v veliki meri v času vladavine LDS in SD ni bilo,« je opozoril. Ker poskušajo nekateri v zadnjem času kot edinega ali vsaj kot enega večjih tajkunov v Sloveniji prikazati Igorja Bavčarja, predsednika uprave Istrabenza, ki je bil predsednik nekdanjega Odbora za varstvo človekovih pravic (v letu 1988 in v času afere JBTZ), je Janša izpostavil, da se ob površnem spremljanju medijskih konstrukcij ne more znebiti vtisa, »kot da bi hoteli Bavčarja namerno izpostavljati kot edinega tajkuna in s tem preusmerjati pozornost od največjih rib«. Na vprašanje novinarja, ali vojna proti tajkunom vpliva na odnose znotraj V SDS so bili presenečeni nad netočno navedbo predsednika Foruma 21 Milana Kučana, da se SDS ni odzvala vabilu njegovega Foruma 21 na razpravo o gospodarstvu. Demokracija • 27/xni • 3. julij 2008 SLOVENIJA koalicije, je premier odgovoril, da glavna koncentracija tajkunov v Sloveniji zagotovo ni v SLS. Tranzicijski kapital janša vidi resno nevarnost za Slovenijo in njeno demokracijo v tranzicij-skem kapitalu, ki si je brezobzirno prigrabil velikanski vpliv vključno z večino medijev, s katerimi si poskuša podrediti presojo o tem, kaj je v Sloveniji prav in kaj narobe. »Prav je seveda vse, kar počnejo tajkuni in njihovi politični podporniki. Namesto da bi bili mediji pri nas neodvisna četrta veja oblasti, so pretežno tajkun-sko orodje,« je opozoril. Pri tem pa dodal: »Stotnije vaših kolegov, ki so lani tik pred predsedovanjem EU podpisovali lažno obtožbo zoper slovensko vlado, so ostale popolnoma tiho, ko so iz poštnih nabiralnikov prilezli njihovi taj-kunski lastniki. Ta dvojna merila in ta ideološka poravnanost brezobzirnega kapitala in velikega dela novinarstva v Sloveniji sta največja nevarnost za demokracijo pri nas,« je sklenil premier. 0 tajkunizaciji v Mariboru V preteklih dneh so v mariborskem mestnem odboru SDS pripravili posvet z naslovom Divje lastninjenje slovenskih podjetij. Osrednji gost je bil poslanec SDS Zvonko Černač, pridružila pa sta se mu predsednik mestnega odbora Gregor Pivec in podžupan iz vrst SDS Danilo Burnač. Opozorili so na nekaj ključnih vzrokov in posledic t. i. tajkuni-zacije. Černač je zavrnil očitke opozicije, da aktualna vlada ni storila dovolj, da bi preprečila divje lastninjenje. Po njegovih besedah velja krivdo iskati v pre- teklosti, ko si je oblastni sistem zatiskal oči pred »tajkunsko-političnimi« povezavami. Kot je poudaril, je tajkunizacija škodljiv proces, ki lahko dodobra načne demokracijo v državi. Po njegovih besedah večina glavnih akterjev divjega lastninjenja prihaja iz političnega kroga LDS in SD. »Politika je v preteklosti po svojih najboljših močeh asisti-rala v tem procesu. Brez pomoči politike tajkunizacija v takšnem obsegu, kot smo mu bili priče, sploh ne bi bila mogoča.« Černač je menil, da razlogov za divje lastninjenje ni mogoče pripisati samo neustrezni zakonodaji, temveč tudi in predvsem nedoslednemu izvajanju zakonodaje. »Tisti, ki so bili na čelu regulativnih institucij, zaradi političnega in kapitalskega interesa niso odigrali vloge, ki bi jo morali.« Kot je dejal Černač, je zatajil tudi pravosodni sistem. »Pravosodje je dokazljivo neučinkovito in je hiba celotnega sistema.« Pri tem je opozoril, da bo treba v prihodnje povečati tudi učinkovitost policije in tožilstva v boju proti organiziranemu gospodarskemu kriminalu. Černač je posebej opozoril na škodljive posledice kapitalsko-medijskih povezav. Tudi Pivec je izrazil zaskrbljenost zaradi »vse bolj agresivnega vpliva kapitala na uredniško politiko«. Pri tem se je vprašal, »ali novinarji čutijo oziroma se zavedajo tega vpliva«. Po Černačevih besedah je bil tudi Forum 21 med drugim ustanovljen z namenom prikrivanja kapitalsko-medijskih povezav. Burnač je spomnil na nekatere najbolj izpostavljene primere divjega lastninjenja, kot so Pivo- Jože Tanko, vodja PS SDS varna Laško, Merkur in Merca-tor. Po njegovih besedah državi v preteklosti ni uspelo ali pa more- DeMOKRACIJ A ■ 27/XIII • 3. julij 2008 biti ni hotela vzpostaviti učinkovitih zakonskih mehanizmov, ki bi preprečili tajkunizacijo. ► 23 Loža Forum 2 n deluje v poslovnih prostorih na Nazorjevi 6 v Ljubljani. IVI 21 ► zbor2004 Boška Šrota loža Forum 27 ne omenja, posredno ga torej ščiti. Gregor Golobic in Matej Lahovnik (oba Zares), ključna akterja tajkunstva Igor Bavčar, Istrabenz SLOVENIJA Kaj je Kučan zamolčal? Predsednik Foruma 21 Milan Kučan s t. i. ► Kučanove neresnice Le nekaj dni prej je razpravo pripravil tudi Forum 21. Po pričakovanjih pa se ta ni gibala okrog tajkuni-zacije Slovenije in s tem povezane koncentracije lastništva, ampak so govorili o slovenskem gospodarstvu z vidika volilnih programov strank. Milan Kučan, predsednik Foruma 21, je dejal, so želeli s tem »olajšati odločitev, koga voliti na državnozborskih volitvah«. Povabilu naj bi se bili odzvali Zares, LDS, SD in Lipa, medtem ko so se SDS, NSi in SLS old boys marca 2004 opravičili, za DeSUS pa naj tema ne bi bila zanimiva. Kučan je na začetku razprave dejal, da so se povabilu odzvali »tisti, ki imajo kaj povedati o slovenskem gospodarstvu«. Predstavniki strank so odgovarjali na 12 vprašanj Maksa Tajnikarja, ki je vodil razpravo. Pri tem pa je Kučan »pozabil«, daje Forum 21 stranki SDS dva dni pred tem poslal 12 vprašanj in v stranki so nanje odgovorili. O tem smo pisali že v prejšnji številki našega tednika in s tem razkrinkali Kučana, ki si pač ne želi odgovorov, ki mu ne ustrezajo, saj je to zamolčal. Ker o tem v javnosti ni bilo veliko govora, objavljamo vprašanja in odgovore, mnenje o Kučanovem ravnanju in o tem, ali govori resnico, pa naj si ustvari vsak sam. S sestanka lože Odgovore na vprašanja, ki naj bi pomenila podlago za razpravo, objavljamo posebej. Zaradi pomanjkanja prostora tokrat objavljamo le tiste, ki se nanašajo na gospodarsko področje in o katerih je potekala razprava. Objavljamo tudi stališča razpravljalcev na forumu, ki so zelo različna. Dodajmo, da iz nobenega poročila ni bilo mogoče razbrati, da bi o vsem tem svoje mnenje izrekel tudi Kučan. Iz poročila Slovenske tiskovne agencije je tako razvidno, da so razpravljali predvsem Matjaž Gantar, solastnik KD Group, v zadnjem času pa predsednik odbora za gospodarstvo pri LDS, Pavle Gantar, poslanec (zdaj Zaresa, prej LDS) in Sašo Peče, poslanec (zdaj Lipe, Kaj je Kučan zamolčal? Ali se strinjate z lastninskimi koncentracijami, kot so se zgodile v primeru Istraben-za, Laškega in Merkurja? Ali menite, da smo s tem uresničili nacionalni interes, da ostane lastnina v podjetjih slovenska? Ali predvidevate določene poteze na področju lastninske koncentracije? Te koncentracije niso bile izpeljane na pregleden način niti niso imeli vsi delničarji zagotovljenih enakih možnosti sodelovanja pri oblikovanju lastniške strukture. V nacionalnem interesu je delovanje pravne in socialne države, o čemer pa v teh primerih zaradi kršitev ne moremo govoriti. Ze prejšnje prodaje tujcem, npr. Kompasa, Elana, Banke Koper, in tudi zadnji primer prodaje pomembnega deleža Mercatorja, ki so jih izpeljali mene-džerji in nadzorniki, ki so člani ali duhovni pripadniki SD, LDS, Zaresa in delujejo pod kapo Foruma 21, v celoti demantirajo deklarativno, demagoško in populistično zavzemanje za nacionalni interes. Praksa, ki jo izvajajo, gre v povsem nasprotno smer. Vsekakor bo treba še zaostrili zakonodajo. Pričakujemo pa predvsem reden in resen nadzor nad procesi koncentracij in v primeru kršitev tudi hitro in učinkovito ukrepanje 24 neodvisnih institucij in regulatorjev. Do tega mandata tega ni bilo čutiti. Ali menite, da je inflacija v Sloveniji, ki je najvišja v evroobmočju, zgolj posledica zunanjih stroškovnih šokov? Kaj boste naredili, dajo boste znižali? Slovenija je že ob vstopu v evroobmočje imela najvišjo inflacijo, pred tem pa sploh. Rast inflacije je svetovni problem, težave imajo tudi najmogočnejše ekonomije in tudi najbogatejše države sprejemajo ukrepe za odpravo posledic inflacije za najšibkejše sloje. Prav pri odpravi posledic inflacije sta ta vlada in koalicija storili zelo veliko. Drži pa trditev, da je največji del porasta inflacije »uvožen« z naftnimi derivati in hrano. Ti imajo pomembno višjo utež v slovenskem indeksu cen kot v državah evroobmočja. To pomeni, da imajo višje cene nafte in hrane bistveno večji vpliv na inflacijo v Sloveniji kot v drugih državah evroobmočja. Ob tem pa je treba upoštevati, da so dali domači inflaciji dodaten pospešek še lastniki - menedžerji živilskih podjetij, ki so z netran-sparentnimi in nezakonitimi dejanji »osvojili« podjetja v imenu nacionalnega interesa, kar javno zagovarjata levica in Forum 21. Z Demokracija • 27/xni • 3. julij 2008 nesorazmerno visokimi dvigi marž so zidali končne cene in obremenili predvsem najrevnejše sloje prebivalstva. Pričakujemo, da bodo UVK, ATVP in drugi opravili naloge, ki jim jih nalagajo zakoni. Če se bo pokazalo, da je treba pravno podlago še kje dodelati, bomo to prav gotovo storili. Gospodarska rastje v preteklih letih v veliki meri temeljila na domačih investicijah v cestno infrastrukturo, ki so jih izvajala domača podjetja. Ta investicijski val se bo kmalu končal. Ali ga boste s čim nadomestili? Visoka in zdrava gospodarska rast je v preteklih letih v Sloveniji temeljila na visoki rasti izvoza in investicij. Na področju investicij v javno infrastrukturo bo tudi po dokončanju AC ostalo še veliko dela na državnih in drugih cestah, železnici, komunalnih omrežjih ... Začeli se bodo tudi projekti iz Resolucije o nacionalnih razvojnih programih 2007-2023, svoj prispevek pa bo dal tudi razvoj malega gospodarstva in velikih sistemov. Verjamemo, da bo mnogo teh investicij financiranih na podlagi javno-zasebnega partnerstva. Vsekakor bomo permanentno skrbeli, da bomo imeli tak davčni, normativni in administra- Nekdanji minister za gospodarstvo in član SD Maks Tajnikar SLOVENIJA 1/se poti koncentracije lastništva vodijo v SD, LDS in Zares. Mariborski mestni odbor SDS je pripravil okroglo mizo o divjem lastninjenju. prej SNS) ter France Križanič, solastnik in direktor zasebne družbe EIPF, član SD. Drugih razpravljavcev očitno ni bilo, saj jih niso povzeli niti v STA niti v drugih medijih. Dodajmo, da je bila udeležba dokaj slaba. Matjaž Gantar, ki vodi odbor za gospodarstvo v LDS, se je strinjal s koncentracijo lastništva, do katere je prišlo v primerih Pivovarne Laško, Istrabenza in Merkurja. »Koncentracija je legalen pojav,« je poudaril. S koncentracijo lastništva sta se strinjala tudi Sašo Peče in Pavle Gantar, medtem ko je Križanič prepričan, da je šlo v teh primerih za prikrito kupovanje deležev. Pavle Gantar je ob vprašanju inflacije izpostavil, da se je vlada nanjo odzvala prepočasi in da je treba ob tej problematiki voditi anticiklično politiko. Križanič je prepričan, da mora država vzpostaviti sistem oblikovanja pravičnih plač in zagotoviti fleksibilnost delovnih mest. Konkurenčnost gospodarstva in financiranje javne porabe sta glavni rešitvi visoke inflacije, je dejal Matjaž Gantar, medtem ko je Peče prepričan, da so vzroki za visoko inflacijo v nefleksibil-nosti proračunskih prihodkov. Mnenja navzočih predstavnikov strank so se razlikovala tudi o brutozadolženosti Slovenije. Po Pečetovih besedah je Slovenija zadolžena primerljivo z drugimi državami, da pa manjka strategija vračanja omenjenega dolga. Za Matjaža Gantarja je naša država ena manj zadolženih v območju evra, problem pa je prelivanje dolga v končno potrošnjo. Da se je dolg države povečal, je opozoril tudi Križanič, Pavle Gantar pa je poudaril, da lahko zadolževanje države povzroči finančno nestabilnost. Medtem ko si Matjaž Gantar želi, da bi bila Slovenija prijaznejša do kapitala, tudi tujega, želi Peče Slovenijo kot človeku prijazno državo. Več tujega kapitala si želi tudi Pavle Gantar, spodbujanje neposrednih investicij tam, kjer se pokaže interes, in ustvarjanje razmer za neposredne tuje investicije pa je izpostavil Križanič. IB tivni okvir, ki bo omogočal najboljše razvojne odgovore na izzive, ki jih bodo prinašale razmere. Da to zmoremo, smo že dokazali, saj imamo v tem mandatu najvišjo rast v svoji zgodovini in eno najvišjih v Evropi. V zadnjih letih je nastal velik razkorak med rastjo domačih cen in cen na trgih, kamor slovensko gospodarstvo največ izvaža. To je zagotovo resno onemogočilo konkurenčen izvoz slovenskih podjetij ... Kaj boste naredili, da bi s tega vidika slovensko gospodarstvo postalo znova konkurenčno? Reforme oziroma razbremenitve, ki smo jih izpeljali na davčnem, administrativnem in drugih področjih, so pustile prebivalcem in gospodarskim družbam veliko sredstev, s katerimi so lahko bolj uspešno in učinkoviteje začeli z novim razvojnim ciklom, ki se odraža v izredno visoki gospodarski rasti, ki je ena najvišjih v evroobmočju. Ta temelji predvsem na visoki rasti investicij in izvozu, torej ima zdravo podlago. Če ne bi bili konkurenčni, ne bi bilo mogoče tako uspešno prodajati v tujino, še posebej ker večinoma prodajamo industrijske izdelke. Konkurenčnost v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji se je v primerjavi z državami evroobmočja najmanj poslabšala, stroški predelovalnih dejavnosti pa so realno celo upadli. Investicije in izvoz so najintenzivnejše prav v zadnjih treh letih. Visoka rast investicij v posodobitve opreme in v nove programe omogočajo rast storilnosti, konkurenčnosti, plač in zaposlovanja. Vsekakor bomo sledili vsem rešitvam, ki bodo poleg visoke gospodarske rasti zagotavljale tudi primerljiv in sprejemljiv eko-nomsko-socialni položaj zaposlenih. Brutodolg Slovenije do tujine je v zadnjih štirih letih hitro narasel. Kaj boste naredili, da se ta trend na bo nadaljeval v prihodnje? Vladna fiskalna politika je omejevalna povsod tam, kjer vlada lahko ukrepa. Že drugo leto zapored bomo imeli proračunski presežek, v strukturi BDP se pomembno zmanjšuje javna poraba, prav tako se relativno in absolutno znižuje javni dolg. Ti trendi so zelo pozitivni. Dolg širšega sektorja države po evropsko primerljivi metodologiji ESA - 95 se je v času mandata te vlade znižal za več kot 3,5 odstotne točke BDP. Med državami evroobmočja ima tako samo Luksemburg nižji javni dolg kot Slovenija. Narašča pa zadolževanje zasebnega sektorja, kar je znak večjega zaupa- DeMOKRACIJA • 27/XIIl • 3. julij 2008 nja in optimizma in k čemur prispevajo tudi ugodne dolgoročne napovedi. Kljub temu pa je bruto zunanji dolg v Sloveniji v odstotkih BDP najnižji med državami evroobmočja. V Sloveniji je malo tujega kapitala. Se strinjate s to trditvijo? Kaj nameravate narediti na tem področju? Res ga je manj, kot bi ga lahko bilo. Največja ovira večjemu prodoru tujega kapitala je t. i. nacionalni interes, ki je naš prostor skoraj zaprl in ki preprečuje vstop konkurence v najpomembnejša slovenska podjetja in institucije - v t.i. družinsko srebrnino. Interesno povezana omrežja s politično podporo SD, LDS in Zaresa, za katerimi stoji loža Forum 21, poskuša na vse načine preprečiti vstop zdravega tujega kapitala, čeprav to poslabšuje konkurenčnost, dviguje cene prehrambenih in drugih izdelkov, kar po nepotrebnem prazni žepe državljanov in vpliva tudi na njihov slabši življenjski standard. Svobodna gospodarska pobuda in pretok kapitala morata zadihati s polnimi pljuči. Treba se je namreč zavedati, da prav mala in srednja podjetja v Sloveniji ustvarijo največ novih delovnih mest. Opomba: Vprašanja: Forum 21; Odgovori: SDS 25 POKRAJINE S pokrajinami do manjših razlik Vida Kocjan, foto: arhiv Demokracije Posvetovalni referendum, na katerem smo se državljani in državljanke odločali za uvedbo pokrajin ali proti njej, je za nami. Izidi so pokazali, da je velika večina ljudi, ki so se referenduma udeležili, glasovala za uvedbo pokrajin, ki je pomemben vladni projekt. Pokrajinska organiziranost bo decentralizirala Slovenijo in pospešila njen enakomerni razvoj, saj bodo pokrajine samostojen upravnopolitični podsistem lokalne samouprave. Projekt vodi služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Kako naprej'? Na referendumu so volivci izrazili podporo uvedbi pokrajin v Sloveniji, in sicer v takšni obliki, kot so bile predlagane. Pri tem lahko izpostavimo volivce na območju mestne občine Ljubljana, kjer so z izkazano podporo za status Ljubljane kot 26 samostojne pokrajine potrdili sklep mestnega sveta, ki je to predlagal. Izide referenduma bo po besedah premierja Janeza Janše vlada podrobno analizirala ne samo po pokrajinah, temveč tudi po občinah. Podrobnejša analiza bo narejena tudi za predlagano osrednjeslovensko pokrajino, ki je volivci niso izglasovali, zaradi česar bo treba pripraviti nov predlog oziroma posodobiti predlog ene prejšnjih različic, ki je predvideval delitev tega območja na dve pokrajini. Vlada bo torej referendumske izide spoštovala v celoti, novi predlog pa naj bi hitro pripravila in ga poslala v parlamentarni postopek. Zakaj členitev? Poglejmo, zakaj je členitev na pokrajine nujna. Cilj Členitve Zdaj v Sloveniji kot temeljne lokalne skupnosti delujejo občine. Obseg njihovega delovanja je razmeroma velik in zajema večino nalog, pomembnih za življenje ljudi. Cilj pokrajinske členitve Slovenije je decentralizacija dela oblastnih funkcij in prenos upravljanja javnih zadev z državne na pokrajinsko raven, kar je povezano tudi z uresničevanjem načela subsidiarnosti. Regionalna samouprava je tako bistveni sestavni del države in primerna raven oblasti za uresničevanje vrste javnih zadev, ki se na tej ravni opravljajo učinkoviteje in bolj racionalno, bliže ljudem ter v njihovo korist. Vzpostavitev pokrajin je podlaga za hitrejši in enekomer-nejši razvoj Slovenije. Pokrajinam bodo poverjene naloge, ki pomenijo usklajevanje in načrtovanje dejavnosti, ki presegajo lokalne meje in se nanašajo na razvoj večjih območij. Pokrajine bodo Projekt ustanavljanja pokrajin je treba nujno izvesti, če želimo dobro državi in njenim državljanom. Na boljšem bi bili vsi. Politiki, ki temu nasprotujejo, ne delajo v dobro Slovenije. Slovenija se je v evropskem prostoru uveljavila kot konkurenčna in enakovredbna partnerica. V času po osamosvojitvi je dosegla velike premike na mednarodnem področju, postala je članica EU in Nata. V procesu notranje organizacije države je prišlo do odločitve o ustanovitvi pokrajin kot druge ravni lokalne samouprave, cilj pa je, da bi država tako bolje opravljala javne zadeve. Vzpostavitev pokrajin je torej odgovor na ugotovitev, da razreševanja regionalnih problemov ni mogoče poenostaviti na odnose med državo in občinami. Lokalna samouprava namreč kaže demokratičnost vsake države, pri čemer je v ospredju državljan, ki mu morajo biti namenjene vse dejavnosti v lokalnih skupnostih. Gre za kakovost življenja ljudi, za naravnanost javnih služb na njihove sodobne potrebe in interese. Jankovič je doživel nezaupnico. Minister Ivan Žagar Demokracija • 27/XIII ■ 3. julij 2008 Prekmurje in druge pokrajine, ki zaostajajo v razvoju, bi dobile no-krat več denarja kot zdaj. POKRAJINE samoupravne lokalne skupnosti s statusom pravne osebe, z lastnim premoženjem in z lastnimi finančnimi sredstvi, z izvirnimi pristojnostmi in z neposredno izvoljenim predstavniškim organom. Uvedba pokrajinske samouprave pa ne bo zmanjšala samostojnosti občin. Zmanjševanje razlik Temeljni namen decentralizacije Slovenije je torej doseganje večjih narodnogospodarskih koristi. O razvojnih razlikah, zaradi katerih se pokrajine ustanavljajo, zgovorno pričajo statistični podatki, npr. porazdelitev BDP (kupne moči na prebivalca), ki je na ravni 12 statističnih regij med najbolj razvito ljubljansko pokrajino in najmanj razvito pomursko (prek-mursko-prleško) v razmerju 1:2, še bolj zaskrbljivo pa je, da se razlike povečujejo. To se odraža tudi pri številnih drugih kazalnikih, ki govorijo npr. o stopnji revščine ali višini povprečne netoplače v Sloveniji v posamezni regiji; ta je v letu 2007 v najrazvitejši regiji (osrednjeslovenski) znašala 921,17 evra, v najmanj razviti pomurski (na prekmursko-prle-škem območju) pa 781,59 evra. Ljubljana bi dobila več Doho dnina je pomemben vir financiranja lokalne samouprave. Če jo razdelimo po prebivalcih, je po zadnjih podatkih razmerje med najbolj razvitimi (Trzin, zelo blizu je Ljubljana) in najmanj razvitimi občinami, ki verjetno niso po naključju znova v Prekmurju (Hodoš, Kuzma, Rogaševci) do 1:12. Z ustanovitvijo pokrajin bodo najmanj razvita okolja dobila približno desetkrat več sredstev kot doslej, kar je na letni ravni dodatnih 1,2 milijarde evrov. Mestna občina Ljubljana bi na primer dobila dodatnih 130 milijonov evrov, in sicer 68 milijonov za obvezne, drugo pa za razvojne naloge. O razporejanju teh sredstev bodo odločale pokrajine (izvoljeni člani in članice pokrajinskih svetov) in ne državni uradniki, s čimer se bodo poenotile resorne politike, učinkovitost rabe sredstev pa bo zanesljivo večja. Pomembno je, da o tem odločajo prebivalci posameznih območij, ne pa da odločitve za njihovo prihodnost sprejemajo tam, kjer njihovih problemov ne poznajo. Zakaj torej pokrajine? Na dia ni je torej, da o nujnosti ustanovitve pokrajin v Sloveniji pričajo številni kazalniki, od notranjepolitičnih do mednarodnih. Zdaj so območja v Sloveniji v neenakopravnem položaju, kar pomeni, da državljani nimajo enakih ali primerljivih življenjskih razmer. Ekonomska rast, sonaravni razvoj in kakovostne javne službe se lahko učinkoviteje uveljavljajo, če oblastne institucije niso centralizirane. Razvoj lokalne samouprave in pretirana centralizacija nalog v Sloveniji izražata potrebo po krepitvi moči občine v razmerju do države, in sicer prek pokrajine kot druge ravni lokalne samouprave. Pokrajina bi tako hkrati opravljala nekatere državne naloge in samoupravne naloge lokalnega pomena. Zaušnica Jankoviču O uvedbi pokrajin je pristojna vladna služba pripravila številne analize in pojasnila. Večina je objavljena tudi na spletni strani, od koder smo povzeli del uvodnega besedila. Zato zelo moti, ko nekateri nasprotniki uvedbe pokrajin zavajajo javnost, da resorni minister ni pripravil niti ene Predsednik Tiirk v primežu SD? Da je Danilo Tiirk, predsednik države, očitno v primežu strank, s katerih podporo je kandidiral na predsedniških volitvah, dokazuje njegova izjava na eni od komercialnih televizijskih postaj. Dejal je, da nizka udeležba na posvetovalnem referendumu o pokrajinah načenja kredibilnost izidov. Po njegovem mnenju je treba glede tega vprašanja doseči »višjo raven poenotenja«; narava te tematike je namreč, ugotavlja slovenski predsednik, takšna, da zahteva precej razprave. Pri tem predsednik 'pozablja', da štejejo glasovi tistih, ki so se udeležili referenduma, in da udeležba pri tem ni relevantna. Razprava o pokrajinski zakonodaji v Sloveniji poteka že dolgo, zasnovale so jo že prejšnje vlade, leta 2005 pa je bila spremenjena tudi ustava. Zdaj se je izkazalo, da so Pahorjevi Socialni demokrati, ki so se ves čas zavzemali za uvedbo pokrajin, to delali s figo v žepu, ker jim očitno ne gre za to, da bi se Slovenija enakomerno razvijala. Danilo Tiirk, predsednik države analize in podobno. Med njimi omenimo ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, za katerega je referendum v bistvu pomenil zaušnico. Omenili smo že, da so se prebivalci Ljubljane kljub Jankovičevim pozivom, naj se ne udeležijo referenduma, odločili, da Ljubljana postane samostojna pokrajina. Jankovič je pred referendumom dejal, da minister Žagar ni pripravil niti ene analize, kaj pomeni različno število pokrajin glede na vire dohodkov in prihodkov, glede na vsebino, kaj se bo delalo, in tudi glede na prenos kadrov. V vladni službi so se na to nemudoma odzvali in pojasnili, da tovrstne očitke odločno zavračajo, saj je njihov cilj očitno le lastna politična promocija oz. medijsko izpostavljanje. Pojasnili so, daje posvetovanje z državljani eden od načinov, kako lahko dr- Ljubljana bo kot pokrajina prejela dodatnih 130 milijonov evrov. Demokracija ■ 27/xm ■ 3. julij 2008 žavljani na demokratičen način vplivajo na politiko in odločitve, prav tako pa lahko dialog izboljša kakovost predlogov. Odločitev državljank in državljanov na referendumu bo usmeritev za nadaljnje delo državnega zbora in tudi zaveza poslancem za vse nadaljnje odločitve. Državni zbor bo tako na podlagi volje ljudi lahko natančneje sooblikoval pokrajinsko delitev. Zdaj, ko so znani izidi posvetovalnih referendumov za vseh 13 območij, je tudi več informacij iz lokalnih okolij, zato bodo v prihodnje manjše možnosti za kakršne koli politične oz. predvolilne manipulacije, ki smo jim danes priče. Nobenih novih davkov Projekt ustanavljanja pokrajin je naravnan tako, da ne prinaša novih finančnih bremen, pač pa racionalnejše upravljanje. Pokrajine bodo namreč financirale svoje naloge s prihodki od davkov in drugih dajatev, ki so sedaj prihodek države. Predlog zakonov torej ne predvideva povečevanja davkov in tudi ne novih davčnih bremen, le državni finančni viri se bodo prerazporedili. Prav tako zaradi pokrajin ne bo nove administracije, ampak se bodo obstoječa delovna mesta prenesla z državne na pokrajinsko raven, kjer bo mogoče tudi učinkoviteje vplivati na produktivnost tega kadra. IS 27 "SLO^ENUA* Boj proti podnebnim spremembam Damjan Popič, foto: Bor Slana, arhiv Demokracije Osnutek strategije prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam je prvi strateški dokument, ki daje ključne smernice za prilagoditev na podnebne spremembe in bo hkrati podlaga za nadaljnje ukrepe. Slovensko kmetijstvo se bo v prihajajočih letih spopadalo s številnimi izzivi, kot so mednarodna konkurenca, nadaljnja liberalizacija trgovinske politike in upadanje prebivalstva. Zaradi podnebnih sprememb bo stiska še večja, izzivi pa težji in dražji. Predvidene podnebne spremembe bodo prizadele pridelek, živinorejo in lokacijo proizvodnje, kar bo ogro- zilo kmetijski prihodek in morda povzročilo opustitev zemljišč v nekaterih predelih. Proizvodnja hrane je lahko ogrožena zaradi vročinskih valov, suše in škodljivcev, pogostejši bodo izpadi pridelka. Zaradi večje spremenljivosti količine pridelka bo vse bolj ogrožena tudi svetovna preskrba s hrano. V zvezi s tem bo v prihodnosti treba ovrednotiti morebitne posledice povečanja biomase za proizvodnjo energije na svetovno preskrbo s hrano. Črne napovedi Projekcije podnebnih sprememb za Slovenijo kažejo, da se bo ob predvidenem 28 povečanju vsebnosti toplogre-dnih plinov in sulfatnih aerosolov temperatura zraka na celotnem območju države dvignila, količina padavin poleti pa zmanjšala tudi za petino. Na kmetijskem ministrstvu, kjer so pripravili predlog strategije, v prihodnosti poleg tega pričakujejo tudi bolj omejene vodne vire in večjo intenzivnost ter pogostnost ekstre-mnih vremenskih dogodkov. znovrstni ter zajemajo blage in razmeroma poceni pa tudi drage varovalne in preselitvene ukrepe. Med prvimi velja omeniti varovanje vode, učinkovito rabo nezadostnih virov vode, spremembe pri kolobarjenju in datumih setve, uporabo proti suši odpornih poljščin, ohranjanje prilagoditve-ne zmožnosti gozdnih drevesnih vrst za spremembe v okolju, prilagajanje gospodarjenja z narav- nimi ekosistemi in ukrepanje ob motnjah ter javno načrtovanje in ozaveščanje javnosti. Različni ukrepi ukrepi so potrebni tudi v javnem sektorju, npr. prilagajanje rabe prostora ali posodabljanje strategij za ravnanje v morebitnih naravnih nesrečah ter zgodnji sistemi za opozarjanje nanje. V letu 2009 naj bi za izvajanje strategije namenili osem milijonov evrov, leto pozneje deset in čez dve leti 15 milijonov evrov. Po besedah agrometeorolo-ginje in predsednice komisije za pripravo strategije dr. Lučke Kajfež Bogataj je namen prilagajanja strategije zmanjšati tveganje in škodo zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb. Strategija temelji na petih podpornih stebrih. Prvi vključuje izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje, drugi raziskave podnebnih sprememb ter prilagajanje kmetijstva in gozdarstva, tretji krepitev zmogljivosti za obvladovanje prilaganja kmetijstva in gozdarstva, četrti ukrepe kmetijske in gozdarske politike ter spremembe obstoječe zakonodaje, peti pa krepitev mednarodnega sodelovanja in partnerstva. Strategija med drugim predvideva ustanovitev slovenskega Tudi če bi ta trenutek vse emisije toplogrednih plinov zmanjšali na nič, bi se podnebne spremembe še nadaljevale. Minister za kmetijstvo Iztok Jarc Posledice podnebnih sprememb so tudi pri nas že precejšnje in izmerljive. Slovenija se je v zadnjih 50 letih ogrela za več kot eno stopinjo Celzija, kar je več od svetovnega in evropskega povprečja. Časovne spremembe letne količine padavin na večini območij Slovenije za zdaj niso statistično značilne, a pri padavinskem režimu opažamo upadanje količine padavin v prvi polovici leta in naraščanje v drugi polovici. Strategija prilagajanja podnebnim spremembam predlaga konkretne ukrepe v javnem in zasebnem sektorju, ki so zelo ra- Dr■Lučka Kajfež Bogataj Demokracija • 27/xni • 3. julij 2008 centra za prilagajanje kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, vzpostavitev celovitega kakovostnega in javnosti odprtega informacijskega sistema za spremljanje vpliva podnebnih sprememb ter vzpostavitev sistema zgodnejšega obveščanja o naravnih nesrečah. »Tudi če bi ta trenutek vse emisije toplogrednih plinov zmanjšali na nič, bi se podnebne spremembe še nadaljevale. Prilaganje je nuja in seveda preventivni ukrep, če po naključju mednarodni dogovori o zmanjševanju toplogrednih plinov ne bodo uspeli,« je ob predstavitvi dodala Bogatajeva. Ministrstvo je poleg priprave strategije začelo tudi s posameznimi prilagoditvami kmetijske politike. Posebno pozornost so namenili sofinanciranju zavarovanj v kmetijstvu, obnovi in vzpostavitvi novih hidromelioracijskih sistemov ter v javne razpise novega programa razvoja podeželja vključili investicije v kmetijska gospodarstva, ki kmetijsko proizvodnjo prilagajajo podnebnim spremembam in varujejo okolje. »V letošnjem letu bo ministrstvo za sofinanciranje zavarovanj namenilo 6,1 milijona evrov. Zavarovati je mogoče posevke in plodove pred nevarnostjo toče, požarom, udarom strele, spomladansko pozebo, zmrzaljo ali slano, če ta povzroči spomladansko pozebo, pred poplavami, viharji, živali za primer bolezni, proti katerim se je mogoče zavarovati, ter vzrejo vodnih živali v ribogojnicah,« je dejal Jarc in dodal, da zavarovanje pred sušo še ni mogoče, se pa ministrstvo z zavarovalnicami dogovarja tudi o tej možnosti. Kako preprečiti nesreče? p0 leg teh ukrepov so načrtovani še mnogi drugi, predvsem na ravni preprečevanja naravne škode in učinkovitega popravljanja že nastale škode. Ukrep, ki je bržkone v največji meri usmerjen v preventivno delovanje, je uvedba razširjene izobraževalne infrastrukture, ki bo zajemala vključevanje vsebin o vzrokih in posledicah klimatskih sprememb ter seveda o prilagajanju nanje v srednjih kmetijskih in gozdarskih izobraževalnih programih, visokošolskih programih, programih vseživljenjskega učenja ter izobraževanje zaposlenih delavcev v javni upravi in kmetov - tako na samostojni ravni kot tudi na ravni različnih združenj in strokovnih društev. Za projekt ozaveščanja in eval- Kot je dejal Jarc, ministrstvo v okviru dejavnosti novega programa razvoja podeželja podpira tudi naložbe v namakalno infrastrukturo v male in velike namakalne sisteme, posodobitev že obstoječih namakalnih sistemov ter vzpostavitev demonstracijskih namakalnih centrov. Javni razpisi za te namene bodo predvidoma objavljeni aprila. Naložbe bodo financirane do 100 odstotkov upravičenih stroškov, skupno pa bo razpisanih 26 milijonov evrov. vacije ozaveščenosti so načrtovane različne akcije, raziskave in javnomnenjske raziskave, hkrati pa je načrtovana tudi kmetijska in gozdarska svetovalna mreža. Nova strategija za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam predvideva tudi številne ukrepe za učinkovitej še obveščanje v primerih naravnih nesreč. Tako bo uveden sistem za zgodnejše obveščanje v takih primerih, na regionalni ravni pa je načrtovana vzpostavitev poskusnih demonstracijskih centrov. Prenovo naj bi doživeli tudi Javna gozdarska služba ter Poročevalska, diagnostična in prognostična služba za gozd, ki naj bi odslej dobili večje pristojnosti. Glede na projekcije bodo največje obsežne naravne nesreče postale vse pogostejše in vse hujše. Preprečevanje nesreč, pripravljenost in odzivanje nanje ter obnova po njih morajo postati prednostna naloga, saj so ti ukrepi edini porok za traj-nostni razvoj slovenskega kmetijstva. m Površina ozemlja in pokrovnost tal, določena planimetrično, 2005 (ha) Kategorije pokrovnosti tal skupaj gozdnate površine1 vse kmetijske površine2 odprte površine3 vode pozidane površine | Slovenija 2.027.300 1.338.654 562.753 31.764 13.503 57.158 Pomurska 133.753 44.976 81.597 56 998 4.505 Podravska 216.967 102.785 98.569 205 2.5S3 9.820 Koroška 104.080 76.272 23.932 358 795 1.953 | Savinjska 238.398 149.869 73.574 2.047 1.315 8.008 Zasavska 26.375 18.493 6.259 202 93 889 Spodnjeposavska 88.514 50.884 32.727 264 755 2.699 Jugovzhodna Slovenija 267.508 205.092 53.541 396 958 4.837 t Osrednjeslovenska 255.496 162.689 74.857 2.269 841 11.462 Gorenjska 213.660 164,543 28.534 12.544 1.256 4.994 IMotranjsko-kraška 145.634 106.738 33.750 102 2.309 1.578 Goriška 232.471 181.336 31.587 13.082 849 3.398 Obalno kraška 104.444 73.534 25.269 «HHMafli 239 781 3.015 s» t - gSM «ftvWM r^V**«* i -- —- ~ Vir: Statistični urad Republike Slovenije Demokracija ■ nnan ■ 3, julij 2008 2 9 SLOVENIJA Brezdomci na robu družbe Maruša Mihelčič, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve se število brezdomcev v Sloveniji giblje med 800 in 1.500, vendar natančnih podatkov o njih ni, saj jih je kot eno najbolj marginalnih družbenih skupin težko preučevati. K članku o brezdomcih nas je spodbudilo pismo našega bralca Janeza Žon-tarja iz Ljubljane, ki se sklicuje na članek v Indirektu 18. junija 2008, kjer novinarka za položaj brezdomcev krivi premier-ja in vlado. Za večjo nazornost položaja revežev nam je bralec poslal dve fotografiji, in sicer je bila prva posneta v Šiški, druga pa v Parizu. Žontar piše: »Reveži v Šiški so preganjali mraz s steklenico vina, njihov prostor je bil dobro zavarovan z betonskim zidom. Brezdomec iz Pariza je na slabšem, ker za streho uporablja zgolj ponjavo, vendar je s fotografije razvidno, da mu hrane ne manjka.« Žontar se tudi sprašuje, ali je krivdo res mogoče pripisati vladi, kot trdi avtorica članka v Indirektu. Žontar poudarja, da so bili reveži v nekdanjem kinu Šiška že pod prejšnjo vlado, vendar z manj posteljnine. 30 Prikrito brezdomstvo Brezdomci so obrobna skupina, značilni pa so zlasti za večja mestna središča, kot so Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Jesenice. Brezdomstvo je kompleksen in struk-turiran družbeni pojav, ki se kaže v več oblikah. Evropska kvalifikacija brezdomstva (ETHOS, 2004) obsega štiri temeljne in trinajst podrobnejših kategorij, ki opredeljujejo brezdomstvo. Kategorije brezdomstva so biti brez strehe nad glavo, biti brez stanovanja, bivati v negotovih ali neprimernih razmerah. Glede na to ločujemo tudi med odkritim ali vidnim ter skritim ali manj vidnim brezdomstvom, ki je zelo kompleksno, saj prizadeti posamezniki svojega položaja ne priznavajo in posledično ne iščejo institucionaliziranih oblik pomoči, kar je značilno tudi za tako imenovane cestne brezdomce, ki se po pomoč zatečejo le v skrajni sili. Število vidnih brezdomcev se poveča zlasti v zimskem času, ko večina od njih išče zavetje pred mrazom pri različnih organizacijah. Med prikrite brezdomce spadajo zlasti deložiranci, najemniki brez najemne pogodbe, gospodinjstva v kratkotrajnih, zasilnih nastanitvenih rešitvah in mladi brezposelni. Večinoma moški Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so nam pojasnili, da brezdomec lahko postaneš v različnih življenjskih situacijah in obdobjih, vsak od njih pa ima svojo življenjsko zgodbo in ozadje. Njihove zgodbe se v večini navezujejo na izgubo službe, ločitev, zasvojenost, zadolženost, nekaterim pa je brezdomstvo življenjski slog v smislu svobode, odprtosti, brezpotij. V večini primerov bi lahko brezdomce opredelili kot odrasle osebe moškega spola, ki pogosto trpijo za najrazličnejšimi motnjami, so brez sredstev za preživljanje in brez najnujnejših prostorov za bivanje. V zadnjem času se hitro povečuje število mlajših brezdomcev, predvsem tistih s težavami v duševnem zdravju in vsakodnevnih uživalcev drog, posebno kategorijo pa predstavljajo osebe z dvojno diagnozo. Ženske, ki so med brezdomci v manjšini, še v večji meri potrebujejo pomoč organizacij kot moški, saj so posebej občutljive in ranljive. Mreža zavetišč Po različnih krajih v Sloveniji se je vzpostavila mreža centrov in zavetišč, ki lajšajo življenje ljudem brez doma. V Ljubljani tako deluje center z okrog 50 ležišči, v Mariboru s 25, v Celju s 23, v Slovenj Gradcu s 5 ležišči in zavetišče v Kopru. Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je v zavetiščih za brezdomce okrog 90 ljudi, v druge programe in oblike pomoči, kot so dnevni centri za pomoč brezdomcem, svetovanja, razdelilnice hrane in oblačil ter ambulante za brezdomce, pa se Na ministrstvu bodo v prihodnje namenili dodatna sredstva za izboljšanje položaja brezdomcev. Demokracija ■ 27/xm ■ 3. julij 2008 vključuje še približno 1.500 brezdomcev. Zavetišča so tako vladne kot nevladne organizacije organizirale predvsem v okoljih, kjer se je zaradi povečanega števila brezdomcev pokazala potreba po ustanovitvi tovrstne organizacije. Projekti zavetišč so bili izpeljani zlasti s pomočjo občin in nevladnih organizacij. Za delovanje omenjenih centrov skrbijo v prvi vrsti občine, neposredno delo v zavetiščih pa opravljajo zaposleni v programih, ki jih sofinancira predvsem ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v okviru javnih razpisov. Socialni hospital Velik pomen imajo tudi sprejemališča za brezdomce pod okriljem Karitas, ki delujejo v Domžalah, Štepanji vasi, Mariboru in Kopru. Del njihovih dejavnosti prav tako sofinancira pristojno ministrstvo na podlagi javnega razpisa. Boštjan Cvetic iz Nadškofijske Karitas v Mariboru je zapisal, da v okviru Sprejemališča za brezdomce vsak delovni dan dajejo topel ali hladen obrok, pomagajo pri namestitvi, organizirajo prevoze, brezdomci imajo na voljo televizijo, časopis in računalnike. V centru se lahko oprhajo in dobijo nova oblačila ter obutev. Poskrbljeno je tudi za zdravstveno pomoč, za katero ne potrebujejo obveznega zdravstvenega zavarovanja. Boštjan Cvetic je pojasnil, da se tudi pri njih struktura brezdomcev nekoliko spreminja; ni več tako imenovanih tehnoloških viškov, saj so ti že večinoma umrli, pojavljajo pa se nove kategorije, in sicer na eni strani mlajši, na drugi pa starejši, ki se niso preselili oziroma se nočejo preseliti v domove za starostnike. Posebna kategorija so seveda tujci, med katerimi prevladujejo Romuni, Bolgari in Slovaki. Cvetic sodelovanje z državo ocenjuje kot dobro, vendar pravi, da ni nikoli tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Na 8. vseslovenski koordinaciji v Mariboru, pri kateri so sodelovali vsi osrednji in poglavitnejši programi s področja brezdomstva v Sloveniji, so znova ugotovili, da bi bilo treba na območju celotne Slovenije organizirati nekakšen socialni hospital, v katerem bi lahko pomagali tistim brezdomcem, ki ne spadajo niti pod okrilje bolnišnic SLOVENIJA Se brezdomcu v Parizu bolje godi? Je za njegov položaj kriva francoska vlada? niti v programe socialnovarstvene pomoči. Na srečanju so ugotovili, da bi bilo v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem treba ustanoviti še dodatno ambulanto za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Seveda bi bila taka ambulanta dobrodošla tudi na Dolenjskem, v Prekmurju in Zasavju. Ambulanto, ki deluje v Ljubljani, lahko obiskujejo vsi brezdomci ne glede to, kje živijo. Mladi brezdomci Glede na to, da se število mladih brezdomcev, ki uživajo nedovoljene droge, povečuje, je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podprlo in sofinanciralo program zavetišča za brezdomne uživalce nedovoljenih drog v Ljubljani, ki ima enajst postaj po Sloveniji, podobno zavetišče pa so odprli tudi v Mariboru. Glede na to, da raste število mladih brezdomcev, uživalcev drog, se povečuje tudi število kaznivih dejanj, saj ti posamezniki poleg prosjačenja za preživetje pogosto izberejo tudi nelegitimne načine, da pridejo do drog. V skladu s tem policijski zapisniki beležijo vrsto manjših kriminalnih dejanj, predvsem vlome v avtomobile in stanovanja, kraje torbic, koles in drugo. Mlade želijo na pravo pot usmeriti številni mladinski centri, kjer se slednji lahko izobražujejo, izpopolnjujejo in učinkovito preživljajo svoj prosti čas. Kljub temu so mladi zaradi različnih življenjskih razočaranj pogosto znova pahnjeni na rob družbe. Ukrepi drŽave Marjeta Ferlan Istinič, sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je dejala, da bo ministrstvo v prihodnje svojo pozornost usmerilo predvsem na vzpostavitev vsaj še enega zavetišča odprtega tipa v Ljubljani z najmanj 20 mesti, posebno pa se bodo zavzemali za ustanovitev ženskega zavetišča. Razrešiti nameravajo tudi namestitveno problematiko za stare, bolne in onemogle brezdomce. Še naprej bodo izvajali ukrepe za zmanjšanje brezdomstva. Država želi omogočiti čim večjemu delu prebivalstva možnost zaposlitve, v prihodnje nameravajo povečati ponudbo socialnih in neprofitnih stanovanj. Ukrepi obsegajo tudi dodeljevanje denarnih nadomestil za preživetje, načrtno razvijanje novih socialnovarstvenih programov ter podpiranje nacionalne zveze in različnih drugih združenj. V zadnjih letih sta bila sprejeta dva pomembna sistemska dokumenta oziroma zakona, ki med drugim rešujeta problem brezdomstva. Zakon o prijavi prebivališča posamezniku, ki nima prijavljenega stalnega prebivališča, omogoča, da se za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na tem območju dejansko živi. Stanovanjski zakon pa določa, da morajo občine zagotavljati bivalne enote, ki so namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih enot. Vse rešitve vlade so pozitivne, vendar se zdi, da bodo brezdomci obstajali ne glede na ukrepe in barvo oblasti. E ma-tisk, d. o. o. p.p. 313 Špelina ul. 2 2102 maribor slovenija telefon +386 (02) 330 16 30 fax +386 (02) 330 16 65 e-mai! ¡nfo@ma-tisk.si web www. ma-tisk. si 31 Demokracija ■ 27/xm ■ 3. julij 2008 Ležišča brezdomcev pri nekdanjem Kinu Šiška. ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Slovenski planinci vsega sveta Lucija Horvat, foto: B. Kladnik/STO, arhiv Demokracije Slovenci smo planinski narod, Triglav pa je naš dom in krasi tudi evrski kovanec. Med 26. in 29. junijem je na Bledu potekala prva konferenca slovenskih planincev iz sveta in Slovenije, ki jo je pripravil Svetovni slovenski kongres (SSK). kov v tujini. Udeleženci so poskušali odgovoriti na vprašanje, zakaj je tudi gorništvo dejavnost, ki je Slovence v tujini tako zelo združevala in povezovala. Udeležencem iz tujine so v okviru konference pripravili študijski izlet z ogledom gorskega sveta Bohinja in vodeni vzpon na Triglav. Zgorništvom in s planinar-jenjem smo si Slovenci gradili narodno samozavest, ki je pripomogla tudi k naši državnosti, so zapisali na Svetovnem slovenskem kongresu in se zato, ker planinstvo kot pomembno vez z domovino ohranjajo in razvijajo tudi številni rojaki na tujem, na strokovni konferenci odločili širše predstaviti pomembnost te domoljubne, kulturne in športne dejavnosti. Konferenca je potekala v prostorih Triglavskega narodnega parka na Bledu, v Bohinju, Mojstrani in v drugih krajih na Gorenjskem. K sodelovanju so povabili vrsto posameznih planinskih društev v Sloveniji, zamejstvu in po svetu, Planinsko zvezo Slovenije, ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za kulturo, Gorsko reševalno službo, Zvezo gorskih vodnikov Slovenije, Gorniški klub Skala, Slovensko vojsko - alpinistični oddelek in društva, ki v Sloveniji 32 delujejo na področju povezovanja s Slovenci po svetu. Zakaj konferenca Na konferenci, ki je bila v prvi vrsti namenjena spoznavanju in povezovanju slovenskih planinskih organizacij iz sveta s sorodnimi organizacijami v Sloveniji, so osrednjo pozornost namenili predstavitvi dela, življenja in dosežkov slovenskih planinskih organizacij iz zamejstva in sveta, ki niso le športne organizacije, so stičišče kulturnega, šolskega in gospodarskega delovanja. Marsikatero slovensko kulturno društvo ima v svojem okviru tudi planinsko-pohodne sekcije, mnoga društva na tujem pa nosijo ime slovenske gore Triglav. Na konferenci je bilo celovito predstavljeno slovensko planinstvo na tujem in njegova zgodovina, slovenske planinske koče, svetovni uspehi naših gorni- M* » a^i^nniBBBH j® V kraju Bariloche pod argentinskimi Andi je dejavno slovensko gorniško društvo. Demokracija ■ 27/xiii ■ 3. julij 2008 Zaljubljeni v gore v uvodnem govoru je udeležence pozdravil predsednik državnega zbora France Cukjati in dejal, da ni najti naroda, ki je tako zaljubljen v svoje hribe in planine, kot je slovenski. »Slovenci radi pohajamo ne le po domačih, ampak tudi po tujih planinah. A nikjer še nisem videl tako lepo urejenih planinskih poti in planinskih koč kot v slovenskih hribih in planinah. Nikjer toliko in tako sproščeno veselih planincev kot na tem čudovitem koščku sveta, od Mangarta do Uršlje gore, od Kanina do Snežnika,« je poudaril Cukjati. Vprašal se je, ali je še kje dežela, kjer je skoraj tri odstotke prebivalcev včlanjenih v planinsko zvezo in je na vsakih 8.000 prebivalcev eno planinsko društvo. Slovensko planinstvo ima v sebi močno državotvorno razsežnost, je ugotovil predsednik državnega zbora, prav je, da se tega zavedamo in prenašamo na svoje otroke. Cukjati je čestital Planinski zvezi Slovenije (PZS), ki nadaljuje tradicijo Slovenskega planinskega društva, ustanovljenega pred 115 leti, ter vsem slovenskim planinskim društvom, doma in v tujini, ki negujejo prisrčne družabne stike in veliko ljubezen do narave ter tako krepijo pristno slovensko identiteto. Slovenska imena Kot prvi predavatelj je nastopil Peter Skvarča iz Argentine ter govoril o gorništvu in slovenski identiteti. Zgodovino slovenskega planinstva, tudi na tujem, je predstavil pisec vodnikov za Triglav je dom Slovencev. ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Tedenski utrip izletnike in planince Stanko Klinar. V svojem nastopu je predsednica Slovenske konference SSK Simona Drenik spomnila, da Slovenci dosegajo tudi izjemne alpinistične uspehe v svetovnem merilu, zato ni presenetljivo, da je veliko zahtevnih smeri po svetu poimenovanih slovenska smer. na primer v južni strani Lhotseja, Slovenijafjeld na Grenlandiji, po Sloveniji in Slovencih se imenujeta še Campanila Esloveno (Slovenski zvonik) in Torre Tuma (Tumov vrh) v Argentini. Tudi Slovenci, ki živijo na tujem, so pustili vidne sledi v svetu gorništva. Po besedah Drenikove med njimi izstopa Dinko Berton-celj iz argentinskega kraja Barilo-che, pionir gorništva v Južni Ameriki, ki je dolgo veljal za najboljšega argentinskega plezalca. Gorništvo je temelj udeležen ce konference so nagovorili tudi evropski poslanec Lojze Peterle, predsednik državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Janez Kramberger, ki je prepričan, da sta planinstvo in alpinizem močno zaznamovala ljudi na slovenskem narodnostnem ozemlju, ter vodja urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan. Po njegovih besedah nosimo Slovenci gore v srcu, o Triglavu pa lahko govorimo kot o novi evropski vrednosti, ki slovenskemu narodu daje čvrste stebre kulturnih korenin v skupnem evropskem prostoru. V imenu častnega pokrovitelja konference, ministra za šolstvo in šport Milana Zvera, ki se je opravičil, je navzoče pozdravil državni podsekretar na ministrstvu Marko Rajšter. Dejal je, da lahko gorništvo daje jasen kažipot tudi pri vzgoji mladih. Direktorica Triglavskega narodnega parka Marija Markeš pa je opozorila na odgovornost pri razvojnem dogovoru, ki mora upoštevati varovanje narave kot izhodišče in razvojno priložnost. Izrazila je pričakovanje, da bo TNP v prihodnosti razumljen kot partner v gospodarskem, kulturnem in socialnem razvoju Julijskih Alp in tudi zgled sožitja narave in človeka. Navzoče na prvi tovrstni konferenci v Sloveniji sta pozdravila še predsednik PZS Franci Ekar in predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala France Sevšek. Razstava in filmi v okviru konference je bila pripravljena tudi razstava Slovensko planinstvo na tujem, prikazali pa so še izbrane filmske zapise slovenskih gorniških podvigov. Omenjena je bila zanimivost, da bo letošnje redno letno merjenje Triglavskega ledenika ob 230. obletnici prvega dokumentiranega vzpona na Triglav. Sodelavec katedre za gorništvo na Fakulteti za šport v Ljubljani Borut Peršolja je ob tem opozoril na izginjanje ledenika, saj se je njegova površina v pol stoletja skrčila na desetino prvotne, prostornina pa kar na petdesetino prvotne. Miro Eržen je kot vodja projekta Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani v zborniku, izdanem ob konferenci, napovedal, da se bo prva faza graditve muzeja začela letos poleti. Udeleženci so si kasneje ogledali gorski svet Bohinja, dolino Ra-dovne, konferenco pa so sklenili z mašo v kapelici v Vratih. 19 Mike Polensek iz Clevelanda MIKE POLENSEK ZA OBAMO Mestni svetnik Clevelanda slovenskega rodu Mike Polensek je bil prvič izvoljen na položaj leta 1977, prebivalci severovzhodnega dela mesta pa so ga doslej izvolili devetkrat zaporedoma. Polensek je zagrizen demokrat, v letošnji predsedniški kampanji pa seje zelo zgodaj odločil za podporo temnopoltemu senatorju iz lllinoisa Baracku Obami. Slednjega podpira tudi drugi mestni svetnik slovenskega rodu JoeCimperman. »Senatorja Obamo sem podpiral od samega začetka njegove kampanje,« je dejal Polensek in zatrdil, da so tudi ameriški Slovenci zelo razočarani nad administracijo predsednika Georgea Busha. Slovenci v Clevelandu in tudi v ZDA so ob prihodu v ZDA postali demokrati, saj so bili večinoma delavci, za pravice katerih se ta stranka zavzema. Okoli 60 odstotkov Polenskovih volivcev je temnopoltih, manjšinska skupnost belcev pa je etnično mešana, predvsem gre za potomce priseljencev iz vzhodne Evrope in Italije pa tudi iz Litve. Veliko je Hrvatov, Slovencev in tudi nekaj Nemcev. Vse skupnosti imajo svoje cerkve, domove in ohranjajo svojo kulturo. Polensek je ponosen na svoje slovenske korenine in pravi, da je Slovence v Clevelandu in zvezni državi Ohio ter v ZDA odlikovala delovna etika. L H. ČASTNI KRIŽ Avstrijski državni predsednik dr. Heinz Fischer je junija 2008 direktorja Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju univ. doc. dr. Vin-cenca Rajšpa odlikoval z avstrijskim častnim križem za znanost in umetnost (Ehrenkreuz für Wissenschaft und Kunst). To odlikovanje podeli predsednik na predlog zvezne vlade Avstrijcem in tujcem, ki imajo posebne zasluge za znanost in umetnost. USODA K0R0TANA Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na redni seji 23. junija obravnavala tudi problematiko študentskega doma Ko-rotan na Dunaju. Seznanila seje s problematiko Korotana in v sklepu pozvala vlado, naj čim prej konča pogovore o njegovi nadaljnji usodi. Na sejo je bila povabljena tudi ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kuder Dolinar. Pogajanja med vlado in Mohorjevo družbo (MD) za ureditev položaja študentskega doma in Slovenskega kulturnega centra Korotan na Dunaju, ki gaje leta 1966 s pomočjo celovške MD zgradil pater Ivan Tomažič, so se začela, ko se je ta pred leti znašel v finančnih težavah. Kot je dejala Kuder Dolinarjeva, je do obravnave tega vprašanja lani prišlo tudi na seji vlade. Pojasnila je, da je bil sklep o odkupu Korotana na seji vlade sprejet, do podpisa predpogodbe o odkupu pa takrat ni prišlo. Oktobra lani so se po besedah Kuder Dolinarjeve začela nova intenzivna pogajanja. Ministrica je pojasnila, da so pogovori uspešno tekli, nekatere stvari pa kljub temu niso šle tako hitro, kot bi si pogajalci želeli. »Vsaka stranka ima svoje pogoje. V zadnjem času so stališča obeh pogajalskih strani do precejšnje mere usklajena,« je še dejala ministrica. L. H. Nagrajenec VincencRajšp Ministrica Mojca Kuder Dolinar 33 Demokracija ■ 27/xiii ■ 3. julij 2008 Konferenca slovenskih planincev z vsega sveta se je končala z mašo v Vratih. Zaradi sprejetja strateškega partnerstva je bil vrh označen za uspešnega. Sibirsko razkazovanje mišic Ana Mullner, foto: Reuters Vrh Evropske unije in Rusije, ki je bil prejšnji teden v sibirskem Hanti Mansijsku, je bilo sklepno poglavje slovenskega predsedovanja EU. Ruski politični vrh pa je želel to izkoristiti predvsem za razkazovanje gospodarske (pre)moči. Odnosi med EU in Rusijo so v zadnjih letih postali močno nepredvidljivi, k temu pa sta zagotovo največ pripomogla dva dejavnika: samosvoja kremeljska politika in rusko naftno bogastvo. Slednje največji državi na svetu dovoljuje izsiljevanje in manipuliranje z drugimi državami v svoji okolici, ki morajo zaradi odvisnosti od ruskih naravnih bogastev hočeš nočeš privoliti v ruska pravila igre. In čeprav je ruski politični vrh letos dobil novega voditelja, se bo dosedanja praksa nadaljevala tudi v prihodnje. Pri tem pa se odpira vprašanje, kaj bo Rusija storila, ko bodo zaloge njihovih naravnih bogastev pojenjale. Pika na i Dvodnevni vrh med EU in Rusijo je bil sklepno dejanje slovenskega predsedovanja EU pod vodstvom našega premierja Janeza Janše, ki se je uradno končalo v noči na torek. Pred vrhom so 34 se vrstila ugibanja o tem, ali bo v odnosih med EU in Rusijo prišlo do sprememb glede na to, da je na predsedniškem položaju Dmitrij Medvedjev nasledil samosvojega Vladimirja Putina. A po minulem srečanju se večina strinja, da do večjih premikov zaradi političnih menjav ne bo prišlo. Sibirski vrh lahko označimo za uspešnega predvsem zaradi dogovora o strateškem partnerstvu, ki bo na novo definiral odnose med Rusijo in EU. Pogajanja o strateškem partnerstvu se bodo predvidoma začela v teh dneh, novi sporazum pa bo nadomestil sedaj veljavnega iz leta 1997. In če k temu prištejemo dejstvo, da se je trgovanje med EU in Rusijo med letoma 2000 in 2007 več kot potrojilo, je jasno kot beli dan, da je nov temeljni sporazum med velesilama več kot potreben. Poseben poudarek bo po novem na energetski politiki, ki zaradi evropske odvisnosti od ruskih naravnih bogastev zadnje čase predstavlja eno najpomembnejših točk sodelovanja med obema stranema. Rusija naj bi EU v prihodnje nafto in zemeljski plin dobavljala po plinovodu Severni tok, ki naj bi potekal čez ozemlje baltskih držav, čemur pa nasprotujejo številne članice EU. Tema bo v prihodnje zagotovo povzročala še veliko trenj na diplomatskem parketu. Drugače pa so bili številni konflikti in točke nestrinjanja, kot so npr. človekove pravice in odnos do številnih svetovnih kriz, v Hanti Mansijsku pospravljeni pod preprogo in utišani v prid poudarjanja skupnih vezi med EU in Rusijo. Najvišji politični predstavniki obeh sodelujočih strani niso skrivali zadovoljstva s potekom srečanja. Predsednik evropske komisije Ruski politični vrh je v sibirskem mestu Hanti Mansijsku sprejel voditelje EU. Demokracija ■ 27/xiii ■ 3. julij 2008 Z vrhom v Hanti Mansijsku so Rusi uspešno demonstrirali svoj z nafto pridobljeni gospodarski razcvet. José Manuel Barroso je dejal, da »bo novi sporazum odprl novo poglavje v naših odnosih«, visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Šolana pa je dodal, da »je napočil čas, da se premaknemo naprej, kar nam bo omogočil nov strateški sporazum«. Ob tej priložnosti so udeleženci pohvalili polletno predsedovanje Slovenije evropski sedemindvajseterici in ga tako evropski kot tudi ruski diplomati označili kot izredno uspešnega. Bahanje Z nafto Bolj kot uradni sklepi na minulem vrhu pa so v oči bodli ruski nameni, da v Sibiriji pokažejo svojo gospodarsko (pre)moč in bogastvo. Rusi bi si namreč za mesto srečanja težko izbrali boljši simbol svojega naftnega razcveta, kot je sibirsko mestece Hanti Mansijsk. Mesto leži na zahodu Sibirije, več kot dva tisoč kilometrov od Moskve, in ponazarja ruski gospodarski razcvet, ki so ga v nekaj letih povzročile enormne naftne zaloge. V mestu s 70 tisoč prebivalci se nenehno gradijo novi razkošni hoteli in elitni nakupovalni centri, povprečni prebivalec mesta pa zasluži približno toliko kot v ruski prestolnici. Nenadni vzpon mesta ni naključje; vir njegovega razcveta je v blatnih deh tamkajšnje tajge, le nekaj kilometrov ven iz mesta. Območje Hanti Mansi-jska je namreč domovina več kot sedemdeset odstotkov vseh ruskih naftnih zalog. Samo v lanskem letu so na staro celino izvozili 279 milijonov ton nafte. Številne ruske in tuje naftne družbe se trudijo biti del te gigantske industrije, a levji delež dela (in dobička) pobere Gazprom-Neft, podružnica ruskega velikana Gazproma. Slednji ima ta čas nadzor nad 600 vrtinami, v naslednjih letih pa nameravajo to številko podvojiti. Igor Sujevski, vodja proizvodnje pri Gazprom-Neftu, optimistično napoveduje, Zaradi naftne industrije čedalje več bogatašev da bodo vrhunec proizvodnje dosegli v letu 2014, ko nameravajo iz tal dnevno načrpati skoraj 2 milijona ton črnega zlata. Številne tuje delegacije in novinarji z vseh koncev sveta so se prejšnji teden močno čudili temu sibirskemu fenomenu. S tem je bil dosežen tudi eden najpomembnejših ciljev ruske oblasti - pokazati svetu gospodarsko moč in odvisnost EU od njihovih naravnih bogastev. Veliko pa pove tudi dejstvo, da je Hanti Mansijsk za prizorišče vrha EU-Rusija izbral nekdanji predsednik države in zdajšnji premier Vladimir Putin. Slednji bo očitno tudi na položaju prvega ministra nadaljeval svojo dokaj sovražno držo do zahodnih politikov. Odvisni od črnega zlata če prav si Rusija ta čas lahko privošči bahanje in zapravljanje denarja, pridobljenega iz zemeljskih virov, pa ne bo vedno tako. Prav v zadnjem času so se namreč začele razprave o dejanskih zalogah nafte in zemeljskega plina, napovedi pa niso tako bleščeče, kot bi marsikdo pričakoval. Aprila letos je podpredsednik družbe Lukoil Le-onid Fenud razburil z izjavo, da je črpanje nafte v Rusiji že doseglo svoj vrhunec. Temu pritrjuje tudi statistika; v prvi četrtini letošnjega leta je proizvodnja padla za odstotek, kar se je zgodilo prvič v dvanajstih letih. Ta novica je med Evropejci sprožila precejšen preplah, saj Evropa tretjino nafte in zemeljskega plina uvozi iz Rusije. Če Rusija ne bo vzdrževala oz. povečevala proizvodnje naftnih derivatov, se bo EU znašla v hudi energetski krizi. Pri tem je treba upoštevati, da tudi sama Rusija m V . r u iH' m i Na območju Hanti Mansijska je 70 odstotkov ruskih naftnih zalog. potrebuje čedalje več svojih zalog za lastne potrebe, kar je posledica njenega rastočega gospodarstva. Hanti Mansijsk pa je živa prispodoba Rusije še v enem pogledu; kar 95 odstotkov tamkajšnjega prebivalstva je popolnoma odvisnih od naftne industrije. Službe, ki z njo niso povezane, skoraj ne obstajajo. V Hanti Mansijsku celo lokalno umetnostno galerijo sponzorirajo največje naftne kor-poracije. Bahanja z naftnim bogastvom lahko v prihodnje pričakujemo še več, čeprav je jasno, da ne more trajati v nedogled. B Demokracija • 27/xni ■ 3. julij 2008 35 Javier Šolana, Janez Janša in Dmitrij Medvedjev na vrhu EUin Rusije Prvi minister in nekdanji predsednik Vladimir Putin še vedno drži vse niti. e-mail: info@univox.si GLOBUS Ne bo jih več Nova Zelandija bo z oktobrom leta 2009 ustavila prodajo klasičnih žarnic in na ta način pripomogla k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Prebivalci naj bi zaradi manjše porabe energije v naslednjih 12 letih skupno privarčevali okrog 400 milijonov dolarjev. Opuščene klasične žarnice na žarilno nitko bodo nadomestili s kompaktnimi fluorescentnimi sijalka-mi. Sicer pa je običajna žarnica tehnološko zelo stara in zelo neučinkovita. Samo pet odstotkov energije, ki jo porabi, pretvori v svetlobo, preostalo se izgubi v obliki toplote. Hkrati se na trgu uveljavlja nova generacija svetil, ki so energijsko učinkovitejša in zato prijaznejša do okolja. Zato so se na Novi Zelandiji odločili, da prihodnje leto, ko bo podoben ukrep uvedla tudi sosednja Avstralija, odpravijo prodajo klasičnih žarnic. Novozelandci po vladnih podatkih vsako leto za razsvetljavo potrošijo okrog 500 milijonov dolarjev. Z uvedbo varčnejših žarnic naj bi do leta 2020 prihranili skupno 377 milijonov dolarjev. 1 Sončna elektrarna Sončna elektrarna, ki je po navedbah njenih lastnikov največja na svetu, je začela proizvajati energijo. Sončni park v nekdanji vzhodnonemški letalski bazi so zgradili na površini, veliki kot dvajset nogometnih igrišč, leta 2009, ko bo poln obratoval, pa bo lahko proizvedel 40 megavatov energije. Skupina Juwi, ki upravlja objekt, pravi, da bo v začetni fazi 130 milijonov evrov vredna elektrarna sposobna proizvesti 24 megavatov, po enem letu delovanja pa bo proizvajala energijo s polno močjo, to je 40 megavatov. Nekdanja Vzhodna Nemčija je prva v državi na področju sončne energije, trije od 50 največjih sončnih Enotno v Enotnosti Nekdanja tekmeca za osvojitev demokratske predsedniške nominacije Ba-rack Obama in Hillary Clinton sta v kraju Unity v zvezni državi New Hampshire priredila politično zborovanje, kjer sta združila svoje moči in podpornike temnopoltega senatorja iz Illi-noisa za boj proti republikanskemu kandidatu Johnu McCainu. Prizorišče je bilo izbrano zaradi simbolike in zaradi pomena zvezne države New Hampshire na letošnjih predsedniških volitvah. Barack Obama želi zmagati v vseh 19 zveznih državah, kjer je leta 20004 zmagal takratni demokratski kandidat John Kerry, ter povrh osvojiti še kakšno drugo državo. New Hampshire bo mor- da najteže ohraniti. George Bush je tam zmagal leta 2000, leta 2004 pa ga je v New Hampshireu porazil John Kerry. Kraj Unity (Enotnost) so izbrali ne le zaradi imena, ampak tudi zato, ker sta oba demokrata tam na volitvah dobila po 107 glasov. Senatorja sta se najprej srečala zasebno, potem pa je Clintonova Obamo predstavila svojim največjim donatorjem, ki bodo poslej pomagali zbirati denar za senatorja iz Illinoisa. Nato je potekalo politično zborovanje s prav tako simboličnim imenom »Združeni za spremembo«. parkov na svetu pa stojijo v bližini Leipziga. Tudi v Kaliforniji bodo do leta 2011 zgradili elektrarno, ki bo delovala s pomočjo sončne energije, le da bo ta proizvedla dvakrat več energije kot nemška - 80 megavatov. Osebna zbirka V Vimmer- byju, rojstnem mestu ene najbolj priljubljenih avtoric za otroke TUJI TISK The Guardian Obuditev Groznega Opiral seje na zgodnjo obliko tajne policije, nekatere svoje nasprotnike je pobil z golimi rokami. Car Ivan Grozni je združil Rusijo, začel z diplomatskimi stiki z Anglijo ter celo pisal glasbo. Zdaj bo ta zapletena carska figura postala 36 lik v televizijski seriji. Režiser je prepričan, da so gledalci pripravljeni na ogled resne zgodovinske drame. V Rusiji so komunistično propagando zamenjali kruti tri-lerji in resničnostni šovi, tako da se Rusi pa tudi zahodni gledalci pritožujejo, da nimajo česa gledati. »Na žalost Rusi zelo slabo poznajo svojo zgodovino, posebej do leta 1917,« je dejal Andrej Ešlaj, ki za leto 2009 pripravlja serijo Ivan Grozni. Če so nasprotja Putinove dobe še presveža, da bi jih razumeli, in so Stalinovi časi preblizu ter preveč boleči za raziskovanje, je obdobje Ivana Groznega ravno prav oddaljeno in ravno prav blizu, da bi ob filmu o njem Rusi lahko razmislili o svojem odnosu do voditeljev. The Independent Celice kože SNiwfr Moškega, starega 52 let, ki je bolehal za melanomom, rakom na koži v poznem stadiju, so uspešno pozdravili s pomočjo uporabe njegove lastne krvi. Britanski strokovnjaki so ta dogodek poimenovali pretresljiv uspeh v upo- rabi imunoterapije v boju proti raku. Raziskovalci, ki so zdravili pacienta, so vzeli bele krvne celice, ki so osnovna sestavina imunskega sistema, in v laboratorijskih razmerah vzgojili posebne celice, ki se borijo proti točno določenemu povzročitelju bolezni, v tem primeru proti raku na koži. Bolniku so ugotovili četrti stadij melanoma, pri katerem smrt nastopi v nekaj mesecih. Toda po dveh mesecih zdravljenja z imunoterapijo ni bilo več opaziti oteklin, po dveh letih pa bolezni pri njem niso več odkrili. Pred zdravljenjem z imunoterapijo so ga večkrat neuspešno operirali in ga neuspešno zdravili z drugimi zdravili. Demokracija ■ 27/xiii ■ 3. julij 2008 GLOBUS Astrid Lindgren (1907—2002), je do 31. avgusta prvič na ogled njena osebna zbirka slik. Med 99 razstavljenimi predmeti največji del zavzemajo ilustracije različnih umetnikov, nekaj je tudi izvirnih, še neobjavljenih risb ali skic za knjige švedske pisateljice. V zbirki je tudi nekaj zelo zanimivih del, kot je ikona, ki ji jo je podaril nekdanji sovjetski predsednik vlade, ali pa portret 20-letne Lindgrenove, ki ga je leta 1927 naslikala njena stanodajalka. Astrid Lindgren je dom zapustila pri 18 letih in sprva delala kot uslužbenka v neki stockholmski založbi. Pisanju se je posvetila dokaj pozno; leta 1944 je nase opozorila s knjigo za dekleta in z odrsko kriminalko, mednarodno slavo pa je dosegla leto kasneje z dogodivščinami Pike Nogavičke, drobne pegaste deklice s čudežno močjo, ki si iz dneva v dan izmišljuje načine, kako se upreti zre-snjenemu odraslemu svetu. Med njena pomembnejša dela, prevedena v več kot 80 jezikov, se poleg Pike uvrščajo še Detektivski mojster Blomkvist, Mi, otroci iz Bullerbuja, Mio, moj Mio, Erazem in potepuh, Kljukec spet leti in Brata Levjesrčna, Ronja, razbojniška hči. Po knjigah so bili posneti številni filmi in nanizanke, še vedno pa najbolj prepriča pisana beseda, o čemer pričajo tudi številni ponatisi. Še sami presenečeni skupina brazilskih strokovnjakov se je lotila herkulskega dela, saj namerava popisati vseh približno 150 jezikov in narečij v Braziliji. Misel, da je v Braziliji najmanj 150 jezikov, je presenetila tudi Brazilce. Uradni jezik v tej državi je portugalščina še iz časa kolonizacije. Sicer pa strokovnjaki jezike IPHAN v Braziliji delijo na tri skupine, domorodne jezike, jezike priseljencev in afro-bra-zilske jezike. Strokovnjaki tudi opozarjajo, da številnim jezikom v prihodnosti grozi izumrtje. Picassova slika Picassovo sliko Sylvette so v Sydneyju nedavno prodali za rekordnih 4,2 milijona evrov. Postala je najdražje umetniško delo, prodano na avkciji v Avstraliji. Picasso je sliko ustvaril v starosti 73 let in je eno od 40 del, na katerih je znani umetnik upodobil svojo 17-letno sosedo Sylvette David. Sliko so prodali anonimnemu tujemu ponudniku, ki je dražbo spremljal po telefonu. Osrednja figura na sliki je Picassova muza Sylvette, ki ima lase spete v konjski rep. Bi ?? av:oiT?ohii(iV Mestne oblasti v Pekingu so sklenile, da bodo umaknile polovico svojih avtomobilov s cest olimpijskega mesta. Tako želijo pripomoči k bolj čistemu zraku v glavnem mestu, kar je kljub več kot 40 milijardnemu dolarskemu vložku v olimpijske objekte še vedno največja težava olimpijskega mesta. Polovica avtomobilov mestnih oblasti ne bo krožila po Pekingu vse do 19. julija, ko bo začel veljati zakon »par-nepar«. To je namreč pravilo, ki dovoljuje vožnjo avtomobilom glede na zadnjo številko registrske tablice in pripadajoči datum. S tem naj bi mestne oblasti spravile z ulic vsaj 1,6 milijona avtomobilov na dan. Poleg omenjenih ukrepov bodo kitajske oblasti s 1. julijem prepovedale tudi vožnjo večjim tovornim vozilom po Pekingu, ki običajno vozijo le ponoči. Predvidevajo, da bi se s tem znebili še dodatnih 300.000 tovornjakov, vlečnih vozil in težkih strojev. TUJI TISK The Times Lech Walesa Lech Walesa, nekdanji delavec z značilnimi povešenimi brki, velja za enega od junakov sodobne Evrope: vodil je prevrat, ki je privedel do padca komunističnega režima. V teh dneh pa se na Poljskem širi govorica, da je komunizem zrušil prav komunistični agent. In če je to res, kako je to naredil? Avtorji nove knjige trdijo, daje bil Lech Walesa, ustanovitelj gibanja Solidarnost, dobitnik Nobelove nagrade za mir in nekdanji predsednik Poljske, obveščevalec komunistične tajne policije. V knjigi »Služba državne varnosti in Lech Walesa« avtorja Slavomir Cenckevič in Peter Go-tarčik postavljata dve glavni tezi. Trdita, da je Walesa pod imenom Bolek delal kot informator tajne policije med letoma 1970 in 1976, v letih med 1990 in 1995, ko je bil poljski predsednik, pa naj bi se bil dokopal do arhiva in iz njega vzel ključne dokumente. Walesa je na sodišču že dokazoval, da ni nosil imena Bolek. Mignews Vrnitev izgubljenega V veliki vzhodni državi se odnosi med Cerkvijo in državo izvijajo iz okovov, prihaja do otoplitve: predsednik Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je namreč izjavil, da bo Ruski pravoslavni cerkvi (RPC) brezplačno poda- ril nekatere dragocene artefakte iz kremeljskega muzeja. Med drugim naj bi ji podaril relikvije pokrščevalca Rusije, svetega kneza Vladimirja. V navzočnosti predsednika je RPC dobila v trajno last tudi dele drugih svetnikov: Janeza Krstnika, Vasilija in drugih. Moskovski in vrhovni vseruski patriarh Aleksej II. je to gesto označil kot pričo obnovitve dobrih pravoslavnih tradicij. Poglavar RPC se je predsedniku Medvedjevu za izkazano dejanje zahvalil v molitvi, ki je potekala v čast vseh svetnikov in 1020. obletnici pokristjanjenja Rusije. Demokracija ■ 27/xm • 3. julij 2008 37 INTERVJU Problem je, da je vse v brošuri res! Vida Kocjan, foto: Andreja Velušček v Žiga Turk je minister brez listnice, odgovoren za usklajevanje in spremljanje Izvajanja Strategije razvoja Slovenije. Je univ. dipl. inženir gradbeništva (1986), magister računalništva (1989) in doktor tehniških znanosti (1992). Od leta 2004je redni profesor na Univerzi v Ljubljani. Bil je eden od pobudnikov in strokovnih urednikov računalniške revije Moj mikro (1984-87) in eden od pionirjev uvajanja svetovnega spleta v Sloveniji (1993). Danes je slovenski javnosti znan tudi kot prvi minister, ki ima svoj blog, na katerem redno komentira različne razvojne teme in komunicira z državljani. Služba Vlade RS za razvoj, ki jo vodite, je pred kratkim izdala zloženko z naslovom Slovenija danes, ki je v delu javnosti, predvsem v vodstvih opozicijskih strank, naletela na kritiko, češ da gre predvsem za predvolilno kampanjo največje vladne stranke SDS. Uporabili naj bi tudi barvi (rumeno-modro), ki sta barvi SDS, kar naj bi bil razlog za kritike. Čeprav ste javno že večkrat govorili o tem, vas vseeno prosim za kratko pojasnilo. Junija 2006 je vladna služba za razvoj izdala brošuro z naslovom Slovenija jutri, v kateri je opisala načrte. Zdaj ko se mandat izteka in ko je mogoče potegniti črto pod rezultati, smo izdali brošuro z naslovom Slovenija danes. V njej poročamo o tem, kaj smo naredili in kje so še izzivi. Državljanom smo želeli sporočiti, da se reforme splačajo, da dajo rezultate, in s tem ustvariti podlago za to, da bi se država še naprej modernizirala. Dejansko je vlada naredila veliko in nihče ni resno oporekal nobenemu podatku iz brošure. Zato so jo poskusili diskvalificirati z barvami in jo prikazati kot strankarsko propagando. Namesto da bi se pogovarjali o zahtevnih izzivih, ki so pred državo in družbo in s katerimi sklenemo vsako poglavje brošure, se pogovarjamo o barvah. V preteklosti ste izdajali podobne zloženke. V kakšnih barvah so bile in ali je to takrat koga zmotilo? Verjetno bo najbolj učinkovito, če objavite sliko naslovnice brošure iz leta 2006. Celostna podoba je ostala natanko ista. Takrat to nikogar ni motilo, verjetno zato, ker vsebina ni bila tako nevarna ideji, da je v Sloveniji vse narobe. Tudi letos, na naši prvi tiskovni konferenci, ni niti en novinar komentiral barv. Pravzaprav brošura ni bila razvpita medijska zgodba do trenutka, ko je opozicija lansira-la zgodbe o barvah in podpisih. Agenciji, ki je zadevo oblikovala, nismo glede barv dali nobenih zahtev in praktično brez sprememb potrdili prvi oblikovni osnutek. Niso problem barve, problem je, da je vse v brošuri res! Nadalje tudi moti, da so v zloženki navedeni samo uspehi vlade, nič pa o težavah, na primer inflaciji. Kako je s tem? Ah, za opozicijo bi bila brošura primeren izdelek, če bi bila del prizadevanj, s katerimi se poskuša ustvariti vtis, da kvalitetno in strokovno lahko vladajo samo stranke kontinuitete in da so samo one poklicane k vladanju. Če smo še tako škodoželjni, pa moramo ugotoviti, da je ta vlada delo opravila brez večjih napak in da je vsaj tako sposobna, kot so bile prejšnje. Je pa res, da ni bila sposobna zagotoviti, da bi tudi mediji slikali idilično podobo o stanju v državi in pritrjevali zgodbi o uspehu. Ljudi moti, če kar naprej berejo kritike, če vedno, kadar odprejo časopis ali televizijo, začutijo napetost, disharmonijo. In morda bodo mnogi zato glasovali za vlado, o kateri bi se lepše pisalo, ne da bi ta vlada kaj bolje delala ali imela boljše namene. Borut Pahor, predsednik SD, je na tiskovni konferenci dejal, da bi bila zloženka primeren izdelek, če bi poleg rezultatov, ki so za vlado ugodni, opozorila tudi na rezultate, ki za Slovenijo predstavljajo problem in izziv za prihodnost, hkrati pa je vladno brošuro primerjal z brošuro SD, ki jo je stranka izdala jeseni, ima pa isti naslov - Slovenija danes. Posredno vas je obtožil kopiranja. Vlada je poleti 2006 izdala brošuro Slovenija jutri. Letos je izdala brošuro Slovenija danes. Pa menda SD nima monopola nad besedo »danes«? Tudi na internetu imena »slovenija-danes.si« niso zaščitili. Dvomim, da bi se Borut Pahor pritoževal nad plonkanjem, saj je videl naslov brošure, ko je potrjeval svojo izjavo. Demokracija • 27/xni • 3. julij 2008 Pahor je še ocenil, da ob omenjanju rekordne gospodarske rasti v vladni brošuri ni govora o rekordni inflaciji, ne o učinku inflacije na revne, tudi ne o realnem padcu minimalne plače ter vprašanju socialne povezanosti, po njegovih ugotovitvah pa se je za veliko večino prebivalstva življenjski standard glede na možnosti, ki smo jih imeli z visoko stopnjo gospodarske rasti, znižal. Kako odgovarjate na to? Brošura govori o učinkih reform in drugih vladnih politik. Inflacija je predvsem posledica dviga cen nafte, hrane in drugih surovin na svetovnih trgih. In brošura govori o ukrepih, ki jih je vlada v zvezi s tem sprejela januarja: zvišala je splošno dohodninsko olajšavo, povečala otroške dodatke in zvišala varstveni dodatek upokojencem. Poglejte, vlada ni kriva, da se je nafta od začetka njenega mandata podražila s 40 na 140 USD in naj bo to še tako nepopularno povedati, vlada nima nobene odgovornosti, da državljanom kar povprek ta dvig cen kompenzira. V okviru socialnih politik pa mora poskrbeti za najrevnejše. To je letos junija vladam priporočil predsednik evropske komisije Barroso. Naša vlada je to naredila že januarja in sistem dograjuje še naprej, nazadnje ta teden, ko je upokojencem s pokojninami pod 500 evri dodelila poseben draginjski dodatek v višini od 80 do 150 evrov. Realni padec minimalne plače je primer, za kakšne slamice se lovi opozicija, da bi slikala črno stanje v državi. Poskuša primerjati minimalno plačo v nekem zelo kratkem časovnem obdobju in za povrh še bruto minimalno plačo. Naj primerjajo kupno moč minimalne plače leta 2004 in leta 2008, pa bodo videli razliko. Po podatkih Eurostata se je kupna moč naše minimalne plače v tem času povečala za 14 odstotkov, po več kot 4 odstotke letno. Minimalna plača se je v zadnjem letu zvišala dvakrat in je za 8,6 odstotka višja kot lani v tem času, kar pomeni, da je realno rasla in ne pa padala. Medtem ko se soočamo z izredno visoko gospodarsko rastjo, jo nekateri na drugi strani poskušajo izničiti. Po mnenju EIPF naj bi gospodarska rast pokazala problem, ki ni samo slovenski, in sicer, ► 39 INTERVJU Dr. Žiga Turk ► da je ustvarila predvsem slabše plačana delovna mesta. Se strinjate s to ugotovitvijo? Z gospodarsko rastjo so prišla tudi nova delovna mesta, kar je izrazito pozitivno, saj kaže, da rast ne temelji na povečevanju produktivnosti zaradi zmanjševanja zaposlenosti, kot je bil to primer v devetdesetih letih. Nova delovna mesta nastajajo v storitvenih dejavnostih, kot so finančne in poslovne storitve, promet, logistika, gradbeništvo, ter v nekaterih industrijskih dejavnostih (kovinska, strojništvo, vozila). V gradbeništvu, kjer je zabeležena najvišja rast, se zaposlujejo tudi inženirji, projektanti, ne le nekvalificirani delavci. Če bi bila nova delovna mesta pretežno le slabše plačana, tudi povprečna plača ne bi zrasla za 7 do 8 odstotkov, kot kažejo statistični podatki za letošnje prve tri mesece. Nasprotno, pomanjkanje vseh vrst inženirjev kaže, da se gospodarstvo vendarle premika proti izdelkom z višjo dodano vrednostjo. na svoje ime. V nasprotju s kakšnimi tujimi novimi lastniki niso s seboj prinesli nobenega novega znanja. Nevarno je, da bodo ti podjetja na hitro izčrpali, da bodo poplačali svoje dolgove in dobička ne bodo niti vlagali v nove tehnologije niti ne bodo pošteno nagrajevali delavcev. Še nevarnejše pa je, da se v državi ustvarja prepričanje, da se da hitro obogateti z raznimi mahinacijami, ne pa z ustvarjalnostjo in podjetnostjo. Podatki ne potrjujejo teze, da se spreminjamo v bistveno bolj razslojeno družbo. Nasprotno, razlike so približno take kot na Švedskem in Danskem, kjer je razmerje med razredom najnižjih in razredov najvišjih dohodkov 1 : 3,4. Ne drži, da je pri nas ogromno enormno revnih. Pokazatelj revščine v RS pada, zadnji podatek je na voljo za leto 2005: 11,7 odstotka, medtem kojebil leta 2004 12,1 odstotka. To je ena najmanjših številk v Evropi, a še vedno prevelika, zato potrebujemo razvoj in gospodarsko rast. Če ostanemo pri plačah in standardu slovenskih državljanov, kako gledate na to, da so posamezniki v nekaj letih enormno obogateli, povprečna netoplača pa je okoli 850 evrov, s tem da nekateri prejemajo po 400 evrov ali manj netoplače? Se slovenska družba spreminja v razredno družbo na eni strani izjemno bogatih, na drugi izjemno revnih, srednjega sloja pa ni veliko? Da so nekateri obogateli, ne bi smel biti problem. Da bi lahko povprečno plačo dvignili tako, da bi razdelili bogastvo tistih, ki so obogateli, je star komunistični refleks, ki se napaja v tradicionalni slovenski zavistno-sti. Ni pa vseeno, kako je kdo obogatel. Ali je ustvaril podjetje iz nič, kreiral delovna mesta, omogočil desetinam ali stotinam ljudi boljši zaslužek aH pa mu je samo uspelo vknjižiti obstoječe bogastvo z obstoječimi programi 40 Bogati bodo tudi v razmerah gospodarskega nazadovanja dobro živeli, saj za svojo osebno blaginjo trošijo majhen del svojih prihodkov in še manjši del bogastva. Neki naš tajkun npr. ima 1.000-krat več premoženja od bralca te revije, vozi pa samo desetkrat dražji avto. Pri revnih in tudi pri srednjem sloju je drugače. Praktično vse, kar več zaslužimo, se takoj pozna v kakovosti življenja. Zato ne razumem zmrdovanja nekaterih na-koncu-jezika-soci-alnih strank nad gospodarsko rastjo. Kdaj lahko po vašem mnenju pričakujemo evropske plače, evropske cene namreč že imamo? Po merilih prikrajšanja - ali si lahko privoščimo počitnice, nove obleke, meso in podobno - smo v Sloveniji nekje med Nemčijo in Francijo. Plače so odvisne od tega, koliko Demokracija ■ 27/xiii ■ 3. julij 2008 ustvarimo, in prav pri ustvarjanju dodane vrednosti v Sloveniji še zaostajamo za evropskim povprečjem. Moti pa se, kdor misli, da bo dobil višjo plačo za isto delo, kot ga opravlja zdaj. Nastajati morajo nova delovna mesta, z višjo dodano vrednostjo. In ustvarili jih bodo podjetniki, ne država. Zato mora država podjetnikom kar se da mehko postlati in jim omogočiti, da dobi njihova podjetnost krila. Več bodo morali vlagati v znanje, v izboljšave delovnih procesov, izboljšati učinkovitost vodenja, izboljšati prepoznavnost z blagovnimi znamkami in dizajnom. Minister Andrej Bajuk pravi, da je slovenska gospodarska rast zdrava in da jo že nekaj časa pospešuje tudi izvoz, na drugi strani pa nekateri opozarjajo, daje rast posledica visokih vlaganj države (na primer v avtoceste), kar pa se bo kmalu končalo. Kako je v resnici s tem? Govoriti o tem, da je slovenska rast bolna, da bi bilo torej bolje, da je ne bi bilo, je poskus relativiziranja dosežkov na gospodarskem področju. Slovenska rast je normalna. Gospodarstvo pač raste v smeri, kjer so priložnosti. Veliko priložnosti je v tem, da se dela bolj produktivno, hitreje, več ipd. Dejansko je le manjši del rasti produktivnosti v Sloveniji posledica strukturnih sprememb v gospodarstvu. Torej posledica tega, da se dela nekaj drugega. Ampak to bo prišlo, ker priložnosti za nestrukturno rast ni več veliko. In država to podpira predvsem s podpornim okoljem za podjetništvo ter s podporo raziskavam in razvoju. Ceste seveda potrebujemo in gradimo jih tako, da denar zanje ostaja v Sloveniji. To ni nujno slabo. Slovensko gospodarstvo je zelo odprto in izvoz je glavni motor rasti že vrsto let. Šele zadnji dve leti se med pomembnimi komponentami rasti slovenskega gospodarstva kažejo tudi investicije. Poleg državnih so velika tudi zasebna in podjetniška vlaganja, kar se kaže v stanovanjski graditvi ter v vlaganjih v stroje in opremo. Slednje kaže na optimizem v gospodarstvu in na načrte, da se bo v teh objektih izvajala gospodarska dejavnost, da bodo v njih delovna mesta. Kako ocenjujete druge makroekonomske kazalnike in trende, ki se nakazujejo? Mnogi napovedujejo recesijo svetovnega gospodarstva, vendar kaže, da ta ne bo povsod enako globoka. Največ skrbi je bilo povezanih z ZDA, vendar so bili njihovi rezultati v prvem četrtletju boljši od pričakovanih. Svetovno gospodarstvo vse bolj poganjajo naprej nove ekonomije - Kitajska, Indija, Rusija in tudi nastajajoči srednji sloj v teh državah. V mednarodnem gospodarskem okolju je pričakovati ohladitev gospodarske rasti. UMAR, ki praviloma napoveduje manj, kot se potem realizira, napoveduje, da bo rast v Sloveniji letos in prihodnje leto presegla 4 odstotke, kar je še INTERVJU Konec mandata? Seveda bi lahko kaj naredili bolje, kakšno stvar prej, kakšno reformo več, stopili na kak žulj manj. Ampak vse v vsem: zelo solidno. vedno nad ravnjo desetletnega povprečja. In nizke napovedi delujejo ugodno na državno blagajno, ker so tudi državni odhodki načrtovani bolj skopo. Podatki o gospodarski rasti za prvo letošnje četrtletje so s 5,7 odstotka prijetno presenetili. Zaposlenost se še naprej povečuje. Glava skrb ekonomske politike vsega sveta bo inflacija, ki je globalni problem. Visokim cenam hrane in energentov strokovnjaki sicer že napovedujejo umirjanje, vendar znatnih padcev ni pričakovati. Kaj bi bilo drugače, če bi vlada v celoti izvedla reforme, ki si jih je zastavila ob nastopu, med drugim enotno davčno stopnjo? Okvir reform, ki je nastal kako leto po začetku mandata, vsebuje toliko dobrih predlogov, da presegajo okvir enega mandata. Moje osebno mnenje je, da če bi vlada izvedla kakšno reformo več, ne bi bila nič bolj nepopularna. V zvezi z EDS pa tole: v politiki ni problem imeti dobre ideje. Problem je najti dovolj veliko družbeno ali politično soglasje, da se spremembe izpeljejo. Za enotno davčno stopnjo v Sloveniji soglasja ni bilo in ne spominjam se, da bi zanjo na volitvah kdo dobil mandat. Namesto da se kot pijanec plota oklepaš te rešitve, se da narediti podjetništvu bolj prijazen sistem tudi z množico drugih ukrepov. Kar se je potem, tudi v senci razprav o EDS, zgodilo. Osebno mi je EDS všeč, ker gre za enostaven, pregleden in pravičen sistem. Ne vem, ali se ga bomo še kdaj lotili, priložnost bi bila v okviru zelene davčne reforme, ko bo treba vzpostaviti enotne temelje, potem pa davčno dodatno priviti tiste, ki onesnažujejo okolje. Dr. Janez Šušteršič je nedavno dejal, da je vlada v prvem letu po sprejetju programa reform naredila, kar seje dalo oz. za kar seje odločila, da bo naredila, nato so zadeve zvo-denele, vlada seje začela ukvarjati z drugimi rečmi, recimo s predsedovanjem EU. Reforme so stvar dolgoročne strategije države. Lizbonska strategija, ki je v svojem bistvu evropska reformska strategija, je bila zastavljena za 10 let. Dejstvo je, da je reforme laže izvajati na začetku mandata in nepopularne je bolje izvesti na hitro, podobno kot se spije grenko zdravilo. Ne samo zato, ker so volitve še daleč, ampak predvsem zato, ker je še svež spomin volivcev, da so dali vladi mandat, pa tudi zato, ker se potem do naslednjih volitev že pokažejo rezultati. Reforme je laže izvajati v drugem mandatu vlade. Prvič zato, ker so pripravljene, in drugič zato, ker je v drugem mandatu laže delati stvari, za katere smo prepričani, da so za državo dobre, ne glede na to, ali bodo to volivci kdaj razumeli ali ne. Upam, da bodo pomladne stranke zmogle pogum in šle na volitve s programom nadaljnje modernizacije države. Reforme niso zastale zaradi predsedovanja, ampak zato, ker so bile sprejete na nož. In to od prijateljev in somišljenikov tistih, ki danes vedo največ povedati o tem, kako Slovenija potrebuje nekaj novega, drugačnega ... Ta vlada je začela Slovenijo modernizirati leta 2005! V Sloveniji imamo zelo močne sindikate. Imamo jih več, njihovi voditelji med seboj tekmujejo, kdo bo bolj radikalno nastopal. To onemogoča iskanje umerjenih rešitev in konsenza, ker se vsak boji biti tisti, ki bi bil videti šibkejši. Pravzaprav v glavnem branijo interes, da bi bili delavci na svojem delovnem mestu, ki ga imajo za vse večne čase, čim bolje plačani. Togost in segmentiranost trga delovne sile nam očita tudi evropska komisija. Zato sem socialne partnerje pozval, da predlagajo rešitve, da bo trg dela tudi dejansko postal trg - da bodo delodajalci lahko pripeljali prave ljudi na prava mesta in se zanje potegovali z ustrezno plačo. Delodajalci, lastniki, ne pa sindikati, bodo ustvarili delovna mesta, ki bodo bolje plačana, če bo seveda gospodarski sistem dopuščal dovolj svobode. Predloge pričakujem do sredine avgusta, tako da se bodo stranke lahko do tega opredelile. Podobno vprašanje sem naslovil tudi v zvezi z vzdržnostjo pokojninskega sistema. Kakšna je po vaše vloga države v gospodarstvu in družbi? Verjetno se strinjate, da je prevelika. Kaj bi bilo treba narediti za izboljšanje stanja na tem področju in kako? Ko danes v svetu govorimo o reformah, to pomeni liberalne reforme. Državni sistemi, ki jih imamo danes, so nastali v 19. stoletju, ko je bila ogromna razlika v izobrazbi ljudi ter državnih uradnikov in politikov, ko je študiral komaj kdo, ko je bilo težko priti do informacij in ko so bili znanje in podatki res koncentrirani v vrhovih države. Danes so vsi ljudje izobraženi, študira vsak drugi, na voljo imajo več informacij kot kadar koli in tudi na njihovo pamet se moramo nasloniti. Pamet pa lahko uporabijo, če imajo možnost izbire. Možnost izbire, koga vzamejo v službo, kam gredo v službo, ali bi odprli podjetje, kam bodo otroka poslali v šolo, kdo bo njihov zdravnik, kako si bodo zagotovili varno starost ... Če hočemo živeti bolje, moramo bolj zaupati v sposobnost ljudi, da se sami odločijo, da svojo glavo uporabljajo pri množici drobnih vsakdanjih odločitev. To pa seveda pomeni manj države. Če bi kot minister imeli še eno možnost (v naslednjem mandatu), za kaj bi se zavzemali, katere reforme bi bilo treba še nujno izvesti, da bi še hitreje napredovali? Izboljšati je treba sisteme, ki imajo v tej državi monopolni položaj. Spraviti je treba v red delovanje pravne države, javni zdravstveni in izobraževalni sistem se morata obnašati bolj racionalno, podjetno in sprejeti konkurenco zasebne ponudbe, zdravje in izobraževanje morata ostati dostopna revnim in bogatim. Še naprej je treba izboljševati trg dela, poenostavljati pogoje poslovanja, pomagati podjetjem, ki nastajajo, še naprej nižati in poenostavljati davke in odpraviti monopole na trgih, kjer še obstajajo. Na področju soci-ale je treba poenotiti sistem socialnih trans-ferjev, izdelati dobro evidenco in urediti, da še bolje poskrbimo za vse, ki so res potrebni pomoči. Ljudi moramo spodbuditi, da razmišljajo o varni starosti in kaj bodo sami zanjo naredili. Državo moramo voditi v smeri družbe znanja in ustvarjalnosti. ES CIntervjuje v celoti objavljen na spletni strani www. demokracija.si) Demokracija ■ 27/xin ■ 3. julij 2008 41 ZGODOVINA Temačna tova biograf V. M., foto: arhiv Demokracije 0 tem, ali je bil Josip Broz Tito heroj ali zločinec, lahko razpravljajo samo še nevedneži ali pokvarjeni ignoranti dejstev. Bil je poosebljenje zla. Za lepo fasado se je skrival izprijeni zločinec, odgovoren za nasilno smrt stotisočev. Mohorjeva založba iz Celovca je pred kratkim izdala knjigo dr. Silvina Eiletza Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935-1940, v kateri so neposredni dokazi o tem, kako se je Tito v Moskvi pred drugo svetovno vojno izpilil za množičnega zločinca. Avtor jih je dobil v moskovskem arhivu, ki se mu naši zgodovinarji na daleč izogibajo. Oni že vedo zakaj. Na podlagi moskovskih dokumentov ne bi več mogli pisati pravljic o Titu in jugoslovanskih komunistih. Moskovski dokumenti so sicer nekaj novega, pomembno odkritje, vendar za tiste, ki jim je kaj mar resnica, prav nič ne dodajo k podobi naših komunistov. Ta pa je, da so bili množični morilci genocidnih razsežnosti. Ruski državni arhiv »v Moskvo sem se leta 2007 odpravil z namenom, da bi za slovensko javnost zbral doslej neznane dokaze, kako je Josip Broz izdajal svoje tovariše Stalinovi tajni politični policiji NKVD-ju in jih je ta zatem likvidiral,« pojasni uvodoma v knjigi Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935-1940 njen avtor dr. Silvin Eiletz. Večino dokumentov s signaturo Ruskega državnega arhiva za socialno in politično zgodovino je sam odkril v tem arhivu v Moskvi. Dokumenti so napisani v ruščini. V Sloveniji doslej niso bili objavljeni in so zato v glavnem nezna- ni. Za študijo Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935-1940 jih je od doslej odkritih uporabil le 69. »Mislim, da sem prvi Slovenec, ki je delal v arhivih RGASP-ja,« pravi dr. Eiletz. Po prepričanju Nikite Bondareva, mlajšega ruskega zgodovinarja, ki je doktoriral iz Tita v Moskvi v tem obdobju, »so leta od 1935 do 1939 vir praktično vseh pomembnih dogodkov v naslednjem obdobju Titovega življenja« (Temnaja ličnost. Tito na službe Kominterna v 1935-1936 godah). Vsi poboji, ki jih je zakrivil prihodnji maršal Jugoslavije, imajo svoj izvor v Titovih skrivnostnih letih v Moskvi 1935-1940. Na oblast prek Moskve Knjiga Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935-1940 obravnava dve temi: kako je Josip Broz, ki so ga v Moskvi do konca druge svetovne vojne imenovali Valter in ne Tito, pisal karakteristike o jugoslovanskih emigrantih v Moskvi in Titov boj za mesto generalnega sekretarja KPJ v zaledju, posebno med jugoslovanskimi komunisti v Parizu. Do leta 1935 je bil Josip Broz v Jugoslaviji na prestajanju šestletnega zapora. Leta 1935 si je prizadeval, da je prek Dunaja (s pomočjo generalnega sekretarja KPJ Gorkiča) odpotoval v Moskvo. Brozov izgovor je bil obisk žene Pelagije in sina Žarka ter študij na Leninski univerzi. Zakaj v Moskvo? Bondarev pravi, Titov spomenik v Velenju ZGODOVINA da ga tam ni nihče pričakoval in ne potreboval. Valerij Nikolajevič Šepeljov, namestnik direktorja RGASPI, je Eiletzu dejal, da je bil Tito takrat popolnoma neznan. Vladimir Dedijer, Titov biograf, pa desetletja kasneje: »Josipa Broza je gnala v Moskvo leta 1935 trdna prepričanost, da se je potrebno bojevati proti frakcijam.« Broz se je očitno odločil za svoje »specifične metode«, ki jih je lahko uveljavil le v Moskvi, kamor so se zaradi preganjanja komunistov v Jugoslaviji zatekli najuglednejši in vodilni člani KPJ. Celotno dogajanje dokazuje, da je bil Brozov cilj postati generalni sekretar KPJ, in to s pomočjo NKVD. Tito kader NKVD Oblastni aparat v Moskvi se je takrat opiral na dva stebra - političnega in policijskega. Na politični ravni je delovala Kominterna, v kateri je deloval pomemben kadrovski oddelek. En odsek v njegovem okviru je določal generalne sekretarje (vodja kontrolne komisije Georgi Damjanov - Belov), pri drugem odseku (Karaivanov in Mihail A. Trilisser, znan kot Moskvin) pa je šlo za dejavnost tajne policije (GPU/NKVD) znotraj Kominterne. Policijski steber je bil GPU/NKVD s sedežem na trgu Lubjanka; zveza za Broza je bil general Jakubovič). Broz je februarja 1935 postal v Moskvi referent na sekretariatu za Balkan v Kominterni. Dostopa do kadrovskega oddelka Kominterne ni imel, zato se je domislil izvirnega načrta (»specifične metode«), kako bi se povzpel na vrh KPJ po drugem stebru, s pomočjo NKVD. Že kar mesec dni po svojem prihodu (4. marca 1935) je napisal prve karakteristike o jugoslovanskih emigrantih v Moskvi; tako se je začela njegova kolaboracija z GPU/NKVD. V letih, ki jih je preživel v Moskvi, se je Josip Broz velikokrat srečal z generalom Jakubovičem (NKVD) in bolgarskim komunistom Ivanom Karaivanovim (NKVD) ter jima izročal karakteristike o svojih tovariših. Za jugoslovanske emigrante v Moskvi so bili značilni frakcijski boji. Prav v ljudi, ki so bili osu- mljeni ali celo označeni kot frak-cionaši in trockisti, pa se je s pomočjo svoje tajne policije NKVD Josif Visarionovič Stalin najsilo-viteje in najokrutneje zaganjal. Titovo ovajanje tovarišev je Josip Broz ovajal svoje tovariše? Milovan Djilas o tem piše: »Sodelovanje s tajno službo je bilo za mnoge čast in priznanje. Sovjetske agente je obdajala skrivnost oblasti in vtis izrednega; komu- čistke, str. 395). To stališče pa ne vzdrži preizkusa. V dveh moskovskih dokumentih namreč lahko beremo besede Josipa Broza Val-terja: »Če je potrebno, da predam karakteristiko še o kom drugem, katerega tukaj nisem omenil, prosim, da se me spomni.« Ta Brozo-va izjava z dne 23. 9. 1938 priča, da Josip Broz ni bil prisiljen pisati karakteristik, temveč je Stalinovi policiji kar sam ponudil svoje prostovoljno sodelovanje. slovanskih komunistih vključno z voditeljem partije Milanom Gorkičem, s pomočjo katerega je lahko prišel v Moskvo in ki ga je sploh rešil anonimnosti. Gorkič, ki je bil do leta 1937 generalni sekretar KPJ, ga je namreč vrinil v najožje vodstvo KPJ in ga priporočil Moskvi. Broz je v svoji karakteristiki o njem zapisal, da je opazil pri Gorkiču nepravilno kadrovsko politiko, ter ga je osumil kot škodljivca in sovražnika Tito med vojno. Za prijetnim obrazom se je skrival zločinec. (RGASPI, 495-277-21/2, str. 272; RGASPI 495-277-21). Milan Gorkič je bil leta 1937 poklican v Moskvo in aretiran. Mesto generalnega sekretarja KPJ je takrat ostalo za dolge mesece nezasedeno. Vodilna jugoslovanska komunista Ivan Maric - Željezar in Labud Kusovac -Obarov sta zatem v Parizu ustanovila »paralelni center« KPJ. Tam je deloval tudi Lovro Kuhar. Ta center in francoska partija sta odločno nastopala proti Brozu. Pariz in Kominterna sta kot kandidata za generalnega sekretarja KPJ podpirala Petka Miletiča, ki je bil do marca 1939 v zaporu. Josip Broz ni imel v Parizu nobenega političnega zaledja, francoska partija mu ni dala niti »konspira-tivnega« stanovanja. Da bi razbil paralelni center, je pisal vrhovnemu policijskemu šefu NKVD v kadrovskem oddelku v Kominterni generalu Trilisserju - Mo-skvinu, ki je veljal za zelo krutega in je imel prav v Parizu odlično ► 43 Predvojne oblasti so Josipa Broza Josip Broz pred vojno in revolucijo zaprle zaradi delovanja proti državi. Slikan v kaznilnici v Mariboru. nisti so samo sanjali o tem, da bi služili Sovjetski zvezi.« Zgodovinar Nikita Bondarev: »Kar napravi položaj Josipa Broza za nekaj posebnega, je njegova vedno trdnejša povezava 's podzemeljskimi' oddelki Kominterne: kadrovskim oddelkom, zveze z GPU ...« Brozov slovenski prijatelj Josip Kopinič je zapisal, da so se širile govorice, češ da je Tito izdajal svoje tovariše, on pa je prepričan o njegovi plemenitosti. Djilas o tej plemenitosti ni bil prepričan in je zapisal: »Karakteristike, ki jih je Tito ... moral dati, so bile v večini negativne, potem ko je NKVD te nesrečneže že z aretacijo razglasil za sovražnike.« Hrvaški zgodovinar Ivan Očak trdi, da so bile karakteristike napisane »pod pritiskom Kominterne v imenu 'boljševiške discipline', kateri se je moralo vodstvo KPJ ukloniti« (Očak Ivan, Jugoslavenska emigracija v Sovjetskem savezu i staljinske Dilas se je spominjal, da sta Tito in Edvard Kardelj kot nekdanja Moskovčana poznala večino zaprtih Jugoslovanov v SZ in sta z olajšanjem govorila, kako nas je sovjetska oblast osvobodila problema frakcionašev. Djilas je priznal: »Bili smo srečni, da je SZ zadala končni udarec emigrantom. Posebno Tito in Kardelj sta bila srečna, saj sta bila poučena o situaciji v Kominterni v Moskvi« (Milovan Djilas, Tito. Eine kritische Biographie, str. 84). Vladimir Dedijer o tem: »Leta 1937 se je pričelo v Moskvi čiščenje naše partije od raznih tujih elementov. V letih 1937 in 1939 so bili odstranjeni iz KPJ in iz vodstva zadnji ostanki frakcij, ki so škodljivo delovali in zavirali razvoj in boljševizacijo KPJ« (Vladimir Dedijer, Novi priloži za biografija Josipa Broza Tita, str. 324). Karakteristika Josip Broz je najprej napisal podrobne karakteristike o osmih vidnih jugo- DeMOKRACIJ A ■ 27/XIII ■ 3. julij 2008 ZGODOVINA Temačna Titova biografija 44 Demokracija ■ 27/xiii ■ 3. julij 2008 Velenje uradno ni več Titovo, vendar mesto še naprej časti njegov kult. organizirano skupino za »likvidi-ranje« nasprotnikov. Brozovo pismo Moskvinu 24. septembra 1938 je Josip Broz poročal Trilisserju o vseh pomembnih partijskih dogodkih od leta 1936 do 1938. V poročilu se je Broz prikazal v najlepši luči, da bi se Moskvinu prikupil. Predstavil se je, kot da prav on rešuje partijo pred propadom, kot da on razpolaga s kadri, jih menjava in pošilja sem in tja, ravna popolnoma suvereno, brez pomislekov, kot da ima največjo avtoriteto, da tako ravna, in daje direktive, kot da bi bil za to pooblaščen. Toda v resnici Valter ni imel nobenega mandata od Kominterne: sam si je prisvojil avtoriteto in se imenoval za začasnega voditelja KPJ. Brozovo pismo Moskvinu obsega celih 12 strani. Tako obširnega poročila Valter še ni napisal. Toda to pismo je po naključju prebral vodja Kominterne Georgi Dimitrov, ki je bil sicer naklonjen Valterju in je 30. decembra 1938 napisal pismo, s katerim je očitno hotel Tita opozoriti, da gre za življenje in smrt ter naj ne rine naprej. Pismo je moralo delovati na Broza kot hladna prha iz Moskve, kot udarec v obraz. Brati je namreč moral ponižujoče besede Dimitrova: »Valterju se pove naravnost in odkrito, da nima popolnega zaupanja s strani IKKI ... V vodstvu KPJ so vsi frakcio-naši, in Vi ste frakcionaš ... Vaša dela so zelo nepomembna, gnila ... Valterju se izjavi, da on ni osrednji voditelj KPJ.« Titove Žrtve Josip Broz je leta 1937 za NKVD poročal tudi o Antunu Mavraku - Kerberju, nekdanjem sekretarju CK KPJ: »Kljub temu, da mi je Mavrak septembra 1925 brezplačno odstopil svoje skromno stanovanje, ko sem bil v Zagrebu z ženo in z otrokom brez dela in brez stanovanja, nisem imel zaupanja vanj in nisem bil prepričan, da on ne bo škodoval partiji. /.../ Spoznal sem, da je njegov bližnji prijatelj ..., ki se nahaja v Zagrebu, troc-kist. Sedaj smatram, da tudi Mavrak ni daleč od tega.« V začetku leta 1938 je bil Mavrak v Moskvi aretiran in na montiranem procesu obsojen na smrt. Na vprašanje o Duru Cvijiču - Krešiču je Josip Broz - Valter 21. julija 1936 poročal: »Krešič je bivši član CK in sekretar partije. Je eden od voditeljev leve frakcije ... Ni se še poboljšal. Sam ima močno ambicijo in misli, da je samo on sposoben voditi partijo. Nima stabilnosti in se ne more ločiti od buržujskih napak. Mislim, daje še ohranil svoje frakcijske poglede.« Krešič je bil 7. 2. 1938 aretiran, obtožen trockizma ter 26.4.1938 obsojen na smrt in ustreljen. Broz o Jovanu Mališiču - Mar-tinoviču 31. 8. 1936: »Član CK. Poznam ga od leta 1928 z delovanja v Jugoslaviji. Napravil je vtis, da je nekoliko avanturist. Že takrat je stremel po tem, da bi postal voditelj. Naša partija ga je odstranila z dela.« Ta predstojnik na katedri za filozofijo na neki moskovski akademiji in kasneje sodelavec kadrovske komisije v Kominterni je bil aretiran novembra 1938 in 19. 4.1939 ustreljen. To se je zgodilo mesec dni po tistem, ko so ga Tito in njegovih pet pomagačev izključili iz KPJ ter ga obtožili, da »uničuje vodstvo gibanja delavskega razreda Jugoslavije«. Titu so pomagali Edvard Kardelj, Milovan Dilas, Ivo Lola Ribar, Franc Leskošek in Josip Kraš. Ovadba ustanovitelja KPJ fl lip Filipovič je bil prvi sekretar KPJ in njen soustanovitelj. Broz je o njem zapisal, da leta 1932 in 1933 Filipovič ni imel prave linije pri vprašanju grupašenja. Filipovič je bil 7. 2. 1938 aretiran, 8. 4. 1938 obsojen na smrt in isti dan ustreljen. Radio MHz Grgur Vujovič je bil predstavnik KPJ v Kominterni. Broz je o njem zapisal, da je že pokazal na »negativne črte v njegovem značaju«. Vujovič je bil aretiran 6. 6. 1937, 28. 10. je bil obsojen na smrt in isti dan ustreljen. Leto po njegovem umoru ga je Josip Broz posmrtno izključil iz KPJ. Kamilo Horvatin je po Brozovi oceni pripadal levi frakciji. »Mi smo se borih proti tej frakciji ... Njegovo obnašanje delavcem ni ugajalo ... Ljudje niso mogli z njim govoriti, ker jih je gledal zviška ... « Dve leti poznej e j e bil Kamilo Horvatin v Moskvi aretiran, obsojen na smrt in ustreljen. Ivan Gržetič - Flajšer v Brozovi karakteristiki za NKVD: »Ni mi pa ugajalo, da je rad pil. V partijskem delovanju je bil prej in je tudi sedaj lenuh ... On se je tudi uprl boju proti frakcijam. Leta 1934 sem ga srečal na Dunaju in je name napravil slab vtis. Moram pa priznati, da takrat v njem še nisem videl sovražnika, temveč pokvarjenega človeka, ki se lahko poboljša ...« Avgusta 1937 je bil Gržetič aretiran ter 3. oktobra obsojen na smrt in v Moskvi ustreljen. Radomir Vujovič se je šolal na pariški Sorboni. Bil je voditelj komunistične mladine Balkana, predstavnik KPJ v Kominterni in organizacijski sekretar KPJ. Josip Broz je NKVD signaliziral »negativne lastnosti njegovega značaja«. V Bohinj na oddih p0 vujo vičevi aretaciji je Broz zapustil Moskvo in se odpravil v Bohinj, da bi s peterico svojih pomočnikov, Edvardom Kardeljem, Mi-lovanom Djilasom, Ivom Lolo Ribarjem, Francem Leskoškom in Josipom Krašem vse Jugoslovane, ki so bili v ZSSR že pobiti ali ki so bili tam samo osumljeni, obtožil, da »varajo Kominterno«. Brž ko je v Moskvo prispela novica, da je Tito izključil iz KPJ tudi Radomirja Vujoviča, je bil ta 19. 4.1939 ustreljen. Vilim Horvaj je bil visok funkcionar komunistične mladine Srbije in Hrvaške. V Moskvi je postal pomemben uradnik Komunistične mladinske internaci-onale. Aretiran je bil 3. 11. 1938 in ustreljen 19. 4. 1939, brž ko je ZGODOVINA Tito obvestil Kominterno, da ga je izključil iz KPJ in ga razglasil za izdajalca. Enaka usoda je doletela Janka Jovanoviča. V Moskvi so bili hkrati likvidirani kar trije ustanovitelji KPJ. To se je zgodilo 19. 4. 1939, ko so agenti NKVD umorili Kosto Novakoviča, Simo Miljuša in dr. Simo Markoviča pa tudi Akifa Še-remeta, ki je bil član partije od njene ustanovitve leta 1919. Dr. Sima Markovič je v letih 1935-1937 deloval v Moskvi kot znanstveni sodelavec na inštitutu pri Akademiji znanosti. Broz je o njem zapisal: »Z njim nisem imel nikakršnih pogovorov o partiji, poznal sem ga kot vodjo desne frakcije. Do mene ni imel zaupanja, ker je vedel, da sem eden od teh, ki lahko uničijo njega in njegovo frakcijo ... Sima Markovič po mojem mnenju ne zbuja zaupanja, ker se ne vidi, da bi izživel svoje frakcionaštvo.« Julija 1938 je bil Markovič aretiran in obsojen na smrt. Podobno so šle v smrt še desetine in stotine jugoslovanskih komunistov. Josif Visarionovič Stalin je kritiziral poljsko partijo zaradi popustljivosti do nasprotnikov ter pri tem hvalil ravnanje Josipa Broza: »Tito je junak (rusko: 'molodjec'), vse je pobil« (Milovan Djilas, Tito. Eine kritische Biographie, str. 97 si.). Ovaden tudi Broz Leta 1938- 1939 je Josipu Brozu pretila v Moskvi smrtna kazen. Glava mu je, kot je rekel Josip Kopinič, visela na nitki. Vladimir Dedijer pa je o tistem Brozovem času zapisal: »Zaradi obtožb, ki so mu grozile, je bedel vso noč in preko noči dobil cel snop belih las« (prim. Dedijer, Novi priloži za biografiju Josipa Broza Tita, str. 326-330). Jeseni 1938 je namreč Josip Broz dokončal prevod Stalinove biblije Istorija Svesavezne komu-nističeske partije (b) iz ruščine v srbohrvaščino. Pomagal mu je njegov stari prijatelj Vladimir Čopič. Neki partijec iz Vojvodine je izjavil, da je prevod nekega stavka trockistično obarvan. Tako sta bila Broz in Čopič osumljena, da sta trockista, kar je bilo v stalinizmu najhujša oznaka. O Brozovem primeru je razpravljal izvršni komite Kominterne. Bolgari Kola-rov, Blagojeva in Georgi Damjanov - Belov so zahtevali zanj smrtno kazen, a svoje zahteve niso mogli uveljaviti (prim. Vladimir Dedijer, Novi priloži za biografu Josipa Broza Tita, zv. 2, str. 333). Pod zaščito Stalinove policije Tu se seveda postavlja vprašanje, po čigavi zaslugi se je lahko Josip Broz - Valter izvlekel izpod bremena objektivnih obtožb, medtem ko so njegovi jugoslovanski tovariši zaradi njegovih subjektivnih ocen in mnenj (Broz da jim »ne zaupa«; so mu »sumljivi« ipd.) tragično propadli. Leta 1938 je celotno vodstvo KPJ podleglo represiji, le Broz je ostal pri življenju. Ruski zgodovinar mlajše generacije Nikita Bon-darev trdi, da so samo tesne zveze z GPU/NKVD in Karaivanovom (v kadrovskem oddelku NKVD) »rešile Josipu Brozu življenje« (Tito na službe Kominterna v 1935-1936 godah, Rodina, Moskva, str. 93). To dobo svojega bivanja v Moskvi (leta 1938 in 1939) je Broz imenoval »najtežje čase v svojem življenju« (Vjenčeslav Cenčič: Enigma Kopinič 1., str. 96). Na vrh prek trupel Ko se je Broz vrnil v Jugoslavijo, je razglasil svojega starega prijatelja Čopiča za »škodljivca«, marca 1939 ga je izključil iz KPJ in mesec dni zatem je bil Čopič v Moskvi ustreljen. Djilas je zapisal, da se je Broz vrnil iz Moskve - iz »prve države socializma« - »nemiren in izčrpan, da bi olajšan zadihal med ilegalci v 'vojaškofašistični', 'monarhofašistični' Jugoslaviji ...« (Milovan Djilas, Tito. Eine kritische Biographie, str. 74). Ko je prišel Josip Broz 2.9.1939 spet v Moskvo, ga je čakala nova obtožba, od vseh najhujša: da je v Moskvi prijateljeval z neko Nemko, Else, ki je kakor on stanovala v hotelu za tuje komuniste Luks, bila pa je medtem aretirana in obtožena, da je agentka Gestapa. Toda Kopinič je Broza ubranil. Spomladi 1939 je iz zapora v Moskvo prišel Petko Miletič. V dvoboju Broz-Miletič za mesto generalnega sekretarja KPJ je zmagal Broz. 5. januarja 1939 je dobil Broz celo mandat od NKVD, da oblikuje CK KPJ v domovini in očisti partijo frak-cionaštva, ki se je pojavilo po Gorkičevi aretaciji. Tudi Dilas je potrdil: »Kominterna odnosno sovjetska tajna služba je postavila Tita na vrh partije.« Obtožil je mrtvega Stalina Leta 1959 je Josip Broz prevalil vso odgovornost za umore svojih sopotnikov na mrtvega Josifa Visarionoviča Stalina. Takrat je izjavil, da je »zaradi te Stalinove politike naša partija izgubila velik del svojih kadrov v času velikih Stalinovih čistk v Sovjetski zvezi«. »Naša dolžnost je, da se spomnimo teh tovarišev in da se jim oddolžimo kljub nekaterim napakam, ki so jih napravili pri partijskem delu, ker so doživeli strašno obsodbo, najtežjo, ki more zadeti kakega revolucionarja, usodo izdajalca ideje, za katero so se borili in kateri so posvetili svoje življenje.« Gorkič da »ni bil nikakor špijon, za kar je bil obtožen« (Vladimir Dedijer, Novi priloži za biografu Josipa Broza Tita, str. 325; 326). Vendar pa ne Tito in ne njegov partijski aparat nista storila nič konkretnega za rehabilitacijo komunistov, umorjenih v Sovjetski zvezi. Nekatere so rehabilitirali v SZ in SZ je takrat zaman prosila Titovo Jugoslavijo za sodelovanje. Sima Markovič je bil v Moskvi 10. 6. 1958 posmrtno rehabilitiran z dekretom vojaškega kolegija vrhovnega sodišča ZSSR. Vrhovno sodišče ZSSR je 19. 10. 1963 rehabilitiralo tudi Dura Cvijiča - Krešiča. Milan Gorkič je bil v Moskvi rehabilitiran 31. 3. 1956, Filip Filipovič pa 3. 10. 1957. 10. 6. 1958 je vrhovno sodišče ZSSR posmrtno rehabilitiralo 12 komunistov; med njimi so bili: Vilim Horvaj, Vladimir Čopič - Senjko, Sima Miljuš, Jo-van Mališič, Akif Šeremet, Ra-domir Vujovič (imenovan Franc Liht) in Sima Markovič. Slavijo morilca V času svojega življenja Josip Broz Tito ni niti slutil, da bodo njegova skrivnostna leta v Moskvi kdaj prišla na dan. Ta leta lahko razumemo kot Titova učna leta pri Stalinu, saj so odločilno vplivala na vse nadaljnje dogodke v njegovem življenju. Kot je zapisal Silvin Eiletz, lahko upravičeno trdimo, da je prav tu - v skrivnostnih letih v Moskvi 1935-1940 - treba iskati razlog za medvojne in povojne poboje, ki jih je zakrivil prihodnji maršal Jugoslavije. Josip Broz Tito ni bil junak le za Stalina (»Tito je junak, vse je pobil!«), temveč je še zdaj za številne v demokratični Sloveniji junak, ki so mu posvečena imena cest, ulic in spomeniki. Skrivnostna Titova leta v Moskvi je torej moral razkriti dunajski Slovenec dr. Silvin Eiletz (rojen leta 1925 v Slovenj Gradcu). Naša zgodovinska »stroka« pa udobno ždi v pridobitvah revolucije. 13 Knjigo dr. Silvina Eiletza Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935- 1940 lahko naročite na uredništvu Demokracije: Nova obzorja, Mivka 25,1000 Ljubljana.Tel.: 01/2447-200. SILVIN EILETZ TITOVA SKRIVNOSTNA LETA V MOSKVI Avtor knjige dr. Silvin Eiletz Demokracija • 27/xin • 3. julij 2008 45 OSEBNOSTI Dvojna smrt v Mayerlingu Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije Dvojna smrt v lovskem dvorcu Mayerling, v katerem sta umrla avstrijski prestolonaslednik Rudolf Habsburški in njegova ljubica Mary Vetsera, je bil v drugi polovici devetnajstega stoletja prvovrstni škandal. O tem so se širile različne govorice, predvsem zato, ker so oblasti zadevo pometle pod preprogo in očitni samomor prikazale kot nesrečo Sovražniki vladarske hiše Haosburžanov so v drugi polovici devetnajstega stoletja z bolj ali manj prikritim navdušenjem in s škodoželjnostjo opazovali, kako je prerana smrt kosila med pripadniki habsburške hiše. Nasprotniki Habsburžanov so trdili, da se tako usoda maščuje za stoletno vladanje drugim ljudem, ljudski glas pa je menil, da so Habsburžani izzvali nekakšno prekletstvo, ki se je lotilo članov njihove hiše. Dejansko je cesarju Francu Jožefu I. pomrlo skoraj vse bližnje sorodstvo. Niz teh smrti je začel cesarjev mlajši brat Maksimilijan. Maksimilijan, ki je zasedel mehiški prestol, ni bil kos državljanski vojni, ki je že leta divjala v »njegovem« cesarstvu. Po porazu v Jezus Kristus. Karel Ludvik naj bi se bil pri tem nalezel tifusa in za njim umrl leta 1896. Žena Franca Jožefa in mati pokojnega cesar-jeviča Rudolfa je rada inkognito popotovala po svetu. Na enem takšnih potovanj jo je v Ženevi leta 1898 prepoznal prenapet anarhist. Anarhist se je odločil, da v imenu maščevanja za težko življenje siromakov ubije prvo kronano glavo, ki bi mu prišla na pot. Naključje je hotelo, da je bila to prav cesarica Elizabeta, ki pa seveda z vladanjem in s težkim življenjem siromakov ni imela prav nič opraviti. Anarhist jo je do smrti zabodel s pilo. Zgodnje smrti sta umrla tudi oba cesarjeva nečaka, Franc Ferdinand in Oto. Mlajši, »lepi Oto«, je nenadoma zbolel za sušico in po dveletnem hiranju leta 1906 umrl, Franc Ferdinand, ki je po smrti bratranca Rudolfa postal prestolonaslednik, pa je padel pod atentatorjevimi streli v Sarajevu, kar je bil povod za prvo Vse priče, ki so poznale mayerlinško tragedijo, so skrivnost odnesle v grob, edino pisno poročilo pa je menda uničil sam Franc Jožef. odločilni bitki proti upornikom je bil ujet in postavljen pred sodišče zaradi »izdaje«. Zmagoviti uporniki so ga leta 1867 postavili pred zid in ustrelili. Rudolf, edini sin avstro-ogrskega cesarja, je leta 1889 napravil samomor. Mlajši cesarjev brat Kari Ludvik je nenadoma zbolel za tifusom. Na romanju po Sveti deželi je namreč - po ljudskem glasu - pil iz reke Jordan na kraju, kjer je bil krščen Prestolonaslednik Rudolf Habsburški 27/XIII- 3. julij 2008 svetovno vojno, ki je pozneje pripeljala do razpada habsburške države in izgube prestola. Med vsemi temi smrtmi je največ prahu dvignil samomor prestolonaslednika Rudolfa. Vse okoliščine smrti tako princa kot tudi njegove ljubice Mary Vetsera so zavite v skrivnost. Zadeva je bila kar se da skrita. Vse priče in preiskovalci so morali priseči najstrožjo molčečnost. Poročilo o smrti je izginilo, zato so se seveda okoli tega spletle najrazličnejše teorije zarote. OSEBNOSTI Liberalni prestolonaslednik Prestolonaslednik Rudolf Habsburški se je rodil 21. avgusta 1858 na Dunaju. Bil je tretji otrok in edini sin avstrijskega cesarja Franca Jožefa in njegove žene Elizabete, ki je izhajala iz hiše bavarskih kraljev. Rudolfo-va najstarejša sestra je že pred njegovim rojstvom umrla zaradi tifusa. Rudolf je tako odraščal s sestro Giselo, na katero je bil močno navezan, mlajša se je rodila šele deset let za njim. Pri šestih letih so brata in sestro ločili, kajti začelo se je šolanje za princa in prihodnjega vladarja. Prvi vzgojitelj je bil prenapet militarist, ki je fantiča gnal na »vojaške« vaje v globok sneg in poskušal s strogostjo in tudi z grobostjo iz »mevže« narediti vojaka. Mati Elizabeta, ki je vse več potovala in se malo vtikala v dvorne zadeve, je ob teh pedagoških prijemih sinovega vzgojitelja podivjala, še posebno potem ko je vzgojitelj otroka zaprl v dvorni živalski vrt in mu zaklical, da je iz kletke pobegnil merjasec. Fanta je namreč hotel »utrditi«. Cesarica je izsilila zamenjavo vzgojitelja in Rudolfa je začel učiti drug vzgojitelj, ki pa je bil kljub ustreznemu plemiškemu rodu prepričan liberalec. Iz princa je tako ustvaril malega upornika. Rudolf je v svoji mladosti pod vplivom vzgojitelja in tudi zaradi običajnega mladeniškega uporništva postal prepričan liberalec. Začel se je družiti s študentsko mladino, navadno precej kritično do oblasti in s tem seveda tudi njegovega očeta. Policijski informatorji, ki so spremljali pregreto mladino, so o tem poročali nadrejenim, končno poročilo pa je romalo na mizo cesarja, ki seveda ni bil prav nič navdušen nad sinovim ravnanjem. Se manj pa je bil navdušen nad dejstvom, da ga je Rudolf rad dajal na zob in se tudi naklonjenosti lahkih dam ni pretirano branil, a je menil, naj se mladenič pač zdivja in da ga bodo mladostne muhe prej ali slej minile. Rudolfa je počasi začel uvajati v umetnost vladanja, kar je bil povod za nova nesoglasja. Oče je namreč držal vajeti trdno v svojih rokah in ni imel namena, da bi jih na hitro komu prepustil. Rudolf je dobival Rudolf je bil del legende o prekletstvu Habsbur-žanov, ko je več članov družine umrlo v nesrečnih okoliščinah. Njegovo mater Elizabeto je zabodel anarhist. Franc Jožef je s trdo roko vladal državi, družini in prestolonasledniku, kar je bil vzrok konfliktov med očetom in sinom. Mary Vetsera je bila v prestolonaslednika fanatično zaljubljena. Demokracija • 27/xin • 3. julij 2008 le manjše, bolj protokolarne naloge, ki pa so ga jezile. Želel je večji vpliv na vladanje, da bi uveljavljal svoje ideje, a mu oče ni prisluhnil. Razpadajoči zakon Leta 1882 se je zazdelo, da se bo Rudolf končno umiril. Poročil se je z belgijsko princeso Štefanijo in kmalu po poroki je na svet prijokala princesa Elizabeta Marija. Kazalo je, da je zakon srečen, Rudolf pa je bil izjemno navezan na hčerkico. Kmalu pa je začel zakon pokati po vseh šivih. Prestolonaslednik se je spet začel prepirati z očetom, odtujil se je ženi in začel popivati ter preganjati ženske. Štefanija mu ni ostala dolžna in si je našla ljubimca, poljskega grofa iz Galicije, in precej odkrito kazala svojo ljubezen. Poleti 1888 je Rudolf, star trideset let, spoznal sedemnajstletno baronico Mary Vetsera. Bila je hči diplomata in je tedaj naredila prve korake v družbo. Njena mati je bila po rodu iz Levanta, očeta je spoznala, ko je bil tam diplomat. Njena strica sta bila kot premožna bon-vivana v tedanji dunajski družbi dobro znana in dobrodošla gosta na sprejemih. Na enem takšnih sprejemov je Mary spoznala Rudolfa. Vnela se je ljubezen, z njegove strani sicer vroča, z njene pa prav fanatična. Seveda je to kmalu postala javna skrivnost na Dunaju. Poroka ni prišla v poštev. Plemiški naslov gor ali dol, za Habsburžana je po stoletni tradiciji prišla v poštev samo ženska kraljevske krvi. Poleg tega je bil Rudolf tako ali tako poročen s tujo princeso in je imel otroka. Ločitev bi prinesla strahovite diplomatske posledice, zmedo v vladarski hiši, sploh pa je bila poroka sklenjena cerkveno in le papež bi jo lahko razvezal. Mayerlinska skrivnost Rudolf je jeseni mimo očeta papežu poslal pismo, v katerem gaje prosil za cerkveno razvezo zakona. Franc Jožef je zdivjal, ko je to slišal. Prošnja za razvezo zakona, politično pismo, poslano mimo njegove osebe, popolnoma neodgovorno dejanje njegovega edinca in prestolonaslednika, ki je prineslo sramoto družini, in še želja, da bi se poročil s popolnoma neustrezno osebo - vsako od naštetega je bilo zadosti, da bi bila izrečena najstrožja kazen po družinskem statutu in Franc Jožef jih je proti trmastim članom družine izrekel kar nekaj. Dejanja, ki so škodila ugledu družine ali državnim interesom, ki so bila sprožena mimo njega kot vladarja in glave dinastije, so prinesla takojšnjo kazen. Še najblažja je bila izguba služb in položajev na dvoru in upravi ter pregnanstvo na podeželje, za hujšo pa je veljala izključitev iz družine, kar je pomenilo odvzem vseh pravic, funkcij in naslovov, dohodkov, plemiškega stanu in celo družinskega imena, običajno pa še odvzem državljanstva in državljanskih pravic ter dosmrtni izgon iz monarhije. Rudolfa je cesar poklical na osebni pogovor. Ukazal mu je, naj konča razmerje z Mary in popravi odnose z ženo. Morda mu je zagrozil 47 OSEBNOSTI Dvojna smrt v Mayerlingu ► tudi z izgonom, skoraj verjetno pa s sankcijami proti Mary. Rudolf se je uklonil in si izgovoril »zadnji« sestanek, s katerim naj bi končal ljubezensko zvezo. Rudolf in Mary sta odpotovala v lovski dvorec Mayerling, ki ga je malo pred tem kupil Ru- ležal čez njo. Preiskovalci so se vrgli na delo. Izsledki preiskave so bili zbrani v poročilu, ki so ga nato poslali cesarju osebno. Vsi sodelujoči v preiskavi so morali priseči strogo molčečnost, in kot je znano, je ni nihče prelomil, še po propadu države so želele na prestolu močnega moža, kar Rudolf nikakor ni bil. Končno, eden od stricev dekleta je bil besen, ker je princ zapeljal njegovo nečakinjo, in pozval ga je na dvoboj s »črno karto«. Po tej igri časti se mora tisti, ki potegne črno karto, po določenem času sam ustreliti. Uradno sporočilo je omenjalo, da je Rudolf umrl v lovski nesreči, in to predvsem zato, da bi ga lahko cerkveno pokopali, saj v tistem času samomorilca navadno niso pokopali v posvečeni zemlji, kaj šele da bi pogreb vodil duhovnik. Mary uradno ni bila niti omenjena in je bila skrivaj pokopana v bližnjem samostanu Heiligenkreutz. Legende pravijo, da so po drugi svetovni vojni nekateri vojaki okupacijskih sil skrivaj odprli grob, ker so mislili, da so jo pokopali z dragocenim nakitom in so si ga želeli prisvojiti. Govori se, naj bi bil Rudolf izgubil dvoboj po principu »črne karte«. Po pravilih se mora tisti, ki izgubi in izvleče črno karto, po določenem času sam ustreliti. Posledice samomora Rudolfe va smrt je imela precejšnje politične posledice. Novi prestolonaslednik je postal cesarjev mlajši brat Karel, ki pa se je tej funkciji kmalu odrekel. Tretji cesarjev brat Ludvik ni prišel v poštev, ker je bil zaradi homoseksualnosti praktično v hišnem priporu na svojem podeželskem gradu in je bil le še formalno član družine. Prestolonaslednik je tako postal Karlov prvorojenec Franc Ferdinand, ki se izkazal za precej bolj odločnega prestolonaslednika od pokojnega bratranca. Monarhija je tako na- dolf. Tridesetega januarja 1889 je sluga zjutraj slišal dva strela, a je menil, da so bili strelci lovci v bližnjem revirju. Prihod lovskih gostov je povzročil odkritje obeh trupel. Najverjetneje je Rudolf ustrelil v glavo Mary, ki je ležala na postelji, potem pa še sebe, kajti našli so ga, kako je 48 ne. Poročilo pa je menda uničil sam cesar. Ljudski glas je seveda vedel povedati mnogo zgodb. Cesar je zagrozil, da bo Mary izgnal, in zaljubljenca sta izbrala smrt. Rudolf ni prenesel, da bi se ločila, in je sebično sam ustrelil ljubico, nato pa še sebe. Na delu so bile tajne politične sile, ki redila korak naprej k svoji udeležbi v svetovni vojni, ki jo je kasneje pripeljala do propada. Samomor je pretrgal še eno od že tako šibkih vezi, ki so še vezale Franca Jožefa in ženo. Družino Vetsera pa je, čeprav je Rudolf uradno umrl v lovski nesreči, dunajska družba potihoma bojkotirala. Rudolfova vdova Štefanija zaradi moževe smrti ni izgubljala časa z navideznim žalovanjem. Zdaj ko so propadle tudi njene možnosti, da bi zasedla prestol, si je na veliko jezo svojega očeta, belgijskega kralja, našla tolažbo drugje. Leta 1900 se je v Trstu poročila z madžarskim grofom in se preselila na Madžarsko, kjer je leta 1945 umrla. Ta poroka je tako vznejevoljila belgijskega kralja, da je svojemu nečaku in prestolonasledniku Albertu odklonil dovoljenje za poroko z Rudolfovo in Štefanijino hčerko Elizabeto. Vprašanje je, kako bi potekala prva svetovna vojna, če bi na belgijskem prestolu ob možu sedela habsburška princesa. Elizabeta, ki je še najbolj pogrešala svojega očeta, se je nato poročila stanu in pričakovanjem primerno s knezom VVindischgra-etzem in imela štiri otroke. Po propadu monarhije pa je pokazala, da je z očetovimi geni prejela kar precej njegovih političnih prepričanj. Takoj se je odrekla vsem morebitnim pravicam po rojstvu, zato so ji dovolili ostati v Avstriji, medtem ko je morala večina družine v pregnanstvo. Še več, leta 1925 se je pridružila socialdemokratski stranki in kmalu začela odkrito živeti z enim njenih političnih vodij Leopoldom Petznekom. Po drugi svetovni vojni je z ločitvijo uradno končala svoj zakon, ki je bil že več kot dve desetletji samo na papirju, in se z Petznekom tudi uradno poročila. Rudolfova hči Elizabeta, ki so jo zaradi njenega socialdemokratskega prepričanja imenovali »rdeča nadvojvodinja«, je umrla leta 1963. V nasprotju z očetom, ki so ga pokopali v cesarsko kripto Kapucinske grobnice, so Elizabeto na njeno željo pokopali v preprost grob brez napisa. OS Rudolfa je kot prestolonalsednik nasledil Franc Ferdinand, a je umrl pod atentatorjevo kroglo. Demokracija ■ 27/xiii ■ 3. julij 2008 Dvorec Mayerling, prizorišče skrivnostne dvojne smrti Cesar Franc Jožef in cesarica ob mrtvem Rudolfu www.modra-energija.si TUDI VASE GOSPODINJSTVO LAHKO PRISPEVA K LEPŠl PRIHODNOSTI Odločite se za nakup okolju prijazne električne energije iz obnovljivih virov slovenskih rek. Modro energijo pridobivamo v hidroelektrarnah, ki ne obremenjujejo okolja in tako prispevajo k ohranitvi narave in živalskih vrst. Pridružite se skupnosti, ki aktivno skrbi za zdravo okolje! Mesečni strošek nakupa Modre energije je nizek - predstavlja približno ceno ene skodelice kave. Modra energija V Obnovljivi viri sedanjosti in prihodnosti Elektro Ljubljana ELEKTRO (HARIBOR w Elektro Celje ELEKTRO PRIMORSKA VEC INFORMACIJ PRI VASEM DOBAVITELJU ELEKTRIČNE ENERGIJE: HSE 01 470 41 00 ELEKTRO LJUBLJANA 01 430 42 70 ELEKTRO MARIBOR 02 220 01 15 ELEKTRO CELJE 03 420 14 10 ELEKTRO PRIMORSKA 05 333 33 50 NAŠI KRAJI Negovski grad Petra Janša, foto: arhiv Demokracije, STO/ D. Mladenovič Negovski grad Negovski grad velja za enega najznačilnejših gradov v Slovenskih goricah. Po nekaterih razlagah je nastal iz lesene strelske utrdbe v enajstem ali dvanajstem stoletju. Sestavljajo ga objekti, ki so nastali v različnih obdobjih. Najstarejši je osrednji trakt iz začetka leta 1300, s pravokotnim dvoriščem, kapelo in obdan z obzidjem. Ob koncu 15. stoletja je bil grad obnovljen in povečan, v začetku 16. stoletja pa je bil dograjen vzhodni trakt z obrambnimi elementi. Način gradnje nam kaže na poznogotsko obdobje: portal v kleti, grajska kapelica in njena okna. Dokaj dobro je ohranjeno renesančno arkadno stopnišče, strokovnjaki pa so že delno odkrili in restavrirali renesančne freske v grajski kapeli sv. Ane iz 1621. leta. Ob novejših poskusih obnove so odkrili sledi o mnogih prezidavah in dozidavah, ki so bile izvršene po silovitih turških obleganjih leta 1605^1617, o čemer priča letnica na grbu nad vhodom v stari del gradu. Renesančna, dolga in podkletena stavba, ki zakriva pogled na stari del gradu, je bila zgrajena leta 1615, imenovana tudi novi grad, v času lastništva Maksi-miljana Trautmannsdorfa (1584), ki je bil verjetno najmarkantnejši iz rodu Trautmannsdorfov, lastnikov gradu vse do 2. svetovne vojne, ki so leta 1993 zadnjič obiskali Negovo. Omenjena družina je močno vplivala tudi na razvoj vinogradništva v Negovi in okolici. Sedanjo podobo je grad dobil v letu 1633, ko so dogradili še veliko grajsko dvorišče, gospodarsko ] Vasica Negova (285 m) leži na obrobju Slovenskih goric in je 15 kilometrov oddaljena od Gornje Radgone. Je naselje z gručastim jedrom na terasi zahodno od osrednjega dela Ščavni-ške doline ter ima dolgo in bogato zgodovino. Kraj je postal znan po »dobrotniku iz Negove«, Ivanu Kram-bergerju (1936-1992), izredni in samonikli osebnosti v slovenskem medijskem in političnem prostoru, ki so ga še pred uradnim začetkom volilne kampanje leta 1992 ustrelili. Negovske bronaste čelade Naselje Negova se prvič omenja leta 1106 kot Negoinzelo, leta 1265 pa že Negowe. To je bila najbrž slovenska naselbina, ki je dobila ime po staroselcu Negoju, ki se v srednjeveških virih večkrat omenja. Vendar pa je bil kraj poseljen že v mlajši kameni in bronasti dobi, o čemer pričajo najdbe, kot so kamnite sekire in 26 bronastih čelad, ki so jih leta 1811 našli pri krčenju gozda na Ženjaku. Poimenovali so jih »negovske čelade« in so nastale pred več kot 2000 leti. 21 jih je v muzejih na Dunaju, Gradcu in Ljubljani, pet pa jih je izgubljenih ali v zasebni lasti. Še posebej zanimivi sta dve z vrezanimi napisi. Za enega od njih strokovnjaki pravijo, da je najstarejši germanski zapis. slopje, pri vhodnem stolpu pa je bila nameščena straža. Sam vhodni portal v renesančnem slogu obvladuje čudoviti grb rodbine Trautmannsdof z letnico 1633. Močno so vidni tudi sledovi izvedbe troje dvižnih mostov in jarkov, ki so jih, če je grozila nevarnost, napolnili z vodo in preprečili dostop do gradu. Malo znano je, da je bila graščina Negova v 17. stoletju najmogočnejša posest med Muro in Pesnico. V lasti je imela približno 540 hektarjev različnih zemljišč, skrbno obdelanih in vzdrževanih. To je bilo seveda delo takratnih tlačanov, ne pa gospode. V 19. stoletju je Negova nazadovala, saj so lastniki gradu živeli drugje, njegovi oskrbniki pa očitno niso dovolj skrbeli ne zanj in ne za to, kar je ostalo v njem. Dragocenosti, predvsem knjige in pohištvo, so lastniki odpeljali leta 1880 na Dunaj in drugam. Ni pa znano, kam je izginil inventar nekdanje orožarne: številni oklepi, šlemi, ostanki helebard. Ostala pa je topovska krogla z vklesano letnico 1461, vzidana nad vhodnimi vrati, in na dvorišču kamnita »turška glava«, okoli katere so se spletle številne pripovedke. Kulturna dediščina Okolje Negove ima bogato kulturno dediščino. Najpomembnejši kulturnozgodovinski spomeniki so poleg omenjenega gradu še cerkev, kužna znamenja in številna sakralna znamenja, kot so križi in kapele, posejane po gričih. Eden od dvanajstih slovenskih krajev, ki imajo ohranjen pranger ali sramotilni kamen, srednjeveško kulturno znamenitost, na katerih je grajska ali trška gospoda kaznovala prestopnike, je tudi Negova. Grajski ali trški »rihter« je obsodil in nato v soglasju z gospodo izrekel kazen. Tako so na sramotilni kamen privezovali tatove, prešuštnike, sumljive postopače, prepirljivce, vse tiste pač, ki so po mnenju gospode ravnali v neskladju za stan primerno moralo. Sramotilni kamen je bil postavljen na kraju, kjer se je zbiralo največ ljudi, na primer ob cerkvi. Kaznjenci so bili običajno privezani na pranger od jutra do večera, brez vode in hrane, mimoidoči pa so jih smeli žaliti, pljuvati nanje in jih obmetavati z govnom. Prvotna cerkev v Negovi je bila manjša gotska stavba, ki je spadala v območje grajskega kompleksa. Sedanja Marijina cerkev je bila zgrajena med letoma 1699 in 1710. Leta 1850 soji dozidali Križevo kapelo. Pred cerkvijo stoji na baročnem podstavku kip Karla Boromejskega, ob poti med cerkvijo in gradom pa kamnit kip Janeza Nepomuka iz prvega iz 1. polovice 18. stoletja. »Za Človeka gre!« Vas Negova se ponaša s tem, da je tu osnovno šolo končal akademik dr. Anton Trstenjak, ki je svoje življenje posvetil psihologiji. Trstenjak je šolo nadaljeval na Klasični gimnaziji v Mariboru, nato študiral na Teološki fakulteti v Innsbrucku, kjer je leta 1929 promoviral za doktorja filozofije in leta 1933 za doktorja teologije. Strokovno se je izpopolnjeval še v Parizu. Odločil se je za specializacijo eksperimentalne psihologije v Milanu in si tam nabral veliko znanja. Služboval je kot katehet na realni gimnaziji v Mariboru, kot profesor filozofije na Visoki teološki šoli v Mariboru, nato pa na Teološki fakulteti v Ljubljani do leta 1973. Predaval je po vsem svetu in bil ugleden strokovnjak. Vabili so ga v svet, na milansko in graško univerzo, toda Trstenjak se je odločil, da bo ostal zvest slovenskemu narodu, svoji domovini, kakor je ostal zvest svoji Prlekiji in svojemu domu. Bil pa je reden gost številnih mednarodnih srečanj psihologov in filozofov. Njegova predavanja so poslušali domala Vir: www.slovenia.info (Slovenska turistična organizacija), www.negova.si po vsem svetu. Svoje znanje je znal spraviti tudi na papir. Napisal je 47 izvirnih knjig v slovenščini in tujih jezikih, več kot 500 strokovnih člankov in razprav. Strokovnjaki njegove knjige in članke razvrščajo v pet večjih skupin: psihološka, antropološka, filozofska, kulturološka in narodnostna dela ter manjša skupina teološka dela. Trstenjak je o sebi rekel, da je med pisanjem delal kot obseden, kot motor. Že pogled skozi okno mu je rodil nove ideje in misli. Zato se je rad umaknil v »mir«. V Ljubljani, na Resljevi, so ljudje hodili k njemu po nasvet, pomoč, pogovor in nikoli ni nobenega odklonil. Za vsakega si je vzel čas in ga poslušal. Bil je dovzeten za človekove tegobe, toliko bolj, ker je človeka imel rad. Trstenjak se ni čutil osamljenega. Okrog njega je bilo vedno veliko prijateljev, širokega znanja in globokega občutenja. In kaj je še rekel o sebi? Da je trmast optimist. Da torej verjame v slovenskega človeka in mu zaupa. Zato bi rekel: »Vkup držmo!« E Srednjeveško popoldne v Negovi Negovske čelade so stare več kot 2000 let. Grb rodbine Trautmannsdof Vhodni portal v renesančnem slogu obvladuje čudoviti grb rodbine Trautmannsdof z letnico 1633. Dkmokkacija ■ ::/xni ■ v julij 200K RECENZIJE Stanovnikovi uvodniki Založba Družina Založba Družina je izdala knjigo prof. Justina Stanovnika Slovenija v senci nedokončane preteklosti. V knjigi je predstavljenih zadnjih deset aktualnih kulturnopolitičnih komentarjev revije Zaveza, tisti, ki so bili objavljeni od številke 59, ki je izšla decembra 2005, do številke 68, ki je izšla marca 2008. Komentarji v Zavezi skupaj s slikami obsegajo poprečno po 14 strani zahtevnega branja, zato jih navadno ni mogoče prebrati v enem zamahu. Njihovo uporabno bogastvo niso samo pronicljive analize in kritike vsakokratnega dogajanja na slovenskem kulturnem in političnem polju, ampak tudi drugačen jezik, kot ga uporablja večina današnjih piscev. Objavljeni komentarji so zgled jasnega in čistega pisanja, ki je dobra podlaga za ploden pogovor, v nasprotju s pisanjem, ki uporablja ohlapne besede in nejasne pojme, ki jih je mogoče obračati zdaj tako in zdaj drugače, kar je smrt za pošten poigovor in mirno sožitje. Jezik NSZ je jezik zamolčanega sveta, ki nam ga odkrivajo komentarji prof. Justina Stanovnika. Baročna Ljubljana ZVKDS Zavod za varstvo kulturne dediščine je v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije izdal knjižico Baročna Ljubljana. Trije avtorji, Metoda Kemperl, Matej Klemenčič in Igor Weigl, so v njej prikazali najbolj znamenite spomenike iz obdobja baroka, ki spadajo med največje kulturnozgodovinske znamenitosti Ljubljane. Začnejo z Robbovim vodnjakom in Mestno hišo oz. rotovžem, nadaljujejo z nekaterimi znamenitimi baročnimi hišami v starem delu Ljubljane, obveznih je seveda šest cerkva (stolnica, sv. Jakob, križevniška, uršulinska, frančiškanska in šempeterska cerkev), končajo pa s Cekinovim gradom ter z dvorcema Selo in Kodeljevo. Ker gre za reprezentativno zbirko, so v njej objavljene kakovostne fotografije, kratki opisi pa imajo leksikonski značaj. 0 poučevanju fizike 2. OMFA Društvo matematikov, fizikov in astronomov je v zbirki Sigma objavilo strokovno delo Janeza Strnada O poučevanju fizike. Ugledni avtor je snov razdelil v dve poglavji. V prvem, Pogled na poučevanje fizike, piše splošno o fiziki in o poučevanju fizike. V drugem, obširnejšem, Fizika v srednji šoli, obravnava gibanje, zakone gibanja, trdnine, kapljevine in pline, zgradbo snovi, toplotne stroje, električno polje, magnetno polje, nosilce naboja, nihanje, valovanje, svetlobo, posebno teorijo relativnosti, kvantno 52 11 JI 1 Slovenija v senci M nedokončane preteklosti Deset zadnjih tiunlnikov ZiHV/a mehaniko, zgradbo snovi ter standardna modela zgradbe snovi in vesolja. Knjiga je namenjena učiteljem fizike, vendar bo tako rekoč obvezna literatura za vse, ki jih fizika zanima. Fenomenologija zaznave Študentska založba Fenomenologija zaznave je osrednje delo francoskega filozofa in dolgoletnega predavatelja na znanem pariškem Collège de France. Maurice Merleau-Ponty je velik del svojega dela posvetil reartikulaciji dualističnih razmerij, kot so razmere med subjektom in objektom ali jazom in svetom. V svojem zgodnjem in srednjem ustvarjalnem obdobju je Merleau-Pontyjeva misel te dualizme obravnavala iz vidika dvojice živečega in eksistencialnega telesa, pri čemer je opozarjal, da je pomen telesa (ali telesa-su-bjekta) pogosto deležen premajhne pozornosti znotraj filozofskih tradicij. Tako tudi v Fenome-nologiji zaznave, kjer priostri kritiko klasične dihotomije telesa in duha. Problematizacija tega razmerja je razumljiva s stališča filozofske kon-stitucije telesa kot objekta, prek njega pa ideje objektivnega sveta, ki obstaja zunaj nas. Kakor hitro Merleau-Ponty problematizira ta koncept, implicitno opravlja kritiko predstave sveta, ki je v celoti ločen od mislečega subjekta. Na tej točki je kritik tako kartezianskega racionalizma kot behaviorističnega empirizma. Obsežno spremno besedo je napisal dr. Janez Strehovec. Julius Kugy 3. Planinska zveza Slovenije V letu 2008 zaznamujemo 150. obletnico rojstva dr. Juliusa Kugyja in 60. obletnico smrti prevajalke Mire Debelak. PZS je izdala re-print prve in najpomembnejše Kugyjeve knjige Iz mojega življenja v gorah, ki je leta 1937 v slovenskem prevodu Mire Marko Debelak izšel pri Planinski matici. V prilogi Pisma je med drugim tudi reprint članka Franceta Av-čina Ob odkritju spomenika Kugyju, ki je bil objavljen v Planinskem vestniku leta 1953. V Demokracija ■ 27/xiii ■ 3. julij 2008 njem avtor, ki je še osebno poznal velikega alpinista, dokazuje Kugyjevo čisto slovenski izvor. V prilogi je tudi rodbinsko deblo družine Kugy, ki ga je skrbno pripravil Peter Hawlina in ki nedvomno potrjuje Avčinova dognanja. Objavljeni so tudi prevodi pisem dopisovanja med Kugyjem in Miro Marko Debelak. Solate Založba Mladinska knjiga Solata ni le hrustljava in sveža, ampak tudi zdrava. Lahko pa je tudi pogosto drugačna. Lahko jo pripravimo za predjed, kot prilogo ali glavno jed, toplo ali hladno, z mesom, ribami ali s sirom. V knjižici Solate so objavljeni izbrani recepti iz mednarodne kuhinje z idealno usklajenimi, sezoni primernimi sestavinami in začimbami. Knjižica ponuja solate za vsak letni čas: od pomladansko zelenih, prek nežno poletnih do jesensko krepkih z gobami in bučami. Solate s sredozemskimi ali azijskimi aromami so ljubljenke zabav. Seznanimo se tudi s skrivnostmi najboljših solatnih omak in prelivov. Vse je natančno opisano in opremljeno s fotografijami, tako da je njihova priprava kar se da preprosta. Podnanos 4. Turistično društvo Podnanos TD in KS Podnanos sta izdala knjižico Podnanos s podnaslovom Št. Vid, rojstni kraj slovenske himne, vodnik po kulturni dediščini Podnanosa in okolice. Besedilo sta napisala Se-bastjan in Jurij Rosa. V začetku izvemo, kako je nastala slovenska himna, ki jo je uglasbil Stanko Premrl. Sledi zgodovina Podnanosa, ki se je nekoč imenoval Št. Vid, domačini pa kraju še danes rečejo Šembid, ter prikaz slavnih šembij-skih osebnosti (poleg Stanka in Janka Premrla še Matija Vertovec, Rihard Dolenc in Ivan Rudolf; vsi imajo v Podnanosu spominska znamenja). Prikazanih je pet šembijskih cerkva, zatem gradovi, mostovi in druge zanimivosti, na koncu pa še razgledne vzpetine ter vinska in turistična ponudba. Vodnik je bogato ilustriran. -w«^ k i j igarna Demokracija NarcriiUUai NAROČILO (označite z x): □ Tone Kuntner: Mati Slovenija....................................................................9,18 EUR □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo 25,87 EUR □ Milan Zver: 100 let socialdemokracije 9,18 EUR □ Janez Janša: Okopi.................................................................................9,18 EUR □ Janez Janša: Premiki...............................................................................9,18 EUR □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili 20,82 EUR □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije 35,46 EUR □ Viktor Miklavtič: Pričevanja....................................................................20,44 EUR □ Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni 32,00 EUR □ Silvin Filetz: Skrivnost kominterne...........................................................23,96 EUR □ Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne 22,95 EUR □ M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli SO smrti 16,29 EUR □ Vasja Klavora: Predel 1809 .....................................................................28,07 EUR □ Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogarske 22,95 EUR □ Jože Dežman: Moč preživetja.................................................................27,16 EUR □ Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo 4,13 EUR □ Andrej Capuder, Bogdan Kladnlk: Slovenija brez meja...................................45,27 EUR □ Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo..................20,82 EUR □ Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe 27,16 EUR □ A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi.....................22,11 EUR □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. 4,52 EUR □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. 4,52 EUR □ Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora 18,56 EUR □ Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 27,94 EUR □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier 17,65 EUR □ Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946) 16,02 EUR □ Vasja Klavora: Koraki skozi meglo.............................................................26,95 EUR □ Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli 18,36 EUR □ Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor........................................12,51 EUR □ Jože Žemljic: Življenje je večna borba..........................................................8,34 EUR □ Jože Dežman: Rojstvo Slovenije...............................................................20,00 EUR □ Jože Dežman, Hanzl Flllpič: Hitlerjeva dolga senca.......................................26,99 EUR □ Jelka Žmuc Kušar: Evropski večeri Lojzeta Peterleta 14,99 EUR □ Vasja Klavora: Doberdob, Kraško bojišče 1915-1916 29,90 EUR □ RajkoTopolovec: Kraj prišlekov: Strnišče - Kidričevo 10,00 EUR □ Ive A. Stanič: Kočevski proces 1943 ...........................................................28,00 EUR □ Jože Dežman: Slovenija 1945 -1960.........................................................32,99 EUR □ «l> Silvin Eiletz: Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935-1940 28,90 EUR Ime in priimek (ime podjetja): x Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, Mivka 25, 1000 Ljubljana ali na faks 01/2447 204 Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. Ob naročilu 2 (dveh) knjig: darilo lonček »Demokracija« 3 (treh) knjig: darilo lonček + kapa »Demokracija« 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa »Demokracija« + knjiga (po našem izboru) Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Davčni zavezanec: □ NE □ DA Kontaktna oseba (samo pravne osebe): ID za DDV: k 11 j i g a i ii a Demokracija www.demokracija.si Nova obzorja d. o. o. Komenskega 11, Ljubljana KULTURA Napovednik dogodkov 18. Draga mladih ČETRTEK, 3- 7- 2008 20.00 Cankarjev dom: G. Bizet: Carmen (v izvedbi Opere in baleta SNG Ljubljana) - opera 20.00 Križanke: Dhafer Youssef (Tunizija), Charlie Haden Quartet West (ZDA), Roberto Fonseca (Kuba) - džez 21.00 Mestni muzej: 35-letnica slovenskega kvinteta trobil 22.00 Stara pošta: Sarah Kane: Razdejani PETEK, 4.7-2008_ 20.30 Cankarjev dom: Vaško Atanasovski Septet (Slovenija), The Core (Norveška)-džez 21.00 Mestni muzej: Poletni koncerti v atriju Mestnega muzeja Ljubljana 21.00 Pogačarjev trg Ljubljana: Koncert ob odprtju Poletja v Stari Ljubljani - Poletja evropske kulture in Poletja Imago 2008: Orkester, zbor in solisti Opere in baleta SNG Ljubljana SOBOTA, 5.7.2008_ 21.00 Mestni muzej: Poletni koncerti v atriju Mestnega muzeja Ljubljana Ljubljanske ulice in trgi: Ana Desetnica - festival pouličnih gledališč NEDELJA, 6.7-2008_ 19.00&21.00 Plesni teater: Letna produkcija plesnega studia Intakt 21.00 Mestni muzej: Poletni koncerti v atriju Mestnega muzeja Ljubljana Ljubljanske ulice in trgi: Ana Desetnica -festival pouličnih gledališč PONEDELJEK, 7.7-2008_ 21.00 Mestni muzej: Poletni koncerti v atriju Mestnega muzeja Ljubljana 21.00 Mestna hiša: Pihalni kvintet TOREK, 8.7- 2008_ 20.00 Cankarjev dom: Filharmonični orkester milanske Scale (Italija) - klasična glasba 21.00 Cerkev sv. Jakoba: Oxford Millennium Orchestra (Velika Britanija) - klasična glasba 21.00 Mestni muzej: Poletni koncerti v atriju Mestnega muzeja Ljubljana SREDA, 9.7- 2008_ 10.00 Narodna galerija: Počitnice z impresionisti - slikarsko -plesne delavnice za otroke od 6. leta dalje 20.00 Ljubljanski grad: Ansambel za sodobno glasbo MD7 (Slovenija) - klasična glasba 21.00 Mestni muzej: Poletni koncerti v atriju Mestnega muzeja Ljubljana Mladi iz Slovenije in zamejstva pripravljajo že 18. Drago mladih, ki bo letos potekala na temo medkulturnega dialoga Slovencev v različnih kulturah Malo čez. Draga mladih je zrasla iz vsakoletnega srečanja Draga na Opčinah pri Trstu. Forum je razmišljanje o aktualnih družbenih premikih v sodobni globalni družbi, pri tem pa se opira na vrednote slovenstva, demokracije, dialoga in povezovanja. Jesenski del DM bo potekal v soboto, 1. septembra, na Opčinah pri Trstu. Draga mla- Draga dih (DM) bo potekala od 3. do 6. julija 2008 v Novi Gorici in Gorici v Italiji ter 6. septembra 2008 na Opčinah pri Trstu. Glavna tema letošnje Drage mladih bo vprašanje medkulturnega dialoga v »novi« Evropi. Na DM bodo nastopili: minister za kulturo RS Vaško Simoniti, župan Nove Gorice Mirko Brulc, župan Gorice Ettore Romoli, profesorica medkultur-nosti dr. Lucija Čok, državna sekretarka dr. Jelka Pirkovič, filozof dr. Ernest Ženko, koordinatorka mladinskih projektov Veronika Krainz, predsednik Zveze Romov Slovenije Jožko Horvat - Muc, profesorica Luigia Negro, nekda-nj i predsednik Mladine evropskih narodnih skupnosti Aleksander Studen-Kirchner, dekanja Fakultete za humanistične študije Koper dr. Vesna Mikolič, filozof dr. Edi Kovač in drugi. L. H. RADIU ZELENI VAL S3.1 & 37.0 Mhz ALPE ADR IA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje 43. Draga s Trubarjem Letošnji, 43. študijski dnevi Draga 2008 bodo potekali med 5. in 7. septembrom v Parku Fin-žgarjevega doma na Opčinah pri Trstu. Zaznamovala jih bo 500. obletnica rojstva Primoža Trubarja, ki mu bosta posvečeni dve od skupno štirih predavanj. Ker je letos Trubarjevo leto, so organizatorji - Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta - izbrali za geslo Trubarjev citat »Jest sim enu dobru voiskovanje voiskoval«. Kot piše v vsakoletnem biltenu Drage, ki je izšel skupaj z revijo Mladika, je 500. obletnica Trubarjevega rojstva za vse Slovence lepa priložnost, da še enkrat in na novo premislimo obseg, pomen ter dolgoročne učinke njegovega dela ter domislimo način, kako krepiti in kako naprej razvijati svojo civilno, kulturno in duhovno podobo, ki je prvi pogoj za napredek tudi na znanstvenem in gospodarskem področju. Uvodno predavanje v petek, 5. septembra, bo naslovljeno Slovenski katoliški tisk (kako z besedo do ljudi). Posvečeno bo težavam in dilemam verskega tiska v času, ko tiskana beseda vse bolj izgublja pomen in vpliv. O temi bodo govorili uredniki treh slovenskih katoliških tednikov: Jurij Paljk (Novi glas, Gorica), Franci Petrič (Družina, Ljubljana) in Hanzi Tomažič (Nedelja, Celovec). Drugo predavanje z naslovom Nočne barve in povešene oči bo v soboto, 6. septembra, vodila novinarka, publicistka in urednica Alenka Puhar. Govorilo bo o zgodovinskem spominu in stanju duha med sodobnimi Slovenci. Nedelja, 7. septembra, bo posvečena Primožu Trubarju: na temo Nova duhovna podoba Primoža Trubarja bo predaval izseljenski duhovnik in teolog Zvone Štrubelj, zgodovinar Igor Grdina pa bo govoril o Trubarju za vse čase. L. H. 54 Demokracija ■ 27/xiii ■ 3. julij 2008 IHSHUi ■■MHHH 080 19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si Brez zavarovanja je vse kot list v vetru Korak za korakom ljudje gradimo svoje sanje. Uresničujemo jih in verjamemo, da to počnemo za vse življenje. ZAVAROVALNICA MARIBOR FILM Hancock Monika Maljevič So junaki. So superjunaki. In je... Hancock. Hancock je superheroj, ki zaide v Sheepshead Bay in tam povzroča težave, ki jim večinoma botrujeta alkohol in temperamentni značaj. to, kako je Hancock dobil svojo moč in kako se jo je odločil uporabiti, ampak je junak pred- stavljen kot slehernik sredi svoje kariere, ki svoje delo sovraži in se ga želi znebiti. Njegove super-moči še zdaleč niso blagoslov, s svojim obnašanjem pa se priskuti ljudem, ki bi morali biti njegovi največji oboževalci. Po besedah Michaela Manna v filmu dobro vidimo, da se material in zvezdnik popolnoma ujemata. Film je vse, kar občinstvo pričakuje od Willa Smitha, hkrati pa jih pritegne na presenetljiv način. "Odločili smo se posneti film, ki je izjemno zabaven in lahkoten, seksi in romantičen, napet in srce parajoč. Will Smith je izjemen igralec, ki zna upodobiti različna stanja duha svojega kompleksnega lika. Je center gravitacije." E A nekega dne se bo izkazalo, da Hancock, igra ga Will Smith, le lahko pomaga skupnosti na manj uničujoč način. Velika moč prinaša veliko odgovornost - to vedo vsi razen Hancocka, se razume. Tečen, prepirljiv, sarkastičen in nerazumljen. S svojimi junaškimi podvigi sicer misli dobro, opravi vse, kot je treba, in reši mnoga življenja. Za seboj pa vedno pušča grozno škodo, ob kateri vsi samo zevajo kot mladi kosi. Javnost ima končno dovolj. Saj so hvaležni, da imajo lokalnega junaka, ampak zgledni meščani Los Angelesa se sprašujejo, kaj so storili, da morajo prenašati tega tipa. Hancocku ni mar, kaj si ljudje mislijo, dokler ne reši življenje uglednemu predstavniku za stike s javnostjo Rayju Embreyju (Jason Bateman). Nepriljubljeni superjunak začne spoznavati, da ima morda vendarle ranljivo stran, še posebej ko spozna Ra-yevo ženo (Charlize Theron) in sina (Jae Head). Hancock m Režija: Peter Berg Žanr: akcijska komedija Scenarij: John August, Peter Berg, Vince Gilligan, Akiva Goldsman, Vincent Ngo Igrajo: Will Smith, Jason Bateman, Charlize Theron, Daeg Faerch, Lauren Hill, Darrell Foster Premiera: 3.7.2008 Distribucija: Continental FIlm Čakajoč junaka wm smith se je za sodelovanje pri filmu odločil, ker širi meje filmskega žanra o superjunakih. "Poudarja človeška čustva. Ljudje si predstavljajo, da je v t. i. poletnih filmih veliko akcije, v jesenskih filmih pa so bistveni liki. Kaj pa se zgodi, če združiš mogočno, dramatično zgodbo z večplastnimi liki, dogajanje pa postaviš sredi zvonov in trušča filma, ki ga začno predvajati 4. julija? Zakaj ne bi združili obojega in od obeh svetov potegnili največ?" se vpraša Will. Smith in ekipa - producenti Akiva Goldsman, Michael Mann in James Lassiter ter režiser Peter Berg - so se odločili lik občinstvu predstaviti na nenavaden način. Film se ne osredinja na Demokracija ■ 27/xni ■ 3. julij 2008 Sodelujte v Veliki Petrolovi nagradni igri '"ista Od 16. do 31.8. 2008 Osvojite Mercedes-Benz, razred C, model T180 K in ostale bogate nagrade. Sodelujete lahko tudi v nagradni SMS akciji »Petroi«. skuterji Aprilia SR 50 R predvajalniki ¡Pod Nano 4G predvajalniki iPod Shuffle www.petrol.si/nagradnaigra ob pravem času na pravem mestu AVTOMOBILIZEM 58 Demokracija ■ 27/xiii ■ 3. julij 2008 TEHNIČNE KARAKTERISTIKE Kralj je mrtev, živel kralj! Miha Dovč, foto: Matej Mihinjač, oba SAGA Institute Jaguar XF 2,7D premium luxury Nekako s temi besedami so Otočani pospremili smrt monarha in usto-ličenje njegovega naslednika. Jaguar S-type je bil ustoličen na začetku tisočletja. Spočetka je žel hvalo, vendar pa so se ga petični kupci kaj hitro naveličali in postal je le bledo, 4,9 metra dolgo polnilo cest. Zato ga je sedaj nasledil XF - novi jaguar. Pometa z vso preteklostjo in z novo odkrito svežino prinaša med aristokrate nekaj, o čemer bodo spet lahko govorili. Po videzu je precej netipičen z izjemo prednje maske. Ampak tega mu nikakor ne TEHNIČNI PODATKI JAGUAR XF 2,7D vrsta motorja turbodizelski, šestvaljni, V-oblike, 4 ventili na valj prostornina v ccm 2.720 moč v kW (KM) pri vrt./min 152 (207) pri 4.000 največji navor v Nm pri vrt./min 435 pri 1.900 menjalnik samodejni, šeststopenjski pogon na zadnji kolesi mere (dolžina x širina x višina) v mm 4.961 x 1.877 x 1.460 poraba na testu v 1/100 km 8,9 cena vozila v EUR 58.492 smemo šteti v slabo. Široki boki delujejo agresivno, zadek z dvema zajetnima izpušnima cevema pa spominja na astona martina. Čeprav ni pridobil veliko centimetrov, skoraj pet metrov dolga pojava obrača glave in krati spanec ambicioznim moškim z izostrenim okusom za avtomobile. Z zračnim koeficientom, ki je najnižji med vsemi hišnimi modeli, imate teoretično zagotovilo, da se XF v vožnji počuti kot riba v morju. A o tem malo kasneje. Notranja lepota Notranjost sledi zunanji lepoti. Ob vstopu vas pozdravi gumb za vžig avtomobila, medosna razdalja v mm 2.909 prtljažnik v "litrih 540-963 masa praznega vozila (nosilnost) v kg 1.771 (539) največja hitrost v km/h 229 pospešek 0-100 km/h v s 8,2 poraba (po normah EU) v i/i 00 km i 0,4/5,8/7,5 AVTOMOBILIZEM ki utripa v ritmu srca. Vendar je (vsaj moje) ob prvem spoznanju bilo občutno hitreje. Na armaturni plošči ni ne duha ne sluha o nekvalitetni plastiki, večinoma pa je odeta kar v kvalitetno usnje. Prav tako volan in sedeži. Pa prestavna ročica? Je ni. Vrtljiv gumb, ki spominja na tistega pri starem pralnem stroju, se namreč diskretno dvigne iz sredinskega grebena, ko zaženete vozilo, zato pri Jaguarju pravijo, da je to edini avto, s katerim se rokujete. Hkrati se prikažejo tudi zračnild klimatske naprave. Odličnemu samodejnemu menjalniku lahko ukazujete še z ušesnima tipkama za volan-skim obročem. Radiu, telefonu, klimatski napravi, potovalnemu računalniku in avdiosistemu pa prek sredinskega zaslona, občutljivega na dotik. Kar se opreme tiče, ima ta jaguar skoraj vse, kar si vsega udobja vajeni lastnik sploh upa pričakovati od njega. Od ogrevanih, hlajenih in ele- ktrično pomičnih sedežev prek povezave Bluetooth do električno pomičnega strešnega okna. Pogrešam le aktivni tempomat. Sedeži, odeti v naluknjano usnje, na daljših poteh, ki jim je XF namenjen, žal ne dajejo dovolj čvrste opore, vendar se na spisku dodatne opreme znajdejo tudi takšni, ki to ponujajo. V kokpitu bodo dovolj prostora našle štiri osebe, tudi odrasle, čeprav se streha v blagem loku začne hitro spuščati proti zadku vozila. Prtljažnik vase pogoltne najmanj 540 litrov, vendar ga je s podiranjem zadnjih sedežev mogoče povečati na skoraj kubični meter. Edino kritiko si zasluži obdelava pri testnem vozilu, ki bi lahko bila malce boljša, saj spoji že na oko niso bili povsod brezhibni, vsake toliko časa pa zaslišite tudi kakšnega črička. Netipičen motor Agregat je prav netipično jaguarski, vseeno pa naj bi predstavljal kar večino prodaje. Je že tako, da v Evropi brez dizelskega agregata pogo-riš. In v primeru XF, če pozabite na tradicijo in konservativce, s takšno izbiro ne morete zgrešiti. Nastal je v sodelovanju francoskega koncema PSA s tedanjim lastnikom Fordom. 2,7-litrski V6 si pri dihanju pomaga z dvema turbinama. 207 'vrancev' sprva sramežljivo pokaže svojo moč, ko pa kazalnik vrtljajev na merilniku doseže vrednost '2', sledi zvezno in suvereno pospeševanje v navezi z že prej omenjenim prav tako odličnim in hitrim menjalnikom. Njegova najlepša lastnost je miren in tih tek, zato v navezi z nizkim zračnim koeficientom in dobro zvočno izolacijo poskrbi, da je vožnja prijetna, le piš vetra s hitrostjo postane kar slišen. XF kljub odličnim občutkom na avtocesti navduši na zaviti cesti. Ker sta prvi kolesi omejeni le na usmerjanje avtomobila, zadnji pa na prenos moči na cesto, se 1,8 tone težko vozilo pelje skoraj kot po tirnicah. Edina ovira je precejšnja masa, sicer pa je, kar se tiče dinamičnih lastnosti, med najboljšimi v razredu. V veliko pomoč mu je tudi izvrsten volanski mehanizem. Poraba goriva res ne bo obremenjevala lastnikov vozila, za tiste, ki vas vseeno zanima, pa seje ta ustavila pri slabih devetih litrih na sto prevoženih kilometrov. 116 najžlahtnejših evrskih bankovcev plus še kakšen za dodatno opremo je povsem pričakovana cena in dovolj nizka, da bo tris nemških proizvajalcev vozil prodal kakšnega manj na ta račun. Prvi vtisi in želje (tudi slovenskih) kupcev so nad pričakovanji ter presegajo mogočo dobavo. Stari kralj je mrtev, z novim pa s(m)o, (kot kaže do sedaj) prav vsi zadovoljni. 13 Novici VW PASSAT CC Od passata je 2.100 evrov dražji, 31 cm daljši in 50 mm nižji. Z njim se vozi kup najnovejše tehnologije, od katere so najbolj zanimive samotesnilne pnevmatike, dinamično uravnavanje podvozja 'DCC ali pomoč za ohranjanje smeri 'lane assist'. Tudi motorjev je dovolj, saj kupci lahko izbirajo med dvema turbodizelskima (2,0 TDI, 103 in 125 kW; slednji od septembra) in tremi bencinskimi (1,8, 2,0 in 3,6 s 118, 147 in 220 kW). Menjalnik ima najmanj šest stopenj, DSG za šibkejši bencinski motor tudi sedem. Avtomobil, ki ta čas nima neposredne konkurence in mu pravijo celo kupe, čeprav ima čisto klasično limu-zinsko štiri vrata, a zato štiri ločene sedeže, naj bi pri nas do konca leta kupilo 200 strank, najcenejši pa je na voljo za 29.137 evrov. SAAB 9-3 TURBO X Švedski Saab je z začetkom leta 2008 na domači trg vstopil prek novega uvoznika. Podjetje Polar Mobil Ltd. s sedežem na Madžarskem predstavlja podjetje Saab že v več državah. Na naš trg je vstopil prek Avto- hiše Moste, ki bo skrbela za prodajo in poprodajne storitve. Salon vozil je na Zaloški cesti 171 v stavbi Modri lev. Hkrati so znane tudi cene za modela 9-3 in 9-5. Manjši bo stal najmanj 23.990, večji pa 31.990 evrov. Kombijevski različici staneta dva tisočaka več. Predstavili so tudi biser Saabove ponudbe, model turbo X. Za osnovo tej črni zverini, ki si jo je mogoče omisliti samo v metalno črnem laku, je model 9-3 aero, le da so V6-turbomotor dodatno oplemenitili s 25 konjskimi silami. 280 živahnih 'konj' se kočno prenaša na cesto prek štirikolesnega pogona XVD, ki zagotavlja odlično lego in trakcijo v vseh razmerah. 07 00-1 07:00- Tel. 01/58-97-855 Strojno - ročno pranje Notranje čiščenje Poliranje Globinsko čiščene ■ ';.'LI-ANIZERSl$i ZASTOPA |www.ecomaf-avtopralnice.si Tel.: 05/3300310 Demokracija • 27/xni ■ 3. julij 2008 59 ZNANOST IN TEHNIKA Veter in voda Barbara Prevorčič, foto: arhiv Demokracije Feng šuj, starodavno kitajsko umetnost in znanost, so razvijali že pred 6000 leti, njegova načela pa so brezčasna. Korenine temeljijo na opazovanju narave ter prenašanju spoznanj in izkušenj v prostore, kjer bivamo. S principi feng šuja lahko pridemo - preprosto - do kvalitetnejšega življenja. Kitajci so pred tisočletji ugotovili, da se je kakovost njihovega bivanja izboljšala, če so živeli v harmoniji z zemljo in se z njo niso bojevali. Drugod po svetu je bila ta tradicija znana pod različnimi imeni in z različnimi lokalnimi simboli. Podobno izročilo najdemo še pri Indijancih, Indijcih, avstralskih domorodcih, Egipčanih... Tudi na Slovenskem smo imeli svojo tradicijo umetnosti stavbarstva, ki je temeljila na univerzalnih načelih urejanja prostora. Še do nedavnega je bil odnos ljudi do narave bolj spoštijiv, ljudje so živeli v skladu z letnimi časi in so intuitivno gradili svoja bivališča v povezavi s stranmi neba. Danes je naša vez z naravo močno razrahljana, saj sodoben ritem življenja tega ne dopušča. Feng šuj je študij okolja, mest, ljudi, časa in tega, kako energije sodelujejo med seboj. Skozi njegova načela nežno vplivamo na zastavljene cilje v življenju skladno z okolico in energijo vesolja. RaZVOj Kot številne druge starodavne in po vsem svetu razširjene oblike upravljanja energije so tudi feng šuj na začetku uporabljali pri grobiščih. S časom se je uporaba razširila še na pomembna bivališča. Prav lahko je bil v resnici skrivna dejavnost, rezervirana le za oblastnike, in ne na splošno dostopna širokim ljudskim množicam. V obdobju trdega komunizma na Kitajskem po drugi svetovni vojni so feng šuj zatirali, tako da je uspeval le v bližnjih državah, predvsem na Japonskem, v Hongkongu, na Tajvanu, v Singa-purju, Maleziji in Koreji. Danes je znan po vsem svetu. Pri feng šuju gre za popolno razumevanje načina, kako človek In okolje delujeta drug na drugega. Energija Či Bistvo feng šuja je v pravem pretoku in usmerjanju energije či (chi, qi), ki je kot življenjski tok navzoča v vseh živih in neživih stvareh. Feng šuj tako uporablja oblike, barve, zgradbo, zvok, svetlobo, simbolne predstave in razporejenost pohištva ter druge opreme, da uravnava energijo v našem domu. Težava pa se pojavi že takoj na začetku: nekoč so Kitajci lahko gradili hiše v skladu z načeli feng šuja, Jin in jang sta prvinski sili, ki predstavljata moško in žensko energijo, svetlobo in temo, pozitivno in negativno, dan in noč, sonce in luno. Energiji sta v nenehnem gibanju in se v naravi ubrano izmenjujeta. Kako deluje feng šuj? Feng šuj deluje na predpostavki, da skozi naše telo teče polje čustvene energije in ga obdaja. Energijo, ki nas obdaja, je mogoče videti kot našo avro; pretaka se po notranjosti skozi centre dejavnosti, ki jih imenujemo čakre, in izstopa iz telesa po poteh, ki jih poznamo kot meridia-ne. Ta šibki naboj elektromagnetne energije prenaša misli, predstave in čustva do vseh celic v telesu. Gre za dvosmerni proces, saj način, kako uporabljamo svoje telo, prav tako vpliva na naš um in srce, ko se spremenjena energija vrača nazaj. Ta postopek polnjenja in obarvanja vsake celice povezuje naše telesno in čustveno bitje. Naše misli, občutki in predstave se torej nenehno mešajo s svetom okoli nas, na nas pa vplivajo različne energije, ki vstopajo v naše lastno energijsko polje. Hkrati tudi mi oddajamo energijo in ta se razprši v prostor, v katerem smo. 60 Demokracija ■ 27/xiii ■ 3. julij 2008 danes pa pri nas veliko ljudi živi v blokih ali hišah, ki so bile zgrajene v socializmu, brez poznavanja feng šuja. In če želimo na primer posteljo obrniti proti severu, kar naj bi bilo idealno, nas lahko hitro ustavi premajhna kvadratura spalnice ali vrata na nepravem mestu. In tudi štedilnika ne moremo kar mirno prestaviti na drugo stran kuhinje. Prav zato se je z leti razvila oblika feng šuja, ki je primernejša za zahodni svet in jo je tudi laže uresničevati. Uporabniki feng šuja Feng šuj uporabljajo vsi družbeni sloji, od slavnih oseb in velikih podjetij do družine na koncu ulice - saj se že intiutivno čuti, da deluje. Učinki se pokažejo hitro, izboljšajo pa nam lahko ne le dom in neposredno okolje, ampak tudi zdravje in razpoloženje, odnose Ogledala imajo naziv »aspirin feng šuja«, saj se pogosto uporabljajo za zdravilne učinke v stanovanju. z drugimi, ustvarjalnost, gmotne razmere in družinsko življenje. Pri feng šuju ne gre za čarobne rešitve, gre za razvijanje sebe na način, ki nam omogoči, da vsrkamo moč, ki nas obdaja, in za-živimo življenje v polni meri. Sožitje Z naravo Feng šuj dobesedno pomeni VETER in VODA. Združena veter in voda izražata moč naravnih elementov in njihov vpliv na površino krajine. Skupaj tudi simbolizirata dokaz, da se energija giblje. Feng šuj trdi, da sta Zemljino površje oblikovala veter in voda ter da moramo živeti v sožitju z vetrovi in vo-dami Zemlje, da bi ti prvini lahko ustvarjali pretok pozitivne energije, ki bo delovala v naše dobro. BI V množici literature z vsebino feng šuja izstopa priročnik, ki je izšel pri Prešernovi družbi. Avtor pove vse, kar moramo vedeti o tej starodavni znanosti in umetnosti: od razumevanja njegovih temeljnih načel do tega, kako si lahko z njim pomagamo pri odpravljanju težav. Vključuje nasvete o selitvi, prilagajanju feng šuja osebnim potrebam, izbiri notranje opreme in odločanju, kdaj seje najbolje lotiti preurejanja doma. Obširni vodnik pokaže, kako lahko feng šuj uporabimo na področju > m m 'trn o® FENG ŠUJ doma, zdravja, odnosov, denarnih razmer, poklica in duhovnega življenja. Brown: NAVODILA ZA VSE, KI NIMATE ASISTENCE COMFORT S POPRAVILOM NA KUUČ NAMESTO DA RAZZAGATE SVOJ AVTO IN GA PREDELATE V KABRIOLET, SKLENITE RAJE NOVO AVTOMOBILSKO ASISTENCO COMFORT, KI JE VKLJUČENA V PAKETA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ COMFORT IN COMFORT PLUS. ASISTENCA COMFORT VAM ZAGOTAVLJA PRVO POMOČ ZA POTNIKE TER ZA VOZILO DOMA IN V TUJINI. POPRAVILO VOZILA NA KLJUČ, NADOMESTNO VOZILO ZA ČAS POPRAVILA LASTNIKOVEGA VOZILA, ZALOŽITEV DENARNIH SREDSTEV TER NEOMEJENO POVRAČILO STROŠKOV ZA VLEKO VOZILA IN PREVOZE POTNIKOVJE LE NEKAJ NOVOSTI, KI BOGATIJO PON UDBO AVTOMOBILSKE ASISTENCE COMFORT. triglav PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO. 61 Zmagovalni trenutek Audija Rio Dirka vseh dirk Kristijan Stranščak, foto: arhiv Demokracije Audi je na 76. legendarni vztrajnostni avtomobilistični dirki 24 ur Le Mansa dosegel peto zaporedno zmago, drugo zapored z dizelskim motorjem. Dirka 24 ur Le Mansa ima dolgo tradicijo. Med drugim je doživela nekaj velikih šokov in največjo nesrečo v zgodovini dirkanja. To je dirka, med katero pridejo na svoj račun tako športni navdušenci kot tisti, ki si želijo preživeti zanimiv konec tedna v velikem hrupu in vonju po bencinu. Dirka tradicije Dirka 24 ur Le Mansa je vsako leto v Franciji, natančneje v Le Mansu na dirkališču Circuit de la Sarthe. Prva dirka je bila 26. in 27. maja leta 1923, od takrat dalje pa je vsako leto junija z izjemo leta 1936 zaradi stavke v avtomobilski industriji in v letih 1940-1948 zaradi druge svetovne vojne. Tradicionalno se dirka začenja v soboto, dirkalniki pa se poženejo s startnih mest vedno ob 16. uri. Prve dirke so vozili na 17 kilometrov dolgi progi. Z leti je postala nekoliko krajša, spreminjala pa se je tudi velikost kroga, po katerem so vozili. Še 62 danes ne uporabljajo celotne dolžine kroga, ampak le del, od tega peljejo približno dve tretjini po samem dirkališču, tretjino proge pa po krajevnih cestah, ki se prav za to dirko spremenijo v dirkališče. Navadno na dirki sodeluje 46 dirkalnikov in vsakega sta do leta 1977 vozila dva voznika, nato so se zaradi ubijalskega ritma dirkanja organizatorji odločili, da bodo ekipe imele po tri voznike. Dirkalniki so razdeljeni v tri kategorije, o čemer še vedno teče razprava med organizatorji in dirkalnimi ekipami, saj so dirkalniki višjih razredov precej hitrejši od drugih in jih morajo tako na dirki praktično neprestano prehitevati. Po mnenju dirkačev je to pri tako velikem številu dirkalnih ur zelo nevarno, predvsem zaradi utrujenosti, med drugim pa jim lahko precej počasnejši dirkalnik s kakšno nepremišljeno potezo v trenutku uniči dirko. Druga polovica ljubiteljev te dirke pa trdi, da je Najteže je dirkati, ko se dani. Peugeot 908 HDi-FAP tak način tradicionalen in dirko naredi zanimivejšo. Najhujša nesreča v zgodovini Francoski voznik Pierre Levegh je svoje ime zapisal v zgodovino 24 ur Le Mansa. Leta 1952 mu je skoraj uspelo nemogoče, saj je kot edini voznik sam prevozil celih 24 ur dirke in še uro pred koncem vodil. Zaradi utrujenosti, kot je dejal kasneje, je v zadnji uri dirke naredil veliko napako in tako je zmago moral prepustiti moštvu Mercedesa. Pierre Levegh je med drugim znan po tem, da je bil nesrečni udeleženec najhujše nesreče v zgodovini avtomobilističnih dirk. Leta 1955 ga je ekipa Mercedesa povabila za enega od voznikov njihovega tovarniškega moštva. Medtem ko se je potegoval za prvo mesto, je moral paziti in prehitevati dirkalnike nižjih kategorij; eden od njih je bil dirkalnik ekipe Austin-Healey. V trenutku, ko je Levegh prehiteval, je ta dirkalnik sunkovito zavil v garaže in trk je bil neizogiben. Le-veghov dirkalnik je zadel v zadnji del dirkalnika ekipe Austin-Hea-ley, katapultiralo ga je v zrak in je dobesedno poletel med gledalce, ki so dirko spremljali nasproti garaž. Pierre Levegh in 82 gledalcev je umrlo, precej pa jih je bilo ranjenih. Organizatorji dirke niso ustavili, saj so se bali, da bi odhajajoči gledalci napolnili vse ceste okrog dirkališča in tako preprečili reševalnim avtomobilom dostop do kraja nesreče in nato do bolnišnic. Mercedes je na tej dirki samodejno odstopil, medtem ko je Jaguarjev dirkalnik nadaljeval vožnjo in zmagal. Zaradi velikega šoka ob tej nesreči so se organizatorji nekaterih velikih dirk odločili, da tega leta dirk ne bodo organizirali. Najbolj drastično odločitev so sprejeli Švicarji, ki so to leto s koledarja najprej umaknili dirko za veliko nagrado Švice, kasneje pa so se odločili, da avtomobilističnih dirk sploh ne bodo več organizirali, kar velja še danes. Velik šok je doživela tudi Mercedesova ekipa, zato se dirk do leta 1987 ni več udeleževala. Druga zmaga »dizelaša« Med tovarnami je s številnimi avto- DeMOKRACIJA • 27/xiii • 3. julij 2008 Prve kroge vozijo precej skupaj. mobili absolutno najuspešnejši Porsche, ki je v zadnjih treh desetletjih prejšnjega stoletja osvojil 16 zmag, pred njim je dve nanizal Ferrari, skupaj z letošnjo pa jih je osem v tem tisočletju pobral Audi. Z Audijevimi zmagami se je začelo novo obdobje v tekmovanju Le Mansa, ko se je pred tremi leti na dirkališču pojavil motor na dizelski pogon audi R10 TDI in tudi po koncu letošnje dirke ostal nepremagan. Tudi druga moštva so v dizelskih motorjih spoznala prihodnost vztrajnostnih dirk. Tako se je lani pojavil peugeot 908 Hdi FAP in zasedel drugo mesto, letos, na 76. dirki 24 ur Le Mansa, pa je poskrbel, da je bila dirka še posebej vznemirljiva, saj sta se Audi in Peugeot, ki sta dirkala vsak s tremi dirkalniki, lovila in menjavala v vodstvu praktično vseh 24 ur. Čeprav je bil Peugeot z najboljšimi časi in rekordom dirkališča na treningih pred dirko stalno hitrejši in je zasedel prva tri startna mesta, je na dirki zmagal Audi. Zmagoviti Audijev dirkalnik so vozili britanski voznik Allan Mc-Nish, Italijan Rinaldo Capello in danski voznik Tom Kristensen, ki je postavil nov mejnik med dirkači z osmo zmago na tej prestižni dirki. Zmagovita ekipa je Letošnji zmagovalci: (z leve) britanski dirkač Allan McNish, Italijan Rinaldo Capello, športni direktor Audija VVolfang Ullrich in danski voznik Tom Kristensen tako za krog premagala najboljšo posadko Peugeota v postavi Jacques Villeneuve/Nicolas Mi-nassian/Marc Gene. Na tretjem mestu so končali Christian Kli-en, Franck Montagny in Ricardo Zonta (Peugeot) s še enim krogom zaostanka več. Posebna dirka za gledalce Le Mans je od nekdaj privabljal množice ljudi, saj to ni običajna dirka in običajen dirkaški vikend. Samo letos je bilo gledalcev okrog 300.000. Le Mans je le enkrat letno in tudi zato nekaj posebnega. Prebivalci se vse leto pripravljajo na ta konec tedna, saj znajo ceniti dirko, ki jim je dala prepoznavnost, pa tudi dodatni vir zaslužka, saj se tukaj obrne veliko denarja. Bistvo je, da se dobi parkirni prostor pa še kakšen kvadratni meter prostora za šotorček, stole, žar in velike hladilne torbe s pijačo. Navadno pridejo skupine prijateljev, vendar to niti ni pomembno, saj družbo brez težav najdete ob dirkališču. Taka dirka obiskovalce zelo utrudi, zato lahko brez težav za nekaj časa ležejo v svoj šotorček, na blazino ali pa se zleknejo kar pod soncem. Klub temu pa dirko spremljajo, saj je motorni ropot strahoten in neprestan, ob progi pa je tudi veliko velikih zaslonov, tako da kljub počitku ne zamudijo ničesar. 13 1 Hh mi MM - . ¡m BORUT BOŽIČ (Collstrop) je novi državni prvak v cestnem kolesarstvu. Idrijčan je imel v Mirni peči pri Novem mestu presenetljivo več moči od vseh favoritov in je s prepričljivo vožnjo premagal dva kolesarja Perutnine Ptuja, Mateja Stareta in Gregorja Gazvodo. V finalu evropskega nogometnega prvenstva je ŠPANIJA na Dunaju premagala Nemčijo z 1:0 (1:0). Za Špance je to drugi naslov evropskega prvaka, prvega so osvojili leta 1964. S tem so se po uspešnosti prebili na drugo mesto, s tremi naslovi se kitijo le Nemci. Zmaga nogometa Esad Babačič Dočakali smo konec še enega velikega nogometnega spektakla, ki bo naredil prostor novim športnim dogodkom. Znanec je omenil, da se hokejska sezona začne že septembra, kar nas je navdalo z lažjo skepso. Tako kmalu se bodo začeli poditi za ploščkom, smo se vprašali vsi v en glas. Mar ni to malce zgodaj za hokej, ki je vendarle zimski šport? Kot vemo, pa so zime pri nas vse bolj mile, zato bi se morala ledena igra igrati kvečjemu kasneje. Toda pritiski tistih, ki štejejo koristi od nenehnega igranja, so očitno vse večji. Angleški nogometaši tako ne bodo počakali niti toliko, da bi se navijači vrnili z morja, čemur se niti ne čudimo preveč, ko gre za otoške ljubitelje nogometa. Seveda se takšnega ritma najbolj veselijo mojstri trženja, malce manj pa športniki, ki so komaj kos peklenskemu ritmu tekmovanj.Utrujenost je bila očitna tudi na finalni tekmi evropskega prvenstva v nogometu, ki je bila pričakovano trda in ne preveč lepa za oko. Trditev, da sedanji Nemci niso več tisti Nemci, se je izkazala za resnično, saj so bili »pancerji« popolnoma nenevarni. Njihova ofenziva je ostala le prazna želja, tako da so morali na koncu priznati, da niso najboljši na stari celini. Španska bojevitost in tehnična supe-riornost sta popolnoma zasenčili nemško disciplino, ki ni več dovolj. Sam sem se kar nekajkrat vprašal, kako je »elfu« sploh uspelo priti do finala. S takšno igro, kot so jo pokazali v nedeljo, ne bi smeli dlje kot do četrtfinala, kjer je ostalo kar nekaj resnih reprezentanc. Zaradi pomanjkanja zbranosti v odločilnih trenutkih so morali predčasno domov favorizirani Portugalci, ki so proti Nemcem pozabili na obrambo. Svoje so dodali tudi sodniki, ki niso sodili očitnega prekrška Ballacka, po katerem je padel tretji nemški zadetek. Sploh so imeli Nemci precej sreče, saj so bili pred finalom že nekajkrat v izgubljenem položaju. Turki so bili v polfinalu popolnoma zdesetkani in praktično brez prave obrambe, tako da preprosto niso mogli do zmage, ki bi bila več kot zaslužena. Sploh so bili bojevniki Fatiha Terima najboljša zgodba prvenstva in prava škoda je, da niso prišli do finala, kjer bi gotovo pokazali več kot Nemci. Posebno poglavje so bili Hrvatje, ki so bili veliko bliže, kot se morda zdi. Varovanci Slavena Biliča so pokazali, da lahko nadigrajo vsakega in tako je bilo tudi proti Nemcem, ki so bili že proti našim južnim sosedom videti nemočni. Demokracija • 27/xni ■ 3. julij 2008 63 V razbitinah strmoglavljenega letala ugasnili dve življenji. Dva mrtva v strmoglavljenju Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije Takoj po vzletu z letališča v Rakitniku je strmoglavilo nemško ultralahko letalo. Najverjetnejši vzrok nesreče je pilotova napaka, natančno poročilo bo sledilo v kratkem. V razbitinah letala sta umrla pilot in kopilotka. Strokovnjaki še vedno preiskujejo, kaj je bil vzrok za tragično nesrečo, ki se je zgodila prejšnji ponedeljek. Na žalost smo čedalje bolj navajeni vsakodnevnih nesreč na naših cestah in železniških prehodih, v katerih umirajo vozniki, motoristi in sopotniki. Precej bolj redke so na srečo nesreče z letali. Letalstvo pri nas še ni doseglo tiste stopnje intenzivnosti, kot ga ima v tujini. Tudi v omenjeno nesrečo so bili vpleteni tujci, ljubiteljski letalci in Nemčije. V nesreči sta ugasnili dve življenji, 51-letnega pilota in njegove dve leti starejše kopilotke, oba sta bila iz Berlina. Nesrečna letalca sta bila člana Aero Flight Cluba, ki ima sedež v Strausbergu pri Berlinu. Skupina letalskih navdušencev je načrtovala, da letošnji dopust preživi tako, da bodo s svojimi ultralah-kimi letali potovali po Evropi. Na letalski dopust so se očitno temeljito pripravili, kajti že pozimi sta si dva člana berlinskega letalskega kluba ogledala letališče v Rakitniku. Letalci so si ga izbrali kot bazo za svoje panoramske lete. V soboto je iz Avstrije nad Ra-kitnik pribrenčalo šest ultralahkih letal. Obvestili so jih, da je letališče zaprto, kajti za tisti dan gaje najelo podjetje Mercator za superzabavo, na kateri se je trlo zaposlenih v tej družbi iz vse nekdanje Jugoslavije. Zbralo se je kakšnih deset tisoč ljudi. Nemške letalce so zato preusmerili v Divačo. Nemci so se v nedeljo preselili v Rakitnik, čeprav je bilo letališče še vedno zaprto, se pravi, da so prileteli na črno. V ponedeljek dopoldne sta se dve letali dvignili v zrak. Okoli enajste ure je enemu od njiju, modelu microflight wild thing bele barve, nenadoma začelo zmanjkovati višine. Letalo je s približno petdesetih metrov treščilo na travnik kakšnega pol kilometra od letališča. Priče so dejale, naj bi se bilo slišalo, kako je motor belega letala nepravilno deloval. Eden od nemških pilotov, ki je bil na letališču, naj bi bil glede na zvoke motorja dejal, da bo prišlo do nesreče. Domačin, ki je videl strmoglavljenje, je dejal, da je bil zvok motorja čuden. Tega se je Nemški letalci so nameravali preživeti »leteče« počitnice. očitno zavedal tudi pilot in poskušal obrniti letalo nazaj proti letališču. Začel je obračati, a se je v desnem zavoju letalo preprosto obrnilo na desno krilo in strmoglavilo. Domačin, ki je bil prvi na kraju nesreče, je dejal, da je bila kopilotka že mrtva, ko je prišel do razbitin. Pilot je bil še živ, a s počeno glavo, vendar mu je srce utripalo le še dve minuti. Rane so bile preprosto prehude. Iz letala je puščalo tudi gorivo, a se to na srečo ni vnelo. Razbitine letala so zdaj v rokah strokovnjakov, ki bodo poskušali pojasniti, zakaj je prišlo do strmoglavljenja. Neuradno naj bi bil pilot naredil hudo napako in pozabil odpreti dovod goriva, a počakati bo treba na uradno poročilo. Člani nemške letalske odprave so se medtem seveda pretreseni vrnili v domovino. E 64 Demokracija ■ 27/xiii ■ 3. julij 2008 Razgnali bordel Razkrinkali so zvodnike, ki so v prostitucijo silili dekleta iz Ukrajine, Tajske in Dominikanske republike. Policija je v svoji raciji v lokalu v Litiji odkrila kup golote. Lokal, last 37-letnika iz Celja, je bil poln deklet iz Ukrajine, ki so prodajale svoje usluge seksa željnim strankam. V zadevo je vmešana tudi lastnikova 3 5-letna žena, po rodu tudi sama Ukrajinka. Prav ona je namreč novačila rojakinje za delo v naši državi. Klasična zgodba: dekletom so obljubili delo na zlatem zahodu, s katerim bodo dobro zaslužila. O tem, da bodo moralo služiti med rjuhami, ni bilo govora. Uradno so jih zaposlili v podjetju, ki je bilo registrirano v Celju, a tam opisanih del dekleta niso nikoli opravljala. Po prihodu so ugotovila, da so nasedla lepim besedam, a prav veliko izbire pri tem, kaj bodo delala, niso imela. Spolne usluge so stranke stale šestdeset evrov za pol ure, stotaka za celo uro. Zvodnika sta si od tega obdržala šestdeset odstotkov, drugo so dobila dekleta. Nadaljnja preiskava je pokazala, da je lastnik podjetja, kjer so bile uradno zaposlene Ukra-jinke, 54-letnik iz Celja. Poleg Ukrajink je bilo v njegovem podjetju uradno zaposlenih še ducat žensk iz Tajske in Dominikanske republike, ki tudi niso opravljale uradno opisanih del in nalog, ampak so dajale eksotični pridih trgovini s seksom po različnih slovenskih lokalih. Dekleta bodo vrnili v njihove domače države, proti zvodnikom pa bodo podane kazenske ovadbe zaradi napeljevanja k prostituciji in zaradi trgovine z ljudmi. B. S. Odpovedalo mu je srce Med policijsko intervencijo so nasilnemu duševnemu bolniku vbrizgali pomirjevalo, a mu je odpovedalo srce. V Podkraju pri Ajdovščini je prišlo do tragičnega dogodka med policijsko intervencijo. Med postopkom je namreč odpovedalo srce 47-letnemu domačinu Branku Štefaniču. Vsi poskusi oživljanja so bili neuspešni. Pokojni Štefančič je bil duševni bolnik, ki se je že večkrat zdravil. Letošnjega januarja se je tako vrnil z zdravljenja iz psihiatrične bolnišnice v Idriji. Očitno je bil še vedno daleč od ozdravitve, zato so njegovi domači opozarjali, da je nasilen, in prosili, da ga spet hospitali-zirajo. V zadnjih dveh tednih je Štefančič popolnoma izgubil nadzor nad svojimi dejanji. Začel je zahajati na Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici in vlagati prijave za nepomembne in po vsej verjetnosti tudi izmi- šljene prekrške. Na tožilstvu jih zaradi nepomembnosti sploh niso mogli jemati resno in vlagati tožb, to pa je Štefančiča razjarilo. Klical je na tožilstvo in grozil po telefonu z nasiljem, potem pa se je oglasil še osebno. Ker ni prišel mimo varno-stnice, je zagrozil, da se bo čez nekaj dni vrnil z orožjem in poračunal z vsemi. Odločili so se, da ga spravijo nazaj na zdravljenje, ker pa je bil nasilen pacient, so zdravniku dali spremstvo petih policistov. Štefančič se je odločno uprl in so ga morali vkleniti. Še vedno se je upiral, zato mu je zdravnik dal injekcijo pomirjevala. Ta ga je sicer umirila, a se je nato njegovo stanje poslabšalo. Sneli so mu lisice in ga poskušali oživiti, a je bilo vse zaman. Obdukcija bo pokazala, zakaj mu je odpovedalo srce. B. S. (711 ELEKTROPROM ¿Le 40 1 z varni! NOHTOV NA KUPE Debelo so pogledali cariniki na mejnem prehodu Gruškovje, ko so pregledali prtljago hrvaškega državljana. Hrvatje trdil, da nima nič, carinikom pa je bil sumljiv in so se odločili za pregled. V njegovi torbi so našli kup umetnih nohtov in še nekaj pribora. Našteli so dva tisoč štiristo belih umetnih nohtov in dva tisoč prozornih, poleg tega pa še petinsedemdeset škatlic za shranjevanje nohtov, dvesto petdeset pilic in dvajset gobic za poliranje. Hrvat ni hotel povedati, od kod mu blago, zato so mu ga začasno zasegli, tihotapcu pa so seveda odmerili globo, saj gre za majhno ribo v tihotapskem poslu. RAZSTAVILI AUDIJA V Kopru so se na veliko ogorčenje lastnice spravili na njen audi A6 in ga dodobra razstavili. Vozilo je bilo parkirano na Markovcu, ko so vanj vlomili za sedaj še neznani nepridipravi. Odmontirali so avtoradio in CD-izmenjevalnik, predalnik armaturne plošče, volan avtomobila, sredinsko konzolo skupaj z upravljalnikom klime ter za veliki finale še oba prednja sedeža vozila. Lastnica je ocenila, da ji je bilo ukradenih za sedem evrskih tisočakov delov, seveda pa bodo lopovi za ukradeno blago na črnem trgu iztržili precej manj. A za pivo v poletni vročini jim bo gotovo zadostovalo. EV J ELEKTROPROM d.0.1 Loke pri Zagorju 22 uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center KisoVeC trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 • elektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • bar Sedmica lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 radio 1 i o v e i e n 1 e 03/ 897 50 03 Demokracija • 27/xni ■ 3. julij 2008 65 RUMENO Rebeka zgradila hišo Televizijski šov o graditvi hiše Rebeke Dre-melj je končan. Temnolaska in njen Sandi sta prejšnji teden pripravila slovesno odprtje svojega domovanja, na katerem se je trlo znanih Slovenk in Slovencev. Rebeka, ki je z najboljšimi prijateljicami in menedžerko Natašo Prodan - Miani pred odprtjem neutrudno čistila hišo in urejala okolico, je goste sprejemala na miniaturni rdeči preprogi ter „vselitvena" darila shranjevala v posebno sobo. Gostiteljica si je ob tej priložnosti zamislila tudi hostese, ki so gostom pazljivo razkazovale hišo ter jim hkrati ponujale hrano in pijačo, kar so počeli tudi njuni bližnji sorodniki. Proti večeru se je zabava razživela in premaknila k hišnemu bazenu za hišo, Sandi pa je razpoložene goste presenetil s pravim letalskim šovom, ki ga je na nebu nad njuno novo hišo uprizoril njegov prijatelj (pilot), ki je za to priložnost z motornim letalom poletel z letališča v bližnjih Cerkljah. Rebeka in Sandi sta torej svoj projekt končala v velikem slogu. Kolikor poznamo Rebeko, pa prav gotovo ne bo dolgo počivala ... *r Šov Rebeka brez strehe nad glavo ^¡e končan. Rebeka , * ima novi dom. Naredila je copato Pevka Mariah Carey velja za pravo divo in tako se tudi obnaša. Ni še minilo veliko časa, odkar je na hitro skočila v zakonski jarem z raperjem Nickom Cannonom, ko se je že začelo govoriti o njunih težavah. Problemi naj bi nastajali zaradi njene razvajenosti in zahtevnosti. Prijatelj pevke in mladega moža je namreč ameriškim medijem zaupal, da je Nick ne- Mož brez ugovora ustreže vsaki njeni želji. Nezgoda na delu Opekla sije dojki. Kot da Sienna Miller nima dovolj težav že v ljubezenskem življenju, seje še poškodovala pri snemanju filma. Simpatična plavolaska si je namreč pri snemanju akcijskega prizora v filmu G. I. Joe opekla prsi. »Krivda je popolnoma moja: prsi sem si opekla, ker sem v času eksplozije stekla v napačno smer. K sreči pa je mojo nerodnost zaznamovala le manjša brazgo-tinica,« je dejala nerodna igralka. Sienna, katere neopečeni dekolte, vroče seksualne scene in še marsikaj drugega ste si lahko ogledali v kar nekaj filmih, med drugim v filmu Dekle tovarne Zadnji posel in »Alfie«, se svoje golote v prizorih sicer ne sramuje, je pa dejala, da se je pri snemanju enega od teh prizorov počutila zelo neprijetno, saj je imela opravka s perverznim opazovalcem. Za enega od britanskih šovov je lepotička govorila tudi o svojih pivskih sposobnostih, ki naj bi bile izjemno dobre. »Ni vse res, kar se govori. Res je, da ga nesem veliko več kot kak odrasel moški, a nikakor nisem žurerka, ki rada popiva,« seje branila lepotička. 66 iz prestano, dan in noč, 'na uslugo' svoji ženi. Nick se je iz sanjskega moža spremenil v sobarico in sanjskega asistenta, ki je brez kakršnega koli ugovora pripravljen ustreči vsaki njeni želji. »Nick se je spremenil v malega psička, ki dan in noč sledi Mariah in ji izpolni vsako njeno zahtevo. Minibikini Demokracija • 27/xni ■ 3. julij 2008 66 Z vročim poletjem postajajo ženska telesa še lepša. Predvsem zato, ker je na njih tako malo oblačil. In tako smo dobili še eno mladenko, ki sije na enem od številnih izborov nadela lento. Bikini najbolje pristoji Mireli Korač. Tako je vsaj menila žirija, ki je ocenjevala ducat finalistk izbora Laguna miss bikini. Za 21-letnico sta se uvrstili Dijana Jokič in Nermina Sijamhodžič. Mirela Korač je krono najlepše v bikiniju podedovala po Almi Avdič, ki se zaradi nosečnosti ni postavila ob bok mišicam iz drugih držav. Na mednarodnem izboru World Bikini Model International na Malti Slovenijo tako prav v tem času zastopa lanska druga spremlj evalka Amanda Čilovič. In kdo je Mirela Korač? »Sem zelo pozitivna, nasmejana punca, ki je rada v družbi,« je izjavila. Na izbor jo je prijavila prijateljica, čeprav je sama dvomila. Mirela pa dvomi, da se bo še kdaj podala na podobno tekmovanje. »Mislim, da me na tekmovanjih ne boste več videli. Meni se zdi, da sem dosegla dovolj,« je še dejala. Žirija je ocenila, da bikini najbolje pristoji Mireli. DKMOKR \ri.iA Demokracij a DLMOKK \f 1.1 t i zamolči jo poiltjvng www. demokr DNEVNE NOVICE odPO ^■^^¡■m» ""'"lini 06 2ooB rr'^ °o PodD 10 <0 I 0 k< auah Pn jI - u "6 2008 5vro-8rod I OS Sloveniio —I»v v tU ™ 1,0 popuščala sodnikom ¿008 Markeseva nesoglasja 0 | 0 kom«ntarj«v Dnevne novice Bush zadovoljen z obiskom "Slovenija jo velik koščok nobos." )o po koncu vrtia EU-ZDA na Brdu pri Kranju oconll amerISki predsednik Bush. Napovedal je. da se bo v Slovenijo vrnil kot «urist. gostitelju, predsedniku Evropskoga sveta, slovenskemu premieru Janezu Janši pa so je zahvalil za gostoljubje več» Ta|kunl - ¡¡|n.,„ ^•««Ka O 10 06 08 i 0 h omsntarje fOT0 Cr*l* Wernig - Savno _ 2000 "TOOeOBIOkomentorjev Dnevne novice Bush pri Janši pohvalil izjemen napredek Slovenije Amertikl predsednik Gecrge Bush Je na davlinjem srečanju s predsednikom Evropskega sveta, premierom Janezom Janšo pohvalil Izjemen napredek, ki ga Je Slovenija naredila od njegovega zadnjega obiska prod sedmimi leti. SIcer pa so pogovori pred začetkom vrha EU-ZDA potekali Izjemno aproičeno In v prijateljskem duhu.... več » prodsorinit lci Janša In Barroso ovroPsl(o komisijo Joso Manuel TOT0 Gre5«Werns/saaIW 2000 Dnevne novice Turk in Bush govorila o nujnosti krepitve človekovih pravic Prodsodnlka Slovenijo In ZDA, Danilo Turk In Goorgo Bush. sta so danos na Brdu pri Kranju posvotlla predvsem nujnosti kropitvo spoštovanja človekovih pravic. Na tom področju sta po Turkovlh bosodah govorila tudi o tom, da bi bilo potrebno zapreti amoriško vojaško oporlščo Guantanamo na Kubi. kjer so zaprti teroristični osumljenci. ... voč » Demokratu* K0L0SEJ slovOTe www.kolosei www.bsi.si Tečajna m me-ial™11 Žažšssš^"" Janeza Marke«? V tej a uneno^ ^ckO Ul'VerZ0 T :-vini TV-KULOAR Spomini 1991 Magični gledalec Nedavno sem med novinarskimi prispevki, dostopnimi na spletni strani IV Slovenija, našel tudi enega iz začetka devetdesetih let Čeprav je nosil datum 27. junij 2008, se je takoj videlo, da mora biti star kakšnih petnajst let, saj je bil glavni junak prispevka Vitomir Gros, ki je kot kranjski župan kranjsko upravno enoto postavil na cesto, domnevno zaradi neplačevanja najemnine. Nič čudnega, da sem potem znova začel gledati še arhivske TV-dnevnike in pri tem naletel na TV-dnevnik 26. junija 1990, kjer je bila prva novica ta, da gre Jugoslavija naprej. V nogometu seveda. Menda je bila nogometna tekma tudi razlog, da se je osrednji TV-dnev-nik izjemoma začel krepko po pol osmi uri, podobno kot 25. junija 1991. Seveda pa v studiu ni manjkal legendarni nogometni strokovnjak Zdenko Verdenik, ki ga v zadnjem času redno gledam in poslušam na TV3. Ker so za nami praznični dnevi (dan državnosti), sem si tako rekoč nalašč ogledal praznično Omizje, v katerem je Rosvita Pesek gostila štiri politike iz časov prve demokratične vlade: Dimitrija Rupla, Franceta Bučarja, Lojzeta Peterleta in Viktorja Žaklja. Pravzaprav je škoda, ker so bili samo štirje, saj bi bila debata veliko bolj razgibana, če bi se jim pridružil še kakšen opozicijski politik tedanjega časa, na primer Jožef Školč. Tako pa je opozicijo zastopal le tedanji predsednik socialistov Oven 21.3.-20.4. HOROSKOP Veselje je vse, kar čutite v teh dneh! Uživajte življenje, ki je tako lepo, pri tem pa poskrbite za to, da bo na mestu vse doma in v službi. Posebej lepe bodo nedelje v prijetni družbi domačih. Viktor Žakelj, ki je s svojo stranko kasneje postal del LDS, nedavno pa je iz nje izstopil. Žakelj je deloval umirjeno in nič kaj opozicijsko; spominjal me je na nekega duhovnika, ki je po naključju moj znanec. Na trenutke se mi je zdel celo nekoliko neroden, kar je morda podedoval od svojega predhodnika v SZDL tovariša Jožeta Smoleta, katerega je prav 25. junija 1991, ko je potekala znamenita osamosvojitvena seja slovenskega parlamenta, pošteno okregal tedanji predsednik republiške skupščine France Bučar. Slednji pa je bil tak kot ponavadi. Odkrito je povedal, da je sedanja družbena struktura dejansko še vedno enopartijska, čeprav ne vem, kaj točno je imel v mislih. Rupel se je najprej nekoliko namrščil, ko ga je Rosvita Pesek predstavila kot nekdanjega republiškega sekretarja za mednarodne odnose (neuradno je bil že tedaj zunanji minister, toda formalni nazivi so bili pač drugačni). Sicer pa je bilo omizje nekoliko dolgočasno, saj se udeleženci nekako niso mogli zediniti, ali bi govorili o preteklosti ali sedanjosti. Govorili so o predsedovanju EU, o pokrajinah, tudi o tajkunih, Rupel pa je obujal spomine na čase, ko je bilo leta 1991 treba zvoniti na hišne zvonce konzularnih predstavništev. Peterle je ponovil tezo, daje njegova vlada padla, ker je bila preveč uspešna, kar me je spomnilo na izjavo Petra Jambreka, češ da je Zbor za republiko po letu 2004 postal žrtev lastnega uspeha, saj je svoj cilj, tj. zamenjavo oblasti, dosegel. Debata bi nekako zvo-denela, če ne bi Rosvita Pesek nekoliko ostro vprašala, kaj sploh je nacionalen interes. Je pa tudi res, da so se poletne počitnice začele tudi za televizijce, kar pomeni konec nekaterih rednih oddaj, med njimi menda Voduškovega Vročega stola, ki naj bi odšel v zgodovino. Že čakam nadomestilo. 19 Bik 21.4.-21.5. Dvojčka 22.5-21.6 Rak 22.6.-21.7 Devica 22.8.-21.9. Tehtnica 22.9.-22.10. Misel na morje vam ne da miru, saj manjka prav malo, ko boste lahko šli na dopust. Še nekaj prepotrebnih nakupov in pakiranje kovčkov bo pred vami! Lahko se pripravite, da bo letošnji dopust eden lepših, kar ste jih doživeli! Še vedno se otepate z nekim problemom. Natančno sicer veste, kaj bi morali narediti, vendar vam ukrepanje nekako ne gre od rok. Potrebovali boste še nekaj poguma in veliko odločnosti. Pa brez solza! Poletje je vaš najljubši letni čas, zato se trudite, da boste vse uredili tako, kot je treba, da boste lahko šli v hribe ali v gore. Srečali boste nekaj zanimivih ljudi in z njimi ohranili stike. Prehlad, ki ste se ga nalezli, vam bo delal preglavice, vendar se boste kmalu pobrali. Vse drugo, od poslov do domačih opravil in odnosov v domači hiši, bo šlo kot po maslu in ne boste imeli težav. Ta teden vas bo jeza spravila ob nekatere dobre priložnosti. Poskusili se boste umiriti, vendar ne bo šlo tako hitro. Preveč so vas razburili! Konec tedna si privoščite nekaj osvežilnega in sproščujočega. Prijetna oseba, ki vas je povabila ven v prejšnjem tednu, se bo ta teden nekoliko umaknila in se boste počutili zapuščene. Toda bodite čim bolj umirjeni in ji nikakor ne težite s kakšnim telefonskim klicem. Ne bo vam žal, da ste raje šli v družbo, kot naredili nekaj več za službo. Za delo bo nedvomno še veliko priložnosti. Proti koncu tedna se poberite iz mlahavosti in se spravite na kolo! Vreme bo kot nalašč! Škorpijon 23.10.-21.11. Veseli boste, ker se vam Je odvalil kamen od srca - vsaj deloma! Pred vami je še nekaj obveznosti, vendar jih boste ob primerni disciplini naredili, kot bi mignil. Tudi pri odnosih z ljudmi bo vse ok. Strelec 22.11.-20.12 Kozorog 21.12-19.1. Morda se boste z neko osebo srečali, morda pa ne. Morda pričakujete preveč od nekoga, ki je bil zaradi vas prizadet in upravičeno jezen. Veliko dela vam bo povzročil lastni otrok. Vodnar 20.1.-18.2 Ta teden bo poln optimizma in veselja. Morali pa se boste odpraviti k zdravniku zaradi nenavadnih težav. Poskrbite, da vam na delovnem mestu ne bo preveč vroče. Zelo lepo se boste imeli konec tedna. Ribi 19.2.-20.3 Z veliko potrpljenja boste končali nalogo in se kasneje lotili nečesa novega. Srečali boste znanko, kije niste videli že celo večnost. Ne oklevajte in jo povabite na kavo, izvedeli boste veliko zanimivega. 68 Demokracija • 27/xni ■ 3. julij 2008 68 j TnAn ;JjinO '^r-si j V sR0^-^ KRIŽANKA ENOTNI V ZMAGI OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja ^mm^ (april 1990-maj 1992) > predstavitev zgodovinskih dejstev i kronološko urejena fotokronika > objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov i izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature) SESTAVIL: MIRAN ERCEG SPOLNA CELICA R°jstni list s'ovenske države GOVORNIK DEBELEJŠI DEL SNOPA enotni v zmagi Cena: 12.800 SIT (53,41 €) Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €) Možnost nakupa na tri obroke REDKO ŽENSKO IME Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com |AN m FR. PLES. i CLAN AKADEMIJE NAJBOLJŠA VRSTA SADR0VCA RUSKI PESNIK (MIHAIL) POKRAJINA V ŠPANIJI IGRALEC ŽIV0JIN0VIČ SKANDINAVSKO MOŠKO IME KRAJ NA OTOKU LETALSKA DRUŽBA TUNIZIJA GESLO ROMAN CLAUDA ANETA SL OPERNA PEVKA (ONDINA) AMERIŠKI IGRALEC DILLON PTICA OBOROŽEN SPOPAD, BOJ NAUK0 NRAVNOSTI ZNAK ZA TURČIJA T0N0VSKA LESTVICA TROPSKA PAPIGA MESTO NA GORENJSKEM HOJA V ENAKOMERNEM RITMU GRENJAVA INDUSTRIJSKA RASTLINA NEPR0-FESI0NALEC SMUČAR SKAARDAL T0M ADAMIČ DRŽAVA V INDIJI VELIK PES VITKE POSTAVE BOJAN KRIŽAJ PREBIVALKA ZAPORNICA MESTO NA FINSKEM PRIJATELJSKO DRUŽENJE PRITOK DONAVE PRIPADNIK INKOV TENIŠKA IGRALKA SELEŠEVA ATOMZ ELEKTRIČNIM NABOJEM OCE EGIPČANSKA BOGINJA IZIDA NASA PEyKA ŽNIDARIČEVA VZDEVEK BALONARJA SLAVKA ŠORNA TISOČINKA RANTA PRISTOGU NOM. PLEME PIJAČA SLOVANOV IGRALKA LONGOVA KABINA NA LADJI POTOVALNA TORBA VARJENI ŠIV RAZČLENITEV DEPARTMA V VZHODNI FRANCIJI AROMAT, RASIMA, LITJE, ANIARA, NE, IL, DRISKA, PASTORALA, STAN, ARTIČOKA, TLA, TAR, AMAN, RANAR, EGAN, ANAMITI, TONAŽA, AK, SRB, INICIATOR, LON, KIČ, RSOVCI, API, AJAS, ENCIM, VIC, ANT, NIAS, ANA Nagrajenke 25. številke 1. nagrada: BREDAPERKO Pod vrbami 55,1000 Ljubljana 2. nagrada: METKA RUTARPIBER Alpska c. 1,4260 Bled 3. nagrada: VIDAŠTULAR Celovška 26,1000 Ljubljana Dobitnicam čestitamo in jih prosimo, da nam pošljejo fotokopijo svoje davčne številke, kar je pogoj za izplačilo nagrade. Nagrade 1. nagrada: knjiga Enotni v zmagi 2. nagrada: knjiga Enotni v zmagi 3. nagrada: knj iga Enotni v zmagi i Nagradno križanko izrežite l in najpozneje do 10. 7. 2008 1 pošljite na naš naslov: Demokracija, Mivka 25, 1 1000 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka".1 Demokracija • 27/xni ■ 3. julij 2008 69 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES JUTRI... > 30.6.1991 so po izteku ultimata JLA proti Sloveniji poletela vojaška letala, vendar so bila med poletom odpoklicana. i » 30.6.1991 je Washington Post objavil izjavo nemškega kanclerja Helmuta Kohla o dogovarjanju v Jugoslaviji, češ da je »nesprejemljivo, da pravica do samoodločbe nenadoma ne bi imela nikakršne vloge«. I > 30.6.1991 je Borisav Jovič na zaprti seji za zavarovanje ustavnega reda glasno razmišljal o tem, da bi bila Slovenija najhuje kaznovana tako, da bi jo izključili iz Jugoslavije. i > 2.7.1991 je letalstvo JLA napadlo RTV-oddajnike na Ljubljanskem gradu, Kumu, Boču, Nanosu, Krvavcu in v Domžalah. Iz vojašnice v Mariboru so s topovi streljali na oddajnik na Pohorju in proti učnemu centru TO v Pekrah. Proti večeru seje vdala tudi kolona JLA v Krakovskem gozdu. Pred tem so letala JLA raketirala položajeTO v Krakovskem gozdu. V Gornji Radgoni je prišlo do hudega spopada med slovensko TO in JLA. > 3.7.1991 je bilo s posredovanjem ES doseženo premirje v vojni za Slovenijo. Občasno je še prihajalo do manjših spopadov predvsem na Štajerskem, v Radencih, Kogu, Središču ob Dravi in Gornji Radgoni. Iz Beograda je proti Sloveniji odpeljala oklepna gardna enota, ki pa seje med potjo ustavila. > 4.7.1991 so se enote JLA, ki so sodelovale v vojni za Slovenijo, pod nadzorom ter v spremstvu TO in milice začele umikati v vojašnice, ki so vnovič dobile vodo in elektriko. Zvezno predsedstvo je sicer zahtevalo, da mora Slovenija vzpostaviti zvezni mejni režim in poskrbeti za razorožitev, Slovenija pa je zahtevala vrnitev orožja TO in oceno vojne škode. > 5.7.1990 je srbska skupščina sprejela zakon o suspenzu pokrajinske skupščine in izvršnega sveta Kosova ter razrešila urednike javnih glasil v albanščini na Kosovu. | > 5.7.1991 je general Blagoje Adžič pred 150 oficirji srbske in črnogorske narodnosti, ki so jih določili za poveljevanje enotam v Sloveniji in na Hrvaškem, govoril o tem, da bo vojaški vrh prisilil predsedstvo SFRJ, da bodo udarili s vso silo. | > 5.7.1991 so zunanji ministri Evropske skupnosti v Haagu sprejeli deklaracijo o Jugoslaviji, v kateri so zahtevali zamrznitev vseh osamosvojitvenih dejanj. > 6.7.1990 je član zveznega predsedstva Janez Drnovšek ocenjeval deklaracijo o suverenosti države Slovenije z besedami: »Suverenost je nesporna.« Rudi Šeligo je deklaracijo razumel kot odprto pot za dotok slovenske misli, knjig in literature v Slovenijo ... 70 POGLED NAZAJ (OD 30.6.00 7.7.) Krimski Tatari Krimski Tatari so v zadnjem stoletju doživeli posebno usodo. Po oktobrski revoluciji so bili temelj avtonomne sovjetske republike, ki jo je sovjetska oblast leta 1921 vzpostavila na Krimskem polotoku. Republiko so razpustili 30. junija 1945- Pred tem je Stalin kakih 200 tisoč krimskih Tatarov obtožil, da so sodelovali z nacisti, in jih ukazal preseliti v Uzbekistan in Kazahstan, tam pa so jim prepovedali rabo tatarskega jezika. Državljanske pravice so jim spet podelili leta 1967, v domovino pa so se lahko vrnili šele v začetku devetdesetih let. Danes jih na Krimskem polotoku živi okrog 300.000. Ob Volgi in v uralskem pogorju še zdaj živi okrog 1,5 milijona Tatarov, ki so polovica prebivalstva avtonomne republike Tatar-stan in sodijo med najpremožnejše tatarske skupine. Skoraj milijon Tatarov živi tudi v Kazahstanu in drugih delih osrednje Azije, sibirski Tatari, ki jih je samo okrog 100.000, pa so razpršeni po zahodni Sibiriji. Za konfederacijo Jugoslavije Kljub jasno izraženi volji o samostojni in neodvisni Sloveniji je še spomladi 1991 obstajala možnost konfederalnega povezovanja Slovenije v jugoslovansko državo. Skupni predlog glede možnosti za vzpostavitev konfederacije sta na podlagi dogovora med predsedstvoma obeh republik 1. julija 1990 pripravili Slovenija in Hrvaška. Slovensko predsedstvo je o tej možnosti razpravljalo že sredi maja 1990, ko so bile razmere zaradi odvzemanja orožja slovenski TO precej napete. Slovenija in Hrvaška sta želeli tako pokazati pripravljenost za dogovarjanje kot tudi to, da ne nameravata eno- DeMOKRACIJA • 28/XHI • 10. julij 2008 stransko razglasiti odcepitve. Predlog konfe-deralne pogodbe so izdelali ustavnopravni strokovnjaki iz obeh republik, temeljil pa je na prepričanju, da je o konfederalnem povezovanju na podlagi pogodbe, ki je akt mednarodnega prava, mogoče govoriti le, če je država samostojna in suverena. Predloge za konfederalno zasnovo je aprila 1990, neposredno pred prepustitvijo oblasti Demosovi vladi, pripravila zadnja slovenska socialistična vlada, ki jo je vodil Dušan Šinigoj. Vojna škoda Slovenska vlada je 5. julija 1991 imenovala posebno komisijo za ugotovitev vojne škode. Hrup vojaške »mašinerije« med desetdnevno vojno kljub velikim težavam, s katerimi se je slovensko gospodarstvo otepalo že pred 25. junijem, ni povzročil njegovega propada. Po ustavitvi vojaških operacij so bile prve napovedi o prihodnjem gospodarskem razvoju v Sloveniji zelo skope in previdne. Njihovo stičišče je bilo, da se bo gospodarska kriza še okrepila in da slovensko gospodarstvo ne bo preživelo brez posojil iz tujine. Napovedi so se uresničile. Gmotna škoda, ki je prizadela slovensko gospodarstvo, je po prvih ocenah posebne komisije za ugotovitev vojne škode znašala 94,2 milijarde din ali 2,714 milijarde dolarjev. Junija so se začeli trgati tudi gospodarski stiki z jugoslovanskimi republikami in s tujino, to pa je otežilo preskrbo z reprodukcijskim materialom, zmanjšalo devizni priliv in ustavljalo proizvodnjo. V naslednjih mesecih so se gospodarske razmere še poslabšale. Slovenija je pospešeno izgubljala jugoslovanski trg ter se hkrati spopadala s sovražnim vedenjem zveznih ustanov in drugih republik in omahovanjem tujih gospodarskih partnerjev. ODZIVI IN MNENJA 93.8 FM G • RENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. - ■iiJsI! :faBHi | Št. 24/7 Jakličeva sporna zahteva (1) Jakličeva zahteva v korist bolnikov. V Demokraciji (12. junija) je bil objavljen članek (Jakličeva sporna zahteva), da Javni zavod Lekarna Ljubljana zahteva sklenitev pogodbe z dobavitelji in farmacevtskimi družbami kot pogoj za promocijo zdravil v njenih poslovalnicah. Članek je treba dodatno obrazložiti, saj želimo, da imajo slovenski bralci celovito informacijo o tem, kaj pravzaprav omenjena zahteva pomeni. V Lekarni Ljubljana želimo odnose z dobavitelji in farmacevti urediti s pogodbo. Dosedanja praksa je namreč bila, da obiski njihovih akviziterjev oziroma pospeševalcev prodaje izdelkov, ki jih ponujajo (npr. zdravil), niso bili urejeni pogodbeno, kar pomeni, da so ti lahko neorganizirano in nepričakovano obiskovali naše poslovalnice in zaposlene. Naša želja pa je, da to področje uredimo celovito in tudi v obojestransko zadovoljstvo, predvsem pa v korist bolnikov. Obstajajo namreč ekonomske študije, ki kažejo, da zaradi najrazličnejših promocijskih obiskov prihaja do izgub pri času, ki si ga mora zdravnik ali farmacevt vzeti med delovnim časom za tovrstne predstavitve dobaviteljev. Zdravniki in farmacevti so plačani iz javnih sredstev, zato je njihov delovni čas namenjen obravnavi bolnikov in ne marketinškim predstavitvam, medtem ko bolni- ki čakajo. Zato smo našim dobaviteljem ponudili možnost, da te odnose uredimo s pogodbo, da bi s tem vzpostavili organiziran sistem izobraževanja zaposlenih na področju zdravil in drugih izdelkov, za kar bi bila tudi namenjena vsa iz tega naslova pridobljena sredstva. Želimo vzpostaviti sistem, po katerem bi bilo v naših poslovalnicah mogoče informiranje o zdravilih in drugih izdelkih, ki jih prodajamo v lekarnah, ter kakršno koli oglaševanje oziroma promoviranje, dajanje daril in podobne aktivnosti samo na podlagi pogodbe z nami. Vendar smo jim hkrati ponudili tudi možnost, da informirajo naše farmacevtske strokovne delavce o novostih iz svojega prodajnega programa na organiziranih in vnaprej dogovorjenih predstavitvah za naše zaposlene na sedežu Lekarne Ljubljana zunaj delovnega časa, kar jim omogočamo popolnoma brezplačno. Skratka, naši strokovnjaki bodo zagotovo vedno razpolagali z vsemi ustreznimi informacijami o zdravilih in njihovih morebitnih stranskih učinkih ter bodo naše stranke o tem tudi skrbno obveščali. Mag. Marko Jaklič, Javni zavod Lekarna Ljubljana Bogu hvala za... ... poslanstvo in delo predsednika vlade Janeza Janše. Ob 17. rojstnem dnevu države Slovenije je bil predsednik vlade večerni gost na televiziji. Z njim se je pogovarjal Sandi Čolnik. Naj ob tej priložnosti zapišem nekaj besed hvaležnosti našemu predsedniku, ki je doživel več udarcev kritike kot pohval za svoje delo v času vladanja Sloveniji in predsedovanja Evropski uniji. Pomenljiva resnica je zapisana v Koranu, muslimanski sveti knjigi: »Srce nehvaležneža je podobno puščavi, ki poželjivo popije vodo izpod neba, jo pogoltne in potem ne rodi ničesar.« Takih nehvaležnih src je v Sloveniji preveč. Koliko ljudi našega naroda si ni nič prizadevalo za nastanek naše države. V času, ko je prišlo do tega zgodovinskega dogodka, so hitro odklopili vagone od komunistične lokomotive in jih priključili lokomotivi samostoj- ne in svobodne države Slovenije. Takoj so napeli vse sile, da so popili in pogoltnili bogastvo nastajajoče države, a rodili niso nič koristnega za našo mlado državo. Podobno resnico izraža nemški pregovor: Žito in hvaležnost rasteta samo na dobri zemlji. Hvala bogu Slovenci imamo nekaj te dobre zemlje, na kateri je zrasel tudi naš predsednik Janša. V Vzhodni Evropi je po toliko letih stalinističnega terorja in nečloveškosti prišlo do milostnega preobrata (ki ga je po vsej verjetnosti napovedala Kraljica miru v Fatimi, ko je govorila o spreobrnjenju Rusije) in svobodnega nastajanja samostojnih držav. Bog je uporabil pri tem odrešilnem procesu nekatere pogumne ljudi. Med njimi ne smemo pozabiti voditelja poljske Solidarnosti Lecha Walense, dveh poljskih kardinalov Štefana Višinskega in Karla Woytile (poznejši papež Janez Pavel II.) ter tedanjega ruskega predsednika Mihaela Gorbačova. V naši prebujajoči se Sloveniji pa je vstala iz molka četverica pogumnih: Janša, Borštner, Tasič in Zavrl. S svojim junaškim nastopom in z močjo besede so leta 1988 na Kongresnem trgu v Ljubljani pritegnili več kot 40.000 ljudi, ki so bili žejni in lačni svobode. Vsak narod ima svoje Mojzese, ki vodijo narod iz suženjstva v svobodo. Izraelci so imeli duhovnega velikana Mojzesa, ki je bil v puščavi ob gorečem grmu kot pastir poklican, da svoje rojake popelje iz egiptovske su-žnosti. 40-letno potovanje skozi nepregledno puščavo ga je izmučilo. Rojaki so se mu v preizkušnjah žgoče puščave upirali in so sanjali o egiptovskih loncih polnih mesa. Nadlegovali so Mojzesa, naj jim preskrbi hrane in naj se nikar ne ukvarja z nevidnim Bogom Sinajske puščave. Pot izraelskega naroda iz suženjstva v svobodo je tudi pot slovenskega naroda. Tudi v našem narodu smo imeli ob prehodu iz suženjstva v svobodo objestne kričače in razdiralce zgodovinskih procesov. Precej jih še danes hvali prejšnji režim, češ da so bili tedaj vsi zaposleni, da je bilo dovolj kruha za vse, da ni bilo revežev. Redki pa so, po zgledu Mojzesa, junaško delali za svobodo našega naroda in nastajajoče države. Med pogumnimi Slovenci je prav gotovo Janez Janša, ki je s svojimi zvestimi sodelavci vztrajno oral ob vznožju naših Alp. V knjigi pregovorov je kralj Salomon odkril veliko modrost: ► upanje Karitas # Spoštovani! Pred vami so življenjske preizkušnje družin, ki potrebujejo podporo in pomoč. Verjamemo, da nam bo skupaj z vami uspelo njihovo življenje premakniti na bolje. Pomoč potrebuje štiričlanska družina iz Gorenjske. Mama je pred leti zaradi nevrološke bolezni postala nepokretna. Bolezen je družino zelo obremenila. Družina živi v hiši z moževimi starši, v nadstropju s tremi stopnišči, in nujno potrebuje dvigalo. Sami te investicije kljub veliki podpori lokalne skupnosti ne zmorejo pokriti. Oče in mati z zelo nizkimi dohodki skrbita tudi za dve hčerki. Spoštovani bralci tednika Demokracija, na vas se obračamo s prošnjo, da skupaj pomagamo tej družini. Hvala! Slovenska Karitas, Kristanova ulica 1,1000 Ljubljana, TRR: 02140-0015556761, Sklic: 00 500904, Namen: zaupanje. Informacije: 01/300 59 60 ali www.karitas.si/zaupanje Demokracija ■ 27/xni • 3. julij 2008 71 ODZIVI IN MNENJA Zlata jabolka na srebrnih krožnikih je beseda v pravem času izgovorjena. (Preg 25,11) Pogumne in jasne besede Janeza Janše so bile v pravem času izgovorjene na Kongresnem trgu, ko je naš narod čakal na osvoboditev. Aretacija in zapor na Metelkovi sta samo pomagala v tem dinamičnem odvijanju naše zgodovine, ki je za velikim petkom potrebovala radost velikonočnega jutra. V času predsedovanja naši državi in zvezi evropskih demokratičnih držav g. Janez Janša pogosto doživlja veliki petek namesto velike noči. V pogovoru s Sandijem Čolnikom je izjavil, da doživlja večje razumevanje in toleranco v Evropi kot v Sloveniji. Nož v hrbet mu je bil večkrat zasajen v Sloveniji in nikoli v Bruslju. Osebno želim, da bi premier Janša še naprej imel za vzor miroljubnega predsednika Indije - Mahatmo Gandhija. On je večkrat govoril muslimanom, hindujcem in kristjanom: »Alah in Bog sta isti duh pod različnima imenoma; najti ga je mogoče edinole tako, da preženemo iz src nasilje in maščevanje. Ne vračajte blaznosti za blaznost, pač pa mir za blaznost ... Tudi v orožju se morate zavedati, da edinole dobrota in odpuščanje vzbudita pri nasprotniku obžalovanje zla in čut povezanosti z njegovimi žrtvami ... Nenasilnost ni bila nikoli mišljena kot orodje slabičev, ampak kot zmagoslavno orožje močnih! Tisti, ki je pripravljen, da brez obotavljanja daruje svoje življenje in ne vzame v roke nobenega orožja, da bi z njim storil zlo svojemu nasprotniku, je po svojem pogumu neizmerno višji mmmm Radio Alpski val www.alpskival.net 105 38 11 886 f 05 3811 674 96,4 MHz Slovenske gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, k: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.rodio-rsg.si RADI ¿D M EV 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 Mhz UKV, STEREO, RDS od še takega nasilneža« (prim. Gandhi, Velika duša Indije, Maribor 1971, str. 257). Podobno je Slovence spodbujal miroljubni nadškof Alojzij Šuštar na jasi sredi kočevskih gozdov v nedeljo, 8. julija 1990: »Gradite boljšo prihodnost slovenskega naroda na trdnih temeljih resnice, svobode, pravičnosti, spoštovanja, prijateljstva in ljubezni. Podajte se na pot sprave med živimi, na dolgo in težko pot, ki pa je edina pot v življenje. Bodimo drug drugemu dobri in pošteni sopotniki in iskreni prijatelji...« Prepričan sem, da si predsednik vlade g. Janša vztrajno in modro prizadeva graditi prihodnost države Slovenije na trdnih temeljih resnice, svobode, pravičnosti, prijateljstva in ljubezni. Vsi želimo živeti pod svobodnim soncem, na tem lepem koščku raja pod Triglavom. Ta raj bomo dosegli le, če bomo upoštevali naročilo iz Prešernove Zdravljice: »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!« Nikoli več vojne, nikdar več Hirošime in Nagasakija, nikoli več Katinskega gozda, sibirskih taborišč, Dachaua in Auschwi-tza, nikdar več tragedije Teharij in Kočevskega roga. Prešernova Zdravljica se bo izpolnila le, če ne bo v nas satanske zlobe, zahrb-tnosti in sovraštva, ampak dobrota in ljubezen, ki nas bo naredila za dobre sosede in prijatelje. Dragi premier Janez Janša, hvala Vam za vaše garaško in nesebično delo. Korajža velja še naprej! Na dan slovenske državnosti, 25.6. 2008, Maks Ipavec, Begunje pri Cerknici Poslanska vprašanja premierju Poslušali smo poslanska vprašanja, namenjena predsedniku vlade gospodu Janezu Janši. Prvi se je oglasil poslanec gospod Potrč. Neverjetno, kako zelo so v stranki SD nenadoma zaskrbljeni zaradi nizkih pokojnin. Po njihovi logiki so menda upokojenci oškodovani, ker se pokojnine usklajujejo z bruto-plačami. Med vladanjem LDS in SD jih prenizke pokojnine, ki so bile pogojene s plačami iz časa komunizma, kjer je bil poslanec visok partijski funkcionar, niso niti najmanj vznemirjale. Soglasno so potrdili zakon o znižanju pokojnin z obrazložitvijo, da je treba zategniti pasove in da morajo tudi upokojenci, ne le delavci, nositi breme slabega gospodarskega položaja države. Naj poslanca spomnimo, da so pokojnine precej višje pod sedanjo oblastjo, kot so bile tedaj, ko so nam on in njegovi tovariši določali življenjski standard. Tega ne more nihče zanikati! Kakor vedno se je tudi tokrat oglasila poslanka stranke Lipa Barbara Žgajner Tavš. Spet je v že znani hudobni retoriki mahala z odrezkom o neki prenizki invalidnini. Naj se da poučiti, da so tudi invalidnine odvisne od delovnih let in višine plačevanja v pokojninsko-invalidski sklad v času delovne dobe. Popolnoma hladna pa ostaja ob plačah sedanjih delavcev, ki imajo šoloobvezne otroke. Njihove plače so resnično na psu. Vendar te niso odvisne od predsednika vlade, ampak od dobre volje delodajalcev in njihove poštenosti, ki pa je velika večina nima. Glej ga, zlomka, tudi poslanca stranke Zares Mateja Lahovnika zelo motijo tajkuni in predsednika vlade sprašuje, kako je s finančno policijo. Ali ima zares tako slab spomin, da se ne spomni svojih napotkov in navodil, ki jih je pred leti dajal svojim tajkunom v zvezi s spornim lastninjenjem podjetij, za kar je bil menda strokovnjak. Še nekaj. »Poln kufer« že imamo tega Cvi-kla, njegove preiskovalne komisije in oklepnikov 8x8. Mihaela Afner, Celje Sramota na kubik Če že lahko razumemo duhovno omejenost zavrženo sprijenega tov. Boruta Sajovica, člana LDS (za katero je njen nekdanji vrhovni ideolog dr. Slavoj Žižek javno izjavil, da jo sestavlja drugorazredna golazen - pomislite, drugorazredna!), ko kot kakšen umski bolnik v čaščenju 'tekovin' zločinske komunistične revolucije ob TV-prenosu malo-umno blodi o 'ritju po kosteh', kot je zaničljivo poimenoval dejanje razumne civilizirane družbe, ki želi zunajsodno po vojni pobitim žrtvam, vrženim v neoznačena brezna, med katerimi ni manjkalo ne mater ne otrok, zvezanih z bodečo žico, zagotoviti človeka vredni pokop, pa ne moremo razumeti, da je ob tem bolnem izpadu maloumne-ga Sajovca tiho in mirno stala psihiatrinja v vlogi varuhinje 72 Demokracija ■ 27/xni • 3. julij 2008 72 ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM jRad\o ",-J t \ V A/ M5obota teU02/jPPi Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 SM: 031/34 51 ■v * - ■" http://vvvvw.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com človekovih pravic ga. Zdenka Čebašek Travnik, namesto da bi takoj protestno zapustila proslavo častilcev zločinske revolucije, če se je je v njihovo podporo že udeležila. Sramota, kaj sramota, SRAMOTA na kubik, da takšna, spoštovanja nevredna oseba predstavlja institut varuha človekovih pravic. Janez Novak, Slovenija Poseganje v zasebnost Že med vojno in še posebej po njej je politična policija Komunistične partije Slovenije skrbno bedela nad tistimi državljani, ki so obiskovali mašne obrede. Ne le to, dovolj je bilo, da je nekdo le odprl cerkvena vrata in pokukal v notranjost cerkve. Vsak tak pre-drznež je bil zapisan in poklican na zagovor. Sledila so izločevanja, poniževanja in tudi mučenja. Tovrstno „raziskovanje in usmerjanje" študentov si je lani privoščil univerzitetni profesor in podpredsednik stranke naslednikov starih revolucionarjev. Pred kratkim pa smo na TV gledali podoben „podvig", kako so naši raziskovalni novinarji znova ugotavljali, koliko in kateri pomembnejši državniki so se na dan državnosti udeležili maše za domovino. Zlepa se ne moremo izogniti prispodobi, ki močno spominja na nekdanje „trde čase". Treba je le še obuditi nekdanje represivne službe, da bi drugače misleče državljane začele pošiljati v psihiatrične ustanove. Samo še to manjka in tranzicijska levica bi spet slavila zmago. In pomislite - naše zapeljano ljudstvo bi gotovo znalo taki zmagi spet ploskati, kot je v podobnih primerih že počelo v preteklosti. Ive A. Stanič, Kočevska Reka Javna zahvala Jeseni leta 2007 je Zveza društev proti mučenju živali Slovenije podala Ministrstvu RS za pravosodje predlog za dvig zagrožene kazni do enega leta zapora. Ministrstvo je pri pripravi novega Kazenskega zakonika RS upoštevalo predlog zveze, ki je bil v skladu z nomotehničnimi pravili sprejet. V Državni zbor RS so naš predlog kot amandma predlagale poslanske skupine Slovenske demokratske stranke (SDS), Nove Slovenije (NSi) in Slovenske ljudske stranke (SLS). Novi kazenski zakonik je DZ potrdil z 49 glasovi ZA in 26 PROTI. Novi 341. člen kazenskega zakonika se torej glasi: 1. Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. 2. Kdor z dejanjem iz prejšnjega odstavka muči več živali ali mučeno žival trajno hudo pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, se kaznuje z zaporom do enega leta. Novi 341. člen KZ je že objavljen v Uradnem listu št. 55/08 in začne veljati 1. novembra 2008. Zveza društev proti mučenju živali Slovenije se iskreno zahvaljuje Ministrstvu RS za pravosodje in poslanskim skupinam navedenih strank, da so upoštevale in ovrednotile dolgoletna prizadevanja slovenskih društev proti mučenju živali po zvišanju zaporne kazni za mučitelje živali. Kot zanimivost še to: prvotna kazen leta 1904 je bila za »terpinče-nje živali« od 6 ur do 14 dni. Prof. Suzana Vodnjov, predsednica zveze DPMŽ Slovenije; Lea Eva Müller, predsednica NO Zveze DPMŽ Slovenije Županov bumerang! Marija Vodišek Ne samo župan glavnega mesta samostojne države Slovenije Zoran Jankovič, še nekaj drugih županov slovenskih krajev je dobilo to, kar so iskali: bumerang, udarec nazaj. Zoran Jankovič, ki ga vidim kot »župana vrtičkarjev«, je prek vseh medijev pozival Ljubljančane, naj bojkotirajo referendum. In mnogi so ga bodisi ubogali, bodisi si niso znali izračunati, koliko koristi bo odpadlo nanje. In med temi so mnogi »filozofi, psihologi« ter nasploh strokovnjaki na vseh področjih. To je bilo vprašanje, pa ne za Gorenjce, ki so se kar dobro odrezali, temveč za vse, ki od domovine iščejo samo pravice, ne pa tudi dolžnosti. V petek, 20. junija, ob 18. uri je bil v dvorani na Miklošičevi neke vrste pojasnjevalni zbor, ki ga je vodilo 6 ministrov te vlade na čelu z Ivanom Žagarjem. V dvorano je prikorakal tudi župan Zoran Jankovič s svojimi pribočniki. Nekateri smo protestirali, češ kaj tam dela, ko vendar ukazuje bojkot posvetovalnega referenduma. Prišel je, ker je menda dobil »osebno« vabilo premierja Janeza Janše. Ko se je predsedujoči Ivan Žagar opravičil navzočim, da Janeza Janše ne bo, ker je še v Bruslju, je Zoran Jankovič protestiral in s svojimi zvestimi oprodi zapustil dvorano. Povsem v skladu z njegovimi pojmovanji, da taka osebnost, kot je ljubljanski župan, ne more razpravljati z »navadnimi« ministri. Kaj pa si bodo o njem mislili v njegovem rodnem kraju? No, nekaj nas je odšlo na referendum. Na voliščih smo se srečevali bodisi z znanci, bodisi s prijatelji. Kar prijeten občutek. In večina nas, omejencev, je volila pozitivno. Rezultati so tu in šele sedaj so »hujskači« razumeli, da so najbolj škodili samim sebi. Nas, volivce, bi najraje prikazali kot Butalce. Pravilno je mnenje, da o referendumskem vprašanju odločajo tisti, ki se volitev udeležijo. Tam je naš podpis, tam je številka našega volilnega listka. Udeležba ne vpliva na zakonitost, ki bi jo seveda hujskači takoj po svoje preuredili. Pa toliko pametnih ljudi imajo med seboj. Splača se jih našteti, da bodo volivci znali presoditi, kje kraljuje »intelekt«. To so Borut Pahor (še vedno je videti kot maneken), prelestna Katarina Kresal, ve-leum Gregor Golobic in vsi klonirani privrženci. Oni bodo, in to brezpogojno verjamem, vodili državo drugače. Kako, pa še niso povedali, ker se tudi med seboj ne morejo zmeniti. Zavist in ščuvanje med somišljeniki delujeta z vso paro. Pri Mladini imajo dolgo »lajtungo«, 11 let star govor Tony Blaira sedaj podtikajo Janezu Janši in hočejo slednjega prikazati kot plagiatorja. Kaj vse bodo še našli? Sledila sem seji evropskega parlamenta 24. junija 2008. Najprej je govoril predsednik Sveta EU premier Janez Janša. Za njim sta povzela besede predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Pötterring, ki je pohvalil predsedovanje male države Slovenije, nato pa še predsednik evropske komisije J. M. Barrosso, ki je pohvali dodal še eno pomembno besedo - »poštenost« predsednika Sveta EU Janeza Janše. Slovenski poslanec v evropskem parlamentu Jelko Kacin pa je pristavil: »Prvič v tem šestmesečnem obdobju me ni nihče pošiljal 'domov' na Slovaško.« To govori o prepoznavnosti Slovenije. Demokracija • 27/xni ■ 3. julij 2008 73 UspeŠnO Slovensko predsedstvo EU francoskemu zapušča dobro dediščino, je ob koncu predsedovanja Slovenije poudarila Mihela Zupančič, ki vodi predstavništvo evropske komisije v Sloveniji. Slovensko predsedstvo francoskemu zapušča dober nastavek za nadaljevanje dela na ključnih področjih, meni Zupančičeva, ki je slovensko predsedovanje označila za kakovostno in uspešno. Vloga predstavništva pa se je z vstopom naše države v EU nekoliko zmanjšala. Dobrodelno Ustanova Vrtnica za pomoč ljudem v stiski je na pobudo zaročenke premierja Janeza Janše Urške Bačovnik v Piranu gostila 53 otrok iz Porabja, ki so jezikovno, kulturno in narodnostno tesno povezani s Slovenijo. Otroci izhajajo iz socialno šibkih družin, večina od njih pa še ni bila na morju. Ustanova Vrtnica, ki že od leta 1999 pomaga ljudem v stiski, je tako s finančno pomočjo dobrotnikov zamejskim otrokom pomagala uresničiti sanje. LJUDJE Politični semafor DemagOŠkO V Lipi so v tem mandatu po besedah poslanke Barbare Zgajner Tavš vložili daleč največ pobud s področja socialnih zadev, saj naj bi imela njihova stranka zelo jasno vizijo na tem področju. Prizadevali pa naj bi si za ustanovitev samostojnega ministrstva, pristojnega samo za področje socialne politike. Stranka, ki domuje v prostorih, ki so v lasti odvetnika Stojana Zdolška, se je pri sprejemanju protitajkunske zakonodaje izkazala kot zaveznica tajkunov. Kdo je njegova blondinka? leti na brniško letališče približno ob 20.10. Po naključju jima je na letališču padel v oči vrli predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor, ki je bil med potniki iz evropske prestolnice. Oblečen je bil povsem neformalno - v kav-bojke in srajco, čez rame je nosil športni nahrbtnik. Ko je zapustil letališko stavbo, je pred izhodom (vhodom) pogledal levo in desno, in ko je mislil, da ga nihče ne gleda, je sklonil glavo in odhitel na desno, malo naprej od lokala. Ustavil seje pri črnem beemweju. Prisedel je v avtomobil, za volanom katerega je sedela neznana blondinka, poljubila sta se in odhitela veselim trenutkom naproti. No, Pahorje pred časom v enem od intervjujev tudi dejal, da zvestoba ni njegova vrlina. Vsekakor bo za predsednika SD, ki se že pred državnozborskimi volitvami vidi na mestu predsednika vlade, letošnje poletje še zelo vroče. M. B. Predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor je znan po tem, da so mu všeč »blond ženske«, v zunajzakonski zvezi pa živi s črnolaso pravnico Tanjo, s katero ima tudi sina. V intervjuju za februarski Playboy je tako priznal, da je bila večina njegovih ljubezni blond. Na steni v svoji pisarni v Ljubljani ima obešeno sliko razvpite ameriške igralke Sharon Stone, v Bruslju pa sliko tragično umrle monaške knegi-nje Grace Kelly, ki je po njegovo najlepša ženska vseh časov. V omenjenem intervjuju je tudi nekoliko presenetljivo razkril, da se mu zdi predsednica LDS Katarina Kresal »zelo privlačna«. Slednja je na to dejala, da bi to lahko obdržal zase. V teh dneh pa nas je poklicala bralka, ki je bila 19. junija na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana in je čakala soproga. Slednji se je vračal domov z letalom, ki poleti iz Bruslja ob 18.45 in pri- DeMOKRACIJA ■ 27/X1II • 3. julij 2008 onosi tvra se a. Nasa košarkaška lanca pont .11. Oerfai ou> dvoiilni boj za preos epublike Slovenije ije. Prve p> . lovega ministra, nju referendum o grao. tra za ravnanje z o> jveniji en < /ski poslanec več. de. Novo krizno žarišie r. žnjem vzh™*" Crirt jsegle mir< sporazum "~'dje lovila uspe "ierbi državr i rokometr ¡hitrejši be je Slovene s« eze noveg listra. Uskli /anja koalicije, upi rotuje. Pop ? dokazale so. opski posli eč. Na vrhi ' lisboni velika zav< 'iieformni dbi. Obisk precb ■razum. Oz. irevzemne nudbe. Vrednost E' et okrepile košarkaška repi venec. Jutr .ončno in t :o. Predvolilni hni: lika Reput ->ije se stopnj cazale solk jst Slovene V Kranju r- iji centra z n odpadki. S jodbi. Obis predsednika f ške vlade. nabližnjer ihouo. ^rte strani d' ša košarkaška reprezent? jonovila uspeh. Oerl Irzavnega rokome ga prvenstva. Najhi' venije se stopnjuje. Pn ;e novega ministra, (lajevanja koalicij »ozicija nasprotui«- dpadki. Sloveniji poslanec več. Na vi i, v Lisboni veli'' -'^nost novir -»op oorniH1- =ga rokometnega prv< lstva. Najn eiec je bio< jutn do soi klajevanja koalicije. 0 »zicija nasp Poplave d- ale solidarnost vrhu, v Lisboni velika vezanost n :formni por . Obisk predsed ""°mne ponudb» Vrc ist Evra se pet okrepil .ša košarkaška re, in toplo, f boj za pre ;dnika Rep e Slovence se stoj. •ncev. V Kr; ndum o gi mji centra vnanje z -dpadki. S aške vlade o žarišče i i bližnjem Ju. Sprte; ani doseg a ponovila bi državne ga rokom« a prvenst- Najhitrej: e poteze n tra. Usklaievanja k ,e. Opozici lasprotuje. en evrops -eč. Na vrhu, v U velika zavezanost novi lirovni spo • prevzemne por . Vrednost Evra se je spet c »c je Slove nčno in toplo.' jlilni boj za predsednika Re iokazalesc ncev. VKranji endumog ' " entrazara dbi. Obisk -aške vlade krizno žar bližnjem vi Informativni program i RA Slovenija Vsak dan se v Sloveniji in po svetu zgodi nepregledna množica dogodkov. Naša naloga je iz te množice izbrati tiste relevantne in pomembne, izluščiti preverjena dejstva, jih ubesediti v novice in razčleniti njihovo ozadje. Tako si lahko hitro ustvarite svojo sliko o dogajanju doma in po svetu. Zavedamo se svoje odgovornosti. 'zr rsT VSI POMEMBNI DOGODKI SLEHERNEGA DNE. > -O _o o fe- RADIO I TELEVIZIJA J _ r>_ Ll SLOVENIJA UOITla^ v svetu informacij. Internet, ki dela.; In to hitro! Izberite hiter mobilni internet, ki deluje! Paket Internet neomejeno je nov podatkovni paket, ki vam za samo 29 € na mesec omogoča neomejeno uporabo paketnega prenosa podatkov v Mobitelovem omrežju in brezžičnem omrežju NeoVVLAN. Nadgrajeno Mobitelovo omrežje z daleč največjo pokritostjo Slovenije omogoča megabitne hitrosti prenosa do 7,2 Mb/s. Ne verjamete? Oglasite se v najbližjem Mobitelovem centru in se dogovorite za brezplačen preizkus. Za uporabo širokopasovnega interneta je potreben ustrezen signal Mobitela ali tujih pogodbenih pperaterjev ter ustrezna podatkovna naprava. Dejanska hitrost prenosa podatkov je nižja od teoretičpe in je odvisna od stanja omrežja, radijskih razmer in drugih dejavnikov na prenosni poti. * Velja ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Mobltel GSM/UMTS za 24 mesecev in hkratni 24-mesečni uporabi paketa Internet neomejeno/Poslovni Internet neomejeno. Velja za vse, ki nimate veljavnega aneksa UMTS št. 14/2005. Ponudba veija do odprodaje zalog za vse naročniške pakete, razen za osnovni SOS paket. Enotni paket, paket Telemetrija in Izbrani paket na pripadajoči številki v storitvi Avtotelefon. Vse cene so v EUR ter vključujejo DDV. Internet neomejeno za samo 29 € / mesec in USB modem za samo 1€* WWW.MOBITEL.SI Najmočnejše vezi so tiste, ki jih ne vidimo.