The Oldest and Most Popular Slovene Uewspaper in United States of America
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOUETUj S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Zdruienih Državah Ameriških,
ŠTEV. (No.) 117
CHICAGO, ILL., TOREK, 19. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 19, 1934
LETNIK (VOL.) XLIII
PO NASVETU MUSSOLINIJA BO NEMČIJA OPUSTILA SVOJO POLITIKO OSAMLJENOSTI. — PRITI NAME-RAVA NAZAJ V LIGO NARODOV IN ENAKO TUDI PRENEHATI Z NAZIJSKO KAMPANJO V AVSTRIJI.
Benetke, Italija. — Pri konferenci, ki se je vršila koncem preteklega tedna med Mussoli-nijem in Hitlerjem v tukajšnjem mestu, je stavil Mussolini svojemu stanovskemu diktatorskemu tovarišu več dale-kosežnih nasvetov, o katerih je Hitler tudi izprevidel, da bo Najbolje, ako se ravna po njih. Rezultat tega sestanka bo, kakor se z gotovostjo domneva, da bo Nemčija stopila nazaj v Ligo narodov, kakor tudi, da bo prenehala s svojo nazijsko Propagando v Avstriji.
Mussoliniju ni dosti na tem, ali je Nemčija močna ali slaba; aH ima kaj prijateljev, ali je omamljena. Da kaže tako izredno zanimanje za usodo Nemčije, je vzrok predvsem v tem, ker želi s pomočjo Nemčije Vzdržati nekako ravnotežje v Evropi, ki pa ga je zadnje čase
GREENOV
NAČRT
ZAKLJUČEK KONGRESA
Končno določen za ponedeljek ali torek.
REV. JOŽEF ŠKUR UMRL
Washington, D. C. — Namera, da bi se bilo zasedanje kongresa zaključilo že v nedeljo,
Wm. Green začasno preprečil se je izjalovila, dasi so vodite-1 so vse države poslale vladi Zed.
lji obeh zbornic delali
FINSKA EDINA PLAČNICA
Washington, D. C. — Dočim je šel 15 .junij mimo velikih evropskih držav, ne da bi se te zmenile, da bi poravnale svoj obrok na vojni dolg Ameriki, je edino i Smrt nastopila vsled srčne kapi Finska ostala zvesta svoji besedi in obljubi in je točno plačala svoj obrok $166,538. Do zdaj je to edina država, ki je vse svoje obroke redno plačevala. Dočim
jeklarsko stavko.	: lji obeh zbornic delali s polno
—"—	,paro, da spravijo skozi obrav-
Washington, D. C. — Pred- navo še zadnje zakonske predsedniku Ameriške delavske fe-(ioge_ ge §eat takih predlogov je deracije, Wm. Greenu, se je si- v nedeljo ostalo in pritiskalo cer pretekli petek na konvenciji se je na to, da morajo biti na jeklarskih unij v Pittsburghu vsak na£in regeni v ponedeljek, posrečilo, da je pregovoril dele- ali najkasneje v torek, da lah-gate, naj prestavijo namerava- ko nato konRres odide na počit-'no stavko za nedoločen čas v bo- nice
dočnost, vendar ni sigurno, daj "	___0____
je stavka s tem popolnoma od-'upA NA PONOVNO OBRAVNAVO
Dwight, 111. — Dr. Alice Wy-
pravljena z dnevnega reda. Kon vencija je sprejela Greenov načrt za vzdrževanje miru med delavci in delodajalci, toda vprašanje je, ali ga bo tudi zveza jeklarske industrije sprejela.
V kratkem zahteva Greenov
držav razne izgovore, zakaj ne morejo plačati, je edino Jugoslavija popolnoma prezrla ta dan in se niti opravičila ni.
V soboto ob 6:45 zjutraj je preminul v Pittsburghu, Penna., preč. g. župnik Jožef Skur, slovenski župnik slovenske župnije v Pittsburghu. Smrt je nastopila po kratki bolezni srčne kapi.
Iz Jugoslav!!®.
PRI POŽARNI NESREČI NA RAKEKU, KJER JE OGENJ NA-PRAVIL POSESTNIKU RUPENU NAD 50,000 DIN ŠKODE, JE ZGOREL TUDI ŠOFER FERDINAND ZGAGA, DOMA IZ BOHINJSKE BISTRICE. — DRUGA POROČILA IZ DOMOVINE.
Človeška žrtev požara
udarila v radijsko anteno šol-
Cerknica, 30. maja. — V ne-|ske^a upravitelja v Sorici, rav
deljo, 27. maja, malo pred pol-
KRIŽEM SVETA
— Nanking, Kitajska. — V ostrem tonu je kitajsko zunanje ministerstvo obsodilo Japonce, ki trdijo, da so Kitajci krivi incidenta, ki se je pripetil z japonskim konzulom, ka-nekoop, ki se nahaja v tukajšnji | teri se je skozi pet dni skrival ženski kaznilnici, obsojena na 25 zunaj mesta.
Francija opasno potegnila na'načrt, da predsednik Roose-
let zapora za umor, izvršen nad njeno snahinjo Rheto, se je izrazila, da upa, da ji bo višje sodišče
svojo stran. Ista zadeva pa Vznemirja tudi Hitlerja. Pri Pogledu na obroč, ki ga Francija počasi toda sigurno ustvarja okrog Nemčije, ko se je sporazumela z Anglijo, sklenila zvezo z Rusijo, pripomogla, da se je sklenil balkanski pakt, Postaja Hitlerju malo neprijetno in zato je izprevidel, da bo najbolje, ako preneha s svojo Pretečo politiko in se približa nazaj k drugim državam, in sicer s tem, da spravi Nemčijo nazaj v Ligo narodov.
Italija mu namerava pri tem Pomagati, in sicer posredno, na ta način, da bo Italija priporočala, naj se zopet spravi k življenju mirovni pakt med štirimi velesilami, Italijo, Nemčijo, Francijo in Anglijo. Pri tem pa bo Hitler seveda zahteval ponovno, da se prizna Nemčiji enakopravnost z drugimi narodi, da bo smela torej biti oborožena v enaki meri kakor dru-£e države.
V svrho, da se ukine trenje 'ned Italijo in Nemčijo samo, Pa je Hitler na konferenci pristal na nasvet Mussolinija, da Prepreči nadaljnjo kampanjo v Avstriji, vsaj začasno, in da se sprijazni z ide-Po samostojnosti Avstrije. Da pa se da nazijem nekaka odškodnina, je nasprotno Musso-'ir>i obljubil, da bo pritisnil na avstrijskega kanclerja Doll-*UfWa, ki stoji itak popolnoma fod njegovim vplivom, da bo ta sklical v jeseni v Avstriji vo-'itve in bo nato pri sestavi no-vlade oddal več sedežev nabijem.
velt sestavi komisijo treh nepristranskih članov, ki se bo bavila s sporom med kompanijami in
delavstvom. Vse pritožbe, ki se ne bodo mogle poravnati med delodajalci in zastopniki delavstva, katere bo delavstvo samo
dovolilo
ponovno obravnavo. |Snjega odvetnika J. Groess-Ženska trpi na več boleznih, od wanira. kateri ie zn: • da drži
— Salzburg, Avstrija. — Bombni napad se je pretekli teden izvršil nad hišo tukaj-
katerih je najbolj nevarna je-tika .
-o-
PREDSEDNIKOVA HČI SE BO RAZPOROČILA
Reno, Nevada. — Hči pred-
izvolilo, se bodo predložile tej ko-1 sednika Rooseve]ta> Mrs. Anna misiji v končno odločitev, in ko- Dall) je prispe]a semkaj, da do-misiji bo poverjena popolna ob-; seže razporoko oc[ svojega soproga, Curtis B. Dalla, s katerim se je poročila v juniju 1926, a je živela že nad leto dni ločeno
, , . , v ,nočjo, so železničarji, ki so Pokojnik je bil dolgoletni duhov-' ljal. toinski tovornj
m vodja Družbe sv. Družine. Pa-	4e g	na Rakeku
stiroval ie na mnogih slovenskih 1 ... , v . .
.... ...	, opazili, da šviga plamen iz
zupmiah in vsled tega znan slo- ....	, . ,
...	i ■ it \ skednja trgovca z ogljem Ivana
venski javnosti med nami. v A-	® .. „
meriko ie dospel pred kakimi 20 RuP.ef" ,fudl R»P«">vi so o-leti iz Benečije, kjer mu je tekla kmalu zapazili, se za silo zibel. Blagega pokojnika vsem oblekh m hlteh ven" Spoznali toplo prpioročamo v molitev in so tako-l vellko nevarnost, kajti blag spomin. Toliko na kratko ob skedenj, v katerem je bilo sklepu lista. O življenju in de- spravljeno seno, večja množina
lovanju pokojnika pričakujemo, °^a> vozovi in osebni avto- Je kako daljše poročilo iz naselbine, bl1 bhzu Poslopij. V nekaj mi-v kateri je deloval in umrl. Bla- ,mitah R0 prihiteli domači ga-gemu služabniku Gospodovemu silci z motorno brizgalno, njim
R. I. P.!
last, da bo nadzorovala volitve delavskih zastopnikov.
BANDITI UBILI AMERIŠKE-MA MISIJONARJA
Peiping, Kitajska. — Na zahtevo ameriškega poslanika so kitajske oblasti uvedle temeljito preiskavo, da izsledijo bandite, ki so pretekli teden ubili ameriškega protestantovskega misi-
od njega. Med tem časom je po večini prebivala v Beli hiši s svojima dvema otrokoma.
-o-
"ZAGONETNI MOŽ" OBSO-JEN
Chicago, 111. — Pretekli petek
wanga, kateri .je zoi s sedanjo vlado in se je tudi izrazil, da ji bo pomagal pri iz-sledovanju teroristov.
— Pariz, Francija. — Z veliko večino glasov je državna
zbornica odobrila, da se pora- Pet takih bomb- Ker se pn na"
padih ne vidi nobenega sistematičnega načrta, se domneva, da je to delo kakega blazneža. -o--
BOMBE POKAJO V PARIZU
Pariz, Francija. — Kijub intenzivnemu delu se policiji še ni posrečilo, da bi izsledila, od kod izvirajo bombe, ki jih je bilo zadnje dni poslanih potom pošte celo število raznim osebam in družbam. Pretekli petek so našli
bi 230 milijonov dolarjev za novo oboroževanje. Pričakuje se tudi, da se bo sprejel zakon, s katerim se bo prisilna vojaška služba zvišala od enega na dve leti.
Najzanimivejše vesti »o v Amer. Slovencu: čitajte ea!
cagi, pri kateri je bil zaposlen, $39,000, na kar je izginil. Ko je je porota končno odločila usodo,bil pripeljan v Chicago, je mož
na pomoč pa so prav hitro prišli tudi gasilci z Unca in iz Iva-njega sela. Vse brizgalne so stopile v akcijo in kmalu se je gasilcem posrečilo, da so požar omejili samo na skedenj. Ker je nekaj časa pihal oster veter, je bila velika nevarnost, da bi se bil požar razširil še na druga gospodarska poslopja in tudi na hiše.
Gospodar, trgovec Ivan Ru-pena, trpi okoli 50,000 Din
no ko je šel mimo mesarski mojster Polde Košmelj. Udarec strele je bil tako močan, da ga je vrglo s ceste v tamkaj stoječo lipo in mu izbilo dežnik iz rok ter ga dodobra omotilo. Kot gasilec je, ko je prišel k sebi takoj stopil v šolo in opazil, da so bile vse šolske sobe polne dima. Pa ni bilo ognja, le nekaj strešnega lesa je strela osmodila. Popokalo je pa nad 70 šip, odluščenega je precej ometa. — Zanimivo je, da je strela zgrešila poleg antene na strehi stoječ strelovod in udarila radijsko anteno.
-o--
Pod kolesom Ko je trgovski sluga Josip Perme nesel po Dalmatinovi ulici v Ljubljani več zavojev, je za njim pridrvel neznan kolesar in se z vso silo zaletel vanj. Perme je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo.
-o-
Deset mesecev brez plače Iz Bogovine v Srbiji poroča-
škode. Zgorela mu je vsa zalo- -1°' da v tamošnjem rudniku, ga oglja in tudi mnogo sena. Z kl -l'e last MlIana Savica 12 Za" največjo težavo so iz skednja ->'ežarJa bila stavka- Delavstvo POLJSKI MINISTER UBIT NA odpeljali osebni avto. Rupena se je uprlo, ker lastnik ni izpla-
CESTI
Varšava, Poljska. — Med tem,
je bil zavarovan za primerno idelavstvu mezd že pet, vsoto proti požaru, ki pa je za- mnogim celo deset mesecev.
ko je šel v poslopje vladnega klu- hteval tudi človeško žrtev.
ba, je bil poljski notranji minister, B. Pieracki, pretekli petek
Dobro uro pred požarom sta prišla spat na seno domači hla-
jonarja 75 letnega dr J H In- za£°netne£a moškega, katerega kazal popolno nevednost, zakaj
' 'T,	'v- i t i je več prič spoznalo za A. R
grama. Banditi so ponoči vdrli TT i
, .v . j u- i iHammela, a sam pa ie trdil da v njegovo hiso m, da bi obvaro-i. „ , '	™ ,
stari1,16 Burt Armstrong. Tekom 30 minut je porota izrekla, da je to v resnici Hammel. Ze par mesecev se je zadeva vlekla. Mož je bil pred par meseci aretiran v
val svojo družino, se je mož postavil banditom po robu, pri čemer ga je eden banditov ustrelil.
KUBANSKI PREDSEDNIK V NAPADU RANJEN
Havana, Kuba. — Dva častni-nazijsko jka sta bila ubita, deset drugih ranjenih, predsednik Mendieta sam pa je komaj ušel smrti ob eksploziji bombe, ki je bila namenjena njemu. Napad se je izvršil v tukajšnjem vojnem pristanišču pretekli petek, med obedom, ki se ga je predsednik udeležil po pregledu brodovja. Bomba je eksplodirala tik za njegovim stolom in sicer neposredno, ko je končal svoj govor, v katerem je pozival k sodelovanju med vojaškimi in civilnimi oblastmi. Eden častnikov, ki je stal za njim, je rešil njegovo življenje, a je pri tem izgubil svojega. Napad je precej zagoneten,
Philadelphiji, ker je bil podoben Hammelu, ki ga je policija iskala, ker je v decembru poneveril Brinks ekspresni družbi v Chi-
je aretiran in je vztrajno trdil, da ni Hammel, marveč Armstrong. Definitivno pa je v njem spoznala Hammelova žena, da je to njen mož, in enako tudi njegovi otroci. Mož pa se ni niti z najmanjšo kretnjo izdal, in tudi zdaj, ko je bil zaradi omenjenega ropa obsojen na eno do deset let ječe, še Armstrong.
napaden od nekega moškega, ki pec France in 281etni samski je oddal nanj dva strela, in, ko šofer Fardinand Zgaga, rodom je minister že ležal na tleh, je še iz Boh. Bistrice. Ta je v petek enkrat ustrelil nanj, na kar se
Lastnik se je tudi izjavil, da ne bo plačal zaostalih mezd. — Rudnik bodo prodali na dražbi. -o-
Tragična smrt
Žrtev tragičnega dogodka je
prišel iz Novega mesta, da bi P°stal 25- maJa v LJubljani 37-od g. Rupene kupil avto. Na letni mesarski mojster Franc senu je tako trdno zaspal, da Tršan> na katerem so že dalje ni čutil niti smradu in ga je časa °Pazili znake hude duše" dim zadušil. Zgorel jo do ko-|vne depresije, ki se je z dneva sti. Tudi hlapec France je biliv dan stopnjevala. Omenjeni v veliki življenski nevarnosti, idan -ie šel Popoldne v svojo so-Rešil si je življenje z naglimibo z izgovorom, da gre spat. skokom iz skednja. — OroŽni-!Ko ->e čez "ekaj ur Potem P°" Kdaj predsednik odpotuje, še 'kj vodijo preiskavo o vzrokih'gledala zena za "jim> -l'e videla vedno trdi, da je',ni določeno, bržkone enkrat požara, splošno pa domnevajo,.skozi okno, da leži ves krvav na
mu je posrečilo pobegniti. Napadeni je kmalu nato izdihnil.
-o-
— Washington, D. C. — Ob svojem obisku na Havaje namerava predsednik Roosevelt pristati tudi za en dan v južnoameriški državi Colombia. —-
med 26. junijem in 4. julijem, da gre za nesrečo.
POGREB KALIFORNIJSKEGA GOVERNERJA
Da je resnica, da se namerava Nemčija v svoji sedanji o-samljenosti zopet približati
drugim državam, kakor tudi,,.......... ,
»topiti v Ligo narodov, je do- |ka^™jaske oblasti so ukrenile
v tem, ker je v soboto obi-skal Pariz posebni Hitlerjev ^dposlanec, ki je imel daljšo °nferenco s francoskim zun. j^nistrom Barthou. Vendar pa a °dposlanec ni imel dosti u-_Peha; Barthou je namreč ostal , GlzProsno nasproten vsem za-evam> ki jih
najskrbnejše priprave za var nost. Za vse udeležence je bila odrejena aretacija.
ht
imenu Nemčije. Takoj, ko se je odposlanec vrnil v Berlin, se je Barthou odpeljal v Bukarešto in Belgrad, da nadaljuje tamkaj z utrjevanjem franco-je ta stavil v 'ske pozicije.
1 i ,jr i
i Pred dobrim tednom smo pa imeli požar v Cerknici in v Dolenji vasi. V Dolenji vasi je nastal požar tudi ponoči okrog polnoči. Pogorela je hiša posestnika Znidaršiča ter skedenj posestnika Urbasa. Požar je bil verjetno podtaknjen. — V Cerknici pa je pogorela hiša po-dobarja Bajca.
(postelji. Poklicani ljudje so vdrli v sobo in videli, da Tršanu zeva na prsih strašna rana, poleg njega pa mlaka strjene krvi in v njej mesarski nož, katerega si je nesrečni Tršan zabodel naravnost v srce. V smrtni borbi je pa imel še toliko moči, da ga. je potegnil ven.
Skoraj celokupno prebivalstvo mesta San Francisco je delalo špalir ob pogrebnem spre-vodu pokojnega kalifornijskega governerja James Rolpha, katerega pogreb se je vršil pred nekaj dnevi.
Tudi v Mariboru je snežilo
Iz Maribora poročajo, da se je v nedeljo 27. maja, iz poprej vročega vremena naenkrat sprevrgo v hladno, naravnost mrzlo, da so se ljudje oblekli |v zimske plašče. Tudi snežilo Ije, bil je pravi zimski metež, ki je trajal celo uro, vendar se sneg ni prijel.
-o-
Strela
Selška dolina, 30. maja. — V soboto je divjala v tukajšnji okolici huda nevihta, med katero je silno treskalo. Strela je
Nesreča
Krofelj Anton in Mihael Le-šek, oba delavca pri mestni občini v Celju, sta bila zaposlena pri spravljanju hlodov v Pečov-niku. Pri tem se je zgodila nesreča, da je en hlod obema zlomil desni nogi.
—-o--
Kaj napravi alkohol V neki vasi na Gorenjskem, tako poročajo, je neko mater deveterih otrok, katerih starejši nima niti še 14 let, začel vsled preveč popitega alkohola, popuščati spomin. Na vsak način je hotela, da bo govorila ljudem s prižnice v cerkvi in so ji komaj ubranili.
Sfraii 2
♦AMERIKANSKI SLOVENEC*
Torek', 19. Junija 1934
HMERIKANSKI SLOVENEC
4» najstarejši »lovimbi Ust » Ameriki,
a«unoTlj«n tot« iSSt.
Utw]a t Rak dan razua nadel), pon«~ »likov in dnevov po praxnikUv
Izdaja ta tiskal CDfNOST PUBLISHING CO.
Naalov uredništva ta uprava:
(»49 W. Cermak Rd.f Chicago
Telefon: CANAL 5544
Ca celo leto Za pol leta . Ca četrt leta
Naročnin«:
_$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Za Chicago. Kanado In Evropo:
celo listo Za pol leta _
2» četrt teta
»$6.00
3.00 1.75
The fini and the Oldest Slovet Newspaper i« Amerien.
Established 11»),
Issued daily, except Sunday, day and the day after holidays.
Molt-
PabUsbed by; EDINOST PUBLISHING CO,
Address of publication office: 1849 W. Cermak RdL, Chicago
Phone. CANAL 5544
Subscription;
For one year__
For half a year--
For three rnontha---
-$5.00 _ 2.50 . 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year__._$6.00
For half a year __ 3.00
For three months __ 1.75
ws OO* CUM PART
Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan ta pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Druga petletka v Rusiji
Diktator Stalin je o priliki strankinega kongresa v Moskvi podal načrt druge petletke. Sovjeti nameravajo Rusijo industrij alizirati še naprej in jo polagoma spremeniti v prvo industrijsko državo na svetu. Najbolj jim leži pri srcu težka industrija. V načrtu navajajo ogromne številke; tako naj bi se industrijska proizvodnja tekom naslednjih petih let dvignila na dvojno dosedanjo količino.
Posebno pozornost obračajo na Sibirijo, ki je bogata rud. Nadalje nameravajo izboljšati promet in prometna sredstva. Dvignili bodo produkcijo živil, obleke in obutve, kar bo v neposredno korist konzumentom.
Podružabljenje kmetijstva se je ponesrečilo; stanje živine in konjev je padlo za polovico. Glede kmetijstva je sedaj sovjetski načrt, da s pospeševanjem industrije znižajo njegovo važnost v ruskem narodnem gospodarstvu in Rusijo spremenijo v pretežno industrijsko državo.
Na eno samo vprašanje pri obravanju nove petletke Stalin ni vedel pravega odgovora: odkod dobiti sredstva za velikanske načrte? Za prvo petletko je moral denar prisferadati narod ; najbrže bo šlo tudi še naprej po isti, že preizkušeni poti.
-o-
Češki tisk o madžarski pritožbi
Madžarska pritožba pri Ligi narodov v Ženevi je našim čitateljem že znana. Madžari so obtožili namreč Jugoslavijo, da slednja pobija njene državljane ob meji in da se je skoro do 40 takih slučajev zgodilo zadnja leta. Pri Ligi narodov stvar sedaj preiskujejo, in kakor vse kaže, so to slučaji, v katerih je bila Jugoslavija popolnoma upravičena postopati, kakor je. Češki listi pišejo o tem te dni prav na široko. "Ljudski list" piše med drugim:
"V ženevskem napadu madžarske vlade na Jugoslavijo, ki se vsa češkoslovaška politična javnost ukvarja z njim, vidijo- v Pragi nov predrzen poskus Madžarov, da bi z obtoževanjem Jugoslavije zvalili s sebe odgovornost za vse nedovoljene akcije, ki se z njihovega ozemlja pripravljajo preiti Jugoslaviji in njenemu edinstvu. Madžarov ne more nihče preko siti, kadar gre za to, da se resnica preobrne in kadar bi hoteli svoje vole je ponašanje prikazati v nedolžni obleki jagnjet. Pritožujejo se zoper Jugoslavijo, sami pa sprejemajo veleizda-.ialce in plačujejo zaklete sovražnike Jugoslavije. Lepo so jih sprejeli in jim dali velike finančne podpore. Pod pokroviteljstvom madžarskih oficirjev se oraganizirajo tečaji, kjer se u-rijo prekueuhi v metanju bomb in peklenskih strojev in pošiljanju teroristov v Jugoslavijo. Najznanejše takšnd središče je Janka-Pusta- blizu Velike K,aniže. Iz tega kraja, pa tudi iz drugih pošiljajo te izvežbane teroriste čez mejo v Jugoslavijo. Madžarske oblasti jim dajejo potne liste na razna imena in dovoljenje za prehod meje. Večina napadov, ki so se pripetil
Tudi v Italiji so organizirali podobno teroristično akcijo in |tukaj jako potrebujemo, da nas sicer v nič manjšem obsegu kakor na Madžarskem. Zadošča kdo obišče in nas malo predrami
navesti, kako so o priliki zadnjih incidentov v Liki jeseni 1932 poslali iz Italije velike količine orožja in da so poizkus atentata na Nj. Vel. kralja Aleksandra v Zagrebu pripravili z direktno podporo italijanskih fašistov v Italiji. Pri tej priliki so tudi ugotovili, da vežbajo italijanski vojaški in fašistični učitelji teroriste pod vodstvom Paveliča, Perčesa in podobnih po raznih taboriščih v Bolgotaru in po drugih italijanskih krajih in da jih pošiljajo v Jugoslavijo z bombami, revolverji in peklenskimi stroji italijanskega proizvoda. Ali ta dejstva mar ne zadoščajo? Ali Jugoslavija, ki se brani pred terorističnimi akcijami, kolektivno organiziranimi na Madžarskem in v Italiji, nima pravice, da se brani?"
Ni dvoma, pišejo listi dalje, o tem, da bo Jugoslavija pri
iz spanja, ker tukaj smo precej leni za katoliški list. Nekateri se izgovarjajo; Jaz pa imam rajši ta list, ali oni list, čeprav ni katoliški, ga prav radi čitamo. •— Ce se štejemo da smo katoličani, bi moral biti katoliški list prvi pri hiši in šele potem drugi listi, ako nam razmere dopuščajo. — Torej Mr. Klučevšek, ako bi vas pot slučajno zanesla tod okoli, se le oglasite, ni se vam treba bati, da boste morali krave mol-
stala na razpravo o tej pritožbi. Podobno pišejo tudi drugi li- zt[' kot st? jih mo^li na zadnjem
sti. Potem se bo razgalila vloga Madžarske in Italije pri delu kršenja miru v Evropi.


Ld/


obisku pri zastopnici. Vas bomo prav dobro postregli. Posebno pivo se kaj prileze v tej vročini. Kar korajžo Mr. Klučevšek in pridite nas enkrat pogledat v lepi zeleni Barberton. — Pozdrav.
Barbertonska zastopnica
-o-
NAŠI GRADUANTI IN DRUGE VESTI
RAZNO IZ MILWAUKEE
Milwaukee, Wis.
Kakor v vsakem večjem mestu peša vera, tako tudi tukaj v Milwaukee. Kljub temu, da imamo še dovolj verskih voditeljev raznih veroizpovedanj, je bil od nekoga poslan med nas prerok v ženski obleki. Ta prerok je prišel z Ohio države, in pravijo, da ima ! zelo veliko moč nad duhom. S svojimi gorečimi in navdušenimi govori prav lahko dobi ljudi na svojo stran. Na priporočilo neke-! ga pastorja bo ta mlada gospodična oznanjevala "evangelij" v cerkvi na 8 cesti in sicetf vsak j večer od 4. junija pa do 17. ju- i
pinje, ker je rekord za zgodovi no mesta Milwaukee. Za to hudo vročino so pa zopet prišli hladni dnevi, kakoršne smo imeli !med velikonočjo, kar tudi zelo ovira rast razne povrtnine in i drugega, ne samo po vrtovih, tudi po farmah. Tako še to ne more rasti, kar se je rešilo pred sušo, j če je bila ravno pri roki voda za zalivanje. To priliko so pa mestni trgovci zopet dobro izrabili in sicer v svojo korist ter začeli
~ , . , .. . , , ... , ,navijati cene farmarskim pridel-nija. Da bi bila pri teh pridigah ,	.	.
, , v, . , . , kom, medtem ko revni farmar ne
11	I An	t /\	r* n4-/\ -m vt a i /s I i
dobi niti centa več za svoj pri-
Lorain, O.
val obiskal Wisconsin in je vro- v nedeljQ 10- jimija gmo imdi čina uničila farmarjem še to, kar, graduacijo učencev in učenk naje vzklilo iz suhih tal. Bilo je še siovenske šole_ Graduirali so:
tako vroče, da je toplomer ka-|John Leshnak, Bernard Ivančič, zalIv Milwaukee v senci	William Jančar, Edward Svete,
Philip Hlebčar, Angeline Koz-
, »____i
v Jugoslaviji v zadnjih štirih letih, so pripravili na Madžarskem z direktno ali indirektno podporo madžarskih oblastev.
vec.ia udeležba, je pastor najel najboljše muzikante, ki igrajo pri ceremonijah v cerkvi. Oglašanje v časopisih se jim ni zdelo dovolj, zato so še v vsako hišo poslali vabilo s sliko te nove prerokinje. Menim pa, da ne bo posebnega uspeha v tej cerkvi, ker jo obdaja največ slovenska okolica. Naši Slovenci se pa že tako ne brigajo veliko za cerkev, misleč da je dovolj, da gre pogledat v cerkev dvakrat na leto in sicer o velikonoči in pa o božiču. Potem že misli, da je dober katoličan. Drugič pa, Slovenci nimajo radi, da se po cerkvi kolek-ta, zato so pa najraje doma. Ce bo pa morda šel kak radovednež v to cerkev, bo šel samo zato, da bo videl pridigarja v ženski obleki.
Nismo še pozabili strašne noči, katera nam bo ostala najbrže še dolgo dolgo v spominu, ko je padala debela toča ki je uničila hišne strehe in razbila okna ter napravila na milijone škode, je prišla za to nesrečo še suša. Že par mesecev ni dež dovolj namočil razsušene zemlje. Naš vre-menjak vsaki dan govori na radio in piše v časopisje o dežju, a dež.ja pa le ni. Pač pa imamo letos res nekam prav čudno in nenavadno vreme, kakoršnega se ne spominjamo tu v Milwaukee. Danes je mrzlo, da bi ti zimska suknja prav ugajala, drugi dan pa vroče, da ti sapo zapira in komaj dihaš. En tak vroč dan smo imeli 1. junija, ko je vročinski
delek kot poprej. — Kakor se vidi, bo letošnjo vremensko nesrečo še največ občutil ubogi farmar in pa delavec, zlasti ta, ki je brez dela in zaslužka. — Pozdrav čitateljem.
G. W. R.
--o-
BARBERTONSKE NOVICE
Barberton, O.
Ker je konec šolske dobe že tukaj, ni več kot prav, da se cla priznanje našim slovenskim fantom in dekletom, ki so izvršili višje šole in z odličnim uspehom napravili skušnje. — Graduirali so sledeči; Agnes Ar ko, Mary Zeleznikar, s petnajste ceste, Martin Kumše, Jennie Lukežič, Frances Ožbolt, Frank Plotnar, Joseph Poje, in Margareta Ser-jak, katerim vsem želimo veliko sreče.
V avtomobilski vožnji so se ponesrečili Charli Povh in njegov prijatelj Zeleznik. Oba se nahajata v tukajšnji bolnici. Želimo jima, da čimprej okrevata in se povrneta domov med svoje drage, ki jih že težko pričakujejo.
Ker iz naše naselbine bolj malo pišemo, pa toliko raje beremo dopise iz drugih naselbin. Posebno Johnstownski zastopnik ga prav fajn pihne. Kar smili se mi, ker ga je kravica tako pošteno položila na tla. Bi vam, 'Mr. Klučevšek, da bi tudi našo naselbino enkrat obiskali, ker
še jaz tisočake odnesel; to bi bilo "fajn" in še je kljub temu ostalo! — Na proslavi 25 letnice se je stržilo za $250.00, tako je poročal veselični odbor, v društveni knjigi pa stoji zapisano; dohodkov $50.00, stroškov $10.00, čistega prebitka $40.00. — Na poslednji si ti nosila zastavo !
Glavnim prefrigancem na Lawndale naj bo v dokaz, ker nočejo sami pravice povedati in krivice priznat; naj govore številke, kakšne člane spravljajo iz jednote in bi me radi še za si-mulanta kazali javnosti. Dobro. Plačal sem v jednoto nad $1000.00 za celo družino, ta šteje 8 članov. Prejela sva z ženo podpore okrog $175.00. Zadnjo ste mi odklonili in me spravili iz jednote. Gorenje številke jasno povedo, kdo je obrekovalec in
Učitelj: Mihec, ptiča, ki ne živi
V šoli.
imenuj nam več.
—	Kanarček, gospod učitelj, Včeraj ga je nam pohrustala mačka.
* * *
Vzorna restavracija. — Ali
si povedala natakarju, da si našla v višnjevem kompotu muho?
—	Da, in dejal mi je, da mi bi jo bil zamenjal za višnjo, če
bi je ne bila vrgla proč. * * *
Zdravnik pri bankirju.
bi vi radi blatili poštene člane, na katerih žuljih živite in bi jim kradli dobro ime. Namesto poštenjakom se lahko priglasite že veste za koga!?
To je moj zadnji dopis v tej zadevi. Povedal sem vam in dokazal kaj ste. Ce se hočete še prati, pridite, pa se bomo ustme-no. Ce pa boste še nadalje vtikali vaš nepošteni rilec v list "Amerikanski Slovenec," zakaj priobčuje moje dopise, bom zaprosil za prostor, pa ne zaman, in kot plačan oglas, priobčil vaše pismene izjave in zapisnik od glavne seje iz leta 1932, da bo javnost vedela kakšni poštenjaki ste, kako bi se radi norce brili iz članov, ki so gradili jednoto, Po 22. letih si naj člani zapomnijo te poštenjake, da jih še nadalje obdrže pri jednotinem koritu. — Sedaj pa še Marjanci za v slovo:
Le potolaži se Marjanca, — zopet bo veselica.
Pridi le s košarico, — lepa bo potica !
Peter Žagar
-o--
ORIGINALNA ŠOLA
V Parizu, tako pišejo, je neki brezposelni profesor prišel na sijajno misel, da bi se dalo prav lepo izhajati, če bi učil ženske — govoriti. Misel rojena, sprejeta, izvršena! Kandidatinjam, | ki so se začele javljati v tru-
naselbina je po suši hudo priza-jmah' je Pref°žil čisto sv°ist-deta. Mnogi farmarji so odgnali !Ven ucni na^rt Učenka dobi Živino bolj na severno stran,inaslov Predmeta> 0 katerem naj
izkoriščevalec. Za ostalo svoto Zdravnik: Včeraj 39 stopinj,
j an, Agata Kerhin, Albina Jančar, Catherin Fush, Evelyn Svete, Magdalena To-mazin, Ana GTavan in Josephine Logar. — Tudi poroko bomo imeli in sicer 23. junija, ko se bo poročil dobroznani Mr. Leo Machutas, sin Mr. in Mrs. John Machutas, ki živijo na 1769 E. 32 nd street, in' Miss Betty McCauley, hčerka in Mrs. John Dohanos z 2327 E. in tridesete ceste.
V clevelanski bolnici sv. Jožefa se nahaja Anton Jakopin ml. _ Mr. Frank Justin in Mary Serazin sta pa v Clinic bolnici, tudi v Clevelandu. Želimo skorajšnjega zdravja, da se zopet povrnejo med svoje domače.
D.
-o--
IZJAVA IN O SUŠI Z WIL-LARDA
Willard, Wis.
Suša se nam je nekoliko omejila, ker dobili smo nekaj potrebnega dežja. Suša je namreč bila tako velika, da je po nekate-ih krajih uničila mnogo letošnjega pridelka. Tudi naša slovenska
kjer je večinoma bolj šuma in
i govori, ter nekoliko priročnih
tam je dobila živina vsaj nekoli-|pripomočkov' recimo klW°> ko paše, da se preživi čez lJo.|revijo' časopis 111 sli™o. Na to Kaj bo za zimo, to je pa vpraša- se zapre v P°sebno sobo, kjer nje.	j mora študirati eno uro, nakar
Zopet sem videl v lawndal-jae P°3avi Pr«d profesorjem, ki skem "naprednem" listu, da se mu mora vpetih minutah v Marjana roti nad mojimi dopisi, gladkem govoru izčrpno in go-Le potolaži se. Nobena žavba ti vorniško lepo prednašati' svoj ne bo pomagala. Ti bi bila rada' predmet. Uspehi te metode so diktator, kam sme kdo hoditi inbaje sijajni in hvaležnost učenk kam ne. Zapisala si ravno na- {velika. Temu se ni treba čuditi, robe; če bi rekla, kako ljubim!saj je ta brihtni profesor na-tiste, ki hodijo v cerkev, pa bi pravil naravnost revolucijo, ko bilo pravilno; — Nekaj bi rada!je pripravil1 žensko do tega, da povedala od veselic, pa menda| premišljuje eno celo uro, da ne veš številk. Naj ti bo to v do-Ume potem govoriti pet minut, kaz, ah pa poglej v društvene medtem ko je do sedaj veljal
zakon, da ženska "govori brezmejno brez vsakega premišljevanja.
knjige. Tam se je stržilo $250.00 čistega je ostalo za društveno blagajno $125.00 in mend'a sem
TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE
' r
danes že skoraj 40.
Bolni bankir: Pri 41 prodati.
* * *
V	zaporu. — Paznik: Številka 69, pojdite brž v sprejemni-co, vaša žena je prišla.
Številka 69: Katera pa ?
—	Vaša žena, pravim, kaj ste glnhi?
—	Gluh ne, pač pa previden. Saj sedim zaradi dvožen-stva.
* * *
Odleglo mu je. — No, sinko, kako se počuti tvoj očka?
—	Mu je že odleglo, že hodi na izprehod in danes me je tudi že našeškal.
* * *
Neprijetno. — Pepe zasleduje v zoologičnem vrtu mlado blondinko. Končno se ojunači: Dovolite, mislim, da mi je bila čast pasti vam v oči že pri kletki z opico.
—	Res, spoznam vas. Toda povejte mi, kdo vas je spustil iz kletke?
* * *
Zgodba. — V neki španski šoli bi morali učenci napi^'
kratko zgodbo. Najkrajšo, a tudi najboljšo je napisal neki učenec sledeče: Bik, dva toreo-dorja (bikoborca) ; bik, en toreador; bik.
* * *
V	šoli. — Učitelj: Kdo mi pove kakšno koristno žival ? — Peterček: Jaz. Koristna žival je n. pr. konj. — Učitelj: In zakaj je konj koristna žival? — Peterček: Zato, ker je mogoče ž njo na dirkah zaslužiti denar.
* * *
Jasno povedano. — Učitelj vpraša ves razred : Kako imenujemo človeka, ki neprestano govori, in sicer tudi takrat, kadar to njegove okolice prav nič ne zanima?
Ves razred soglasno: To je učitelj!
* # *
Tudi dokaz. — Ona: Janez, ti me ne ljubiS več.
—	Zakaj pa tako misliš?
—	Prej, kadar sva se sprla, si mi vedno dejal: Zdaj me moraš za kazen stokrat poljubiti. Zdaj mi pa praviš: Za kazen dobiš samo en poljub.
(91)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
"Poglejte!" je kričala Jana in kazala z roko naprej. "Brodovje!" odgovori presenečeno Tarzan. — Vse je vstalo in gledalo v določeno »mer, kjer se je v daljavi odražala cela skupina velikih č&lnov. "Bomo li srečno ušli, ali nas zopet vjamejo?" je glasno mislil Jason. "Tam je drugI, tretji, — o, jih jc veliko." reče Lajo, nato hitro nadaljuje. "Rešeni smo" — "Kaj če so vsi ti čolni kpkega sovražnika?" mu seže v besedo Tarzan.
"Samo moje ljudstvo, Korsarji, plovejo čez to veliko morje," prepričuje Lajo Tarzana. "Seveda, to je vse dobro za te," mu odgovori Tarzan, "a ne za nas, mi bomo za nje sovražniki." Izgledalo je, kakor da je najbližji čoln izginil in za njim so izginili kmalu še ostali, kar je navdalo vse naše znance z zaupajijem. Nekaj časa so vsi tiho molčali, ko se je oglasil Tarzan. "Le jadrajmo na vso moč naprej, niso nas še opazili in morda jim uidemo."
"Mi nimamo dovolj ljudi za boj in se nikakor ne moremo braniti toliki premoči, le z begom se nam je mogoče rešiti." Komaj si je čoln pomagal nekoliko naprej, so zopet zagledali bro-dovje, a sedaj od nasprotne strani kot poprej. Vsi so gledali v sovražnika in spoznali, da se dajjava med njimi vedno bolj zmanjšuje. Videli so, da jih oni zasledujejo ,to je bilo brez vsakega dvoma, ker so prihajali vedno bližje in bližje.
Kmalu so bili toliko skupaj, da so razločevali posamezne osebe. Vsak čoln je bil dobro oborožen in imel do petdeset veslačev. Ob straneh so pa viseli vojiii, ščiti. "Pellucidar je čuden svet, to bo treba povedati, ko pridemo zopet v zunanji svet," je rekel Jason Tarzanu. "Res, niso na Pellucidarju samo španski razbojniki, tudi drugačni, malo bolj modernizirani se dobe," odgovori Tarzan. "Le poglej, kako moderno orodje imajo."
DENARNE POŠILJATVE
v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu, Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. --Včeraj so bile naše cene:
Za	izplačila v dolarjih:
Din Za	$ S. pošljite....$ S.75
Din Za	$10. pošljite....$10.8S
Din Za	$15. po.šljite....$16.00
Din Za	$25. poš!jite....$26.00
Za $24:00..........1000 Din Za	$40. pošljite....$41.25
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
John Jerich
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, I LE.
Dinarji:
Za $ 2.70.......... 100
Za $ 5.00........ 200
Za $10.00_______ 400
Za $12.25......... 500
Torek, 19. Junija 1934
•AMEftliCANSKI
smmme
- .............

......"....."'"inur .............. "'lllrrvIlilinitmirrnnHTiiiLL^.riia-Uj-
d
Tvoj nedeljski tovariš.
Bmuimnrm'nuiiiiMMuiu'iui]»inirnunuii<u»»mi'Quuiiuiiui^»i.ii/Tmxwi
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja —• Janez Krstnik. Ponedeljek — Viljem, opat. Torek — Janez in Pavel. Sreda — Mati vedne pom. četrtek — Leon, II., papež. Petek — Peter in Pavel. Sobota — Spomin Pavla.
iiiUiUuiuTTiiTiTiiiniiil'i'iiiiiiniuii'iiiii
"NOMANDIE" — NAJVEČJA LADJA SVETA
24
25
26
27
28
29
30
Andrej Tomec:
DODATEK K 'MISLIM K RAZPRAVI'
priobčene v št. 81—86 A. S.
Rev. J. C. Smoley:
PETA NEDELJA PO BINKOŠTIH
Ostre so Gospodove besede, Gospodovo svaril« v današnjem evangeliju učencem: "Če ne bo vaša pravičnost večja kakor pismarjev in farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo." Jezus svari pred pravičnostjo, ki pravzaprav ni nikaka pravičnost, ki je v resnici le izgubljeno življenje. Pravičnost farizejev in pismarjev je bila za Gospoda predmet studa in gnusa, tako da jim je osemkrat zaldical: GORJE! V 23. poglavju sv. Matevža obsoja Gospod pretresljivo sodbo o vernosti in življenju farizejev.
Tako farizejstvo pa nahajamo V cerkvi in IZVEN cerkve.
Vnanjost, napuh, brezsrčnost; s temi besedami je označeno farizejstvo.
In dokler naša vernost, naša pobožnost ni prosta teh napak, ni popolna. Le prerado se skriva tudi v naših srcih farizejstvo. Ni potreba, da se kaže v najbolj surovi, v najbolj brutalni obliki. Pri tej priliki pa si izprašajmo svojo vest: pošteno, brezobzirno izprašajmo svoj lastni JAZ.
Farizeji so hoteli veljati za poštenjake, za brezhibne Izraelce. Toda zadovoljevali so se le z videzom. Glavna skrb jim je bila zunanjost, da so jih ljudj smatrali za poštenjake, da so ljudje mislili, da farizeji spolnjujejo postavo prav do pičice. K starim, častitljivim postavam so pa dodali neštevilne človeške dodatke, postave, zakone so zahtevali, da se vse to najstrožje izpolnjuje. Gospod je to kratko označil z besedami: Precejati mušice in požirati veljblode. Postranske, malenkostne stvari so napravili za glavne, za te poslednje se pa niso 'origali.
"NOKMANDTE" največja ladja na svetu in zastavna ladja French Line brodovj'a, bo kiwafa dogotovljena v Penhoet ladjedelnici v St. Nazaire. V newyor-ško pristanišče bo dospela na
svoji dekliški vožnji meseca junija prihodnjega leta. Tako včeraj1 objavil Henri Morin Lin-cliays, tukajšnji general, upravitelj' French Line. Poročila iz pariškega glavnega stana nazna-
njajo, dia bo ta ladjay ki ima 75,000 ton ter je dolga 1027 čevljev, odplula dne 1. junija 1935 iz Iiavre proti Plymouthu in New Yoi-ku ter bo dospela sem dne 5. junija 1935.
škofa dr. Fogarja že odmeva po prašiča po 50 lir, na kravo 16 lir
In neusmiljeno je potegnil Gospod tem zastopnikom navidezne pravičnosti krinko raz njihov obraz. "Gorje vam, hinavci, gorje vam, slepi voditelji, gorje vam blaznim in slepim, ki ste podobni pobeljenim grobovom, znotraj ste pa polni kosti in nečistosti. Kače, gadja zalega" . . . Kako ostre besede iz ust najpohlevnejšega vseh ljudi! Kako so se morali Gospodu gnusiti in studiti taki ljudje!
Najbolj grda stvar pri človeku je gotovo nedvomno napuh, ošabnost. Glavni greh farizejev je bil gotovo, nedvomno napuh, s katerim so gledali na svojega bližnjega. Je li kaj bolj ostudnega kakor farizejska ošabnost: "Gospod, zahvalim Te, da ni sem tak kakor so drugi ljudje . . ." Ne, kakor drugi ljudje! Kako grdo povzdigovanje! Zgubljen človek, ki tako mi-&li. Je greh zoper sv. Duha, ki ne more biti odpuščen, ker ni nobenega kesanja. Kesanja pa ni nikjer, kjer ni spoznanja samega sebe in ponižnosti. Toda farizejski napuh zadošča, o-trpne takorekoč v lastni domišljani popolnosti.
Temu trdemu napuhu se pa ravno pridruži, kakor bi bilo rojeno iz njega: največji greh, brezsrčnost. Ta nas izključuje iz nebes. Bog je ljubezen, pravi sv. Janez, in nikdo ne pride k Bogu, ako nima ljubezni. Je najpopolnejša v krepostnem, čednostnem življenju vsakega kristjana. Pokrije obilice grehov. In kdor hoče vedeti, kako krasna je ljubezen, naj vzame v roke sv. Pismo in bere 12. poglavje prvega Pavlovega lista Korinčanom! V svetem navdušenju slavi tam Pavel ono popolno pravičnost, ki je vredna nebeškega kraljestva, to je imel Gospod v mislih, ko je svaril farizeje pred farizejsko pravičnostjo.
Odločilno pa je mišljenje. Tvoje najnotranjejše misli so tvoje bistvo, tvoja narava, kažejo tvoje hrepenjenje. Ostra je gotovo Gospodova obsodba vsake brezsrčne, trdosrčne misli, vsake brezsrčne besede. Ne, ne treba dejanja! To je seveda sad misli. Da se ne izpelje, da se ne izvede, ni nikaka zasluga. Ker ni priložnosti, ker ni poguma, zato pa mnogokrat takega dejanja ne izvršimo. Sodi se pa, prijatelji moji, naše notranje mišljenje, naše skrite misli, naša skrita volja. Te prinašajo našemu življenju ali blagoslov ali pa prokletstvo, nebesa ali pa Pekel.
Nravnost, pravičnost pravega Gospodovega učenca mora biti vseskozi drugačna, kakor je bila farizejska: ne držimo se samo črke zakona, ne glejmo samo na vnanjost, ampak skrbi-nio za notranjega človeka, za mišljenje, za srce, za voljo . . .
Napram napuhu povdarjajmo ponižnost. Brezsrčnost po-bijajmo z ljubeznivostjo, z usmiljenjem, z dobrimi deli. Ne Pozabimo resnega Gospodovega svarila: "Ce vaša pravičnost ne bo večja, kakor pismarjev in farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo."
inozemstvu in bo brez dvoma še. Glasilo italijanske emigracije Giustizia e liberta," ki izhaja V Parizu, ima o tej škandalozni zadevi dolg članek na več ko dveh stolpcih. Pravi, da gre v tej stvari za brutalno politiko Mussolini j a napram jugoslovanski1 manjšini, ki se proti temu brani, kakor ve in zna. Mussoli-nijeva politika, — tako je mnenje italijanske antifašistične emigracije — je antiitalijanska, ker izziva Slovane v njihovih najsvetejših čustvih in jača njihov odpor proti Italiji, namesto da bi' jih Mussolini pridobival za Italijo izlepa. Borba italijanskih Slbvanov, piše "Giustizia e liberta," mora zavzemati naj-ostrejšo antiitalijiamsko obliko, ker jih je Mussolini oropal naje-lementarnejših človečanskih pravic. Glede govora škofa dr. Fogarja klerikom tržaške škofije meni glasilo italijanskih emigrantov, da v njem ni nobene žal besede proti Italiji, kakor hoče javnosti dopovedati fašistični tisk, pač pa so se tržaški
in psa čuvaja 25 lir letno. Poleg teh je obdavčena tudi druga domača živina. Obratno pa je cena živini močno padla, zlasti v pri-
Ijubljansko bolnico.
--o:——
Dobra srca
Iz Tržiča se poroča, da so lansko leto darovali Trščani za
"Vprašanje čudno, čuj, Li narodnost, li vera, Katera prva je, katera? — To v tabora nas dva deli."
S. Gregorčič.
Nekaj za šolo, nekaj zares.
V zadnjem času mi pogosto prihaja na misel povestica o treh bratih, ki so bili tako leni, da si bolj. lenih ni mogoče misliti. Kar po cele dneve so pre-ležali kot klade v svoji bajti. Ko jih enkrat zopet po več dni skupaj ni bilo nobenega na izpregledy se dogovorijo njihovi sosedje, da jim bodo zažgali bajto, češ, bomo videli, ali | se bodo "zguncali" ven, ali bodo raje živi zgoreli.
Rečeno, storjeno. Bajta gori in enega izmed bratov, ki je bil čez mero len, vendarle nekoliko zaskrbi in se začne z
meri s cenami ostalih živil. Tako bengalske misijone čedno svoto | bratoma posvetovati, kaj naj dobi kmet, če proda dobro mol-! 1437.75 Din. Res, lepa svota (naredijo, ali naj zbežijo ven zno kravo od 500 do 600 lir, za za kritične čase. lepo rejenega vola od 900 do 1000 lir, za zaklanega prašiča pa samo 2 liri za kg.
-o---
Sad'ja ne bo
Kakor poročajo iz Ptuja, so letos sadjerejci hudo; prizadeti. 'Sadno drevje je mrčes po mno-bistri-lgjh kvajih popolnoma uničil-
Priseljenci
Na Mali Bukovici, v škem okraju, je že zdavnaj opu- \K,dY ga"je pa 0sta,l0; je nepre.
stano vetrovje tako pokvarilo, da letos zopet ne bo sadja. Edi-
ščena opekarna. Poleg tovarni ških prostorov je tudi velika stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in obširnim poljem. Na to posestvo so pred meseci naselili več italijan. družin. Na-
no črešnje so dobro obrodile. --o-
Gad ga je pičil
.	...	Ko se je posestnik Ivan Mto-
men teh pnsiljencev je baje po- kar vrač;U g k()le5,om. domoV na
kazati domačinom, kako se uspešno obdeluje polje!
Fantovska
Radi nevarnih poškodb in po vsem telesu je
na bil
fašisti čutili prizadete po ško- pripeljan v ljubljansko bolnico fovih besedah, da tudi v Italiji Jože Borštnik iz Dolenje vasi, ne manjka "patriotov", ki si katerega so pri nekem pretepu pod krinko nacionalizma polnijo V Cerknici fantje zdelali.
svoje žepe — stvar, ki gotovo ne j	_0_
doni prijetno za ušesa gospodov j	jvja račun bede
Giunta1, Banelln M'rach itd., ki j Kam spravi človeka pomanj-so pokradli že veliko milijonov kanje, je razvidno iz tega: Ma-
Orle pri Ljubljani, je ugledal ob poti velikega gada, ki se je grel na solncu. Pričel ga je pobijati; razdražena kača je pa naglo šinila ob kolesu vanj in ga pičila v desno nogo v višini kolena. Mlakar, ki je čutil ga^ dov ugriz, se je namesto domov odpeljal takoj v ljubljansko bolnico.
-o-
v imenu naroda... "Giustiza e liberta" smatra za posebno podlo, da se tržaški fašistični tisk zaganja tudi v župnika Bidovca v Dolini izključno samo zato, ker je brat onega Bidovca, ki ga je dal Mussolini ustreliti v hrbet. "Četudi bi se posrečilo dr. Fogarja spraviti iz Trsta," zaključuje italijansko emigrantsko glasilo, "bi se položaj v Julijski Benečiji čisto nič ne izboljšal, ampak narobe le poslabšal in brezdno med režimom in Slovani bi se poglobilo."
-o-
Fašisti v Kopru V Kopru je priredila fašistična sodrga kakor poroča "Piccolo" kot velepatriotičen dogodek, 26. t. m. zvečer demonstracijo proti nekemu znanemu slavofil-skemu1 duhovnik«, katerega je spremljala do doma s prepevanjem Oberdankove himne s pesmijo "Va fuori d'ltalia stranier" ("Izgini iz Italije, tujec")1 in s Garibaldijevo himno. Nekega drugega duhovnika pa, ki je "velik Italijan," tako poroča "Piccolo" dalje, je kmalu zatem ista fašistična banda sprejela z vzkliki "Eviva" in pevanjem "Giovi-nezza." Ne bomo se motili, da je prvi duhovnik kanonik Mussiz-za, drugi pa administrator goriške škofije po smrti blagopokoj-nega dr. Sedeja, don Sirotti, ki prihaja redno v Koper iz tiste Gorice,^ iz katere se razliva po Odmev gonje zoper tržaškega (podčrtuje stavek "Slovenca", da fašističnih listih gnojnica na tr-škofa	I ta politika pomeni izzivanje vse. žaškega škofa dr. Fogarja. Si-
"Les Balkans," glasilo za bal- ga katoliškega sveta. Podrobno jcer pa je bil lahko tudi kdo dru-kanske zadeve, ki izhaja v Pari- j navaja pariški list iz tozadevnih gi deležen gori opisane časti; na zu, navaja v svoji zadnji števil- člankov odredbo videmskega vsak način fašisti vedo, kdo je ki od 26. maja članke "Sloven-' prefekta, ki je prepovedal kr- njihovih ovacij najbolj vreden.
riborska policija je nedavno prijela nekega moškega, 431et-nega Štefana G. iz mariborske okolice, ki je na trgu prodajal kolobarje, katere je delal iz nakradenih drv. Povedal je, da ga je k temu prisilila beda, v kateri se nahaja s svojo družino.
Nesrečen padec
Gruča dijakov se je nekega lepega popoldneva odpravila iz Ljubljane proti prijazni Šmarni gori. Ko' so plezali na strmi Turnec, je 1;8letni dijak Josip Žele iz Spod. Logatca nenadoma omahnil na skali in padel precej -globoko, kjer je na produ oblležal nezavesten. Spravili so ga v Tacen in od tam v
ali kaj. Drugi brat, ki je bil se bolj len, pa odgovori na to: E, nič ne bežimo, saj če je našim sosedom kaj mar za naw, bodo že prišli in nas rešili. — Tretji brat, ki je bil najbolj len, pa pravi: Da se vama le ljubi to govoriti!
Prav zanimivo bi bilo zvedeti nadaljno zgodbo teh treh bratov, posebno glede tretjega, ali so se skobacali ven sami, ali so jih sosedje rešili, ali so živi zgoreli. Toda zgodovina o tem trdovratno molči.
Pa naj bo tako ali ta,ko, to nas nima toliko zanimati, kakor nas ima zanimati nekaj drugega podobnega kar se tiče na-s ameriških Slovencev.
Ne malo, temveč precej smo podobni tem trem bratom, posebno tretjemu, mi ameriški Slovenci.
Ni rečeno s tem, cla je naša usoda enaka usodi teh treh bratov, pač pa je naša brezbrižnost, malomarnost, neza-
Gorelo je
V Podovi pri Plačah se je vnelo gospodarsko poslobje P^Bj-'niiftttnje, ali na kratko rečeno, nika Jurija Arbajterja, ki je 'na§a lenoba nasproti usodi na-zgorelo db tal in zraven še vsa 'gB narodnosti precej podobna
krma, ki je bila tam nakopičena ter vozovi in gospodarsko
orodje. Škoda znaša do 80.000 ]janja o našem narodnem živ Din.	1'jettju in obstanku1, ko se naj-
de prav majhno število- onih, ki razpravljajo o našem tukaj-i
DODATEK K ZAHVALI JOHN MAHKOVCA
V naznanilu in zahvali za pokojnega John Mahkovra, Jo-
liet, 111., pretekli teden, se je pomotoma izpustilo, da je dru-
IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN
TRPLJENJA
®a>" (Tukaj je mišljen dnevnik ščanski nauk in pridige v sloven-Slovenec," ki izhaja v Ljublja- skem jeziku v slovenski Beneči-Op. ured.) ki obsojajo poli-1 ji, kakor da je on v to poklican. *ko Mussolinija, naperjeno na1 Les Balkan se strinja z sodbo, °> da se jugoslovanska manjši- da te odredbe pomenijo ektant-' a v Italiji oropa pravice do ma-!no kršitev konkordata. ei'nega jezika v cerkvi. Zlasti' Tudi gonja zoper tržaškega
M,,,
-o--
Občinski davki
Občinski davki na živino so zelo visoki. Občina Sv. Lucija, ki ima zelo veliko območje, je predpisala letos visoke davke na živino in sicer na konja, vola in
Društvo sv. Jožefa
štev. 53, K.S.K.J., Waukegan, 111.
Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobi od sle-Sečoga odbora:
John Umek, predsednik Jtoseph Zore, lamik !	Mike Opeka, blagajnik.
Društva sv. VMa
štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
Leto	1934.
Predsedhik: John M'clle, 6508 Kultna Ave.
Tajnik: Anthony	J. Fortuna, 1093 E. 64th Str.
Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Om&n, Dr. L. J. Perme in Dr. A. j. Perko, Dr. A. Skuk.
Društvo zboruje vsako prvo ue-: doljo v mesecu1 v J'Cnausovi dvorani * ob 1. uri popoldne.
V društvo sc »prejmejo člani(icc) oil id. dO 55. letu.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, J1000, $1500 in $2000 posmrtninc.
V društvo sc sprejemajo tudi otroci od 1 dneva do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v »lučnijii Wo-Iczni, bolnik naj so naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj sc ravna po pravilih.
>£ »&>	Hf? +»I? »HJ? 4f # ■# 4»
T
I
4»
jtt
Društvo IS sv. Jožefa
ŠT. 169. K, S. K. J.. CLEVELAND. (Collinwood) O.
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slov. Dotrtu ob 7:30. Al{o- še niste član tega največjega društva v naselbini, se vas opozarja, da se takoj vpišete dokler niste še prestari.
V društvo se sprejemajo moški in ženski v starosti od 16. do 55. lpta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino.
V
Lawrence Leskovec, prods. Geo. Paneur, tajnik, 829 E. John Omerza, blagajnik
Matt Ilostelc, podpreds. 143rd Street
John Trček, zapisnikar
*
štvo Presv. Imena izplačalo za 'število je onih, ki so podobni pokojnim $5, in enako tudi |drugemu bratu, ki vso skrb društvo sv. Jožefa $5 za svete drugim prepustijo; naj le dru-maše.	[gi skrbe in delajo za narodnost.
Največ pa je med nami podobnih tretjemu, najbolj lenemu bratu, ki onim, kateri se zanimajo za naše narodnostno ivprašanje in o njem razpravljajo, pravijo, oziroma mislijo: j Da- se vanv le ljubi o tem razmišljati, govoriti, pisati, raz-( pravi jati!
Pred našo narodnostno smrtjo
Kadar kdo izmed naših dragih resno zboli, se zanj bojimo lin- dasi vemo-, da bomo morali enkrat itak vsi umreti, vendar si vse prizadevamo in vse poskusimo, da' bi ga še obvarovali pred' smrtjo, pokličemo zdravnika, rabimo zdravila in ko se bolniku stanje izboljša in je nevarnost odstranjena, kako ie oddahnemo in na smrt, dasi s item ni* odpravljena, kar nič več ne mislimo in misel na njo in skrb za svoje življenje in življenje svojih odložimo.
Tako tudi vemo, da kot narod v Ameriki bomo gotovo u-mrli, toda zdaj' Še živimo, zdaj se življenja lahko še veselimo^ zato storimo vse, da bomo dalj živeli, da se bomo mogli življenja čimdalj veseliti in da nam ne bo treba še na smrt misliti in se je bati — vsaj še en
Jf. ^ <ifc <y> ^ <sjf* Jfr ty vjjj ty if ifr Op «§« «>|# ,ijf,; SC
hrumi: polna, če bi prezrli eno stvar.
o kateri hočem tu še naknadno — ' pisati. Je to nekaj, kar M Človek skoraj ne opazil, pa je silno važno. Gre pri tem za reses in težaven problem, o katerem je vsaj meni posebno težko razpravljati, ker je treba posebne previdnosti in obzirnosti, da se na tej tesni poti človek preveč ne zadene fte ob eno, ne ob drugo stran in da ne bi od ene strani preveč vzel in drugi preveč ne dal. Prav težko se tega dela lotim in ko bi ne videl potrebe istega, pa bi sc ga ne lotil — pa če bi tudr vedel, d& mi bo tisti gospod, ki nas je povabil' k razpravi, dal tudi a ne samo 10 dolarjev nagrade, katera je sitter dobrodošla, a pravim narodnjakom mora biti za narodno stvar več kot za denar.
Naj bo! Lahko ali težko, grem po kostanj v žrjavico, kot se je ferazil'a- tista dopisnica iz will'ardske fare, ki se je1 tudi o-glasila k razpravi s svojim spretnim peresom. Saj mojfa koža je že vsennr vajena, že vsa opečena, pa trda in vtrjena in se ne bojim zopet in zopet v žrjavico, če treba. Le to rečem najprej pred celo slovensko ameriško javnostjo, d'a če' se mi to delo ne posreči in utegnem katero stranka žaliti, da bi eno prehudo sodil, drugo premilo in bi ne bil obema enako pravičen, kakor želim biti, naj se ve, cla se to ni sgodilo namenoma, temveč ie proti1 moji volji-, kar že naprej obžalujem in naj bo že kar s tem obenem tudi preklicano tako, da mi tega ne bo treba preklicati, ko mi morebiti kdo dokaže, da em se glede česa motil in napačno ravnal. V tem slučaju naj to, kar bom tu zapisal napačnega, ostane za neveljavno in sprejme za veljavno samo to in toliko, v kolikor bo prava sodba spozna'a za pravo. Jaz ne želim zla še povečati, temveč zmanjšati in v tem oziru nekako posredovati med dve-|ma elementoma, ki sta sicor pravzaprav le en sam element, pa je narodnost tista stvar, ki je v večji ali manjši meri, v enem kraju bolj, v drugem manj-, vzrok, da se ta element {nekako razdeli ali preti se razdeliti na dva elementa, med katera more zavladati v večji ali manjši meri nesporazum in razdor.
Do tega pa pride ali more priti, kadar prideta narodnort' in vera tako tesno skupaj, da za obe pri najboljši volji ni prostora in se mora hočeš, hočeš, ena umakniti drugi; vprašanje pri tem pa je, katera naj sc umakne, ali narodnost ali vera, z drugo besedo : katera je več, katera1 j<e prva, ali narod-host ali vera ?
Za pametnega in razsodnega in praktično krščanskega človeka ni na to vprašanje težak odgovor. Je že resnica, dU vera ni proti narodnosti, temveč je še njena trdna podlaga in narodnost ni proti veri. Toda so pa slučaji, so okoliščine in razmere, ko bi bilo slabo za vero in narodnost, če bi se dalo prednost narodnosti pred vero in bi se vera umaknila narodnosti.
Kakor je večje vrednosti duša od telesa, telo od obleke, življenje od jedi, jedro od lupine, zrno od plev, tako je tudi večje vrednosti vera od narodnosti. Narodnosti je več in je vsaka omejena na gotove skupine ljudstev in narodno se ne moreš izražati in udejstvovati vselej in povsod, kakor se lahko versko, ker vera je za vse ena edina skupna vez vseh narodov, vseh krajev in vseh časov, vera je skupna luč celemu človeštvu, ki ga ima namen vfc-Naša razprava o narodnost-1 eliti k skupni večni domovini, nem vprašanju bi ne bila po-1	(Dalje prill.)
oni teh treh bratov. To se vidi posebno zdaj v časiv razprav-
Šnjem narodnostnem življenju, Jo usodi' naše narodnosti, in ki se posvetujejo, kaj bi se naj naredilo, da bi se čim dalj obdržali še na površju. Veliko
cas ne
Stran 4
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 19. Junija 1934
ZAMETENE STOPINJE
Spisal HENRY BORDEAUX
Mark se je vrnil v sobo. Ona ni vedela, da je tu, in on jo je gledal, ko je jokala. In mislil je, da joka nad onim, in priznal je njene solze. Že drugič je zatisnila mrtvecu oči.
Hotel je zbežati, jo prepustiti njeni bridkosti in se zakleniti v svoj ljubosumni nemir. Toda ona ga je opazila. Spogledala sta se in ker nista našla besed, sta trpela molče, ona zaradi njena in on zaradi preteklosti . . .
IV.
Julka ju je rešila. Kakor kraljica, ki jo spremljajo dvorjanice, je vstopila in pričela razgrajati v predsobi:
"Mama, mama! Gospod Monestier prosi, če sme priti k Vam."
Nič ni slutila, kaj se je bilo zgodilo. Ko pa je skozi odprta vrata zagledala očeta in mater skupaj, je vzkliknila od presenečenja, nato pa od veselja. Ni ji bilo mar, ali sta žalostna ali vesela. Samo da sta bila skupaj, pa je bila zadovoljna. Objemala je zdaj očeta, zdaj mater, potem pa se je zmagoslavno obrnila k spremstvu, ki je obzirno ostalo v ozadju. V njem so bili gospa Acherjeva, gospod Monestier in mala Silvija. Hotela jim je dokazati, da ima človek lahko očeta in mater hkrati. S težo teh dokazov se je hotela celo maščevati nad prijateljico, ki je za svoj žaljivi dvom pač zaslužila kazen. Ker pa je imela dobro srce — kar je tudi sama vedela —, je opustila svoj maščevalni načrt: Silvija ne bi mogla pokazati mame — in še oče ... In še oče! Saj je ugenila, kaj se godi pri Monestierjevih, in razkrinkala je pohlepno Nemko. Saj nima zaprtih oči in če je človek vsaj nekoliko prebrisan . . .
Takoj so vsi obstopili gospo Romenay. Mark je to opazil: kamor je prišla, so jo vsi opazili, vzljubili in ji zaupali. Gospa Acherjeva se je vdala in že vnaprej vse odobravala, kar je odločila njena gospodinja, katero je bila prej neusmiljeno obsojala. Silvija se je stiskala k njej ko njena druga hčerka, toda Julka je pazila, da ji ni prevzela mesta. Gospod Monestier pa je iskal njenih nasvetov in zaupal v njeno modrost. Kakšen neviden Čar je torej izhajal od te žene, ki ni iskala cesarstva, ni imela v sebi nič prisiljenega in se je vedno obračala k njemu, kakor bi iskala pri njem varstva?
Vzgojiteljica je odvedla otroka na balkon in gospod Monestier je razložil, zakaj je tako zgodaj prišel. Hotel je obvestiti prijatelje, da se je sinoči zaročil z gospodično Irmo Waldheim iz odlične rodbine iz Lipskega; zlasti pa je še prosil gospo Romenay, da bi o tem obvestila Silvijo.
"Bojim se, da je ne bi užalil," je priznal. "Vi, gospa, znate lepše govoriti ko jaz. Vaše besede so nežne roke bolniške strežnice, ki se dotikajo in ne povzročajo bolečin."
Hotel je poplačati to uslugo in je razlagal, kako se je zaročil:
"Ta zadnja leta sem živel le za hčerko. Rad pa bi živel tudi nekoliko zase. Nikoli se nisem nameraval znova oženiti, toda življenje je tako močno. Vse me loči od gospodične Waldheim: narodnost, vera in okus; in vendar, vidite! Ona je tako odločna, tako delavna, živahna, sveža in odkrita ter se ničesar ne boji. Prekrasna je, kadar pleza po gorah in skalah. Nikoli ne bo bolna, najbrž tudi nikoli umrla ne bo. Človek je zdrav, če jo le pogleda."
Za njo je opisal še njeno družino:
"Vsi Nemci so precej hrupni, bahaški, težki, toda zelo dobrohotni. Večkrat sicer radi namignejo na svojo vojsko, na svojo vojaško ali trgovsko premoč, toda jaz jim pokažem zobe,
Prevela KRISTA HAFNER
OGABEN NAPAD NA TRŽAŠKEGA ŠKOFA
potem pa mi ližejo pete. Vzhičeni so nad mirovno pridobitvijo njihove male Irme. Mislijo, da bodo tudi mene pritegnili k sebi kakor so Alzacijo. Toda po poroki ne pojdem nikoli stanovat v Lipsko."
Nato se je izgovarjal na čas — moral je k zaročenki — in se je poslovil, proseč še enkrat gospo Romenay, da mu izpolni željo kakor je prosil. Mark ga je spremil in ga povabil h kosilu. Bal se je, da bi bila sama z ženo, in je iskal družbe.
"Waldheimovi sicer ne bodo zadovoljni. Toda, pri moji veri, vseeno sprejmem. Naj malo hrepeni po meni! Tu ali v restavraciji?"
Mark se je obrnil k ženi in ponovil vprašanje. Julka, ki se je vrnila v salon, je takoj ugenila, kaj je, in je prigovarjala:
"V restavraciji, v restavraciji! Tam je veliko ljudi, tu pa smo vedno sami. Papa, niti enkrat nismo šli doli. Pa je tam veliko okno, skozi katero se vidi jezero."
"Obleke nimam," je boječe ugovarjala Tereza.
Hkrati je v lični kretnji, kakršne imajo na slikah grške žene, ki nosijo vodo, pokazala na svoje lase. V restavraciji bodo vsi pasli radovednost na njej in morda poznajo celo žalostno gorsko dogodbo,v kateri je ona izvajala žalostno junakinjo. Cemu naj prenaša vse te bodeče poglede njen obraz, ki se je komaj zacelil? Toda ne bo li njen mož mislil, da se je zatekla v svoje skrito žalovanje in ga noče zapustiti, če bo preveč jasno pokazala, da bi rajši ostal v sobi? Zato se ni upala siliti vanj in je trepetaje čakala, kaj bo Mark odločil.
On pa je mislil le na to, kako bi se zgubil v množici; na vsak način se je hotel izogniti zaupnemu razgovoru in preživeti dan v vsakdanji družbi Mihaela Monestierja; upal je, da mu bo ta dan prinesel srečo, pa ga je že takoj ob prihodu pustil na cedilu, kakor ga je bila pustila Tereza.
"Vaša obleka je zelo lična, verjemite mi!" je rekel Monestier. "Vedno ste mi sami. Nekoliko se boste raztresli."
Ni ugovarjala tej odločitvi; vdala se je in že je mislila na drugo obleko, ki ji bo bolje pristo-jala in ki jo bo pred kosilom lahko še nekoliko zlikala.
♦ * *
Gospod Monestier je odšel in Tereza je medtem, ko je njen mož poslušal klepetanje Julke, ki mu je imela toliko povedati, vzela Silvijo k sebi. Dolgo časa jo je skoraj žalostno opazovala, preden jo je obvestila. Nikoli ni hotela prizadeti zla živi duši in zdaj so ji naložili, da trpinči ubogo otrokovo srce.
"Ne bi li hotela imeti tudi ti mamo?"
"Očka mi zadostuje."
"OČka ne zadostuje vedno."
"Jaj, moj atek je kakor mama!"
Vendar o tem ni bila več trdno uverjena. Oče je ni več zavijal v pretežka ogrinjala, ni je več silil na sveži zrak in ni bil več zraven, kadar se je odpravljala spat. In hipoma se ji je storilo milo po teh časih. Vrgla se je v naročje gospe Romenayevi, ki jo je tolažila, ji dajala poguma in nadaljevala.
"Rdeča je in plavolaska, so mi povedali. Zelo rada te bo imela, prepričana sem."
"Kdo?"
"Irma Waldheim."
"Oh, da, Nemka! Jaz je ne maram."
"Zakaj ne?"
"Ker zbada."
"Zbada?"
"Da! Prvič, ko me je objela, me je njena zaponka zbodla."
(Dalje prih.)
(Konec)
Članek fašističnega organa "Popolo di Trieste," ki je izšel v nedeljo 6. maja, je v celoti priobčil "II Piccolo" v opoldanski izdaji 7. maja. Naslednjega dne je končno udaril še "II Piccolo" na lastno roko. "Piccolo" trdi, da sta minuli najmanj dve leti, odkar je tudi on spregledal — torej prav nič ne zaostaja za "Popolom"! — in moral ugotoviti, "da se je dr. Alojzij Fogar po smrti lojalnega sovražnika Italije v Julijski Krajini, msgr. Frančiška Sedeja, vdal iluzijam, čuteč se oblast, vzvišeno nad vsako kritiko od strani predstavnikov države, da je izgubil nadzorstvo nad svojimi dejanji in svojimi mislimi, da je pričel dajati ponosne polemične sodbe ter proglašati vodila in nauke, v smislu katerih bi bila Italija danes tostran Soče samo nezaželjen gost avtonomistične republike pokojnega Fajduttija, republike, ki bi ji bil Arturo Štefani državni kancler!" Clankar očita škofu Fogarju, da se smatra za politično potenco nad vsemi zakoni in da ščiti duhovnike, ki se skrivaj upirajo Vatikanu; tako tiste, ki grozijo, da prestopijo k pravo-slavju, če se ne bo zgodilo to, kar oni želijo. Škof Fogar je hud nasprotnik italijanskih oblastev in Italije sploh. V dokaz za to trditev navaja "Piccolo" govor, ki ga je imel tržaški škof pri Sv. Justu pred dobrovoljci in v katerem je zanikal popolno in končno pravico Italijanov nad Trstom. Škof ni hotel blagosloviti doma bojevnikov. Dne 3. januarja je imel pred tržaškimi bogo-slovci, ki študirajo v goriški bo-goslovnici, govor, v katerem je bogoslovce svaril pred izrodki nacionalizma, v katerem je nadalje izrazil simpatije za zatirane Slovane, qzigosal fišizem, kritiziral korupcijo. Končno je zagrozil bogoslpvcem, da jih bo izključil iz semenišča, ako bi iz njegovega govora kaj izpovedali policiji. Nadalje je omenil, da mora ves italijanski tisk molčati, niti "Osservatore Romano" ne sme pisati, kar bi hotel, in tudi on sam ne more povedati javno, da je v njegovi škofiji vendar 200.000 Slovanov. Njegova dolžnost je, da se zavzame tudi za slovanske vernike, bogoslovci se morajo z razumevanjem teženj slovanskih vernikov pripravljati na dušno pastirstvo med Slovani v Julijski Krajini. (To vse seveda piše "Piccolo" in servira svojim bralcem kot čisto resnico.) Tržaški škof Fogar ni hotel blagosloviti Oberdankovega spome-
nika. Nekemu Oberdankovemu sorodniku je dejal, da gre za proslavo atentatorja ki se je katoliška cerkev, ki obsoja umor, ne more udeležiti.
"Piccolo" dostavlja, da nastajajo med Cerkvijo in državo res tu pa tam kočljiva vprašanja, toda škof Fogar jih ni hotel rešiti, temveč jih je vselej zaostril, tako, da so se morali zgražati, tudi tržaški meščini. Ako bi pokazal količkaj dobre volje, bi bil kljub raznim teološkim zadrž: kom blagoslovil Oberdankov spomenik in dom bojevnikov. Vsi moralni, politični in teološki pomisleki mu pridejo prav, ker pač ne ljubi zgodovine Italije in ker ?
la in Pavlico ter na podravnate-Ija Rutarja; vsi vzgajajo bogoslovce proti Italiji in strahujejo italijanske bogoslovce. Zaključil je "razkritjem," da ustvarja razpoloženje proti državi in proti Cerkvi med prebivalstvom tržaške pokrajine triumirat: msgr. Ukmar, referent za semenišče, g. Milanovič, kaplan pri sv. Ivanu, in g. Šček, župnik v Avberju na Krasu.
Ugotoviti je treba z naše strani, da je bilo dano znamenje za napad v officialnem organu fašistične stranke in da je ves italijanski tisk pod strogo državno cenzuro,- da se torej nič ne natisne brez vednosti vsaj krajevnih državnih oblastev. Ta torej nosijo odgovornost za tako nedostojne napade na katoliške' ga škofa, kakršnih nismo bili va> jeni brati v italijanskih listih ni-
bi ob vsaki priložnosti rad_ do- ,. za čaga neurejenega razmeria povedal, da ^so sedanje itahjan- |med Cerkvijo in držav0) med Va_
tikanom in Italijo, v času, ko je
Ali so res ljudje na Marsu?
Tega do danes še nihče ne ve. ~ Ampak vedo pa vsi ameriški Slovenci, da imamo v Ameriki samo eno slovensko katoliško tiskarno
AMERIKANSKI SLOVENEC
ki izdeluje vsa tiskarska dela za posameznike, društva, župnije, itd. Kadarkoli rabite kakoršnekoli tiskovine, pišite nam za cene. Katoliška društva, katoliški Slovenci, ne pozabite gesla:
SVOJI K SVOJIM!
ske meje začasne.
Dne 16. t. m. je pokrajinsko tajništvo fašistične stranke izdalo poročilo, da so se pri faši-stčnem tajniku zglasili tržaški poslanci Cobolli, Giunta in Co-ccani, senatorja Segre in Banel-li, nadalje župan Salem ter še dva tržaška fašistična predstavnika, ki so se vsi v pogledu najnovejših časopisnih objav glede ravnanja nekaterih krajevnih cerkvenih oblastev izjavili solidarne s fašističnim tajnikom. (Kakor že omenjeno, je pričel najprej napadati tržaškega škofa prav oficialni organ fašistične stranke.) Ta komunike je objavila tudi poluradna agencija Štefani." To je bilo znamenje za napad vsem fašističnim listom. Značilno je, da je silno ostre komentarje priobčil prav "Popolo d'ltalia," ki ga smatrajo za vrhovno glasilo vsega fašističnega gibanja in v katerega piše tudi Mussolini. Ta komentar je tudi posnela dolga vrsta drugih listov.
"Piccolo" je v novem članku še poročal, da je škof Fogar izključil iz bogoslovja nekega Knafelz-Muratorija, češ, ker je izdal fašističnim oblastem škofov nagovor tržaškim bogoslov-cem v Gorici, dne 3. januarja.
Piccolo" se je še spravil na rektorja goriške bogoslovnice msgr. Brumpta, na bogoslovske profesorje Musizzo, Toroša, Tul-
še obstojalo "rimsko vprašanje". Z dosedanjimi koncesijami v slovanskih farah tržaško-koperske škofije fašisti očividno niso zadovoljni in hočejo še več. Ni jim dovolj, da je prav v zadnjih letih izginil slovenski, oziroma hrvatski jezik iz mnogih slovanskih far, da se je pod njihovim pritiskom tudi za časa škofova-nja škofa Fogarja nadaljevalo poitalijančevanje cerkve v trža-ško-koprski škofiji, da se je v številnih drugih uvedla v cerkve dvojezičnost, da so se morale opustiti procesije s slovanskim petjem tudi v takšnih farah, ki so izključno slovanske, da so se iz premnogih slovanskih far v tržaško-koperski škofiji morali umakniti slovanski duhovniki in da so na njihova mesta prišli italijanski. Z vsemi temi koncesijami, ki so hudo zadele slovanske vernike, se fašisti in fašistični oblastniki v Julijski Krajini niso zadovoljili in zahtevajo glavo škofa samega, ki je poleg vsega sam Italijan in ni svojega italijanstva nikdar skrival ne pod Avstrijo ne danes pod Ita-
lijo. Kakor jasno piše neki fašistični list, nočejo fašisti v Trstu škofa, ki je reševal delikatna versko-politična vprašanja s kompromisi, pač pa cerkvenega dostojanstvenika, ki bi samo nosil insignija najvišjega dušnega pastirja v deželi, a bi v resnici ne predstavljal vesoljne rimske cerkve in bi ne izvajal njenih načel, temveč bi postal slepo orodje ambicij fašističnih satra-pov. Mar je tem za resnično razpoloženje širših mas vernikov, ki jim tare duha silna beda in neprestano šikaniranje teh političnih karieristov, nasproti državi in Cerkvi!
Prav ti karieristi so iz osebnih ambicij in očividno s podporo lokalnih državnih oblastnikov ustvarili okoli sebe tržaškega škofa nepotrebno vprašanje, ki sega daleč čez ozke meje tržaško-koperske škofije in pred vsem katoliškim svetom postavlja na tehtnico vrednost konkordata samega, ki priznava škofom kot predstavnikom Cerkve določene pravice in tudi primerno častno mesto med državljani kraljevine Italije. Ne dvomimo niti za hip, da bi se Vatikan ne zavzel za nedotakljivost konkordata tudi v tem pogledu.
-o-
ANEKDOTA
Neki pariški milijonar je pisal Scribeju: "Dragi gospod! Imam željo, da bi z Vami napisal kako dramatično delo! Napravite mi uslugo, napišite komedijo, kateri bom jaz pripisal nekaj vrstic. Skrbel bom, da bo komedija vprizorjena na najsijajnejši in najrazkošnejši način, slavo pa si bova delila."
Scribe mu je odgovoril: "Gospod ! Vašo laskavo ponudbo moram odkloniti, ker me moja vera uči, da ne moreta konj in osel hoditi vprežena v skupni jarem."
Milijonar pa še ni odnehal. Sedel je k mizi in takoj napisal pismo: "Prejel sem Vaše predrzno pismo ! S kakšno pravico me imenujete konja ? "
23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
Novi zemljevid [Jugoslavije
razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti.
—Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, 111.
"Dnevi v Bogu"
je ime zelo primerni, molitveni knjižici žepne oblike. — Ta knjižica ima za vsak dan v letu primerno kratko molitev, s katero se Bogu vdane duše priporočajo Milosti Božji vsaki dan. — Eno minuto, dve, vzame, da prečitaš kratko dnevno priporočilno molitev. — To je knjižica za stare in mlade in vsak jo je vesel, ki jo dobi v roke. — Nabavite si jo tudi vi čimpreje, ker veseli jo bote tudi vi. Knjižica stane lepo vezana v platno:
Zlata obreza, lepo vezana ..................$1.25
Rudeča ali plava obreza ...................... 85c
Naročilom priložite potrebni znesek in pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
Velika jubilejna
KAMPANJA
prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki
K. S. K. JEDNOTE
Povodom 401etnice K. S. K. Jednote se vrši velika JUBILEJNA KAMPANJA, trajoča od 1. marca do 31. julija 1934; torej pet mesecev.
Namen te kampanje je pridobiti vse katol. Slovence in Slovenke v Ameriki pod Jednotino okrilje, da bi K.S.K. Jedno-ta štela koncem svojega jubilejnega leta 40,000 članstva.
NAGRADE:
V tej kampanji je zdravniški pregled za odrasle in otroke PROST.
Za nove člane, ki se zavarujejo za $250.00 se plača 50c nagrade; za $500.00 — $1. nagrade; za $1000.00 — $2. nagrade; za $1500.00 — $3. nagrade in za $2000.00 — $4. nagrade. Za otroke 50c nagrade.
Za člane, ki prestopijo iz mladinskega oddelka v odraslega se plača določeno nagrado le tedaj, če se kandidat zavaruje za več kot $500.00.
Katoliški Slovenci in Slovenke! K.S.K. Jednota Vas uljudno vabi pod svoje okrilje. Ta Jednota je nad 100% solventna in je tekom svojega 401etnega poslovanja izplačala že nad pet milijonov dolarjev raznih podpor.
Vprašajte za pojasnila glede pristopa kakega tajnika (co) našega krajevnega društva v Vaši naselbini.