YU ISSN 0040-1978 Vsebinske priprave na 12. kongres ZKJ (stran 3) Pozornost človeku - humano dejanje (stran 6) Manjši stroški - večji pridelek (stran 7) Srečanje borcev in invalidov v Koprivnici (stran 11) LETO XXXV., ST. 22 Ptuj, 10. junija 1982 CENA 8 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBCINE PTUJ PRAVOČASNA PRIPRAVA GRADIV ZA SEJE ZBOROV Predsedstvo skupščine občine Ptuj je na seji koncem maja obravnavalo naloge, ki izhajajo iz programa dela zborov občiaske skupščine do konca letošnjega leta. Konkretno so se dogovorili, da bodo predsedniki zborov sklicali seje za 21. in 23. }unija ter določili dnevni red sej posameznih^borov. Prav tako so določili glavne točke dnevnega reda za seje zborov, ki bodo v drugi polovici julija. dan prznika občine Ptuj, 8. avgusta bo slavnostna seja zborov občinske skupščine in vodstev ppO, v drugi polovici septembra pa bo naslednja delovna seja zborov občinske skupščine. Predsedstvo sije delo zastavilo tako, da bo možno pravočasno pripraviti gradivo za posamezne seje, saj je treba odpraviti prakso naknadnega pošiljanja gradiv ali celo predla- ganja posameznih gradiv delegatom na mizo. Ce bo kdaj v izjemnih primerih do tega še prihajalo, bo to tudi opravičljivo. S pravočas- nim pošiljanjem gradiv v delegacije bo omogočeno, da bodo lahko delegacije razpra- vljale o celoti in tudi oblikovale stališča za delegate, ki se bodo udeležili posameznih sej zborov. Poskušali bodo tudi s prakso, da bi se družbenopolitični zbor sestal prej, v takem časovnem razmiku, da bi bilo možno delega- cijam v zbor združeiiega dela in zbor krajev- nih skupnosti poslati stališča DPZ, prav tako pa tudi stališča posameznih odborov zborov SO Ptuj. Družbenopolitični zbor se bo na 3. redni seji sestal v ponedeljek. 21. junija. Obravna- val bo informacijo o .uresničevanju družbeno ekonomskega razvoja občine Ptuj v letošnjem prvem trimesečju, sklepal o predlogu odloka o upravnih organih občine Ptuj in o predlogu sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o sestavi občinskih komitejev ter o predlogu sklepa o imenovanju {#edsednika in name- stnika predsednika občinskega komiteja za kmetijstvo. Gre torej v vseh treh točkah za oblikovanje novega organa v občini, kar je v javnih razpravah že dobilo polno družbeno in politično podporo. Nadalje bodo obravnavali predlog programa dela vseh treh zborov skupščine občine Ptuj do konca letošnjega- leta in poročila o delu v letu 1981: Družbene- ga pravobranilca samoupravljanja. Postaje milice Ptuj in oceno varnostnih razmer v občini. Občinskega sodnika za prekrške. Upra- ve za inšpekcije občin Ormož in Ptuj, dokon- čno poročilo o zbiranju in razpolaganju sreclstev samoprispevka za šolski prostor za čas od 1. januarja 1977 do 31. decembra 1981 ter poročilo Skupnosti za cene občine Ptuj za leto 1981. Sklepali bodo še o ustanovitvi in imenovanju članov komisije za pripravo statuta in poslovnikov Skupščine občine Ptuj in obravnavali delegatska vprašanja. Vsa navedena vprašanja imata na dnevnem tudi zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ki se bosta sestala v sredo, 23. junija. V skladu S/svojimi pristojnostmi pa bosta dodatno razpravljala in sklepala še o osnutku odloka o določitvi poprečne gradbe- ne cene stanovanjske površine za leto 1982, o osnutku odloka o davku.na promet nepremič- nin, o osnutku odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, prav tako o spremembi odloka o prepovedi {Drodaje in točenja alkoholnih pijač v določenem času, o predlogu sklepov o potrditvi zaključnih računov: računa davkov in prispevkov obča- nov, ter prispevka za starostno zavarovanje kmetov, o predlogu sklepa o izvzemu zemljišč iz javnega odbora in o predlogu sklepa o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta- novitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. Zbor krajevnih skupnosti pa bo dodatno sklepal še o predlogu odloka o razširitvi obveznosti plačevanja krajevnega samoprispevka uvedenega na območju K S Podlehnik. FF USPEŠEN START ZMDA SLOVENSKE GORICE 82 Širom naše domovine so v ivedelio. 6. junija spet zaživela brigadirska naselja. V Sloveniji so slovesno odprli republiške in zvezne akcije v Istri, Posočju, Suhi Krajim, Brkinih, na Gori- čkem, na Kozjanskem, Koban- skem. Krasu in v Slovenskih goricah. Od začetka junija pa do konca avgusta bo več kot 4.800 brigadirjev sodelovalo na petih zveznih in petih republiških akcijah. Na deloviščih bodo brigadirji iz vseh republik in pokrajin opravili okrog 572 tisoč norma delovnih ur, minovo delo §a bo vredno okoli 100 milijonov in. Ob pričetku Zvezne mladinske delovne akcije — ZMDA Slo- venske gorice '82 je bila v nedeljo popoldne slovesnost ob b^adir- kem domu v Dornavi. Zhrane brigadirje prve izmene iz Novega Sarajeva, Pucareva, Titovega Velenja in Kranja, ter številne goste in domačine je pozdravil predsednik medobčinskega sveta SZDL za Podravje, Drago Stravs. V slavnostnem govoru je povdaril pomen mladinskega prostovoljnega dela pri razvija- nju socialističnih, samoupravnih odnosov in krepitvi bratstva in prijateljstva med jugoslovanski- mi narodi in narodnostmi. Pose- bej je omenil misli Tita in Karde- lja,1c i sta jih izrekla o mladinskih delovnih akcijah in dodal, da nam njune besede morajo biti, ne samo vzor, ampak trdna osnova za nadaljno defo na tem področ- ju. V imenu gostiteljev, krajanov "Dornave, je brigadirjem zaželel dobrodošlico Konrad Vrtič, predsednik krajevnega sveta SZDL v Dornavi. ZMDA Slo- venske eorice '82 oa ie do kraj- šem predgovoru odprl Bogdan Čepic, član republiške konleren- ceZSMS. Po tem, ko so dvignili zastavo akcije, je zadonel brigadirski hura, v kulturnem sporedu pa so nastopili še vojaki ptujske garni- zije, godba na pihala DPD Svo- boda Ptuj ter pevski zbor OŠ Dornava in mladinci. V ponedeljek zjutraj so briga- dirji prve izmene zarili prve krampe in looate na trasi v Kukavi v KS Juršinci in v KS Benedikt v lenarški občini. Želi- mo jim lepo vreme in čim več delovnega elana! M. Ozmec Svečan trenutek ob dvigu zastave letošnje ZMDA SG '82. Takoj po zaključku uvodne slovesnosti so brigadirji zaplesali kolo. Slavnostni govornik je bil Drago Štravs, predsednik medobčinske- ga sveta SZDL. Številne prireditve, ki so se zvrstile ^ počastitev 4. praznika krajevne ^''upnosti Videm so popestrile vsa- kodnevno življenje in delo krajanom te krajevne skupnosti. Z množično udeležbo na vseh prireditvah, so pokazali, da poleg vsakodnevnega dela še vedno najdejo čas za razvedri- lo in sprostitev. Uspeh letošnjega praznovanja gre pripisati tudi odlični organizaciji, ki so jo prevzeli člani mladinske organizacije iz Pobrežja. Zaključek praznovanj je bil v nede- ljo s slavnostno sejo skupščine krajev- ne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Slavnostni govornik je bil Anton Velikonja, član izvršnega sveta SO Ptuj, . zadolžen za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti. Podelili so tudi bronasta odličja OF, ki so jih prejeli Milorad Pavlovič, Jože Milošič. Franc Lah. Slavko Krajnc in osnovna šola Videm. Posebna priznanja kra- jevne skupnosti pa so prejeli Albin Mere in Marija Vindiš za športne dosežke. TOZD Vodnogospodarska enota Drava Ptuj in TOZD za vzdrže- vanje voz Ptuj za sodelovanje in pomoč pri razvoju krajevne skupnosti in organizaciji prireditev ob krajev- nem prazniku. Podelili so tudi priznanja in pokale za športne dosežke na številnih prire- ditvah ob krajevnem prazniku. Ne- deljsko prireditev so popestrili še z zanimivim pnkazom kmečkih opravil nekoč in danes ter zabavno prireditvi- jo. . JB ^''"Pina koscev iz Pobrežja ORMOŽ UTRJEVANJE BRATSKIH VEZI V nedeljo seje v Obrežu končalo trodnevno srečanje žensk pobra- tenih občin, letos so se srečanja udeležile žeaske iz občin Vmjačka Banja, Pucarevo. Titovo Velenje in Ormož, upravičeno pa so bile odsotne predstavnice iz občin Split in Subotica. Srečanje je tradicionalno, vsako leto pa ga izvede druga občina, letos je bila nosilec aktivnosti občiaska konferenca socialistične zveze Ormož oziroma njen svet za družbeno politično aktivnost žensk. Namen vsa- koletnih srečanj žensk iz omenjenih bratskih občin je predvsem medse- bojno povezovanje in ohraijanje bratskih vezi, stkanih v času druge svetovne vojne in izseljevanja slovenskih družin v sosednje republike. V okviru tega srečanja so letos izvedli posvetovanje na temo vloga žene v družbenopolitičnem življenju, na f)Osvetu šo ženske iz posameznih občin izmenjale svoje izkušnje iz pripravljenih referatov pa bodo izda li poseben bilten. V ormoški občini so pripravili za svoje gostje pester program, tako so si ogledale dobro razvito in organizirano otroško varstvo, v vseh vrtcih, ki so jih obiskale, so pripravili otroci prisrčne nastope. Med drugim so si gostje ogledale vinograde Curinovih na Kogu, farmo nesnic priKrajn- čevih v Lahoncih. prostore nove šole pri Tomažu, nad vsem, kar so videle so bile izredno presenečene in zadovoljne. Zadovoljne so bile tudi z zaključno slovesnostjo v prosvetnem domu v Obrežu. Tu so si žene pobratenih občin po pozdravu predsednika OK SZDL Ormož Draga Zabavnika podelile spominska darila, s prisrčnim programom pa sojih nato navdušili še najmlajši člani folklornega društva izObreža. JB Nastop najmlajših plesalcev iz Obrež» - SKUPŠČINA 0BCINE0RM02 SKLICANE TRETJE SEJE ZBOROV Družbenopolitični zbor skupščine občine Ormož se bo sestal že v sredo, 16. junija. Med drugim bodo delegati obravnavali poročilo o stanju in nalogah na področju družbenega in zasebnega kmetijstva in o izvajanju kmetijskih zakonov, poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja za občino Ormož, sklepali o predlogu programa dela skupščine Ormož za leto 1982, o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o ustanovitvi skupnosti podravskihobčin, nekatera imenovanja in delegatska vprašanja. Pred.sednika zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa sta sklicala za v petek, 18. junija dopoldne najprej skupno zasedanje obeh zborov, kjer bodo obravnavali enake točke dnevnega reda kot jihje imel družbenopolitični zbor. Za tem se bosta zbora sestala še na ločenih sejah, čeprav imata približno enak dnevni red. Oba zbora bosta sklepala o osnutkih odlokov o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti, o sprejetju zazidalnega načrta industrijske cone Ormož in o splošnih pogojih in vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki stanovanj. Nadalje o spora- zumih o delitvi lovišč in delitvi ribiškega okoliša, potrdili bodo lovsko gospodarske načrte za obdobje do leta 1985 inobravnavali premoženjsko pravne zadeve. " " 20. RP V JADRALNEM LETENJU SLAB ZAČETEK, DOBER KONEC v nedeljo dopoldan se je na le- tali.šču v Moškanjcih s krajšo slo- vesnostjo, proglasitvijo najboljših, končalo 20. republiško prveastvo v jadralnem letenju. Začelo seje tragično, z nesrečo jadralca Srečka Kotnika, in s slabim vre- menom. nadaljevanje pa je bilo veliko boljše. Na prveastvu je so- delovalo 36 pilotov, končalo pa ga je 32. tekmovalci iz Novega mesta ,so nam reč zaradi nesreče odstopili od nadajjnjega tekmovanja. Republiški prvak za leto 1982 je Ivo Šimenc iz ALC Lesce, drugi je Igor Kolarič (AK Ptuj), tretji pa Tone Cerin (.ALC Lesce;. ■^ledalje in pokale je podelil predsednik ZI.OS .Alojz Gojčič (Foto M. Ozmec) 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 10. junij 1982 - TEDN SVET SKUPNOSTI POORAVSKIH OBCIN OBSEŽEN DELOVNI PROGRAM Delegati podravskih občin so na zadnji seji v preteklem mandatu že sprejeli zasnovo programa dela do maja 1983. Dokončni program bo sprejet na seji, ki bo še v tem mesecu, vendar je že iz usmeritev razbrati, da bo aktivnost pestra. Seveda bo največja pozornost namenjena uresničevanju dogovora o skupnih temeljih plana udeležencev v tem sred- njeročnem obdobju. Sicer pa bodo delegati tega medobčinskega organa obravnavali rezulta- te poslovanja gospodarstva in družbenih dejavnosti v Podravju za prvo polletje 1982, seznanili se bodo z informacijo o pripravah na dolgoročne plane in o projektu Maribor 2000 ter razpravljali o spremembah in dopolnitvah republiškega srednjeročnega plana. Te aktivnosti bodo zaključene ob koncu julija. V septembru bodo največje pozornosti deležne skupne naloge na manj razvitih in obmejnih območjih, za katere bodo občine združevale solidarnostna sredstva. V obravnavi pa bo tudi predlogov zakonov oziro- ma predlog za izdajo zakona. Prav gotovo bo zanimivo slišati tudi poro- čilo o izvajanju zakona o usmerjenem izobraževanju in o uresničevanju družbene greobrazbe pravosodja. V tem letu bi se naj dogovarjali tudi o uskladitvi informacijskega sis- tema v smislu racionalnega in celovitega zbiranja, obdelovanja in obja- vljanja informacij o družbenem in gospodarskem razvoju Podravja, razpravljali o problematiki obveščanja na tem območju in o problematiki raziskovalno razvojnih storitev. V oktobru bodo delegati sveta skupnosti ocenili, zakaj ni prišlo do ustanovitve poslovne skupnosti za razvoj turiz- ma v Podravju in razpravljali o pobudi za sprejetje enotnega odloka o razvoju kmečkega turizma na Pohorju. V novembru bodo delegati sveta skupnosti podravskih občin ocenili dosedanji razvoj manj razvitih občin in možnosti nadaljnjega razvoja, družbene plane občin glede na možnosti izrabo prostora v regiji in razpravljali o skupnih nalogah medobčinske skupnosti za zaposlovanje v prihodnjem letu. Takrat bo razprava tudi o dogovoru o solidarnostnem združevanju sredstev za skladnejši razvoj Podravja na področju in- frastrukture in družbenih dejavnosti. O zagotavljanju skupnih sredstev za vzdrževanje kulturnih spomeni- kov v Podravju bo beseda na seji sveta v decembru, ko bi naj opredelili skupna odlagališča za vse vrste komunalnih in drugih odpadkov v Podravju ter se dogovorili za skupno lokacijo odlagališča posebnih odpadkov. O usmerjenem izobraževanju v regiji bo razprava na januarski seji. prav tako o izvajanju solidarnosti med zdravstvenimi skupnostmi, delega- ti pa bodo seznanjeni še z informacijo o uresničevanju srednjeročnega plana Kreditne banke Maribor in z analizo o delovanju medobčinskih inšpekcijskih služb. V februarju bodo delegati sveta skupnosti med drugim obravnavali dol- goročno izgradnjo železniških prog oziroma industrijskih tirov in izgrad- njo primarnega vodovoda v Slovenskih goricah in Halozah. V zvezi s tem bo tudi razprava o upravljanju zgrajenih objektov, delegati pa se bodo pogovorili še o pobudi za ustanovitev skupnosti za izkoriščanje vodnih zalog na Dravskem polju. Marca bo razprava o oblikah solidarnosti pri gospodarjenju z regionalnimi in lokalnimi cestami, delegati bodo ocenili tudi uresničevanje letos sprejetih sklepov sveta o, agroživilstvu in delo ekonomskega centra Maribor. O uresničevanju družbene preobrazbe upravnih služb bo razprava na seji v aprilu, ko bodo delegati ocenili tudi poslovne rezultate v letu 1982 v Podravju. Maja 1983, ko se bo iztekel mandat, bodo delegati ocenili uresniče- vanje dogovora o skupnih temeljih plana udeležencev za to srednjeročno obdobje v letu 1982 in sprejeli poročilo o nalogah na področju dolgoročnih planov razvoja. Predvideno je tudi, da bi takrat poslušali poročilo mariborske univerze o usmerjenem izobraževanju in o vključeva- nju te visokošolske organizacije v gospodarstvo Podravja. j V programski zasnovi je predvideno, da bi v tem mandatu pripravili več posvetovanj s področja dela organov družbenopolitičnih skupnosti, o razvojnih možnostih kmetijstva, kmečkega turizma in nekatera druga. Predlog je tudi, da bi izvedli tri raziskave. Prvo na področju informiranja za regionalno, prostorsko in urbanistično planiranje ter upravno poslova- iije, bila pa bi naj podlaga za izoblikovanje prostorskega informacijskega sistema. Druga raziskava bi naj dala podatke za usmerjanje investicij v okviru ukrepov za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v Podrav- ju, tretja pa podatke o vplivu kmetijstva na varstvo okolja na tem ob- močju. Seveda bodo delegati do prve seje v novem mandatu, ki bo poredvi- doma 25. junija, podali pripombe in predloge k omenjeni zasnovi, najbrž pa možnosti za širitev že tako obsežnega programa ni na pretek. Sicer pa je že zasnova dovolj obvezujoča in želeti si je, da bi večino zasta- vljenih nalog tudi v praksi uresničili. N. Dobljekar ŠKODA PO POTRESU UGOTOVLJENA Pri SO Ptuj je takoj po potresu, ki je 16. marca zajel severovzhodno Slovenijo, bila ustanovljena posebna komisija za ocenitev škode po elementarnih nesrečah. Komisijo sestavljata Janko Baštevc, referent za lokacij- ske in gradbene zadeve, ter Janez Rebernak, referent za prostorsko planiranje pri SO Ptuj. Pri delu komisije sta kot člana občasno sodelovala tudi Valter Pliberšek. ravnatelj OŠ v Cirkulanah in Slavko Fric, ravnatelj na OŠ v Podlehniku. O ugotovitvah komisije je Janko Baštevc dal sledečo izjavo: »Komisija je začela z delom takoj in sicer le na podlagi prijav, ki so bile oddane na občin- skem štabu za civilno zaščito. Ogledali smo si več objektov in v različnih krajih ptujske občine, vendar smo ugotovili, da je dejanska škoda nastala le na poslopjih OŠ v Cirkula- nah. Podlehniku in Vidmu. Uradno smo vso to škodo po potresu ocenili na okrog 15 milijonov S din. Na osnovni šoli v Cirkulanah so na dan potresa nastale manjše razpoke na stropih, med ležiščem lesenega stropa in nosilnimi, oziroma predelnimi stenami. Dolžina vseh razpok v prostorih učilnic meri 44 m, vendar zaradi razpok ni ogrožena stabilnost stavbe in ne njena uporabnost. Popravilo ugotovljenih poškodb obsega le krpanje ometov in poslika- nje sten ter stropov. Stroški vseh popravil na OŠ Cirkulane naj bi znašali 49.825,— din. Za OŠ v Podlehniku vsi vemo, da je bila šele pred kratkim zgrajena. V uporabi je le dobrih 10 let, zgrajena pa je bila iz konstruk- cijskih elementov, železobetona in predelnih sten. Na tem objektu so nastale precej močne razpoke med glavnim traktom šole in sever- nim prizidkom kuhinje ter učilnice za likovni pouk. Zaradi te poškodbe je komisija pregle- dala tehnično dokumentacijo izdelano za gradnjo te šole. V primerjavi z dejanskim stanjem na objektu je komisija ugotovila močno vidno razpoko na diletaciji med glavnim traktom in prizidkom. Razpoka sicer ne ogroža stabilnosti železobetonskih nosilnih konstrukcij, vendar je v dolžini 30 m nujno potrebno strokovno popravilo. Občutnejša škoda je nastala na južni strani glavnega trakta v pritličju in nadstropju. Na tej strani so okenske odprtine po celotni dolžini učilnic in vgrajena lesena okna. ki so zgoraj sidrana v masivni železobetonski strop. Ob potresu je večina teh sider iztrgalo in jih potisnilo na zunanjo stran do največ 2,5 cm. Nastale razpoke med stropom in okni vertikalno povezujejo prostore učilnic v pritličju in nadstropju z negativnimi zvočnimi vplivi. Naknadno je potrebno ugotoviti ali je prišlo do poškodb zaradi delovanja lesenih delov oken in železobetonskih konstrukcij, ali pa je prišlo do poškodb izključno zaradi učinkov potresa. Vsa popravila na OŠ v Podlehniku smo ocenili na 59.750 din. Na OŠ v Vidmu smo ugotovili več razpok med stropno konstrukcijo in predelnimi stenami, vendar gre za precej manjše poškod- be, kijih ocenjujemo na okoli 49.000 din.« Kaj pa je komisija ugotovila pri zasebnih lastnikih stanovanjskih hiš? »Tistih, ki so prijavili škodo na zasebnih hišah je bilo precej. Vse prijavljene objekte si je komisija sicer ogledala, vendar ugotovila, da gre v večini primerov za objekte, ki so starejši od 50 let. Na njih so sicer vidne določene razpoke na fasadah, pa tudi med predelnimi stenami in stropno konstrukcijo, vendar komisija ni mogla ugotoviti če so vse te poškodbe resnično posledica potresa. Ugotovljeno je bilo — in to v večini primerov, da so razpoke posledica starosti stavb in nevzdrževanosti.« Kaj pa škoda na objektih infrastrukture, ste je kaj ugotovili? »Na občinski štab za civilno zaščito in na naš komite za urbanizem in gradbene zadeve ni {)ila prijavljena nobena teh škod. zato tudi nismo opravili nobenega ogleda in ne oceni- tve.« Iz katerih sredstev pa bo poravnana vsa škoda po potresu? »Komisija ugotavlja, da je vsa škoda v takšnih mejah, da bo najverjetneje pokrita iz sredstev rednega vzdrževanja; ter da zaenkrat ni potrebna širša družbena pomoč, saj gre le za okoli 150.000 din.« M. Ozmec RIBJE RESTAVRACIJE ŠE NEKAJ ČASA NE BO Stavba na Hrvatskem trgu 1 v Ptuju, ki jo je pridobila TOZD gostinstvo Haloški biser Ptuj za potrebe nove ribje restavracije, že nekaj časa sameva. Kot kaže pa bo še nekaj časa. Temeljna organizacija je takoj ob pridobitvi zgradbe v letu 19^iO. pričela z izdelavo izvedbenega pro- jekta in finančnega elaborata. Tako je bilo do polletja leta 1981 vse pripravljeno za pričetek ureditve, vendar so te načrte preprečile omejitve v investicijah. Kljub temu v temeljni organizaciji ne mirujejo. Na račun preure- ditve so doslej porabili že 6 milijonov dinarjev, pridobili pa so že tudi p(.)trebna soglasja. Nova ribja restavracija je nujno potrebna, ker stara več ne ustreza potrebam niti v prostorskem pogledu. Poleg tega pa riba postaja vse bolj cenjena hrana. Z novo restavracijo bi se v predel ob Dravi vrnilo tudi življenje. Projekt je sodoben in predvideva tudi ureditev terase ter ureditev 29 ležišč. Stavba na Hrvatskem trgu v Ptuju Foto: Alfred Bradač 8300 knjig v potujoči Idijižnici Zanimanje za lepo knjigo seje z začetkom lepega poletnega vremena nekoliko zmanjšalo predvsem v knjižnicah, ki deluje- jo pri prosvetnih društvih, čeprav bodo prav mladi v počitnicah najpogostejši obiskovalci ptujske knjižnice. Razveseljiva pa je ugotovitev, da so nekatere knjiž- nice v združenem delu zelo aktivne, da delavci pridno segajo po branju. O tem pravi vodja matične knjižnice pri ptujski študijski in ljudski knjižnici Si- mon Petrovič: »V krajevnih skupnostih ima- mo nekaj knjižnic, ki še delujejo, vendar je teh vedno manj. To pa zaradi tega. ker je rijihov fond zastarel, denarja za nakup novih knjig pa ni. Bralci v te knjižnice več ne prihajajo in zato smo poskušali z'novo obliko, knjige smo prenesli v združeno delo. S to akcijo so začeli v Mariboru pred nekaj leti v obliki tako imenovanih vzajemnih knjižnic, mi pa jo skušamo približati delavcu med odmorom ali pa si JO po delu izposodi za domov. V delovne organizacije kot so Per- utnina, TAM — TOZD Tovarna kolesnih zavor v Ptuju in druge smo dali nekaj knjig za preiz- kušnjo in kot ugotavljamo je zanje precejšnje povpraševanje. Tako možnost imajo na primer tudi v Delti in tam pravijo celo, da bi radi knjige, ki jih potrebu- jejo njihovi otroci za obvezno šolsko branje. Sezona za nas pa se bo začela spel v jeseni, ko bomo dopolnili vaške knjižnice z nekaterimi zbirkami iz novega fonda in zamenjali starega. Ugotavljamo tudi, da je večje zanimanje za knjige v manjših krajih kot je na primer Dolena. kamor smo posodili okrog 300 knjig. Tam za knjige skrbi mlada knjižničarka in tamkajšnja orga- nizacija mladih je tudi pobudnik za delo knjižnice v domu kraja- nov. Tudi drugod, kjer so zgradili nove domove, bomo težili za tem. da uredijo knjižnične pro- store. Mi jim bomo dali na voljo strokovno pomoč in knjige, ki bodo take kraje obiskovale v obliki potujoče knjižnice. V omarah naše potujoče knjiž- nice je polovica celotnega fonda, ki šteje 8300 knjig, druga pa je na terenu. To število tudi povsem zadostuje, da bi si lahko omislili bibliobus. ki smo ga skupno z ormoško občino tudi načrtovali po vzgledu nekaterih drugih občin, žal pa zaenkrat nimamo denarja.« Tovariš Petrovič ima te dni še dve zadolžitvi. V Cirkulanah. kjer praznujejo 200-letnico šol- stva bo pripravil posebno razsta- vo. ki bo govorila o Halozah, o Dolanah. Borlu in Cirkulanah, o šoli. kulturi in drugih organizaci- jah ter o narodnoosvobodilnem boju na področju Cirkulan in pomembnih možeh, ki .so se tu rodili ali pa živeli in ustvarjali. V soboto. 12. junija pa bodo pripravili še razstavo v Tamovi TOZD v Ptuju o zgodovini NOB ptujskega območja, ki bo krono- loško in tematsko prikazala čas od leta 1941 do 1945. Težave pričakujejo pripravljeni v DO Elkom HIKO ,,01ga Meglič" Ptuj so konec maja organiziral; delovni sestanek, na katerem so sodelovali predstavniki samoupravnjk organov TOZD, DO in delovne skupnosti skupnih služb, predstavni];; samoupravne delavske kontrole, DPO in vodstvenih delavcev, o^j skupinovodij naprej. Osnovni namen delovnega sestanka je bil kritif^, pogled v bodoče poslovanje delovne organizacije. Splošno družbeno in gospodarsko stanje namreč terja, da se DO u- težave, ki se bodo med letom pojavile, dobro pripravi. Politih gospodarske stabilizacije smo sprejeli kot sestavni del gospodarjenja, zate je skupna naloga, da jo izvedemo. V TOZD in DO bodo ustanovi], stabilizacijske odbore, ki bodo pripravili programe izvajanja stabilizacije in tudi preverjali uresničevanje sprejetih stabilizacijskih ukrepov. V DO ,,01ga Meglič" so posebej opozorili na odgovornost do dela, v katero so vključili odnos do dela in sredstev, do materiala, surovin poslovnih partnerjev, uresničevanja samoupravno sprejetih sklepov potrošnega materiala in stroškov, kot so telefon, kilometrina, dnevnice in drugo. Precej bo delovno organizacijo ,,pritisnil" tudi novi devizni zakon, Za letos je ,,OIga Meglič" planirala za 5,2 milijona dinarjev izvoza. Od tega je TOZD Aspo že dogovoril izvoz v višini 1,1 milijona dinarjev TOZD pa 962.000 DM. Vendar je slednji glede na nove predpise vprašljiv. Zato se bo potrebno nemudoma dogovoriti za nove cene ali pa iskati možnosti za določen uvoz materiala. Kot je povedal direktor Simon Pešec imajo pripravljen tudi izvo; tlačilk. V to proizvodnjo so že vložili določena sredstva. Po planu za drugo četrtletje ima TOZD Aspo plan realizacije prodaje 53 milijc nov od možnih 58,6 milijona, TOZD Hido 20 milijonov in 32 milijonov nerealiziranih pogodb. V delovni organizaciji so se dogovorili za dosledno izvajanje plano\ in za odgovornost slehernega zaposlenega. Zavedajo se, da bodo težavt lahko premagali le, če se bodo v danem trenutku znali organizirati in Je jih bodo pripravljeni pričakali. MG Deset let sodelovanja v letošnjem letu poteka 10 let prijateljskega sodelovanja pobratenili sindikalnih organizacij Elektroporcelan iz Arandželovca in Mercatoi Izbira Panonija Ptuj. V delovni organizaciji MI P se že pripravljamo na obisk v Arand želovec. ki ga bomo realizirali v času od 11, do 13. junija 1.1. Srečanje poteka v okviru izmenjav izkušenj v športnem inposlovnen področju. Tako bo v športu tekmovalo 25 našihdelavcev v štirihšportnil disciplinah. Na predlog osnovnih organizacij ZS TOZD se bo obiska udeležik tudi 20 delavcev, ki jim bo kot priznanje za marljivo in vestno delo pr njihovem vsakodnevnem delu oziroma v delu družbenopolitičnih orga nizacijah. Delegacija iz TOZD Maloprodaja bo v času bivanja obiskala trgovsko organizacijo Kolektiv, zaradi obojestraaskih želja po nov spodbuditvi sodelovanja, katera je bila prekinjena zaradi organizacijskil sprememb v tem kolektivu. if^ DELOVNI POSVET MLADIH V ORMOŽU Predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij ZSMS OK ZSMS Ormož so se v soboto sestali na posvetu, kije redna oblika dela v ormošk mladinski organizaciji. Tokrat je bil namenjen obravnavi programskih usmeritev in kongresni dokumentov, predkongresnim aktivnostim mladih v Ormožu, oceni dosedanjega dela, mladiaskemu prostovoljne- mu delu, vzgoji mladih v enotah TO in še nekaterim za mlade perečim problemom. Po uvodu v razpravo o kongresnih dokumentih, podal jih je člai predsedstva OK ZSMS Ormož, Branko Jovanovič, so se udeležene posveta konkretno dogovorili o pripravah in izvedbi javne razprave ( programskih usmeritvah in osnutku resolucije 11. kongresa. Razprava ž( teče in jo bodo v osnovni h organizacijah sklenili z začetkom meseca julija H krati z razpravo teče tudi dogovor o vsebini prispevka ormoške mladini 11. kongresu, mladi menijo da je potrebno spregovoriti o kmetijstvu' Ormožu kot manj razviti občini, o nekaterih vidikih družbenoekonom skega položaja mladih delavcev in ZSMS kot organizacije v gospodar stvu. o problemih, kijih mladi iz ormoške občine čutijo na kulturnem ii športnem podrčju . . . V oceni opravljenega v mesecu mladosti in izvedenih aktivnost posvečenih praznovanju jubilejem tovariša Tita, so udeleženci posvet menili, daje delo uspešno opravljeno. Saj so zastavljene akcije tekle ko je bilo načrtovano,- dosegle so svoj namen in vsaka zase je potrdil prisotnost mladih v okolju kjer žive in delajo. Izmed zastavljenih akcijj ostal nerealiziran le še mladinski koncert, ki ga bodo izpeljali sredi junija Področje mladiaskega prostovoljnega dela postaja ormoškim mla dincem vse češča oblika preživljanja prostega časa in način neposredneg prispe.vanja k realizaciji zastavljenih nalog. Letos bodo Ormožani sc delovali v treh mladinskih delovnih brigadah. MDB »Jože Kerenčii bodo pripravili v Ormožu, sodelovala pa bo na mladinski delovni akcij Kras 82. na MDA Palič 82 (Subotica) bo v okviru MDB Bratski mest odšlo šest brigadirjev iz Ormoža in na MDA Posočje 82, v sestv MDB Bratskih občin štirje Ormožani. Na posvetu so se od ločili zaključi^ zbiranje prij?iv za udeležbo na MDA dvanajstega junija. V soboto vetnajstega pa bodo sklicali brigadn?? konferenco. Dasiravno so se pogoji na področju vkjučevanja mladih proste voljcev. po sprejemu zakona o služenju vojaškega roka, nekoliko spre menili, ostaja izobraževanje in vključevanje mladih v enote TO zel' pomemben del mladinske akcije. Na posvetu so vključevanju mladih TO namenili veliko pozornost predvsem zategadelj, ker so v dosedanje'' delu opazili nekatere nedoslednosti, katere bo potrebno že letos odpf^ viti. »Evidentiranje prostovoljcev v TO mora potekati bolj organiziran^ pritegniti veliko več srednješolcev kot doslej, na terenu sodeloval' TO .. .« so stališča OK ZSMS Ormož. Delo na tem pcniročju predstavi] neposreden prispevek mladih h krepitvi obrambne spo.sobnosti obor' ženih siL predstavlja mladim delo v oboroženih silah in zbuja interes t vključevanja v vojaško šolstvo, seveda vse to ne pride samo po seb temveč je potrebno akcijo usmeriti in vložiti vanjo veliko dela. Med aktualnimi nalogami, ki so jih sprejeli na sobotnem posvetuj veliko takih, ki terjajo dolgoročno reševanje tudi vširšidružbenopoliti^' skupnosti in ne zgolj v ZSMS. Med nje gotovo sodi prisotnost mladiti družbenem življenju občine po volitvah. Ugotavljajo namreč, da J zadostno število mladih v delegacijah in sestavi različnih organov, njihova prisotnost v ZSMS je premajhna in potem tudi ne zagovarjaj hotenj svojih vrstnikov in ZSMS kol njihove organizacije. FiN f cdnik - 10- DELEGATSKA SPOROČILA - 3 VSEBINSKE PRIPRAVE NA 12. KONGRES ZKJ I^e suho ponavljanje tistega, kar je zapisano y osnutkih dokumentov za 12. kongres ZK Jugoslavije, temveč ocena stvarnega stanja v lastnem delovnem in bivalnem okolju, je glavna ysebina specializiranih razprav, ki jih je organiziral komite OK ZKS Ptuj skupaj s l(Oinunisti v različnih okoljih. Na razpravah sodelujejo člani komiteja OK ZKS, ki so odgo- vorni za delo komunistov na posameznih področjih, člani komisij pri komiteju in konfe- Itnci ZKS, delegati 9. kongresa ZKS, predvsem gktivno pa sodeluje FELIKS BAGAR, delegat 12. kongresa ZKJ in izvršni sekretar komiteja OK ZKS Ptuj. Vse dosedanje razprave so potrdile, da so komunisti v ptujski občini trdno odločeni nada- Uevati po Titovi poti revolucije, ki je pot soci- alističnega samoupravljanja. Povsod so se kon- kretno zavzeli za utrjevanje samoupravnih odnosov in premagovanje sedanjih gospodar- skih težav, obenem pa za odpravljanje naspro- tij, ki se pojavljajo na posameznih področjih. Na vseh razpravah izhajajo iz vsebinskih usmeritev in nalog 9. kongresa ZK Slovenije, ki jih povezujejo z nalogami iz osnutka resolucije 12. kongresa ZKJ in iz tega povzemajo konkretne naloge, vsak na svojem področju dejavnosti. To je razvMno tudi iz poročil naših sodelavcev s posameznih specializiranih raz- prav. Naj k temu dodamo, da so na vseh razpravah imenovali tudi po 3-članske delovne skupine, ki bodo pripravile konkretna stališča in usmeritve za nadaljnje delo. O STATUTU ZK JU60SLAVUE OPREDELITI ODGOVORNOST Člani osnovne organizacije ZKS v temeljni organizaciji Vzdrževanje voz Ptuj so se v torek, 1. junija, se- stali skupaj s člani statutarne komi- sije in tovariškega razsodiSča pri komiteju OK ZKS Ptuj. Skupno sejo so namenili Široki in odkriti razpravi o spremembah in dopol- nitvah statuta Zveze komunistov Jugoslavije. V razpravi so opozorili predvsem na to, da je treba že v statutu kon- kretno opredeliti odgovornost ko- munistov. Tako so bili odločno proti predlagani spremembi, da bi se naj komunisti v bodoče pri gla- sovanju o sprejemanju sklepov vzdržali. Menili so, da lahko komu- nist glasujč le za aH proti predlaga- ni odločitvi, ne more pa se vzdržati glasovanja. Komunist se mora opredeliti in če je proti predlagane- mu sklepu, mora to svojo odločitev tudi pojasniti. V tem se namreč od- raža tudi odgovornost vsakega po- sameznega člana do sprejetih odlo- čitev in uresničevanja le-teh. Tudi glede glasovanja so se stri- njali, da je lahko neka odločitev sprejeta le, če zanjo glasuje večina članov osnovne organizacije ZK, ne pa večina prisotnih na sestanku. Glede volitev pa so se odločili za predlog, da naj bodo tajne, saj se vse prevečkrat dogaja, da z javnim glasovanjem žal ne izražamo svoje- ga mnenja. Čeprav je na drugi stra- ni res, da javne volitve ne bi smele biti problem izražanja lastnega mnenja. O možnosti dvakratne zaporedne izvolitve na isto funkcijo so udele- ženci razprave menili, daje treba to določilo v praksi uresničevati. Po- leg tega pa so člani OO ZKS v te- meljni organizaciji Vzdrževanje voz menili, da bi morali točno opredeliti, kje se bo zaposlil funk- cionar po izteku mandata. Formu- lacija, da se bo vrnil v združeno delo je preohlapna. Predlagali so, da naj bo v statutu navedeno, da se mora vrniti v organizacijo združe-. nega dela v kateri je bil zaposlen pred prevzemom funkcije. V razpravi je bilo rečeno, da naj bi na sestankih osnovnih organiza- cij ZK ponovno uvedli kritiko in sa- mokritiko, kjer se s tovargkim dia- logom lahko rešujejo marsikatera nasprotja in napake, ki nastajajo pri delu posameznih članov ali organizacije. Komunisti bi morali v zaostrenih gospodarskih pogojih še bolj dosledno uresničevati odgovor- nost na vseh nivojih, posebno po- zornost pa nameniti delu z mladi- mi. N. Dobljekar V TOZD Vzdrževanje voz Pti^ je težko in zahtevno dek>. Foto: I. Ciani O NALOGAH ZKJ V RAZVOJU POLITIČNEGA SISTER/IA SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA Na razpravi, ki je bila 2. junija v domu krajanov KS Ivan Spolenjak, je sodelovalo nad 40 članov OO ZKS TOZD Elektrokovinar, nadalje člani predsedstva SO Ptuj, člani komiteja OK ZKS in delegati 9. kongresa ZKS, nrpdsiavniki ostalih občinskih DPO in člani ustreznih komisij pri OK ZKS "tuj. Sklicatelja specializirane razprave sta bila Janez Zemljarič, sekretar 00 ZKS in Sonja Skorjanec, članica komiteja, odgovorna za delo komuni- stov v j)olitičnem sistemu in urejanju samoupravnih odnosov. Najprej so predstavniki TOZD Elektrokovinar Ptuj, ki je povezana v delovno organizacijo PMI (projekt-montaža-industrija) Maribor in v ^ZD IMP Liubliana, Dodrobneie Doročali o delu. oroblemih in usoehih. ki so jih dosegli v tem kolektivu. Tako so se zvrstila poročila direktorja, predsednika delavskega sveta, vodje delegacije, predsednika sindikata, predsednika ZSMS, sekretarja OO ZKS in odgovornega za obveščanje de- lavcev. Vsak poročevalec je prikazano konkretno stanje tudi povezal z na- ogami, ki izhajajo iz resolucije 9. kongresa ZKS in osnutka resolucije 12. kongresa ZKJ. Franc Tetičkovič, predsednik skupščine občine Ptuj, je navzoče p<> drobneje seznanil z izhodišči dolgoročnega programa gospodarske stabili- zacije. Izhodišča je pod predsedstvom Sergeja Kraigherja pripravila komi- ka za vprašanja gospodarske stabilizacije, ki so jo sestavili zvezni druž- im sveti in bodo v celoti vključena v dokumente 12. kongresa ZKJ. Pred- vsem se je tov. Tetičkovič zadržal pri nalogah, ki jih bo v zvezi z "^gorečnim programom gospodarske stabUizacije treoa opraviti v ptujski občini. Gre za spremembe in dopolnitve sedanjega družbenega plana obči- n^tuj do leta 1985 in tudi za druge dolgoročnejše naloge. V skladu s tem oodo vsi nosilci planiranja v občini morali dopolniti svoje plane. Sonja Skorjančeva je na kratko povzela poglavje iz osnutka resolucije '2. kongresa ZKJ, ki govori o nalogah komunistov v razvoju političnega si- stema socialističnega samoupravljanja — s konkretnim prikazom stanja v ptujski občini. Pri tem je opozorila tudi na sklepe skupne seje občinskih konferenc ZKS in SZDL o uresničevanju delegatskega sistema v občini, r^oudarila je, da samoupravljanje in uresničevanje delegatskih dolžnosti ^"teva poleg volje tudi več znanja, kar je povezala s potrebo po nenehnem (usposabljanju in izobraževanju delegatov in samoupravljalcev. Opozorila tudi na to, da imamo v samoupravnih aktih stvari dobro napisane, ven- ^ar jih ne izvajamo. 1 . Članica komiteja OK ZKS Ptuj, Tilčka Lovrenčič je spregovorila o de- 'n nalogah družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu, ki se s svojim delom morajo vključevati v ta sistem. Pri tem je poudarila, da mora biti težišče dela ZK in drugih DPO v ustvarjanju možnosti za svobodno iz- ražanje in demokratično usklajevanje interesov delavcev v TOZD in sk-ip- nostih. V dosedanji praksi smo mnogo premalo napravili na p^ročju na- grajevanja po delu, kar ustvarja mnoge konflikte pri neposredni delitvi do- hodka oz. osebnih dohodkov. Franc Potočnik, tajnik skupščine občine Ptuj je spregovoril o neka- terih spremembah in dopolnitvah, ki so predvidene v zakonu o delovnih razmerjih, saj je to področje delavce v Elektrokovinarju še posebej zanima- lo. Izvajanje določil, ki iih bodo prinesle spremembe in dopolnitve t^a za- kona bo tudi prispevek k stabilizaciji, saj bo omogočal več reda, prispeval k večji delovni disciplini, -omejeval nadurno in pogodbeno delo ter več dru- gih novosti v zvezi z začetkom in prenehanjem delovnega razmerja. Za tem se je razvila živahna razprava, vrstila so se vprašanja, ki so zahtevala sprotne odgovore. Predvsem so delavci opozarjali na slabosti na posameznih področjih. Zlasti je komuniste bolelo to, da smo o problemih samo govorili, sprejemali sklepe, spremenilo pa se ni nič. To vpliva tudi na delavce v temeljnih organizacijah, ki funkcije v samoupravnih organih in delegacijah z voljo sprejemajo, vendar potem zapadejo malodušju m nalog ne izvršujejo. Zahtevali so, da moramo v bodoče dosledno izvajati tisto za kar se skupno in demokratično dogovorimo in sproti ukrepati proti tistim, ki bi delali drugače ali nalog ne izvajali. Glede na to, da ima TOZD Elektrokovinar svoja delovišča skoraj po vsej državi, pa tudi v tujini, ie poseben oroblem redn^a obveščanja delav- cev. Zlasti še to velja za delavce, ki delajo v Iraku, ki je v vojni z Iranom in zato izvajajo stroge omejitve tudi pri pošiljanju časnikov in drugih intor- macij našim delavcem. Poleg zakona o delovnih razmerjih je delavce zanimalo tudi kaj bo pri- nesel novi zvezni in republiški pokojninski z?^on. Pri tem so opozorili, da bi oba zakona morala biti med republikami usklajena. Sedanjo neuskla- jenost čutijo toliko bolj zaradi tega, ker imajo gradbišča v skoraj vseh republikah SFRJ. V razpravi je sodeloval tudi sekretar komiteja Stanko Lepej, ki je ugodno ocenil tako razpravo kot celotno delo OO ZKS v Elektrokovinarju. Razprava praktično kaže, kako uresničevanje političnega sistema sociali- stičnega samoupravljanja izgleda v praksi, kako se od različnih interesov in mnenj pride do enotnih stališč, do skupnega družbenega interesa. Pri tem je poudaril, da kljub težavam, s katerimi se dnevno spopadamo, mora pri našem delu vladati optimizem pa tudi zavest, da je za rešitev gospodarskih težav treba nekaj tudi žrtvovati. pp Kritično o izobraževanju in kadrovski politiki y prostorih delavskega doma Franc Kramberger v Ptuju so se v {^'J^deljek, 21. maja zbrali komunisti, ki so odgovorni za delo v vzgoji in /ot)raževamu, kulturi inznanosti.dabi v okviru vsebinskih priprav na 12. ®ngre.s ZKJ govorili o vlogi zveze komunistov v socialistični samo- Dol^k"- preobrazbi izobraževanja, znanosti, kulture in telesne kulture s {jvsebnim poudarkom na povezovanju delavske univerze, centra sred- (J^S^ .usmerieriega izobraževanja, izobraževalnih centrov v delovnih •^gamzacijan in Uuba samoupravljalcev. tn J uvodni besedi članice komileia. Slave Sarčeve. ki je zadolžena za P^^ročje in delegatke na 9. kongresu ZKS Zofke K(xiričeve, so se v vključili predstavniki orfienjenih zavodov m ustanov prek ka- lem ^^^^ izobraževanje v ptujski občini. Skunna je ugotovitev, da je na 'U področju še velikoodprtihvprašanj iijda za uspešno delo ne more biti o^^ijega opiranja v ozke kroge. Slava Sarčeva je obširno spregovorila Dtir v- z zvezi z organiziranjem ustrezne kadrovske službe, kije v O oblini še vedno mmamo. Podrobneje bi morali analizirati vlogo min ^ združenem delu. da bi lahko ugotovitve in sklepe Je teti kongresa začeli izvajati tudi v praksi. Dosedanje izobraževanje PotrpK vse preveč na pamet in žalostno je, da še danes nimamo jasmh M So ^ kadrih. Vse premalo se tudi zavedamo, da bomo dobili ljudi, w začeli s srednjim usmerjenim izobraževanjem v združeno delo šele niop letih. Premalo tudi vrednotimo strokovno znanje od katerega (igu^o ločiti tako imenovarx) družbenopolitično znanje, ki si ga mora zbui pridobivati sproti, ob svojem strokovnem delu. Prepočasi se niti pri vrednotenju težkega fizičnega dela, ki ga doslej nismo cenili ea nismo ustrezno nagrajevali, neka, "^.'^rned ugotovitev je tudi, da bo potrebno spremeniti miselnost lerih vodstvenih struktur in nenazadnje razmisliti tudi o tem. če v času stabilizacije prav na področju šolstva in izobraževanja ne delamo preveč destabilizacijsko kar se nam lahko maščuje v naslednjih letih Šolstvo smo vseskozi zapostavljali v materialni stimulaciji, so rekli učitelji m opozorili na to, da je položaj delavca v njem še vedno neena- kovreden v primerjavi z ostalimi panogami. To so osvetlili s primerom da lahko delavec v CSUI z zahtevano visokošolsko izobrazbo zasluži od 15 do 17 tisoč dinarjev, kar je v primeriaiii ostalimi ooklici, ki tako izobrazbt) zahtevajo, delavci pa delajo v drugih vejah združenega dela pogosto neprimerljivo. ^ j o . Na omenjeni seji smo slišali tudi podrobnejšo predstavitev dela Delavske univerze. Kluba samoupravljalcev, izobraževanja v CSUI, TGA Boris Kidrič Kidričevo in ptujski izobraževalni skupnosti. Pred- stavnik delavske univerze je govoril predvsem o povezovanju celotnega sklopa izobraževalnega procesa v občini, ki mora biti v prihodnje bolj koordinirano, iz izobraževainefia centra TGA smo slišali veliko zam- mivega. tako pa tudi iz dela in vloge, ki jo ima pri tem ptujski klub samoupravJialcev. I udi predstavniki CSUI so pojasmli vrsto vprasanj, ki izhajajo iz dela tega zavoda in iz posameznih smeri za katere lahko v Ptuju izobražujemo. Se in še smo siisaii o celotnem sklopu dejavnosti na podro^u vzgoje in izobraževanja, nekoliko manj za kulturo in znanost. Ob koncu pa ugotovili, daje razprava dosegla svoj namea da smo sli.šali veliko novega in da bo potrebno usmeritve s te razprave tudi verificirati na občinski konferenci ZKS Ptuj in ukreniti vse. da ne bodo ostale zgolj na papinu. Pripravljeni bodo tudi posebni sklepi, za kar ie bila imenovana 3-člaaska komisija. Takoj jih bo potrebno prenesti v delovne sredine, tam pa kritično oceniti lastne razmere in zastaviti vse sile, da bomo usmeritve 9. in 12. kongresa izvajali v praksi. m? RAZPRAVA V KMETIJSKEM KOMBINATU PTUJ POSEBEN POUDAREK KMETIJSTVU IN MEDREPUBLIŠKEMU GOSPODARSKEMU SODELOVANJU Razprava je bila v petek, 4. junija v sejni dvorani KK Ptuj TOZD Kletarstvo ,,Slovenske gorice", sklical jo je Mihael Ledinek, član komiteja OK ZKS Ptuj odgovoren za delo komunistov v kmetijstvu, na njej pa je so- delovalo nad 80 članov ZK iz KK Ptuj ih drugih, ki delajo na pi ni. enakovredni in enako zavzeti pfj j delu in razreševanju problemov y j lastnem okolju. Bolj bo razvit naj! samoupravni delegatski sistem, ve(: dela in nalog bo prešlo na več kra, janov. ne pa kot sedaj, da nekateti zaradi preobremenjenosti vsega nt zmorejo, precej pa je takšnih. imajo radi ..globoko senco". Ker nisva še nič govorila o tipi. čno vašem življenju, bo naše bralct zanimalo, kako je potekala vaša Žj, vljenjska pot? f ,,V vsakem mojem dosedanjem odgovoru sem pustil del življenja, K temu bi Se dodal: Kot vsaka mla- dost pa čeravno ni bila rožnata, je [ bila tudi moja po svoje lepa, preži-' veta na domačih gmajnah in logih, velikokrat pa tudi na trdih kmečkih delih. Ker sem očeta izgubil že v rani mladosti, mati pa je bila! gospodinja, ni bilo pred vojno ^ možnosti, da bi Študiral, kar je bila moja stalna želja. No, kljub temu sem še pred vojno končal takratno, meščansko šolo, nekaj v tistih časih) zamujenega. pSi sem nadaljeval in končal po osvoboditvi. Ze kot 7- letni otrok, vse do okupacije leta 1941 sem bil član Sokola, bil pa sem tudi dolgoletni kurirček Dru- štva kmečkih fantov in deklet. Brez dvoma sta ti napredni društvi vpli- vali in delno izobhkovali moj po- gled na svet, sodelovanje v NOV in poznejšo življenjsko pot. Po priho- du iz JLA leta 1946, sem se takoj zaposlil na takratnem KLO kot taj- nik. od maja meseca 1947 dalje pa .sem kot upravni delavec deloval na OLO, okrajni obrtni zbornici v Ptuju in Mariboru, strojnih delavnicah in nazadnje v sindika- tih. Na družbeno-političnem področ- ju sem razen v sindikatu deloval še v SZDL, ZB NOV, ZK, lovski organizaciji, okrajni ljudski tehni- ki, AMD, bil sem tajnik okrajnih gospodarskih razstav v Ptuju, bil pa tudi član nekaterih organov ii organizacij na nivoju takratnei oblastnega oziroma okrožnegi odbora, v republiki kot republiški poslanec pozneje pa tudi zvezni po- slanec. Skratka bilo je veliko dela, nalog in angažiranosti, moram pa reči, da smo jih reSevali in prema- govali z velikim elanom, voljo, do- stikrat pa tudi z osebnimi odreka- nji. Včasih me kdo od mlajših vpra- ša, ali bi še enkrat prehodil to pot, brez oklevanja odgovorim bi, če bi bilo to spet potrebno." Ob koncu Se obvezno vpraSanje: vaše želje, načrti. ..Nekih posebnih nimam. prav osebnih ne, kljub temu pa že- lim. kot si to želijo v svetu vsi pa- metni in razsodni ljudje, da bi se naj svet prav sedaj v teh kritičnih časih pomiril in v miru reSeval pro- bleme člpveStva. Grozot vojne ne bi želel še enkrat doživljati . . ." Pripravila: MG Danilo Masten foto: Člani Priprave na kongres ZSM Slovenije v ormoški občini že nekaj časa razpravljajo o programskih usme- ritvah 11. kongresa ZSM Slovenije. Razpravaje tekla doslej le v osnovnih organizacijah zveze socialistične mladine, sedaj pa jo bodo razširili še na ostale družbenopolitične organizacije v občini. Tako so se v f)etek, 4. junija, dogovorili na skupni seji komiteja občinske konference ZK in predsedstva OK ZSM, da bodo o osnutku programske usmeritve raz- pravljala vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij v občini, člani vodstev pa se bodo udeležili tudi razprav v osnovnih organizacij ah zveze socialistične mladine. Na petkovi skupni seji so ocenili, daje dokument dokaj radikalno napisan, da so v njem nekatere misli, s katerimi se ne morejo v celoti strmjati. Tako so menili, da je potrebno spremeniti tekst, ki govori o razvijanju tradicij NOB. Borci menijo, daje treba v tekstu opredeliti nove kvalitete revolucionarnega boja vseh subjektivnih sil, ki z osvoboditvijo leta 1945 ni bil končan Nasprotno, tudi danes sije treba prizadevati za spreminjanje stanjS in za ohranjanje revolucionarnih pridobitev. PrifX)mba je bila tudi na besedilo v zvezi s položajem mladih v odnosu do učiteljev mentoijev. Mladi namreč menijo, da so premalo udeleženi v sistemu odločaiya oziroma samoupravljanja v vzgojno izobraževalnih organizacijah. Najbrž bo široka razprava opozorila še na druga vprašanja, ki jih je treba obdelati v programski usmeritvi II. kongresa zveze socialistične mladine Slovenije, dokončno pa bodo pripombe izoblikovane na seji občinske konference ZSMS Ormož. N. Dobljekar Opravljena pripravljalna dela Pri komunalni skupnosti občine Ptuj so poskrbdi, da so izvajalci pravočasno opravili pripravljalna dela za gradnjo objektov vodovodneg< omrežja. To je bHo potrebno opraviti pred prihodom ZMDA ..Slovenske gorice 82". Komunalna skupnost je namreč investitof vodovodnega omrežja. Tako so pripravljeni objekti na naslednjih od- sekih: Ločič—Ločki vrh. Kukava — III. etapa. Medvedce—Sestric- Ptujska gora—Spodnje Savinsko, :«kundarni vod v Zg. Savinsko nasclj' Sestrže. Vrednost že pripravljenih objektov je 11,514.245 dinarjev. Objekt druge tlačne cone mesta Ptuja pa je Se v pripravi. Ta proje^ je v zadnji fazi izdelave in bo p ipravljen do prihoda zadnje izmeo' mladinske delovne akcije. Investic iska vrednost cevovoda druge tlač"' cone pa se ocenjuje na 3 milijone 77 tisoč dinarjev. Letos bi naj končali tudi z gra njo vodovoda na Gorci, ki ga gradij" že od leta 1976. Vodohram Novj vas je po obvestilu izvajalca del J' zaključen in pripravljen za prevzem. Do zamude v predaji obiekta '' prišlo, ker poprejšnji preizkusi vc jtesnosti niso bili uspešni. Preizk«^ vodotesnosti pa je uspel na Borlu iroma na Velikem vrhu. V kratki" bo začelo delovati tudi črpaliSče v Podložah. Potrebno je opraviti '' določena montažna dela. S tem bo zaključena etapa izgradnje vodovodnega omrežna za srednjeročno obdobje na območju KS MajSperk — Ptujska gora- ^ zgraditvijo tega črpališča bodo vodo dobili tudi v občini Slovens''? Bistrica, ki se po cevovodu povezuje z občino Ptuj. Cevovod je ''' zgrajen lam v jeseni, gre pa za odsek Ptujska gora— Savinsko PREDNOST IMA IZOBRAŽEVANJE DELEGATOV v preteklem tednu se je sestal izvršilni odbor kluba samoupravljalcev občine Ptuj in pregledal uresničevanje programa dela za leto 1982. Ugotovil je, da je potrebno v tem obdobju dati prednost izobraževanju delegatov. Tako bo klub Se ta mesec prek delavske univerze v Ptuju organiziral izobraževanje za vse vodje delegacij in konferenc delegacij. Konec meseca pa bo klub organiziral okroglo mizo na temo informiranje v združenem delu, pri .organizaciji pa bo sodelovala tudi komisija za informiranje pri občinskem svetu ZSS Ptuj. Poleg tega bodo sodelovali vsi, ki v združenem delu odgovarjajo za to področje. Za organizacijo okrogle mize je pri izvršilnem odboru imenovana posebna komisija. Za mesec junij predvidena okrogla miza na temo ,,kultura v združenem delu", je po sklepu izvrSilnega odbora, prestavljena na jesen Takrat bi se naj sestala tudi skupščina kluba, ki bo ocenila dosedanje delo kluba. Dosedanje izkušnje pa kažejo, da postaja klub samoupravljalcev pomembno mesto izmenjave samoupravljalskih izkuSenj. MG f cdnik - 10- i""ii 1882 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 TRI RAZSTAVE ZA KRAJEVNI PRAZNIK IVlinuli petek, sobota in nedelja so v krajevni skupnosti Destrnik •pjli v znamenju letošnjih športnih, kulturnih in drugih prireditev, ki so -h krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije pripravili v l^.^titev XVIII. krajevnega praznika s katerim se vsako leto spomnijo ^da na orožniško postajo v Vintarovcih, kjer so bili zaprti nekateri "^Ijubi. V petek so bila na šolskem igrišču športna tekmovanja, v ^ hoto so v šoli odprli kar tri razstave, v nedeljo pa imeli pri gasilskem ^^u v Desencih srečanje starejših krajanov in slavnostno sejo skupščine f^jevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Vsakoletno likovno srečanje na Destrniku se je začelo na iniciativo ^ačina. učitelja Emila Stumbergeria, ki se je ored šestimi leti pove/al z aovniki — amaterji i/ Ptuja iii skupaj z njimi tudi organiziral pr\o fa/stavo v destrniški osnovni šoli. Od takrat dalje razstave .»siale tradicionalne, sodetovanje pa se je razširilo še na mariborsko občino, pj^es lahko že govorimo, da je to nekako srečanje likovnikov tfverovzhodne Slovenije, ki se pred tem zberejo na enodnevni slikarski lioloniji in tam nastala dela potem tudi razstavijo ob krajevnem prazniku. Letos je bilo na srečanju v Destrniku že 45 likovnih ustvarjalcev, med njimi tudi znani mariborski likovni pedagog profesor Bojan Golija s svojimi študenti iz mariborske pedagoške akademije. Vsem gre zahvala, da bo vsaj na platnu ostal spomin na stare „klečaje" in druge že skoraj ptizabljene zanimivosti nekdanje slovenskogoriške arhitekture, ki so jo prebivalci v teh krajih že skoraj povsem izrinili z novimi, sodobnimi stanovanjskimi objekti. Le še kak dolinski gospodar ohranja svoj ,,vrh" tak kot ga je podedoval od svojih staršev, pa tudi osamljeni in ostareli ljudje niso imeli možnosti niti sredstev, da bi kaj spremenili. V.se to smo lahko videli na razstavi v osnovni šoli Bratov Reš na Destrniku, mnogim avtorjem pa so za petletno zvestobo podelili tudi posebna krajevna priznanja. Ob tej priložnosti so se posebej zahvalili tudi profesorju Goliji, ki je pred nedavnim proslavil 50-Iet. Vspoicdnoz likovno razstavo so v prostorih destrniške šole odprli še razstavo izdelkov INTESA, predvsem TOZD Pekarne Vinko Reš v Ptuju, ki imajo tudi patronat nad tem šolskim kolektivom. Izkazale pa so se še domače kmečke gospodinje, ki so obiskovalcem ponudile nekaj svojih izvirnih izdelkov med katerimi in manjkalo potic, gibanic in drugih dobrot iz kmečkih peči. mš Občinsko tekmovanje kovinarjev šele jeseni Letos v Ptuju občinskega tek- movanja kovinarjev, ki bi bilo obenem baza za republiško tek- movanje. ne bo. Zaradi določenih vzrokov bo tekmovanje šele jeseni in zato ptujski kovinarji ne bodo imeli svojih predstavnikov na 6. proizvodno delovnem tekmova- nju kovinarjev Slovenije, ki bo od 11. do 13. junija v Krškem. Lani smo v Ptuju, kljub dolo- čenim problemom, uspeli izpe- ljati prvo občinsko tekmovanje. Upatijele,davletu 1983 časovnih zaostankov ne bo. Kaže pa, da za tovrstna tekmovanja ni prave za- interesiranosti. Čeprav trdimo, da je dobro in ustvarjalno delo v naši družbi tista vrednota, ki delavca osvobaja in ga oblikuje v aktiv- nega samoupravljalca. ki odloča o pogojih in rezultatih svojega dela. Proizvodno-delovna tek- movanja so mesto izmenjave iz- kušenj in predstavitve delovnih uspehov. So prispevek v borbi za boljše delo. večjo produktivnost, večji dohodek in boljši družbe- nc-ekonomski položaj delavca. Proizvodno-delovna tekmovanja imajo pomembno vlogo tudi pri spodbujanju inventivnega dela in stimulativnih oblik nagrajevanja. Skozi ta tekmovanja bi lahko za- gotovili tudi podlago za kvalitet- nejšo nagrajevanje proizvodnih delavcev. MG S tekmovanja ptujskih kovinarjev v letu 1981 foto: Ciani Kako začeti čebelariti na med v boksih? Izkušnje iz najstarejših časov, odkar obsiujajo pisani in usimeni podatki, prepričljivo dokazujejo zdravilno moč medu na človeka. Zalo lahko za med z zadovoljstvom trdimo, da bolj kot katerikoli drugo živilo ustreza Hipo- Vralovcmu krileriju. očetu medicine pred 2500 leti. da je zdravilo hrana, a hrana zdravilo. Prav med tisli. ki alravi in olajšai^e bolezenske težave ludi civiliziranemu človeku. Narava nam je v medu podarila eno od najdragocenejših hranil, daril, ki naj bi modernemu človeku poma- gak> v njegovih vsakodnevnih težavah pri umskem in telesnem delu. preven- tivi proti raznim boleznim ter borbi z oneči.ščerK) življenjsko sredino. Med je posebno koristen pri zunai^i uporabi. «iravljenju odprtih ran in živcev, z 1'hkladki enake mešanice dleov medu. moke in mak) vtxle. Močnejše revmatične napake, išia- bolečine v sklepih in mišicah je možno uspešiKt zdraviti s polaganjem medu s platneno krpo na boleča mesta, ki jo potem pokrijemo z volneno krpo. To je treba ponavljali vsaki dve uri. Hkrati je prifHiročljivo zjutraj vzeli na tešče dve žlici medu. Med uspešno zdravi vnelo želodčno m črevesno slu/nico. Pokazal se je tudi kot sredstvo, zdravilo za zmanjšai^e ali povečanje želodčne kisline, če želimo zmanjšati koncetracijo želodč- ne kisline, zjivžijemo med razstopljen v mlačni vodi dve uri pred jedjo in tri ure po jedi. V obratnem primeru, če hočemo povečati količi^ želodčne kisline, vzamemo med na' enak način, vendar tik pred jedjo. Medu je več vrst, kot je več vrsl medoviiih rastlin, a najbolje se je izkazal pri uspešnem zdravljenju ran na /ek>dcu in dvanajslerniku od medovite ra/.stline lavaiide in rožma- rina. ki so ga čebele zapolnile v satju — boksu. ' iz tega stali.šča je redno jemanje oz. uživanje malih količin medu blago- dejrK) in zato priporočljivo. Potrošniška kultura našega človeka še ni dovolj seznanjena s kakovostjo čebeljih proizvodov, posebno medu v satju — boksih, ki vsebuje boljšo sestavo medu. zaradi propolisa. cvet- nega prahu, dodatkov sistema čebe- ljih žlez. voska in drugih mikroele- mentov. Čebelariti v boksih, pomeni mož- nost proizvesti sortno čist med — to je povečati izbiro medu. po vrstah kot so: regraiov. akacijev. kostanjev, lece- lije. lipe. sončnice itd. Med v satju — boksih ima veliko vrednt>sl ludi za astmalike. Proizvod- nja medu v salju — boksih zahteva specifično tehnologijo, ki pride v pošlev za mala čebelarstva V ta namen Zveza čebelarskih društev Ptuj organizira prek Čebelar- skega društva Markovci. v nedeljo 13. junija 1.1. ob 8. uri v zadružnem domu v Markovcih nazorno predavanje s čebelarskimi pripomočki, predmeti in čebeljimi proizvodi. S. R. GLASBENA ŠOLA KAROL PAHOR PTUJ sporoča učencem in staršem: 1) Vpisovanje učencev instrumentalnih oddelkov za šolsko leto 1982/83 bo: — za učence, ki so že doslej obiskovali šolo: do 11. 6. 1982 pri učiteljih instrumentov, — za novince v I. letnik instrumentov: od 28. do 29. 6. 1982, 2) VpMsovanje učencev skupinskega pouka {glasbene teorije, glasbeni vrtec, pripravnica in blokflavta bo: od 1. do 3 . 9. 1982. Ob vpisu se plača vpisnina din 50. Ravnateljstvo šole HUDO RESNIČNA PRAVLJICA ..Pozdravljeni bodoči šolarji in dobrod(Kli zopet med nami. Za pri- četek šolske ure vam bomo prikaza- 'i prizor o treh prijateljih metu- ljih." Trije metuljčki — rdeč, bel in niinen — so letali od cveta do cveta !|i prosili za streho pred dežjem. Pa J'h noben cvet ni želel sprejeti vseh ^"ati, prijatelji metuljčki pa so hotdi ostati skupaj. Potem je ^'jalo sonce, dež je prenehal pa- in lahen vetrič jim je osušil pre- j"očena krila. Prijatelji so veselo ■^fotali od cveta do cveta in se sku- veselili sončnega dne. To pravljico so poslušali otroci iz Veh vzgojnovarstvenih enot ptuj- ^ vrtca, ki so se udeležili učne v prvem razredu osnovne šole ga McgKč. Pa ni bila samo prav- tista, ki jih je pritegnila! Pri- Kmla jih je velika šola s pravimi klopmi in stoli, s pravim OjKem in učiteljico, s pravimi šo- jJJ'. ki znajo brati in pisati, ki 'gnejo roko, ko znajo odgovor Postavljeno vprašanje, ki znajo na vprašanje s celim ki imajo prave šolske tor- • • • Bilo je enkratno in skorajda Ponovljivo. Vsaj za cicibane iz ki bodo to jesen prestopili p' prag in postali pravi šolarji, p^" l^je je zdaj ta hudo resnična vsatH ^^ Tu med nami, v našem danu je, pa je ne vidimo ali je su Pred dvema letoma Of^®. I^olektiva Vzgojnovarstvene in-osnovne šole Olge dogovorila, da bodo tovari- in druge ustanove posku- metode dela v starejši ^'^"Pini in v prvem razredu sojj^ so program in ga brez večjih težav ' 'uvajati. Zadovoljne so bile tovarišice, starši in kar je najbolj pomembno — otroci. Ko so v jeseni prišli v šolo, jim ni bilo težko. Poznali so tovarišice, sošolce, šolo, dvorišče, počutili so se kot doma, saj so že pred pričet- kom šolskega leta obiskali šolo in se seznanili z delom v njej. Mnogi sicer niso prišli prav v osnovno šolo 01g£f Meglič, pa kaj z.ato, saj so vse šole več ali manj enake. Tudi tova- rišice so bile zadovoljne, ker so bili malčki manj razgirani kot sicer, pa tudi manj prestrašeni zaradi novega okolja in drugačnih delovnih navad. Pa so se tovarišice v vrtcu dome- nile, da bodo k sodelovanju pova- bile Se učiteljice iz ostalih ptujskih osnovnih šol, posebej še potem, ko so spoznale, kako koristno je tako sodelovanje. Pa so bile hudo razočarane — nobena druga osnov- na šola ni želela odpreti vrat vrteški starejši skupini. Res ni lahko pripravljati programa učne ure, ki bo zanimiva za šolarje in za vrteške otroke, ni lahko podajati snovi pet- desetim otrokom hkrati in jih celo česa naučiti. Vendar to ni neizved- ljivo! Tako so povedale tri tovariši- ce iz osnovne šole Olga Meglič, ki so z opravljenim delom zadovoljne, še posebej zato, ker so bili nad so- delovanjem navdušeni tudi otroci. Za nekatere pomeni sprememba okolja pravi stres, posebno še za majhnega otroka pred katerega življenje postavlja vedno bolj zah- tevne naloge. Zakaj jim dela ne bi olajšali? Zgolj zato, ker ga nam nihče ni in smo postali sebični, za- dovoljni sami s sabo in s svojim de- lom? Naj se ta pravljica konča z ve- likim ZAKAJ. Morda je med nami kdo, ki bo znal odgovoriti nanj — z dejanji. N. Dobljekar SOLIDARNOST POSTAJA STVAR VSEH DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV Koordinacijski odbor za razvija- nje in uveljavljanje socialistične solidarnosti, ki deluje pri predsed- stvu RK SZDL je tudi letos opozo- ril na teden solidarnosti, ki smo ga z najrazličnejšimi manifestacijami obeleževali prve dni meseca junija. Tako je postal nekaka dodatna spodbuda posameznim občinam, krajevnim skupnostim, organizaci- jam združenega dela in drugim, da ocenijo kako smo pripravljeni na morebitne naravne ali druge nesre- če, kako organizirani in usposob- ljeni za ukrepanje, za učinkovito obrambo pred njimi. V letošnjem letu moramo name- niti večjo pozornost starejšim in skrbi za njihovo aktivnejše vklju- čevanje v vsakodnevno življenje in delo, za boljše urejanje njihovih življenjskih razmer. V tednu solidarnosti smo 4. junija obeležili DAN KRVODAJALCEV, 3. juni- ja smo zbirali oblačila, obutev in druge uporabne predmete za nujno pomoč ogroženim, neuporabne pa kot surovino naši predelovalni industriji, 14. junija pa bomo imeli v Ptuju veliko akcijo zbiranja starega papirja za organizacije združenega dela, pisarne, trgovine in druge ustanove. Nosilec večine aktivnosti je občinska organizacija Rdečega križa Ptuj, ki se v teden solidarnosti vključila tudi s svojim konkretnim programom. O njem nam je sekretarka Marija Gnilško- va povedala naslednje: V letošnje mednarodno leto starejšihobčam)v seje RK vključil tako, da je sVoje dejavnosti na tem področju še dopolnil in aktiviziral. Tukaj ne gre samo za pomoč starejšim temveč tudi za njihovo aktivno vključevanje v življenjsko in delovno okolje. Poleg tega pa so nam prav starejši občani v vseh naših akcijah v veliko pomoč kot aktivisti in svetovalci pri konkret- nem delu. Brigade Rdečega križa Slovenije bodo tudi letos kot specializirane brigade v okviru mladinskih delov- nih akcij 1982 sestavljene iz učen- cev zdravstvenih in pedagoških šol, višje šole za medicinske sestre, sanitarne ter šole za socialne delavce in medicinske fakultete. Program dela zajema uresničeva- nje oblik soUdarnosti kot je var- stvo otrok v brigadnih vrtcih, nudenje pomoči starejšim, bolnim in invalidnim ljudem ter mladim družinam. Prav tako spodbujanje in organiziranje sosedske pomofi. prirejanje srečanj starostnikov z vaščani, skrb za dobro zdravstveno stanje v brigadi in na deloviščih ter pomoč pri kmečkih opravilih na kmetijah. V desetih brigadah bo delalo 300 brigadirjev in brigadirk, ki bodo z delom začeli še v tem mesecu, kon- čali pa koncem avgusta. Na območju občine Ptuj bo dela- la mladinska delovna brigada dr. Maksa Poharja in sicer v mesecu juliju v manj razvitih krajevnih skupnostih kot sta to Trnovska vas in Juršinci. Del brigade Rdečega križa pa bo v tem času tudi v sosednji lenarški občini. Tradicionalna, že 15. akcija zbiranja oblačil, obutve, posteljni- ne, pohištva, šotorov in tekstilnih odpadkov je potekala po vsej Sloveniji istočasno — 3. junija med 17. in 19. uro. Nalogo so opravljali aktivisti, mladina in mladi člani RK. Potrebne količine oblačil so takoj prepeljali v krajev- ne organizacije Rdečega križa, ki tako pomoč še potrebujejo, del blaga pa vskladiščili za hitro po- moč ob morebitni večji naravni ali drugi nesreči. V teh dneh so tudi urejevali skladišče za shranjevanje zbranega blaga. Predsedstvo RKS je letos izdalo tudi znamko solidarnosti v vrednosti enega dinarja, ki je bila obvezna za vse poštne pošiljke in nalepko solidarnosti v vrednosti dinar in pol, ki je bila v prodaji poleg vstopnic za kulturne, šport- ne in druge prireditve z namenom zbiranja sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih ne- sreč '' mš KAKO ŽIVETI NA STAROST lX)dajmo življenje letom in ne leta življenju je geslo ameriškega geriatričiKJga društva, ki zveni naravrK)st razkošno. Ce pa ga želimo uresničiti, moramo storiti marsikaj, predvsem pa spremeniti način ži- vljenja. O tej temi je na občnem zboru medicinskih sester Ptuj—Ormož pred dnevi predaval tudi primarij dr. Mirko Birsa. Iz tega predavanja povzemamo nekatere misli. Uresničevanju uvodoma navedenega reka se zoperstavlja dejstvo, daje v vsakem začetku, v vsaki kali življenja, tudi kal smrti. S tem, da živimo, že umiramo. Če želimo umiranje zadrž.ati, starost dočakati čili in zdravi ter neodvisni, moramo nekaj dodati k svojemu življenju. Za zrelo in lepo starost so pomembne predvsem: duševna umirje- nost. določena telesna aktivnost in normalna prehrana. Okoli 50 let seje potrebno zavedati, kam gremo. Takrat dosežemo polovico življenja. Biologi trdijo, daje 100 let za človeka normalna doba in da bi pri 100 letih naj nastopila biološka smrt. Izhajajo iz tega, da žuželka, ko neha izločevati semena oziroma jajčeca ni več zmožna oplojevanja, živi pa še enkrat toliko kot je. Po nekih trditvah bi naj prava starost pričela okoli 75. leta. Pojem starosti je izredno relativen. Včasih smo prav žaljivi, ko rečemo nekomu dedek, pa babica . .. Zato je potrebno strogo ločevati koledarsko in biološko starost, nekaj so leta, nekaj pa je kondicija. Bolje je reči namesto dedek in babica — starejši občan. To še posebej mora pri svojem delu upoštevati zdravstveno osebje. Pri uresničevanju reka »dodajmo letom življenje« je potrebno upoštevati tudi gene, kijih imamo. Tako naj tisti, ki izhajajo iz družin diabetikov, že kaj kmalu pričnejo s telesnimi aktivnostmi. Na dolgost življenja vplivajo tudi bolezni staršev in pa okolje, navade in razvade. Nekaj drugega doživlja deželankot pa meščan. Deželangre s kurami spat in s kurami vstane in se giblje. Meščan pa ima »trapast« način življenja. Število starejših raste. V Nemčiji je bilo na primer leta 1925 starih nad 65 let le 5 %. sedaj je to že nekaj nad 15 odstotkov. N uji^o je, da starosti ne smatramo ali istovetimo z boleznijo. Bolezni so sicer pogostejše v •starosti. ni.so pa nič drugačne kot v mladosti. Najpomembnejša je telesna aktivnost. V tej naši dobi sedimoza volanom, sedimo v uradu, ne gibljemo se in govorimo o boleznih pomanjkljivega gibanja. To pa predvsem vodi v degenerativne bolezni, bolezni srca in ožilja. V Ameriki cenijo, da 60 inJstotkov ljudi umira prav zaradi bolezni srca in ožilja. Nujno je. da delamo, da telovadimo, da se gibljemo — to moramo počeli nenehno in kontinuirano. Zakaj je telesna aktivnost tako nujna in potrebna? Zato. ker poživlja splošno telesno in duševno kondicijo, krepi srce, krvotok, pomirja živčna iztirjanja. Že ta zavest, dasi sposoben pri 50,60 letih hoditi po 15—20 km ali pa 2 krat preplavati bazen, ti vliva vero v samega .sebe. Toje nekaj, kar deluje pozitivno, je kot pozitivni stres. Človek je umirjen zadovoljen sam s .seboj in dobiva polet, duševno čilost in gotovost. Okoreli sklepi se z gibanjem zmehčajo, z gibanjem preprečuješ beg kalcija iz kosti. Zadovoljivo gibanje prinaša znova kisik, ohrani se pro- žnost m išic. z gibanjem .se znojiš, izločaš in podobno. Pomembno pa je, da je ta aktivnost stalna in neprekinjena. Mnogo infarktov je predvsem zaradi precenjevanja svojih moči. Po 50 letih je najbolj priporočljiva hoja, plani na rjenje, kolesarjenje, plavanje, še posebej pa smučarski teki. Pri slednjem se človek lahko dozira .sam — ali tečeš ali hodiš. Da bi umirjeno dočakali starost in da bi res dodali življenje letom, se je potrebno pripraviti na staro.st — fizično in psihično. Zavedati se moramo, da sta starost in smrt nujna in se za to tudi na to pripraviti. Zavedali seje potrebno, daje to obdobje, ko človek uživa sadove .svojega dela. Toje obdobje, v katerem ne smeš biti v breme sebi ali drugim. Da se na to pripraviš, moraš vedeti, da so v življenju določeni dogodki, ki pomenijo mejnike. Na primer: mnoge prizadene, ko jih pokličejo na oddelek za LO in rečejo, vojska te ne rabi več. To je jasno, ampak ne sme te prizadeti. Tudi drugi pred teboj so to že doživeli. Tudi upokojitev je p(xlobno. Dokler so bili še izven upokojenskih vrst, so bili čili in zdravi, nato pa so v nekaj mesecih u.sahnili. Zavedati seje potrebno, da se s starostjo in upokojitvijo .spremeni tudi socialni položaj. Vedeti moraš, da pokojnina ne bo takšna, kot so bili redni dohodki. To pa človeka ne sme zbegati. Z leti in z manj denarja so tudi potrebe manjše. Naučiti- se moraš živeti s starostjo — s samoto. Sprijazniti se je potrebno z dejstvom, da so časi velikihdružin mimo. Že pred upokojitvijo si je potrebno poiskati konjičke. Ti so številni, za vsakega je nekaj. Poiskati sije polrebnt) prijatelje iz študentskih let. Če je le možno, potovati! Na starost se moraš, kot že rečeno, pripraviti tudi telesno. Fizično se pripraviš s tem. da si daš operirati kilo, če jo imaš, velja tudi za žolčne kamne, dalje je potrebno urediti krčne žile, hemoroide, skratka vse, kar bo slej ko prej zahtevalo neki operativni poseg ali neko zdravljenje. Človek v starosti si mora privo.ščili klimatsko ali kopališko zdra- vljenje. Tisto, kar si v življenju ustvaril, razumno porabi. Zelo pomembna je prehrana. O tej se veliko piše, govori, nanjo se pri.sega, nad njo .se kolne in podobno. Doživlja stalno neke spremembe. Tako so včerajšnje resnice, jutrišnje zablode. Pri prehrani je samo razumnost, ne pa moda. V starosti je prehrana mnogokrat nepravilna in nerazumna (neprimerne količine, slaba kakovostna sestava). Tako pride do primanjkljaja vitaminov, be- ljakovin. mineralov, starejši ljudje premalo zauživajo mleka, mlečnih izdelkov (nekateri se izgovarjajo na kislino) itd. Pripravila: MG 6 - iz nasih krajevnih skupnosti 10. junij 1982 - T|i|>MH Nič ni težko, ko gre za lastni razvoj Krajevna skupnost Makole pokriva večji del haloškega območja v občini Slovenska Bistrica in se uvršča med nerazvita območja v občini in tudi republiki. Tega se dobro zavedajo tudi prebivalci te krajevne skupnosti, saj si že nekaj let z vsemi možnimi silami prizadevajo storiti korak iz nerazvitosti. Trda je f)ot na katero so v teh prizadevanjih stopili prebivalci KS Makole, še posebno ker je tCpretežrK) kmetijsko področje. Toda prebivalci so že vajeni odpovedovanj in trdega dela skozi svoj /zgodovinski razvoj, zato je razumljiva odločitev, da predvsem z lastmm delom zagotovijo svojemu življenskemu okolju hitrejši gospodarski razvoj. Skupno z družbeno pomoto so uspeli pred nekaj leti v neposredni bližini Makol zgraditi prvi sodobni industrijski obrat. Ta pridobitev jim je dala poleta za nove pridobitve, zato so se pred petimi leti odločili, da bodo za hitrejši razvoj krajevne skupnosti prispevali tudi iz svojega, že tako skromnega žepa. Leta 1977 so se enotno odločili za samoprispevek v KS Makole. Resje^da je bilo tudi tuky nekaj posameznikov, ki so na uspeh takšne aKCije gledali z nezaupanjem. Ze kmalu po sprejetju in potrditvi samoprispevka z referendumom seje pokazalalakšna odločitev za edino pravo možnost hitrejšega gospodarskega razvoja krajevne skupnosti. Ne samo, da so po rokih izvrševali sprejeti program, danes ko se časovno prvi samoprispevek izteka, so odnehali še tako trdi omahljivci. Da so v KS Makole ob v povprečju zelo skromnih dohodkih sposobni veliko narediti, so pokazali prav v prvem samoprispevku. Uresničili so celotni program iz samoprisp)evka. Zbrani denarje skupno s sredstvi širše družbene skupnosti predstavljal osnovo za vrsto zelo pomembnih pri- dobitev. Iz sredstev samoprispevka so v pretekhh petih letih asfaltirali blizu 4 km občinske ceste Pečke—Ložnica in 1 km krajevne ceste Makole- —Jelovec. Zgrajene so bile štiri transformatorske postaje, popravljena dva mosta in opravljenih več manjših del na področju komunalne ure- ditve naselij. Del sredstev so namenili tudi za ureditev vodooskrbe, ki predstavlja v programu KS do leta 1985 eno največjih nalog. Vrednost vseh opravljenih del iz sredstev, ki sojih zbrah v okviru samoprispevka v preteklih petih letih znaša prek 20 milijonov dinarjev, pri čemer je bil delež KS Makole okoli 20 odstotkov. Doseženi uspehi iz samoprispevka, ki se izteka v letošnjem juniju, so prebivalce KS M akole še mnogo prej spodbudili, da so pričeli razmišljati o drugem samoprispevku, saj jim je za hitrejši razvoj in krajši korak iz nerazvitosti potrebno še mnogo storiti kar pa brez lastne udeležbe prav gotovo ne bi uspeli. Tudi v drugem programu je osnovni cilj hitrejši razvoj krajevne skupnosti tako na gospodarskem kot tudi komunalnem področju. Na- črtujejo, da bi v naslednjih petih letih iz samoprispevka zbrali nekaj nad osem milijonov dinarjev. K tem sredstvom bodo priključili še zbrana družbena sredstva in tako poskušali kar najuspešneje uresničiti drugi plan razvoja KS, v katerem postavljajo na prvo mesto ureditev vodovodnega omrežja na širšem območju KS. Tudi v drugem programu načrtujejo zagotavljanju električne energije posebno pozornost, zato načrtujejo gradnjo pet transforniatorskih postaj. Asfaltirali bodo nadaljnja dva kilometra krajevnih cest, ob tem pa bodo uredili tudi okoli 15 km makadamskih cest. Razširiti nameravajo PTT omrežje v dolžini 14 km. Med velike želje pa postavljajo tudi zgraditev doma krajanov v Makolah. Naloge so tudi v drugem samoprispevku velike in zahtevne, vendar so prebivalci te KS dokazali, da so sposobni storiti več kot si v začetku postavijo za nalogo, saj pravijo, da ni naloge, ki bi jim bila pretežka. Ce bodo z njimi vsi s(^elovali in pomagali, se bo KS Makole končno odlepila iz družbe nerazvitih KS v občini in republiki. Posnetek in besedilo: Viktor Horvat Središče KS Makole, kjer je bil v nedeljo, 6. junija referendum. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Dežno pri Podleh- niku, da je novozgrajena transformatorska postaja na lesenem A-drogu ter priključni daljnovod Dežno pri Podlehniku POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO! OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Sterjanc pri Ormožu, da je novozgrajena transformatorska postaja na jeklenem jamboru ter priključni daljnovod Sterjanci pri Ormožu POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVAR- NO! POZORNOST ČLOVEKU - HUMANO DEJANJE To geslo, ki usmerja aktivnosti v krajevnih skupnostih občine Ptuj v okviru akcije ,,Teden starejših ob- čanov" v letu 1982. Staranje je naravni proces živ- ljenja, ki povzroča poleg psiho- fizičnih sprememb tudi spremembe v načinu urejanja življenjskih raz- mer starajočega se človeka. V starosti se pojavi občutek čustvene osamljenosti in socialne izolacije, saj je zapustil svoje delovno me- sto, svoje delovne tovariše sedaj le še redko videva, otroci so odrasli in se v mnogih primerih odselili. V času hitrega družbenoekonomske- ga razvoja upada tudi povezanost med sosedi, vedno manj je časa za negovanje medsebojnih človeških odnosov. Stari človek ne potrebuje vedno le pomoči, saj dokler je zdrav, si sam naredi, kar potrebuje. Težnje zadovoljuje potrebe po socialnih stikih in čustvenem doživljanju. Zato si družba prek določenih institucij in raznih aktivnosti prizadeva, da ohranja občutek socialne integriranosti starega človeka v njegovem okolju. Socialno skrbstvo je ena od de- javnosti, ki skrbi za zadovoljive življenjske pogoje starega prebivalstva ter spodbuja in organizira druge dejavnike, zlasti v krajevnih skupnostih, da del svoje dejavnosti posvetijo starejšim lju- dem. Čeprav je ta skrb stalna, jo je vendar potrebno od časa do časa poživiti in poglobiti. Zato vsako leto socialno skrbstvo skupaj z družbenopolitičnimi organizacija- mi in društvi ter samoupravnimi organi v krajevnih skupnostih organizira akcijo „Teden starejših občanov". V letu 1982 poteka „Teden starejših občanov" v času od 7 — 13. junija. V tem času bodo člani komisij za socialna vprašanja v krajevnih skupnostih skupaj s čla- ni družbenopolitičnih organizacij in društev ter mladino obiskali vse občane, ki so stari 70 in več let, da bodo ugotovili v kakšnih socialnih razmerah le ti živijo, ali potrebuje- jo kako pomoč in kakšna oblika pomoči bi bila najustreznejša. Pripravili bodo tudi konkretne ak- cije čiščenja bivalnih prostorov starejšim, ki tega ne morejo več sami, ugotovili bodo komu je po- trebno začasno ali stalno prinašati živila in druge stvari iz trgovine, kdo potrebuje obisk patronažne sestre ali poseg socialne službe. Ob skupnih svečanostih bodo pripra- vih kulturne in zabavne programe za starejše. Na teh prireditvah se bodo srečali nekdanji znanci in prijatelji, ki so se zaradi različnih vzrokov prenehali obiskovati. Za občane ptujskih krajevnih skupnosti je organiziran skupni iz- let na Gomilo v četrtek, 10. junija. Leto 1982 je proglašeno kot mednarodno leto starejših. V tem enem letu sker ni mogoče uredi); vseh problemov, ki se pojavljajo^ starosti, vendar pa je to oponinji družbi in generacijam, da svoj, delo zastavijo dolgoročno tako, d, bodo starejše generacije doživljaj^ starost dostojno in sktivno y družbeni, ne pa na njenem robu Mlajše generacije morajo vedeti jj svoj dolg tem, ki so sedaj starj i Mnogokrat potrebujejo le toptj človeški odnos, ki ga človeku lai^l ko da samo človek. A. O, Kljub starosti in težkemu delu ona še vztraja v okolju, kjer je živela in delala skoraj celo življenje. Foto: I. Ciani GASILSKA VAJA V KS VIDEM PRI PTUJU Ob 4. krajevnem prazniku KS Vi- dem pri Ptuju je v sredo. 3. junija po- tekala gasilska vaja, ki je bila na pri- reditvenem prostoru v Pobrežju. Pri- sotni so bili tudi Ciril Murko, Franc Kozel in Franc Drevenšek. aktivni ga- silski častniki in organizatoiji gasilstva, s katerimi sem se dogovorila za kratek razgovor. Tov. Murko, kakosoaktivnadruštva v ptujski občini? »V občini Ptuj deluje 62 gasilskih društev, v katere je vključenih 3000 operativno sposobnih članov. Vsa ga- silska društva so vključena v 10 cen- trov. ki imajo svoje štabe operative. Centri so pa vključeni v Zvezo gasilskih društev Ptuj. vodi jo predsedstvo, ki ima za svoje naloge 9 komisij.« S kakšnimi težavami se srečujete? »Opreme ni mogočedobiti inše tisto, ki jo lahko dobimo je zelo draga. Za rezervne dele, npr. gume, moramo plačevati z devizami. Primanjkujejo tudi vozila, motoma brizgala in cevni material. V gasilska društva se vklju- čuje ogromno mladine, vendar bi že- leli, da bi se še bolj vključevali. Večjih požarov letos ni bilo in zaključena so občinska tekmovanja. 43 desetin sije z dobrimi dosežki zagotovilo mesto v regijskem tekmovanju.« Kakšne akcije načrtujete v prihod- nosti? »Načrtujemo mnogo dela v preven- tivi. vzdrževanje in nabavljanje opre- me. predvsem pa se bomo posvetili fH)učevanju občanov.« Tov. Kozel, koliko in katera društva so sodelovala na gasilski vaji? »Sodelovalo je 9 društev in sicer; Vidern. Leskovec, Sela, Hajdina. Tr- žeč, Žetale. Podlehnik. Tumišče in Ptuj.« Ali je po vašem mnenju akcija uspela? »Akcija je zelo uspela. Vaja je ko- ristna. saj je vsak dan več požarov. To je bila tudi prva vaja v Pobrežju.« Katera ekipa je prva prispela na mesto »požara«? »To je bila ekipa gasilskega društva Videm« Katera ekipa je bila po vašem mnenju najboljša? »To je težko reči. Po mojem mnenju je bila to ekipa Ptuja, saj ima v pri merjavi z ostalimi društvi najboljšo opremo.« Tov. Dreveašek, koliko članov šteje gasilsko društvo Videm? »Gasilsko društvo Videm šteje 53 članov.« S kakšnimi težavan^v se srečujete pii delu v gasilskem društvu? »Težave imamo predvsem s prosto ri, premalo pa se vključuje tudi mla dine« In kakšni so načrti za prihodnost? »Gradnja gasilskega doma, prazno- vanje 60-letnice gasilskega društva želimo si, da bi se vključevalo še vei ljudi in da bi bilo sodelovanje z druž- benopolitičnimi organizacijami na vi- šku. Anita Pekla' Ing. Ciril Murko Franc Kozel Franc DrevenSek Novo vodstvo - prvi uspehi Krajevna skupnost Jože Potrč Ptuj je prva med ptujskimi krajevnimi sku- pnostmi, kije že v mesecu aprilu letos izvolila novo vodstvo in organe krajevne skupnosti. Tako bo svet krajevne skupnosti v naslednjih letih vodil Simon Pešec, skuf^inopa Franc Klemenčič. Čeprav delajo novi organi šele dvameseca.se to na kontinuiteti dela nič ne pozna. Delo teče naprej, v glavnem pa izpolnjujejo sprejete programske naloge. Da bi v skupnosti lažje delovali, so formirali posamezne skupine, ki bodo spremljale področje delovanja samouprave, SLO in DS. DPO. gospodarjenja in financ. Že na začetku so novi organi dobro zagrizli v delo in začrtali aktivnosti v reševanju problemov, ki živo zadevajo vsakdanje življenje občanov. Zavzeli so se za reševanje vrtov, postavuve drogov za čiščenje preprog, za to so zainteresirani predvsem občani vCMD na št. 8, 10 in 12; dalje so predlagali, daje potrebno čim prej urediti vprašanje garaž, pn tem gre za plačevanje prispevka. Sedaj ga namreč vsi ne plačujejo. Zato bi naj problem rešili z odlokom. Precej pozornosti namenjajo v krajevni skupnosti urejevanju okolja. Ob prazruku mladosti so predali v varstvo mladini novo zelenico, kjer so posadili 88 dreves za tovariša Tita; postavili pa so tudi več klopi. V načrtu imajo postaviti še zaščimi zid ob otroškem larišču ob avtobusni postiuL Za sodelovanje z ostalimi KS mesta Ptuja pravijo, daje le-to v tem obdobju oteženo, ker še povsod mmajo novih vodstev in ker še ni vodje skupnih služb KS. ki bi usklajeval delo med skupnostmi. MG Modernizacija cest Pred dnevi so delavci Cestnega podjetja Maribor — TOZD za vzdrževanje cest Ptuj zaključili z moderznizacijo cestnega odseka Pacinje — Dornava v dolžini I km 870 metrov. Vrednost moderznizacije je 2 milijona 795 tisoč dinarjev, od tega je prispevek KS Heroja Lacka Rogoznica 700 tisoč dinarjev, KS Dornave 200 tisoč dinarjev, KK — TOZD Ptujsko polje — Domava pa je zagotovila prevoz gramoza. Ostanek sredstev do f)olne vrednosti pa je zagotovila lokalna skupnost za ceste občme Ptuj. . < Se ta teden pa se bo pričela modernizacija odseka Zavrč—Cirku- lane v dolžini 4 km in 100 metrov. Tudi to modernizacijo bodo izvajali delavci cestnega podjetja — TOZD za vzdrževanje cest Ptuj v sodelo- vanju z delavci DO komunale, gradbeništvo in promet. ^^^ M Se SO prosta mesta za vpis v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj so še prosta mesta za vp® zato vabimo mlad no, ki se še m odločila za poklic, da se vpiše v I. le«" usmerjenega izobraževanja za nasledr^e smeri: Kmetijec SR 6 prostih mest. Kmetovalec — kmetovalka gospodinja 8 prostih mest SKR. Pridobivalec in predelovalec kovin 22 prostih mest SKR, Metalurg SR 43 prostih mest. Vsi navedeni poklici so zelo perspektivni in zanimivi. Poklic kmetijecomogo® pridobitev izobrazbe za kmetovanje ali zaposlitev na družl)enihobratih. prav za'' oa nadaljevanje študija na višji in visoki stopnji. Poklic kmetovalec — kmetoval" gospodinjaje namjen vsem tistim, ki nameravajo ostan doma na kmetiji. Vpišej«' lahko učenci do 24 let starosti, ki so končali 6 ali 7 let osnovne šole, oz. so koni* osnovnošolsko obveznost. Pouk je le 2 zimski sezoni, proizvodno prakso P opravljajo učenci na svojih kmetijah. Pridelovanje hrane postaja najpomembnejša dejavnost in zato dobiva m^s* ki mu gre. Velike potrebe izkazujejo OZD za poklic pndobivalec in predeloval kovin. Z modermzacijo proizvcxinje se bistveno izboljšujejo tudi deloviu pog^ Pouk traja 2 leti. ptigoj za vpis je končana osnovnošolska obveznost oz. kon^f" ali 7 razredov osnovne šole. Na voljo so tudi pnmernaštipendije. Metalurgje poklic, ki vzgaja kadre za metalurgijo kot tehnike, omogočaP nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli. Učenci, ki jih znaimajo navedeni poklici, se naj oglasijo v tajtuštvu Kovuiat'* metalurške in kmetijske šole v CSUI. kjer bodo dobili potrebne informaaje. Milan Cimerr"' fednik - 10- junij 1982 NAŠE KMETIJSTVO - 7 PRIDELATI VEČ HRANE Občina Ormož meri 21.212 hektarov, od tega . 13.604 hektare kmetijskih zemljišč, ostalo so ^ozdovi in nerodovitne površine. Fond zasebnih ^j^etijskih zemljišč se zmanjšuje poprečno letno ^a 50 hektarov v korist družbenega sektorja, gkononiično pridelavo in tržno usmerjenost nridelave ovira precejšnja razdrobljenost zem- saj je več kot četrtina gospodarstev jianjših od vvnega hektara. Od 3.610 kmetij jih jg 2.260 mešanih in 1.104 čistih kmetij, poprečna velikost parcel je majhna, kar pove- juje stroške obdelave, predvsem strojne. poljedelstvo predstavlja v fizičnem obsegu j^gjpomembnejšo kmetijsko pridelavo. Zasebni l^^etje pridelajo okrog 85 odstotkov vseh kmetijskih pridelkov. V strukturi vrednosti kmetijske pridelave prevladujejo žha, zlasti koruza (79,4 odstotke), rmne rastline in vrtnine. Industrijskih rastlin je kljub povprečni 18 od- stotni fizični rasti v zadnjih dveh letih le 6,6 od- • siotka. Pridelava v družbenem sektorju pa je specializirana in usmerjena v predelavo žit (56,7 odstotka) in industrijskih rastlin (39,9 od- stotka). V sadjarstvu v ormoški občini v zadnjih letih ^iso dosegli bistvenih sprememb. Prevladuje gojenje jabolk, ki zajema v strukturi kar tričetrt sadjarske pridelave. V zasebnem sektorju sodobnih nasadov sadnega drevja skorajda ni. Vinogradništvo pa jfe dokaj razvito, saj zajemajo vinogradi 1180 hektarov površin, od tega v družbenem sektorju 535 hektarov in v zasebnem 645 hektarov. Vinogradništvo je usmerjeno predvsem v predelavo visoko- kvalitetnih vinskih sort. V živinoreji je pitanje goveje živine doseglo v družbenem sektorju optimalno raven, zato pa so toliko večje možnosti v zasebnem sektorju, vendar število govedi zaradi neurejenih razmer na trgu zelo niha. Tako je v letu 1981 občutno padlo zanimanje za pitanje govedi v kategoriji od 220 do 250 kilogramov, in to predvsem pri kooperantih, ki so redili od enega do tri pitance. Glede na naravne pogoje bo potrebno nameniti pozornost tej vrsti pridelave hrane v hribovitem delu občine, seveda pa bo to nioč doseči le ob primerni tržni spodbudi, menijo v Ormožu. Skrbi pa jih tudi podatek, da se je stalež govedi v zadnjih treh mesecih lani zmanj- šal la 165 glav. Tudi skupna prireja mleka suni povečala, organiziran odkup mleka pa se je od leta 1980 na leto 1981 zmanjšal za več kot 1,5 odstotka. V preteklih treh letih so si v ormoški občini prizadevali pridobiti nova zemljišča — pred- vsem z melioracijami, racionalno izrabo ob- stoječih kmetijskih površin, s pospešenim razvojem družbenega sektorja, z oskrbo z reprodukcijskim materialom, kmetijsko mehanizacijo in z rezervnimi deli. Kljub nizki akumulativnosti kmetijstva in kreditni nespo- sobnosti, so uspeli uresničiti predvidena vlaga- nja v primarno pridelavo. Tako je Slovin Kmetijski kombinat Jeruzalem Ormož v okviru vseh temeljnih organizacij v zadnjih tre letih namenil okrog 194 milijonov dinarjev za investicije. Najueč denarja so namenili za agro in hidro- melioracije v obeh sektorjih kmetijstva skladno s programom kmetijske zemljiške skupnosti. Precej sredstev so porabili tudi za nakup kmetijske mehanizacije, za obnovo nasadov in nakup zemlje. TOZD Kmetijstvo je zgradila" tudi skladišče za krmo na farmi goved. TOZD Vinogradništvo je vlagala v zemljo, mehaniza- cijo, obnovo vinogradov in sadovnjakov, pa tudi v obnovo objektov. Podobno so vlagali sredstva tudi v kooperacijski pridelavi, predvsem v živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo. Del denarja so namenili tudi razvoju kmečkega turizma. V Ormožu se veselijo podatka, da obsega organizirana pridelava hrane vedno večji obseg v skupni realizaciji temeljne organizacije kooperantov. Pomanjkanje krmil, večje vključevanje lastne krme in mladih pujskov je v začetku leta 1981 privedlo do nekoliko zmanj- šane prireje prašičev, vendar se je stanje ob koncu leta izboljšalo. Zadovoljivi so tudi po- datki o porastu prireje govedi in telet, čeprav kmetje opozarjajo na težave zaradi slabe kakovosti krmil, ki močno povečuje stroške, predvsem zaradi zdravljenja obolelih živali. Perutninarstvo, ki po količini mesa predstavlja pomembno panogo, je po prejšnjem močnem porastu v občutnem upadunju zaradi nepre- skrbljenosti s krmili in kurilnim oljem. Nekaj kooperantov pa je celo prenehalo z rejo perutnine. Teh nekaj podatkov pove, da si v ormoški občifii izredno prizadevajo, za večjo in boljšo pridelavo hrane. Prepričani so, da jim bo to s skupnimi močmi tudi uspelo in da bodo ob koncu tega srednjeročnega obdobja podatki še boljši. Seveda pa to ni odvisno zgolj od dobre volje in pripravljenosti vseh, da obstoječe stanje spreminjajo. Na marsikaterem področju bo potrebno sprejeti družbene ukrepe, da bomo uredili status kmeta, premoženjsko pravna raz- merja in tako dalje. Posebno ostro pa bodo v Ormožu zastavili odgovornost na področju samoupravnega in dohodkovnega povezovanja kmetijstva, saj menijo, da da je na ta način mogoče doseči tudi večjo reprodukcijsko sposobnost kmetijstva. N. Dobljekar MANJŠI STROŠKI - VEČJI PRIDELEK Že zdavnaj smo spoznali, da je prihodnost našega kmetijstva v intenzivnejšem obdelovanju zem- lje. istočasno pa smo spoznali, da na razdrobljenih kmetijskih povr- šinah, ki so značilne tudi za ptujsko občino ne moremo organizirati intenzivne kmetijske proizvodnje, razen vrtninarske. Izhod je torej v zloibi — komasaciji kmetijskih zemljišč. Pred šestimi leti smo pričeli združevati zemljo na me- ''oriranih površinah v pesniški dolini. Na območju Levanjcje bilo v ta proces zajetih 57,41 hektarov zemljišč v zasebni in družbeni la- sti. Takih zložb je bilo doslej opravljenih še več, vendar je za območje Levanjc zložba zemljišč urejena tudi v zemljiški knjigi, kar je menda prvi primer v Sloveniji. Kmetija Žampovih je bila med prvimi zajeta v zložbo zemljišč, zato smo se oglasili pri njih in jih povprašali, kakšne so njihove iz- kušnje po šestih letih obdelovanja novega zemljiškega kompleksa. Prej so imeli kmetijske površine na tem območju v šestih kosih skupaj 8 hektarov, parcele pa so bile ne- primernih oblik za obdelovanje. Nova 8 hektarska površina je pravilne pravokotne oblike, sami stroški obdelovanja pa so se po izkušnjahŽampovihzmanjšali kar za 25 do 30 odstotkov. Pravijo, da je veliko manj prostega hoda od parcele do parcele, manj obrača- nja. pomembno pa je tudi, da se- daj odpadejo vsi zeleni pasovi med posameznimi parcelami, ti znašajo po nekaterihocenah kar 10 odstotkov vseh kmetijskih zem- ljišč. Omenjena zložba je bila opra- vljena na melioriranem. prej za- močvirjenem zemljišču, zato so morali v začetku kolobar prila- gajati kvaliteti zemljišča. Zemlji- šče se sedaj dobro izpopolnjuje in bo kmalu sposobno za visoko in- tenzivno proizvodnjo. V zadnjihso prešli na kolobar s 25 odstotki pšenice, prav tako četrtino imajo sladkorne pese, na preostali po- lovici tega 8 hektarskega kom- pleksa pa pridelujejo koruzo. Seveda ugotavljajo, da je mo- žno na takih površinah doseči večji pridelek, saj je mogoče bolje uporabljati vse sodobne agroteh- nične metode obdelovanja, izda- tno gnojenje ne moremo izvajati na obrobnih predelih površin, teh 50vršin pa je pri večjih komple- csihznatno manj. veliko lažjaje na večjih površinah tudi zaščita polj- ščin je v tem primeru znatno lažja in bolj učinkovita. V Levanjcih pripravljajo zložbo preostalih še razdrobljenih povr- šin. Na tem območju so predvsem travniki in pašniki, v bodoče bo mogoče zaokrožene kmetijske komplekse vezati na posamezne kmetije, kar bo dalo idealne po- goje za pašno kosni sistem izkori- .ščanja travnatega sveta. Pri Žam- povih so se zalo odločili tudi za gradnjo novega hleva za 50 mol- znih krav. Računajo, da bodo kar 80 odstotkov potrebne krme pri- delali doma. Komasacije se izvajajo v skladu z zakonom o kmetijskihzemljiščih in so agrarno-prostorska operaci- ja. Kot je povedal Franc Ranfl, referent za melioracije in koma- sacije pri kmetijski zemljiški sku- pnosti v Ptuju, so bile dosedanje zložbe opravljene izključno na melioriraih območjih. Podatke in vse potrebno za izvedbo zložbe pripravi zemljiška skupnost in obenem predlaga izvedbo zložbe občinskemu upravnemu organu. Zložbo vodi posebna komisija, delimo pa jo v dva dela. Prvi je tehnični del kamor sodi priprava podatkov, razgrnitve, razprave na terenu, drugi del pa obsega do- končno izvedbo zložbe. ponovno razdelitev zemljišč in vpis v zem- ljiško knjigo, reševanje ^adev v zemljiški knjigi pa seveda poteka- znatno počasneje, kot samo delo na terenu. Prva komasacija je bila v ptuj- .ski občini izdana, kot smo že ome- nili pred šestimi leti na območju Levanjc. Do danes je bila opra- vljena še na območju Derbetinc na 82 hektarih, ob Krki na26. ob Brnci na 132inl5hektarih,vStrejacihna 154, v Mostju na 133 in na ob- močju Ločiča na 90 hektarih. Skupno je torej bila doslej opra- vljena zložba na 689 hektarih. Po zbranih podatkih je bilo na ome- njenih območjih zloženih v po- vprečju okoli 65 odstotkov povr- šin v zasebni lasti. 45 odstotkov pa je družbenih zemljišč. Po planu kmetijske zemljiške skupnosti je za srednjeročno ob- dobje do leta 1985 predvidena zložba 2800 hektarov zemljišč. V letu 1981 ni bila izvedena zložba niti na enem hektaru, zato je plan za leto 1982 1376 hektarov. Gre za območja Hvaletinci. Svetinci ter za območje Polskave od Mihove do Spodnjih Jablan. Letos name- ravajo izvesti zložbo tudi na pr- vem nemelioriranem območju in sicer v krajevni skupnosti Dorna- va. gre pa za površino 680 hekta- Povsod. kjer je bila doslej izve- dena zložba zemljišč seje zmanj- šalo število parcel in tudi število lastnikov, tudi za eno tretjino. Promet z zemljišči je potekal predvsem v korist družbene las- tnine. Zemljišča .so prodali pred- vsem ostareli lastniki ali nekmetje. gre pa predvsem za manjše povr- šine., večji kmetje svojih površin niso odtujevali. Na zmanjšanje števila lastnikov je vplivalo tudi združevanje parcel po gospodinj- stvih. Povprečna velikost parccle pred komasacijo je bila 0.41 hek- tara. po izvedeni komasaciji pa je povprečna velikost parcele 2.14 hektara. Izi-edno pomemben je podatek, ki tudi najbolje kaže na upravičenost melioracij in zdru- ževanja kmetijskih zemljišč. Na melioriranih površinah je bilo pred tem le največ do 10 odstotkov njivskih površin, po končani me- lioraciji in komasaciji je odstotek njivskih površin znatno višji, v nekaterih primerih je njivskih po- vršin kar 85 odstotkov. Gre torej za občuten porast njivskihpovršin. kar je vsekakor velikega pomena za poljedeljsko proizvodnjo. JB L Janez Žampa ml.: Stroški ob- delovanja so nižji, pridelek pa večji 2. Franc Ranfl: število njivskih površin je sedaj tudi za 10 krat večje. Sadjarske informacije v zadnjih dneh je v nekaterih nasadih prišlo do močnejših izbruhov Pfg Škrlupa na listju, še posebej na zlatem delišesu pa tudi drugih Občutljivih sortah. Vsekakor je to posledica močne okužbe med 7. in 11. ■^^jem, ko je nekaj dni trajajoče deževje povzročilo močne izbruhe ^^kospor in preprečilo pravočasno škropljenje. Na to nevarnost smo opozorili že v prejšnjem obvestilu. Povsod tam, kjer so se že pojavile pege škrlupa, je treba vsaj dvakrat ^Porcdoma poškropiti jablane z 0,1 % baycorom ali 0,05 % rubiganom, presledku 8 dni. Obema pripravkoma bi kazalo dodajati še 0,15 % da ublažimo oster učinek na pojav mrežavosti. . Kjer peg škrlupa ni, bi kazalo naprej normalno preventivno škropiti, femer bi sedaj zaradi nevarnosti mrežavosti dajali prednost uporabi % captana ali kozmetične mešanice z dodatkom 0,15 % captana. ^nibinacija captana s cosanom je za sortno rdeči delišes fitotoksična. sad ^ "ckaterih nasadih je zaradi dolgotrajnega izleganja ličink rdeče ''ne prSice šele sedaj prišlo do močnejših pojavov. Sedaj močno ^^^\'ladujcjo samice in poletna jajčeca. Kjer je na osnovi pregleda da je treba škropiti proti rdeči sadni pršici, priporočamo (J ['■'^nje škropljenje z akaricidi, v vsakem primeru pa bi bilo treba Rajati tedion ali pinofon tudi proti jajčecem. Dodatek akaricidov 'Poročamo tudi v nasadih, kjer,bodo redčili plodove s sevinom. ^i^k na nevarnost pojava listnih uši, zlasti še jablanove uši bokr*^"^^' zvijanje in gubanje listja ter rumene in rdeče iz- preg]""^ na zgornji listni strani, kritično število je 5 kolonij na 100 treba poganjkov. Kjer je pojav uši večji od omenjenega števila, je podgj,^ s sistemičnimi insekticidi (metasystox, folimat, antihio in Strokovna služba kmetijskega zavoda, Maribor Hortikultura na Hardeku pri Ormožu Kot smo že poročali, je v Ormožu začel delovati odbor hortikulturnega društva, ki ima svojo tradicijo v mnogih ljubiteljih hortikulture v samem Ormožu in v njegovi okolici. Tokrat predstav- ljamo Kukovčev hortikultumi vrt na Hardeku pri Ormožu. Več kol besede povedo posnetki. Besedilo m posnetki: Konrad Zoreč Slikovito prepleteno in zavito ve- jevje glicinje. V Kukovčevem hortikultumem vrtu je tudi mala drevesnica, kjer raz- množujejo in gojijo sadike raznih lepotičnih dreves in grmičevja. Redek primerek pri nas je posebna vrsta bora araukarija, ki so jo na Hardek prinesli iz drevesnice v Jajcu. V cvetočem in bujno zelenem maju rad prihaja na Kukovčev vrt tudi sosed Viktor Hedžet, sicer znani kletar v KK »Slovenske gorice« Ptuj s svojo vnukinjo Lejo. Ne odlašajmo s košnjo! Letošnje vremenske razmere so ugodne za zgodnjo košnjo tudi tam, kjer travo sušijo na tleh. Zato noben pridelovalec ne bi smel čakati, da bo trava olesenela. V senu bo tedaj pridelal zelo malo beljakovin, ki so ključnega pomena v prehrani govedi. Z vsakim dnem, ko odla.šamo prvo košnjo trave, se zmanjšuje njena hranilna vrednost. To je še posebej nedopustno na gnojenih travnikih, na katerih se odpovedujemo dragocenim hranilnim snovem, kijih moramo sicer kupovati z močnimi krmili. Kmetijski inštitut Slovenije Za ublažitev škode po toči Kot smo poročali v eni zadnjih številk Tednika, je toča prizadela del območja ptujske občine, gre za okoli 60 kmetij na območju Krčevine pri Vurbcrku. Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na svoji 4. .seji razpravljal o ukrepih za ublažitev škode in v zvezi s tem zadolžil Upravo za družbene prihodke občin Ormož in Ptuj, da izvede vse potrebno za odpis davčnih obveznosti tistim zasebnikom, ki jih je prizadela ta naravna nesreča. Istočasno je izvršni svet predlagal, da omenjena uprava sproži postopek pri skupnosti pokojninskega zavarovanja za znižanje prispev- kov. Nadalje je izvršni svet predlagal SIS za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj, da v okviru finančnih možnosti regresira prizadetim kmetom nabavo dodatnih umetnih gnojil, semen in zaščitnih sredstev po predlogu, ki ga bo i/dclala Kmetijska zadruga Ptuj in sicer v predvideni višini 250 do 5(X) tisoč dinarjev. Ciani izvršnega sveta so na omenjeni seji izrazili tudi nezadovoljstvo in začudenje, da sicer dobro organiziran sistem za obrambo pred točo ni deloval. JB 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 10. junij 1982 - TEDNIK PREDSTAVLJAMO ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZROGOZNICE ženski zbor Prosvetnega društva Alojz Arnuš Rogoznica — edini ženski zbor v ptujski občini — želimo našim bralcem in poslušalcem tokrat nekoliko podrobneje predstaviti. V krajevni skupnosti Rogoznica je že vrsto let uspešno deloval Mešani pevski zbor, ki ga je nazadnje vodil Rudi Mohorko. Z njegovim odhodom se je zbor dobesedno razpadel. V življenju kraja, vajenega kulturne dinamike med svojim prebivalstvom, je nastala nenadna vrzel, ki so jo boleče občutili pri raznih proslavah in kulturnih manifestacijah. Zato so pri Prosvetnem društvu to vrzel sklenili zapolniti z novim zborom. Zbbrovodstvo in izbor pevcev so namenili Greti Glatz, ki je ponudbo z veseljem sprejela. Prvih enajst pevk, je našla na Osnovni šoli Tone Žnidarič kjer poučuje, drugih devet pa med srednješolkami — nek- danjimi svojimi učenkami. In tako je 12. oktobra 1978 nastal Ženski pevski zbor Prosvetnega društva Alojz Arnuš Rogoznica. Naravnost osupljivo pa je dejstvo, da se v novi zbor — kljub vabilom — ni priglasila niti ena sama pevka bivšega mešanega zbora. Zborovodkinja Greta Glatz je za začetek izbrala nekoliko lažje pesmi in vaje so se začele. Dvakrat tedensko so se pevke shajale v dvorani Slovenskogoriške čete v Rogoznici. Toda bila je jesen, začetek zime, dvorana pa za vaje premalo ogrevana. Zato so se preselile v glasbeno sobo Osnovne šole Tone Znidarič, kjer vadijo še danes. Ze v prvem letu delovanja je število pevk naraslo na 25, kasneje pa se je povzpelo celo na 33. Po lanskem koncertu pa je njihovo število upadlo na 28. Zbor danes sestavljajo večinoma prosvetne delavke, uslužbenke nekaterih delovnih organizacij in srednješolke. Prav te pa so ,,tisti problematični" del zbora. Toda nikakor zaradi petja, temveč zaradi odhajanja na višje šole, ko ne zapuste le Ptuja, marveč tudi zbor. Prav zaradi tega je vsako jesen — še predno se začne zborovsko delo — potrebno poiskati ustrezno nadomestilo za manjkajoče, kar pa nikakor ni lahko! V štirih letih svojega obstoja in prizadevnega dela, je zbor imel kar petintrideset nastopov. Pele so povsod, kamor so jih povabili. Povečini so nastopale v Ptuju na slovesnostih različnih delovnih organizacij, pele ob otvoritvi raznih razstav v Razstavnem paviljonu Dušana Kvedra, gostovale v domala vseh slovenskogoriŠKih vaseh ter v Krapini in v Varaždinu. Dekleta — imenujmo jih tako — pa tudi niso brez načrtov, saj se nameravajo udeležiti tekmovanj ,,Naša pesem" in ,,Amaterski zbori pred mikrofoni". Zatem pa bodo pele še na skupnem koncertu z Moškim pevskim zborom tovarne Elektroelement iz Izlak pri Zagorju. V prihodnjem letu pa že načrtujejo samostojni koncert v Ptuju. Na vprašanje kaj jih druži, je presednica zbora Marjana Podgoršek dejala: ,,V prvi vrsti nas druži veselje do petja, sproščeno vzdušje pri vajah, ki ne preneha tudi tedaj, ko postane naše delo pred nastopom težavnejše — intenzivnejše. Druži nas tudi občutek sreče, kadar je bil nastop dober, če je bila zadovoljna zborovodkinja in če je bili zadovoljno tudi občin- stvo. Nikakor pa ne gre pozabiti, da nas veže tudi prisrčen, a hkrati temperamentni nastop naše zborovodkinje ter njena sposobnost, da zbor doseže zaželeni nivo." Besedilo in foto: I. C. Nove posnetke Ženskega zbora, ki s petjem zahtevnejših, sodobnejših skladb sega v sam vrh zborovskega petja pri nas, bomo slišali v petek 11. junija ob 16.40. Lepa akcija ormoških pionirjev v torek, 25. maja, toje prav na dan mladosti, se je na križišču pri avtobusn i postaji v Ormožu, ob ostrem zavijanju traktorist u sesulo precej opeke s prikolice. Opeka seje razletela po cestišču, mnogo se je je tudi razbilo na stotine koščkov, ki so resno ogrožali varnost prometa. Prav tedaj je bilo na avtobusni postaji v Ormožu precej pionirjev, ki so odhajali s proslave. Takorekoč samoiniciativno so vsi kot eden pri- skočili na pomoč in v zelo kratkem času očistili cestišče, kije sicer zelo prometno, vendar po zaslugi pionirjev ni bilo nobenega zastoja ali nezgode. Primer kaže. kako znajo mladi priskočiti na pomoč bližnjemu v nesreči, kar je pogojevalo predv.sem to. da ni prišlo še do večje nesreče. Mladi so s praktičnim primerom pokazali, kako resnična je pesem »Računajte na nas . . Besedilo in posnetek: Rudi Rakuša Pionirji pomagajo odstranjevati s cestišča zdrobljene kose opeke. ALI JE TAKO PROSJAČENJE DOVOLJENO? Vsem nam je težko, ko včasih beremo o ne-' pravilnostih, ki se pojavljajo žal tudi v Ptuju. Čeprav tega ni veliko, vendar prav zato stvari prej opazimo, še bolj pa tujci oziroma gosti, ki se mudijo v našem mestu. Ptuj kot zgodovinsko mesto s svojimi kulturnimi spomeniki in arheološkimi najdbami privablja vsako leto več turistov, tujcev, ki .si želijo ogledati te zanimivosti in večina njih se ustavi tudi v javnih lokalih in gostinskih objek- tih. Za vse smo poskrbeli, da se gostje v Ptuju prijetno počutijo, vendar pa naših gostov ne zaščitimo pred vse prej kot vljudnimi nasilneži, ki s prosjačenjem v javnih gostinskih in trgov- skih lokalih: ,,Daj dinar, gladna sam, nemarno šta da jedemo," da jim zabranimo prosjačiti. Pred leti tega pojava še ni bilo opaziti, razen kakšnega otroka, ki je brez vednosti staršev želel dobiti kakšen dinar za svojo zabavo.- Danes po ptujskih gostinskih lokalih prosjači- jo otroci Romov celo v spremstvu mater, ki vara- jo goste z raznimi triki, kot je branje prihodnosti iz dlani ali kart in podobno. Ko sem strežno ose- bo v gostišču ,,Beli križ" vprašal, zakaj jim to dovolijo, je vljudno pojasnila, da niso plačani zato, da bi odganjali in se prepirali z Romi. Kdo je torej odgovoren? se bomo morali vprašati in poiskati rešitev, da se prosjačenje ne bo širilo, saj je v naši socialistični ureditvi poskrbljeno za vsakega državljana, da mu ni treba prosjačiti. . .Res je, da so to Romi, ki kot nomadi potujejo iz kraja v kraj in bodo odšli tudi iz Ptuja, vendar bodo za njimi prišli drugi in če sedaj ne bomo rU' česar ukrenili, se bo to razpaslo v stalno navado- Morda boste rekli, da prosjačijo tudi drugod Res je, vendar prosjačijo le po ulicah in ne v jav- nih lokalih, ker so jim tam energično prepoveda' Ii vstop. Storimo kaj tudi na tem področju, ponudin^'' našim gostom, ki so z ogledom starega mest^ polni lepih vtisov, še užitek pri izbiri domaJ''^ kulinaričnih specialitet v gostinskih lokali|i' Obenem pa jih zaščitimo pred vsiljivimi j" nezaželjenimi gosti, ki hočejo na lahek nači" brez dela priti do denarja. Viki Paf Partizan Ptuj zmagovalec Emeršičevega memoriala TVD Partizan Ptuj. je priredil v nedeljo, 6. junija v spomin Ivana Emeršiča st. spominski nogometni memorial za prehodni pokal. Tekmovanje je že tradicionalno. Na njem so sodelovale štiri nogo- metne ekipe in to: TVD Partizan Rogoznica. TVD Partizan Ptuj in dve ekipi in mladinci NK DRA- VE. Pred začetkom tekmovanja je o delu pokojnega Ivana Emeršiča na nogonietnem področju govoril Jože Štrafela. podpredsednik Pa- rtizana Ptuj. Nato je delegacija ponesla cvetje na grob pokojnika na mestno pokopališče v Ptuju. Nogometne ekipe so se pome- rile med seboj pri čemerje osvojila prvo mesto in prehodni pokal enajsterica Partizan Ptuj mladi. Drugi Je bil Partizan Rogoznica. tretji Partizan Ptuj starejši ter če- trti mladinci Ptujske Drave. OP Jubilej ukradenega otroka iz Zlatega polja Pred petdesetimi leti, natančno 19. junija 1932, seje rodil zadnji sin zavedne in vzorne slovenske družine iz Zlatega polja pri Do- mžalah, Alojz Poljanšek. Komaj desetletnega so ga nemški vojaki skupaj s starši internirali v tabo- rišče Ravvensbriick. Po vrnitvi iz internacije seje leta 1945 zaposlil v Induplati v Jaršah, od tam pa je šel v mladinsko delovno brigado. Leta 1948 se je šel učit za ključa- vničarja v mariborsko industrij- sko kovinarsko šolo. Takrat je bila v naši domovini velika potreba po zanesljivih kadrih in sredi učne dobe so ga poslali v zvezno šolo pri takratnem ministrstvu za notranje zadeve. Od leta 1951 živi v Ptuju, kjer si je ustvaril dom in družino in po- stal pravi Ptujčan. Kot skromne- ga in objektivnega tovariša smo ga vsi imeli ra'di in še danes ga ima- mo. Opravljal je mnoge funkcije — vodil SZDL nekdanjega II. terena, organizacijo Zveze zdru- ženj borcev NOV, sedem let je bil sekretar in predsednik ptujskega kluba radioamaterjev. Tudi ob zadnjih volitvah ga niso prezrli, saj je sedaj vodja temeljne delegacije v krajevni skupnosti Franc Osoj; nik za zbor krajevnih skupnosti občine. Radi smo delali z njim kot s sodelavcem, sekretarjem OO ZKS in predpostavljenim. Zmeraj je bil korekten do vsakega in pri- ljubljen pri vseh, ki ga poznamo. Sedaj ježe upokojen in še vedno se radi srečamo z njim. Za prizadevno in vestno delo je prejel odlikovanja in priznanja: Red dela s srebrnim vencem. Plaketo državne varnosti. Red za vojne zasluge s srebrnimi meči. značko Osvobodilne fronte slo- venskega naroda in druga pri- znanja. Ob srečanju z Abraha- mom mu iskrenoSestitamozželjo. da ostanemo še mnogo let skupaj Sodelavci Alojz Poljanšek MLADI ZMAGOVALCI Poročali smo že o proslavi dneva mladosti malčkov iz vseh enot ptujske vzgojno varstvene organizacije. Vrhunec te slove- snosti je bil prav gotovo množičen kros. v katerem je sodelovalo 450 malčkov starih od 5 do 7 let. To so bili v glavnem zmagovalci izbirnih tekmovanj po posameznih skupi- nah. Ker nam je v Tedniku zadnji^ zmanjkalo prostora objavljamo tokrat še nekaj posnet kov. Številnim malčkom, njihovim mamicam, očkom, dedkom in babicam so uvodoma zaplesale male rožice. Prvih deset najboljših in najhitrejših tekačev ob razglasitvi rezultatov. Zmagovalec je Matjaž Pisar s pokalom v dvignjeni roki. Igrišče vrtca Med vrti 2 je bilo polno obiskovalcev, ki so navdušeni bodrili mlade tekmovalce. Matjaževega uspeha je na cilju bila najbolj vesela njegova tovarišica Danila Petrovič. Kmalu pa so prihiteli še starši. Slavku Strajnšku v slovo Odšel je iz naših vrst inse za vedno poslovil dolgoletni aktivni član DPD »Svoboda« Ptuj. Kot vnet glasbenik je aktivno sodeloval v tamburaški in folklorni sekciji. Spominjamo se ga kot dobrega in družabnega tovariša, saj je znal s svojo vedrino povsod, kjer se je pojavil vnesti veselo razpoloženje. Zaradi tega je bil med člani društva priljubljen in cenjen. Vest, da ga je neizprosna zakonitost življenja za vedno iztrgala iz naših vrst, nas je toliko bolj prizadela. Od njega smo se poslovili v soboto, 29. maja na novem rogozniškem pokopališču. Ostal nam bo v trajnem spominu. J- Š. OBDARITEV STAREJŠIH OBČANOV Krajevna organizacija Rdečega križa v Gradišču v Slovenski} goricah je priredila proslavo in obdaritev starejših občanov v krajevni skupnosti Gradišče, ki so stari nad 75 let. Proslavo so izvedli učenci OS Borisa Kraigherja in OO ZSMSii Gradišča. Nekatere starejše občane so morali pripeljati z osebnimi avtomobili, druge pa so pospremili učenci in mladinci iz Gradišča, ters tem pokazali spoštovanje do starejših na tem območju. Po končani proslavi so bili starejši povabljeni na skromno zakusko, ki jim je pripravila krajevna organizacija RK Gradišče. Janez Lorber KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 LJUBICA ŠULIGOJ Predvojna ptujska mladina v boju za napredek in družbeno preobrazbo 13. nadaljevanje Na ptujski gimnaziji so na to reagirali tako, da so dijaka Josipa Berceta kaznovali z izključitvijo »radi hujskanja proti državi in kralju« iz vseh srednjih šol v Kraljevini s pravico opravljati privatni izpit. Prvošolec Anton Bauman pa je bil izključen iz ptujske gimnazije za dve leti. Sresko načelstvo je nato terjalo od Žandarmeriske Staniče v Sre- dišču, da ugotovi, s katerimi osebami se omenjena dijaka družita. V zagovoru na ormožkem sodišču je Berce Josip v spremstvu očeta izjavil, da doma »niso govorili o politiki« ter daje »neresnično«, da bi ga k temu »navajal« brat Leopold. Vsekakor zanimiva obravnava mladoletnih dijakov, ki bi naj bili že politično sumljivi. Spremljajmo zdaj pot starejše skupine dijakov — komunistov, ki so se znašli v zaporu v začetku leta 1934. 12. 2. 1934 je profesorski zbor na ptujski gimnaziji sklenil, da se »Potrč Ivan iz 8. razreda, Žnidarič Anton iz 6. razreda in llec Rudolf iz 7. razreda kaznujejo z izključitvijo iz vseh srednjih šol.« Toda Ministrstvo prosvete v Beogradu je 23. 8. 1934 sporočilo ravnatelju: »Ker je sodnijsko dokazana krivica, morate učence strožje kaznovati ... boljše jih je kaznovati brez pravice polaganja privatnih izpitov.« 25. okt. 193^ je bila seja »celokupnega učiteljskega zbora državne realne gimnazije v Ptuju«, na kateri je bilo sklenjeno, da se »omenjeni trije dijaki kaznujejo z izgonom iz vseh srednjih šol v Kra- ljevini, brez pravice polaganja privatnega izpita . ..« Nato je ravnatelj poslal Ministrstvu prosvete — odeljenje za srednju nastavu v Beograd tale dopis: »11. januarja 1934 so bili pod sumom komunistične propagande aretirani Potrč Ivan, Žnidarič Anton in llec Rudolf. Dokler še ni bila dokazana krivda, »so kaznovani le s šolskimi kaznimi. Po obsodbi so kaznovani 25. okt. z izgonom iz vseh srednjih šol brez pravice polaganja privatnega izpita. Prosim odlok o tej zadevi.«®^ Odločitev Prosvetnega ministrstva je bila le formalna potrditev. Kaj je razkrilo sodišče? V razsodbi okrožnega sodišča v Ljubljani 26. 6. 1934 je rečeno, daje llec Rudolf »zakrivil zločinstvo«, ker je v noči od 4. na 5. januar 1934 v Krčevini, na Mestnem vrhu in Grajenščaku »raztrosil večje število komunističnih letakov z naslovom: »Delavci, kmetje, kočarji!« in »Obobletnici ruske proletarske revolucije«. Zatojeobsojenna 5 mesecev strogega zapora ... Ostala dva sta zagrešila več in sta člana komunistične stranke.« V obrazložitvi sodišča je tudi navedeno, daje na ptujski gimnaziji v šolskem letu 1931/32 in 1932/33 obstajalo literarno društvo »Oton Župančič«, ki je izdajalo list »Rast«. Glavni urednik je bil tedanji osmošolec Ivan Bratko. Vsebina lista je bila »ateistična in je cikala na komunizem«. Zato je ravnateljstvo gimnazije februarja 1933 društvo razpustilo in list zapleni to. »Ukrep je bil upravičen«, kar naj'bi potrjevala 3. in4. številka »Rasti« zdramskim prizorom »Mladakri«, ki gaje napisal Bratko. »Ideja je komunistična«, kar bi kazale naslednje besede:'*»Jaz mislim, da vera — taka kot je — živi le še na račun nevednosti in zaostalosti. To pa je kriv današnji družbeni red s tendenco vzgajati hlapce hlapcev. Ko bo to pokopano, takrat bo . . . vse drugo. Hliniti se ne bo treba nikomur, nasičen bo vsak . . .«, beremo v dokumentu." »Slovenec« je 27. julija 1934 v št. 144 a zapisal o »ljubljanskem komunističnem procesu«, da seje zagovarjalo pred sodnim senatom 31 obtožencev zaradi »komunistične propagande in soudeležbi pri tej komunistični organizaciji. Med ptujskimi komunisti,so bili obsojeni: Bratko Ivan na 13 mesecev strogega zapora. Centrih Mirko na 15 mesecev strogega zapora, Potrč Ivan na 10 mesecev strogega zapora, Kveder Dušan na 5 mesecev strogega zapora, Žnidarič Anton na 10 mesecev strogega zapora, llec Rudolf na 5 mesecev strogega zapora, Kureš Peter in Kuhar Marko na 6 mesecev strogega zapora. Vnuk Jože na 2 meseca strogega zapora in Spolenjak Ivan na 3 leta in 6 mesecev robije (Kojc France izločen iz razprave). Tako je poročalo glasilo Slovenske ljudske stranke. Gotovo, da so ukrepi oblasti prizadeli napredno revolucionarno gibanje na našem območju. Na podlagi ohranjenih virov je moč sklepati, da so se mladi komunisti na procesu dobro držali. Strogi zapor ni zavrl njihovega nadaljnjega dela. Vsak po svoje je po prestani kazni iskal zaposlitve. Mirko Centrih in Rudi llec sta ostala v Ptuju in nadaljevala s političnim delom; Potrč se je zaposlil pri mari- borskem Večemiku, Bratko je v Ljubljani razvijal revolucionarno gi- banje in večkrat prihajal v Ptuj. Kveder je pozneje v Ljubljani prevzel uredništvo Mladih potov. Kaže, da so se še z večjo vnemo vrgli v politično delo. IV. ORGANIZIRANJE SKOJ IN NJEGOVA REVOLUCIONARNA TER NARODNOOBRAMBNA DEJAVNOST 1. Nov polet mladinskega gibanja se pričenja leta 1935 Kakor sem že omenila, je bilo najhuje za kaznovane dijake to, da so le s težavo dobivali kakšno priložnostno delo. Literarno nadarjenemu Potrču je še uspelo priti do »Večernika« in tam je poskrbel za lica, daje smel občasno dopisovati v glasilo in dobiti nekaj honorarja. Sicer pa so drugi iskali delo na poljih, v gozdovih, na cestah. Marko Kuharje težko zbolel za jetiko in 1935. leta umrl. Čeprav socialno onemogočeni, so ti mladinci postalj aktivni člen naprednega delavskega gibanja. Lahko bi rekli, da so v svojem prepri- čanju ostali trdni in po njih so se poslej zgledovale naslednje generacije. Po prihodu iz zaporov so nadaljevali z revolucionarnim delorn: povezovali so se z gimnazijsko indelavsko mladino, s kmeti, z železničarji. Bratko in Kveder sta napredno usmerila delo ptujskega akademskega kluba. Klub je organiziral vrsto predavanj v meščanski šoli »Mladiki« in v Narodnem domu, na katera je prihajala tudi delavska mladina. Bile so to prave javne tribune. Predavanja so razkrivala mnoga socialna, ide- ološka vprašanja, probleme tedanjega časa. Dr. Jože Potrč je npr. pre- daval o jetiki kot socialni bolezni, učitelj Jurančič o srbskih krvnih zadrugah, študent Peric o svetovni gospodarski krizi, učitelj Pertot o pomenu sokolske organizacije. Študentje so nastopali tudi s koreferati, npr. Kveder je ocenil zgodovinsko vlogo »Sokola«, nastopil proti izva- janjem univerzitetnega profesorja Vebra, ko je obravnaval svetovno- nazorska vprašanja. Njegovo razpravljanje je močno vplivalo na mlade komuniste. Odmevnost Kvedrovih nastopov je bila taka, daje policija leta 1935 prepovedala njegovo predavanje o fašizmu. Uravnanost te- danjega režima naj ponazori podatek, da pa oblasti niso storile ničesar, ko so 1936. leta hitleijanski dijaki taborili na Gorci v Halozah, kjer se niso Vzgajali le politično, ampak tudi vojaško. Revolucionarna mladina je iskala legalne možnosti delovanja. Rudi •lec pravi, da so želeli dobiti zvezo s krščanskimi socialisti, z naprednjaki pri »Sokolu«, saj so sem prihajali tudi dijaki meščanskih staršev, delavci •n okoličani. Društvo je vodil dr. Franc Šalamun in preko sokolske dejavnosti so mladi komunisti razvijali revolucionarni duh. Akademski klub je leta 1935 priredil literarni večer, na katerem so hrali svoja dela: Miško Kranjec. Anton Ingolič, France Onič, Edvard Kocbek, Ivan Potrč (po mnenju prof. Ingoliča tudi Alojzij Remec). Potrč je tam prebral črtico »Pastir« in doživel viharno odobravanje. V bistvu je bila prireditev manifestacija zoper odločitev oblasti, ki je Potrču one- niogočila nadaljnji študij. ^^^ nadaljuje) V počastitev 90-letnice rojstva tovariša Tita in 40-letnice ustanovitve slovenskih narodnoosvobodilnih udarnih brigad in s ciljem, da se še nadalje razvijajo pridobitve narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije ter da se krepi s sistemom splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, Komanda ljubljanskega armijskega področja in Predsedstvo Republiške konference Zveze socialistične mladine Slo- venije RAZPISUJE skupno tekmovanje vojakov In mladine pod naslovom Mladost v besedi, pesmi in spretnosti Tekmovanje se razpisuje z namenom, da pri vojakih in mladini razširi in poglobi znanje o: — mestu, vlogi in prispevku KPJ in tovarišev Tita in Kardelja v pri- pravi narodov in narodnosti Jugoslavije na vstajo za nacionalno in socialno osvoboditev, — izgradnji oblasti delavskega razreda v času narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, — vlogi in uresničevanju zasnove splošnega ljudskega odpora, — razumevanju sodobnih razmer poti boja za ohranitev svobode in neodvisnosti. Vsebina tekmovanja: Tekmovanje ,,Mladost v besedi, pesmi in spretnosti" obsega tematsko dve celoti in sicer: — tekmovanje v znanju, — tekmovanje v kulturnih aktivnostih in spretnostih Tekmovanje v znanju se v letu 1982 odvija pod nazivom ,,Socia- lizem in vojna". Tekmovanje mora v vseh enotah JLA in organizaci- jah ZSM zajeti najširši krog mladih. Osnovna literatura za tekmovanje v znanju obsega naslednja poglavja iz knjige Edvard Kardelj: O socia- lizmu in vojni, DZS, Ljubljana 1980. 1. Socializem in vojna (str. 473 — 532) 2. Tito na zgodovinskih razpotjih (str. 541—566) 3. Politična In vojaška strategija narodnoosvobodilne vstaje in sociali- stične revolucije v Jugoslaviji in Titova ustvarjalna vloga, v njenem koncipiranju in realiziranju (str. 597 — 631) Tekmovanje v kulturni dejavnosti in veščini obsega vse oblike kulturnega ustvarjanja mladih, ki se odvijajo v enotah JLA in organi- zacijah ZSM. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tekmovanjem v veščini, zlasti tistim, ki vsebujejo elemente usposabljanja mladine za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. S skupnimi pripravami enot JLA in organizacij ZSM je potrebno pričeti čimprej. Shema povezovanja OK ZSMS in garnizij JLA je priloga razpisa tekmovanja. Potek tekmovanja: Tekmovanje bo izpeljano v treh krogih: v prvem krogu je potreb- no po individualni obdelavi materiala v 00 ZSM v KS, TOZD-ih, šolah in enotah JLA organizirati tekmovanje v znanju, ki naj bo pis- meno. Na podlagi rezultatov naj se sestavijo skupne ekipe vojakov in mladincev. Ekipe morajo biti sestavljene iz 3 mladincev-mladink in 3 vojakov. V ta krog tekmovanja se mora vključiti kar največ udele- žencev. Drugi krog tekmovanj bo organiziran na nivoju občine in regije. Občinska in regionalna tekmovanja morajo biti kombinirana s kultur- no-zabavnimi prireditvami. Pri organizaciji regionalnih tekmovanj se mora upoštevati shema povezovanja OK ZSMS in garnizij JLA. Občinska tekmovanja se morajo zaključiti do 23. oktobra 1982. Predsedstvo Republiške konference ZSMS in Komanda ljubljan- skega armadnega območja bosta imenovala žirijo, ki bo prisostvovala in ocenjevala vse regijske prireditve. Organizator najbolje ocenjene regijske prireditve bo prejel posebno priznanje. Regijske prireditve morajo biti zaključene do 4. decembra 1982. Organizatorji regionalnih tekmovanj so dolžni formirati žirije na nivoju regije, ki bodo sprem- ljale občinska tekmovanja v regiji. Na zaključni finalni prireditvi regije bodo razglasili najboljše občinske prireditve. Finalno republiško tekmovanje ,,Mladost v besedi, pesmi in spretnosti" bo organizirano v decembru 1982. Organizacija finalnega tekmovanja sta Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije in Komanda ljubljanskega armadnega območja. Vse stroške tekmovanja krijejo enakomerno enote JLA in organi- zacije Zveze socialistične mladine. PESEM O PTUJU Na željo številnih bralcev in s pristankom avtorja objavljamo note pesmi o Ptuju. Besedilo in glasbo je leta 1957 napisal Adolf Žižek, takrat dijak v Ptuju, danes pa je doktor — docent za zanesljivost in teorije o sistemih (el.) na Univerzi v Mariboru. A. 2-ižek (1957) Srečanje folklornih skupin občine Ormož V nedeljo. 6.junija seje pn Tomažu pri Ormožu zbralo okoli 120 mladih članov folklornih skupin z območja ob>čine Ormož na srečanju, ki so ga obeležili tudi 90-letnici rojstva tovariša TLtii. Sodelovale so otroške, pionirske in mladiaske folklorne skupine iz Ob- reža. Ivanjkovec. Podgorc in od To- maža. kol gostje pa so bili še pionirska folklorna skupina »Slava Klavora« iz Maribora. Po reviji je bil še strokovni pogovor s pedagoškimi delavci in foi- kloristi. Območno srečanje folklornih skupin pa bo v nedeljo. 13. junija, kjer bosta iz ormoške občine sodelovali skupini iz Podgorcev in od Tomaža. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Po neolitski-eneolitski poselitvi je okolica Ormoža še nadalje ostala v stalni kulturni povezavi z vzhodno panonskim področjem, vendar pa so najdbe iz tega časa, toje bronaste dobe (od 1.700—1.100 pred n. .iSt.) še zelo redke. Znanih je le nekaj posamičnih najdb iz Strjanc, Grah pri Središču, Pušencev in Ormoža. Najpt)membnej- ša najdba je vsakakor dolg bronasti meč. katerega so leta 1956 muzeiski delavci odkrili na odpadu v Ormožu in ga odkupili. Po vsej verjetnosti pripada kakšni depojski najdbi iz Ormoža ali njegove neposredne okolice. Po pripovedo- vanju domačinov, bi naj bilo v samem Ormožu odkritih .še več takšnih mečev, vendar nimamo zato nobenih trdnejših dokazov. Meč je dolg 58,7 cm. ročajna plošča in rezilo pa široka 5 cm. Ročaj je omamentiran s tremi pasovi vrezov in se končuje v okrogel ploščati gumb. kateri je prav tako omamentiran s koncentrični- mi krogi in šrafiranimi trikotniki. M. Tomanič-Jevremov Bronast meč, katerega so muzejski delavci odkrili leta 1956 na odpadu v Ormožu. Meč je razstavljen v zbirki v ormoškem gradu, bil pa je tudi na razstavi »Rešena arheološka dediščina Slovenije 1945—1980« v Ljubljani, Novem Sadu in Beogra- du. Okrogel ploščati gumb na koncu ročaja bronastega meča, omamentiran s koncen- tričnimi krogi in šrafiranimi trikotniki. Jezik v reviji Sodobnost Od prevajalca Toneta Potokar- ja,'ki že pol stoletja posreduje med slovensko in hrvaško književnost- jo, smo dobili daljše pismo. Iz nje- ga navajamo: ,,Pred dobro uro mi je poštar prinesel marčno Sodobnost. Poli- stam pa njej in začuden obstanem na strani 256. Tretji odstavek se tam začenja takole: ,,Čakam. Vi- dim, da je po sredi nekaj nenavad- nega." Ob tem nemarnem ,,po sredi", ki se v srbohrvaščini seveda piše skupaj, sem si rekel kakor že tolikokrat: Na Dolenjskem po sredi pride četrtek. To je le drobec, a v reviji že dalj časa ugotavljam izjemno veliko naglavnih napak, kar zadeva slo- venščino. Površno si oglejmo samo prve tri številke lanskega letnika. Navajam strani. 4 ,,z ničemer zadovoljna"; 46 „iz druge strani"; 162 „Na poti iz Kotora na Cetinje", vendar 163 ,,iz Cetinja"; 166 (vrnil se je) ,,iz ilegalnega sestanka"; 182 ,,V slovesu očeta je prvič občutila svet zunaj nje" — zakaj ne ,,v očetovem slovesu", in prav je se- veda ,,zunaj sebe"; 185 „ki je iz železniške postaje pešačil"; 320 ,,ki čudita mlade Američane"; 322 ,,Naj mar mladi rodovi ne vedo o dvesto tisočih ljudeh"; 322 še: ,,Atlantska lista" namesto listina. In takega blaga je v reviji kolikor hočete." Res bi bil naš zagrebški rojak lahko naštel še dosti podobnih napak in slabosti. Hrvatizem ,,po sredi" bi bil recimo našel še v prevodu članka o Cankarju v lan- ski 10. številki: ,,tu ni po sredi sa- mo kulturno dejstvo". Prav tam bi bil večkrat našel tudi neslovensko rabo prihodnjika za preteklost, npr.: ,.Cankar je marksist, ki se bo razkril kot oestroumenjši", in podobno Se večkrat. Navedene in nenavedene jezikovne pomanjkljivosti kažejo, da pri reviji, ki ima sicer pod- pisanega lektorja, skrb za jezikov- no podobo besedil ni organizirana tako, kakor bi se spodobilo reviji z dolgoletnim izročilom. Težko je verjeti, da se to ne bi dalo popra- viti. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorinio in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošilja- jo na naslov: Sekcija za slovenščino v javno- sti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! 62 • 53 Jn PM P. Antikomunistična dejavnost 10 - NAŠI DOPISNIKI 10. junij 1982 - tednik MLADI BODO SLEDILI TITOVI POTI Letos mineva že drugo leto, odkar ni več med nami tov. Tita, velikega borca za mir na svetu, neutrudnega popotnika, ki je želel, da bi bili ljudje srečni in da bi bilo življenje res vredno človeka. Pred 45 leti je tov. Tito stopil na Celo jugoslovanskih komunistov, na pot boja za osvoboditev človeka in dela. Bil je človek, ki niti za hip ni dvomil v svoje ideale in kot tak jih je tudi uresničeval. Želel je, da bi ljudje spoznali, da je srečno življenje ustvarjalno živlienje. Sadovi njegovega razmišljanja in delo so se kmalu pokazali. KP s Thom na čelu je povedla jugoslovanske narode, ki so bili v zgodovini večno zatirani, v boj proti zunanjem in notranjim sovražnikom. Zmagali smo in prvič svobodno zaživeli, tako, kot smo sami hoteli. Vendar se je nebo nad Jugoslavijo kmalu stemnilo. Uprli smo se zahtevi Stalina in informbiroja, ker nismo hoteli pripadati nobeni vele.sili, nobenemu bloku. Hoteli smo graditi svojo pot v socializem in to nam je tudi uspelo. Gradimo svoj politični sistem socialističnega samoupravljanja, utrjujemo delegatski sistem, kajti zavedamo se, da je to pot, ki vodi k napredku, k sreči. Nikomur ne bomo dovolili, da bi nam krojil pot in rezal kruh, ker smo dovolj sposobni, da to delamo sami. Mladi se dobro zavedamo, da je bodočnost v naših rokah, zato bomo zvesto sledili poti, ki sta jo začrtala tov. Tito, Kardelj in ostali. Ne bomo se bojevali samo za naše boljše mesto v svetu, kot je dejal tov. Tito na tretji konferenci neuvrščenih držav v Lusaki, ampak se bomo bojevali za boljši svet v celoti. Jasna Firbas, Lenart v Slovenskih goricah Spominjamo se Tita ysi hiti smo veseli, ko živel še si li. Vsi smo čutili, da imaš nas rad, prevzela nas je radost, ko si jo čutil ti. Ljubil si breze, živali in nas mlade, ko si nam zaupal naloge učenja, znanja, smo bili veseli tvojega priznanja. Za naše sile, naše cilje, nade. ■ Bil si kot sonce, ki posije na nas, in mi smo bili tega sonca veseli, toda nekega pomladnega dne napočil je čas, ko v slovo smo ti zapeli: Druže Tito, mi ti se kunemo ... Darja Kline, 71 a, OŠ Markovci Na sprejemu štafeta mladosti v Beogradu Tudi letos je bila ob^dnevu mladosti in 90-letnici rojstva tov. Tita slavnostna prireditev na stadionu JLA v Beogradu. Mnogo pionirjev in mladincev širom naše domovine seje udeležilo te proslave. Tudi jaz sem bila med srečnimi mladinci, ki so lahko to prireditev spremljali nepo- sredno prav s stadiona. Učenci — udeleženci proslave iz naše občine, smo se v ponedeljek zvečer odpeljali z dvema avtobusoma na slovesno prireditev v Beograd. Nestrpno sem pričakovala trenutkov, ki sem sijih vedno želela in jih nosila le v mislih. Imela sem res enkratno priložnost, da se mi izpolnijo te želje, ki sem jihže dolgo zaupala. Zvečer ,'ko smo šli na stadion, je bila pred njm že velika množica ljudi, ki bi rada videla štafeto mladosti, izraz neiz- merljive ljubezni inspoštovanjadoi tov. Tita, ki ga že drugo leto ne vidimo nasmejanega, ampak ga nosimo le v srcih in ga ne bomo nikoli izbrisali iz spominov. Na stadionu je bilo res enkratno vzdušje, polno lepih trenut- kov, ki si jih je v življenju vredno zapomniti in ogledati. Po proslavi je vse prepevalo ter rajalo po ulicah našega glavnega mesta. Sele pozno v noč je utihnila pesem mladih src, kije znova potrdila, da živi bratstvo in enotnost vseh naših narodov širom naše svobodne Jugoslavije. Na stadionu sem čutila poseben ponos zaradi Cirila Zaplotnika, kije zadnji nosil letošnjo štafeto mladosti in jo predal predsedniku mladine Jugoslavije. Irena Črešnik, 8/a, OS Bratov Strafela, Markovci Vsakoletno usposabljanje v srednješolskem centru so v soboto 29. maja organizirali obrambni dan v primeru požarne varnosti. Dijaki vseh treh TOZD so zapustili šole kar trikrat. Prvič so se sprehajali, drugič so že pospešili korak, tretjič pa so poskušali zapustiti šolo v čim krajšem času. Po izpraznjevanju šole si je gimnazijski oddelek ogledal film o nevarnosti vojne vihre in reše- vanju ponesrečencev, srednješolci gospodarsko upravne šole pa so šli na ogled gasilske opreme. V kratkih obrisih so nam gasilci občinske gasilske zveze Ptuj pred- stavili avtomobile in njihov namen, opremo, ki jo mora nositi gasilec v primeru požara itd. Obrambni dan je vsakoletno usposabljanje mladine v vojni nevarnosti, požarni nevarnosti ali ob elementarnih nesre- čah. Letošnji obrambni dan je dobro uspel. Tako učenci kot učitelji so dan vzeli resno, ob izpraznjevanju šole ni prišlo do nikakršnih zmešnjav. Gasilsl e ekipe so ob izpraznjevanju zavzele svoje položaje, prav tako tudi ekipe prve pomoči. Program obrambnega dne je bil v celoti zamisel tov. Bezjaka, profe- sorja obrambe in zaščite. JH V ORMOŽU OB DNEVU MLADOSTI Dasiravno so mladi v Ormožu načrtovali dejavnosti, namenjene v proslavo rojstnega dne tovariša Ti- ta in dneva mladosti tako, da so bi- le razporejene skozi ves maj in je o njih Tednik sproti poročal, je bilo petindvajsetega maja v mladinskih vrstah živo. Osnovne organizacije ZSMS osnovnih šol v občini Ormož so izvedle sprejem pionirjev v ZSMS. Nad tristo so jih sprejeli v mladinske vrste in v ta namen pri- pravili šest prigodnih svečanosti dan pred dnevom mladosti. Prav- zaprav je bil sprejem krona aktiv- nosti teh osnovnih organizacij, saj so izvedli že pred tem več razgo- vorov in delovnih srečanj z mladi- mi, le teh pa so se udeležili tudi čla- ni predsedstva OK ZSMS Ormož. Na ta način so svojim bodočim čla- nom predstavili organizacijo v ka- tero jih sprejemajo, njeno družbe- no vlogo in možnosti delovanja, ki jih ima sleherni član ZSMS. ,,Izrabimo torej mladost naše re- volucije, svoje delovne moči, svoje znanje, svoj talent zato, da bomo uspešno izpolnili naloge današnje- ga časa, da bomo naredili korak dalje na poti uresničevanja ciljev naše revolucije . . ." je med osta- lim dejal Marjan Sever, predsednik Občinske konference ZSMS Ormož na svečani seji, OK ZSMS, ki je bi- la sklicana 25. maja v domu kulture Ormož. Na svečani seji so pregleda- li opravljeno delo v mladinskih vr- stah, za dobro delo pa so posamez- nikom, organizacijam in kolekti- vom podelili priznanje Občinske konference ZSMS Ormož. Priznanje so prejeli mladinci in mladinke za svoje delo, ki so ga več let vlagali na svojem področju delovanja: Dušanka Belšak iz Ivanjkovcev za delo na kulturni- škem področju in tvorno delo v svoji OO ZSMS, Jaroslav Vnučec za vsestransko delo na plesnem področju in kot vzoren aktivni športnik in Štefan Trstenjak za uspehe, ki jih je dosegel kot mlad družbenopolitični delavec. Prizna- nja so prejeli tudi delovni kolektiv Gosad iz Središča ob Dravi za uspešno dolgoletno sodelovanje z ZSMS, pedagoški kolektiv osnovne šole ,,Stanko Vraz" iz Ormoža za uspehe dosežene v delu s prizadeto mladino. Šolsko športno društvo Osnovne šole Ormož in Rokometni klub Velika Nedelja. Po podelitvi priznanj so članice kulturne komisije Osnovne orga- nizacije ZSMS iz Ormoža izvedle recital, plesna skupina ,,Hamibe- la" iz Ormoža pa seje predstavila s skupinsko plesno točko, ki so jo poimenovali: ,,Variacije na Orfovo glasbo", nastala pa je v koreografi- ji Slavka Sevra in Štefke Borak. V mali dvorani Doma kulture v Ormožu pa so odprli razstavo, ki je svojevrstna po vsebini, razstavljajo namreč izdelke mladih delavcev iz tovarne ,,Jože Kerenčič" in Tovar- ne sladkorja Ormož, ki so rezuhat njihovega vsakdanjega dela in so neposreden prispevek h končnemu produktu delovnih organizacij, v katerih so zaposleni. Razstavljajo predvsem mladi kovinarji, njihovi izdelki pa so zanimivi za Ormožane tudi zato, ker jih delavci izdelujejo le za potrebe v lastni proizvodnji in ne predstavljajo končnega izdelka za trg, torej jih je moč videti le v tovarni. Mnogi so tako prvič videli nekatera orodja s pomočjo katerih izdelujejo tudi najčešče uporablje- ne izdelke kot so očala, čepi, igra- če .. . V istem prostoru so predstavili svoje dosežke tudi ormoški brigadirji, modelarji, razstavljeni pa so bili tudi izdelki iz ormoške bolnišnice, Besedilo in posnetki: FiM S svečane seje OK ZSMS Ormož. Člani plesne skupine ,,Hamibela" na deskah pred ormoško publiko. Priprava razstave izdelkov delavcev. ZAVAROVANE RASTLINE Ste se že kdaj vprašali, katere so zaščitene razstline? Težko verja- mem, saj tega ne najdete v časopi- sih, pa tudi pogovor le redko nanese nanje. Vsakdo ima rad rože, šopek pomladanskih cvetic poživi še tako pusto sobo. Pa ste že kdaj pomi- slili, katero cvetje stoji v vazi in ali je morda zaščiteno? Res je, da ve- čina zaščitenih rastlin uspeva v planinah, toda tudi z naših polj in gričev jih poznamo nekaj. V Pesniški dolini raste močvirski tulipan ali logarica. Ta čudovita krhka rastlina z modrovijoličastim cvetom, obrnjenim k tlom, ki ima 6 venčnih listov ter prašnikov in visi na dolgem peclju z ozkimi listi, upeva le na teh zamočvirjenih travnikih. Z belimi penušami ter rumenimi kalužnicami tvori čudo- vite preproge. Toda kako dolgo še? Te predele že izsušujejo, da jih bodo kasneje lahko zasadili s pše- nico ali sladkorno peso. Tudi domačini jo neusmiljeno trgajo — aprila ni hiše, ki ne bi imela šopka teh ,,kukavc" kakor jim pravimo. Nabirajo jih, ker ne vedo, da so zaščitene, žal pa niso edini, ki trgajo logarice. V soboto, 24. aprila 82, smo se odpravili na pohod Po poteh revo- lucije v Mostje. Pot nas je vodila mimo rastišča močvirskih tulipa- nov. Najbrž so bili le redki pohod- niki, ki niso utrgali cveta, čeprav ni manjkalo opozoril. Kasneje so ti cvetovi ležali ob poti pohojeni in zmečkani ter posušeni. Nihče več jih ni pogledal Ce bodo „kukav- ce" izginile s travnikov, pa se bomo vprašali, zakaj smo tako neodgovorno ravnali. Konec aprila smo se odpravili na Boč, kjer raste kot endemit velikonočnica. Veličastna zvon- časta cvetica z dlakastimi listi, steblom in prav takim vijoličnim cvetom je seveda zaščitena. Najbrž se je ohranila že izza ledene dobe. Opazovat pa jo hodijo ljudje od blizu in daleč. Na žalost ne le opa- zovat, saj si kljub budnosti doma- činov marsikdo utrga cvet ali pa jo celo izruje. Tako je med vresjem mnogo ,,lukem", kjer so rasle velikonočnice. Zal imajo tatovi za- ščitenih rož srečo, ker ni vedno v bližini gorskega čuvaja, saj bi sicer plačali precejšnjo kazen. Sicer pa, zakaj je treba trgati prav zaščitene rože, saj je toliko drugih. Vendar pa so vse najlepše v svojem narav- nem okolju. Na koncu Se to: vsaka rastlinska, pa tudi živalska vrsta, ki izgine z zemljske oble, je nova nezaupnica človeštvu. Alenka Bagar, 8/c, OS Franca Osojnik V NOV SVET še nekaj dni in izteklo se bo osem let, odkar obiskujem os- novno šolo. Leta so minila, kot bi pihnil. Treba se bo pripraviti na odhod iz prvega hrama učenosti in stopiti v nov svet. Slovo prav gotovo ne bo lahko, saj bomo zapustili domačo šolo, tovariše, prijatelje, pač vse, ki so z nami delili veselje in tegobe naše rosne prešerne mladosti. Ostal pa bo lep spomin na mladost, v katero se bomo kasneje v mislih vedno radi vračali. Učenci osmih razredov smo imeli v letošnjem šolskem letu niz predavanj o poklicnih usme- ritvah. Tako smo se lahko do potankosti seznanili o vpisu, vsebinah, usmeritvah, o režimu šolanja, šUpendijah in družbenih potrebah. Vsakdo je lahko izve- del tisto, kar ga je zanimalo. Vsem so predavanja zelo koristi- la, nekaterim pa celo olajšala poklicno odločitev. Imeli smo tudi informativni dan. Obiskali smo CSUI v Ptuju in dobili še dodatne informacije o vseh smereh, ki so namm na voljo. Kako sem se odločila? V naslednjem šolskem letu bom že polnopravni član CSUI v Ptuju, smer družboslovje. To je usmeri- tev, ki meni po mnenju izkušenih tovarišev (tako mislim tudi sama) najbolj ustreza. Ta usmeritev ima dve smeri: družboslovno in jezi- kovno. Za prvo ali drugo se je treba odločiti po uspešno konča- nem drugem letniku. Za jezikov- no smer se ne ogrevam, zato bom ostala kar pri družboslovni. Za- kaj tako? Po družboslovni smeri so mi na voljo poklici, za katere se najbolj navdušujem, dasi ni- sem še o nobenem od njih prepričana, da ga bom res opra- vljala. Odločila se bom lahko za naslednje poklice: knjižničar, novinar, politolog, kulturni refe- rent in še mnogi drugi zanimivi poklici. Vsak poklic je zase privlačen, hkrati pa terja veliko odgovornost. Zame najbolj mikaven poklic je novinarstvo — reporterstvo. Mislim, da bi ga zmogla. Ta dejavnost je zelo pestra in razgi- bana. Področja dela ni težko izbirati. Najbolj me zanima športno področje, nato sledi dolga praznina, na koncu pa zunanja politika. A kaj storiti, če moje šolanje ne bo uspešno? Zakaj si beliti glavo?! Zavedam se, da bodo zahtevnosti večje in da se bo zato treba bolj potruditi. Upoštevati bom morala pregovor, ki pravi: »Brez nuje se še čevelj ne ob- uje.c Manja Bezjak, 8. a 0§ Gorišnica MOJ RODNI KRAJ VINTAROVCI Moj rodni kraj so Vintarovci, majhna, zakotna hribovska vas, kije ne najdemo niti na zemljevidu. V to vas le počasi prodira napredno življenje. Na ilovnatem gričevju so skromni vinogradi, v katerih uspeva samo necepljena viaska trta, ki ji pravimo šmarnica. Ljudje so preprosti, skromni, prijazni, nasmejani, bolj dobre volje kot čemerni. Svoje delo opravljajo mimo, brez živčnosti in nemirnega pehanja za boljši življenjski standard. Njihovo življenje teče svojo uglajeno pot. Ob večerihse je še vedno zbirajo ori skupnih kmečkih opravilih, kjer jim ob domačem vincu teče beseda. V pogovorih večkrat razmišljajo, kdo bo nasledil njihove borne kmetije, in takrat se jim grenko zresni Obraz . 1 oda iz kota se že poskočno oglasi harmonika in vsi so spet dobre volje. Moji preprosti ljudje še vedno ljubijo domačo zemljo, zato se od nje nikoli ne bodo ločili. Preživljajo se s tistim, kar jim daje skopa ilovnata gruda. Le redki kmetje imajo stroje, zato moji rojaki z roko segajo v nedrja trde zemlje, da jim potem daje kruh za življenje. Zaradi teh težav bežijo mladi v svet, na domačijah pa ostajajo njihovi, od dela utrujeni starši. Vas je tudi v kulturnem pogledu zaostala. V njej ni niti trgovine. Po živila hodijo ljudje v tri kilometre oddaljeni Desternik. V naš kraj le redkokdaj zaide kak turist, če pa pride, se mu vasica odkrije s svojim tihim in skromnim kmečkim življenjem. In mogoče je to življenje prije- tnejše kot v katerem koli mestu. Takšenje spomin na moj rodm kraj. v katerem sem preživljala svoje prvo otroštvo. Morda seje v letih moje odsotnosti že kaj spremenil. Marica Kranjc ČE SE OZREM NAZAJ Vsak človek se spominja svoje preteklosti, iz katere obuja spomine na dogodke, ki jih je doživel bodisi s svojimi starši, vrstniki, prijatelji . . . Tudi jaz sama se bom v tem spisu ozrla nazaj, torej v preteklost, saj o prihodnosti ne vem Se ničesar. Najprej so tu moja najlepša otroška leta, ki sem jih preživela ob starših, ko Se nisem imela nobenih skrbi in obveznosti. V tem času sem preživela mnogo lepih trenutkov, ki se jih ne da kar tako pozabiti. Potem sem začela s šestimi leti obiskovati osnovno šolo, kjer sem se naučila brati, pisati, bolj spoznavad naravo in svojo domovino, v kateri živim. Tukaj sem spoznala učitelje, katerim sem lahko hvaležna za to, kar so storili zame in za vse učence naše šole. Ko sem prišla v peti razred, sem se začela učiti tujega jezika, s katerim se bom srečevala tudi v sred- nji Soli, kamor bom kmalu odSla. Spoznala sem svoj rojstni kraj in okolico. V njem je mnogo lepot, zato ga ne bi zamenjala za noben drug kraj. V šoli so me učili in me še vedno učijo kakšna je bila Jugoslavija pred mnogimi leti, kako se je razvijala in kaj sploh danes predstavlja. Spoznala sem mnogo lepot, znamenitosti, običajev ter navad ljudi v moji domo- vini. In zato mislim, da tega kar so me naučili v Soli, ne znam in ne bom nikoli pozabila, saj so to bila in so moja najlepša leta. Kmalu pa se bom tudi morala posloviti od učencev, učiteljev, ker bom odšla v Solo drugam. Od začetka bo to zame zelo težko, pa se bom morala privaditi tudi na to. To, kar sem doživela do sedaj, pa bom vedno nosila v srcu in če- prav za prihodnost še ne vem, si želim tudi drugje v Soli dobre uspehe, razumevanje, ter tovarištvo z vsemi. Tega pa ne želim samo sebi, ampak vsem, ki bodo letos in druga leta zapuščali Solo ter Se zadnjič prestopil prag osnovne šolo kot njeni učenci! Hedvika Kostanjevec, 8/a, OS Markovci tednik - 10- 1982 DELO DRUŠTEV - 11 MED KRVODAJALCI TUDI VELIKO MLADIH Rdeči križ pomeni simbol miru, človečnosti za milijone ljudi, ki jim je kaj do tega, da bi živeli složno in združevali svoje umske sposobnosti v korist člo- veštva. 4. jumj DAN KRVODA- JALCEV je bil priložnost, da smo lahko delovno obeležili to najbolj humano in množično solidarnostno akcijo delovnih ljudi in občanov. Ob tej priložno- sti nam je to dejavnost v občini predstavil Janko Korpar — pred- sednik krvodajalske komisije pri Občiaski organizaciji Rdečega križa v Ptuju: »Veličina delovanja organiza- cije RK in temeljna načela so humanost, neodvisnost, prosto- voljnost, enotnost in univerzal- nost. Kakor v svetu se tudi pri nas RK vse bolj opira na sodelo- vanje celotnega prebivalstva, da bi uspešno dajali pomoč vsem, kj so je potrebni, da bi lahko uspešno organizirali akcije za dvig zdravstvene in socialne kulture, seznanjali prebivalstvo s temelji prve pomoči, organizirali sosedsko pomoč starejšim in ostarelim ljudem, učinkovito po- magali ob naravnih in drugih nesrečah, organizirali krvodajal- ske akcije in podobno. Znano je, da je RK glavni nosilec organiziranih akcij krvo- dajalstva, ki zagotavlja zdravst- veni službi primerne količine krvi in ji omogoča uporabo modeme metode zdravljenja s krvjo ter hitro intervencijo pri ponesrečenih in drugih nujnih primerih. Osnove na katerih se jp začelo razvijati prostovoljno kr- vodajalstvo z zbiranjem krvoda- jalcev slonijo na globokem hu- manizmu in zavesti solidarnosti do človeka, bolnika, ki kn potre- buje. 4. junij — dan krvodajalcev praznujemo letos že devetindvaj- setič odkar je Rdeči križ kol humanitarna organizacija pre- vzel to nalogo, ki jo še danes uspešno opravlja. Pri OO RK Ptuj deluje že vrsto let 40 članska komisija za krvo- dajalstvo, ki je sestavljena iz delegatov krajevnih organizacij na terenu in aktivistov ter akti- vov krvodajalcev v delovnih organizacijah. Sestanemo se štiri- krat letno, da sestavimo načrt krvodajalskih akcij za krajevne organizacije RK, združeno delo, šole in druge skupine. Pri tem 'seveda upoštevamo število krvo- dajalcev, ki jih moramo zbrati z natančno določenimi termini odvzemov krvi. Pri tem pa se zavedamo, da je krvodajalstvo tista aktivnost, ki zahteva veliko organizacijskega dela, če hočemo zadostiti potrebam po krvi. Iz podatkov, ki jih imamo na voljo ugotavljamo pri OO RK v Ptuju, da je število krvodajalcev in odvzemov krvi v zadnjih 15 letih postopoma naraščalo. Tako beležimo 1701 odvzem v letu 1967, tri leta kasneje že 2000, lani pa je bilo v transfuzijski postaji splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju že 2871 odvzemov krvi. Ta zadnja številka pa pome- ni tudi zagotovilo, da naši bolniš- nici ne bo primanjkovalo te nenadomestljive tekočine. Z veseljem smo zasledovali ugotovitev, da se je v vrste prostovoljnih krvodajalcev vklju- čilo zadovoljivo število mladih ljudi iz delovnih organizacij, srednjih šol in kmečke mladine. Občinska organizacija RK or- ganizira vsako drugo leto tudi proslave krvodajalcev na katerih večkratnim darovalcem podari- mo značke in plakete za darova- no kri. Prihodnje leto bomo v Slove- niji proslavili 30-letnico prosto- voljnega krvodajalstva, najbolj humane solidarnosti kar jih po- znamo. Zato velja že ob letoš- njem prazniku zahvala za vsa plemenita dejanja in opravljeno neprecenljivo delo vsem tistim aktivistom, ki neutrudno skrbijo za razvoj krvodajalstva in vsem tistim organizatorjem, ki dan za dnem širijo vrste krvodajalcev. Ob tem pa, da bi čutili vso neizrečeno hvaležnost tistih, ki ste jim rešili življenje.« mš Janko Korpar — predsednk krvodajalske komsje priOO RK Ptuj Športniki MlP-a že petič nepremagljivi Na 5. letnih športnih igrah delavcev in združe- nih kmetov ter učencev v gospodarstvu in upokoje- nih delavcev SOZD Mercator (POSTOJNA 82), ki so bile v soboto, 5. junija 1982 v Postojni smo delavci športniki MIP iz Ptuja že petič zapored osvojili prvo mesto. Tako smo drugi prehodni pokal, prvega smo že osvojili predlani, ponovno že drugič prinesli v Ptuj. Od skupno 29 nastopajočih ekip so bila prva tri mesta naslednja: 1. Mercator Izbira Panonija Ptuj 144 točk 2. Mercator Rožnik Ljubljana 118 točk 3. Mercator Agrokombinat Krško 104 točk Športniki in športnice MlP-a so v športnih disciplinah prejeli medalje v naslednjih panogah. §ah M ekipa bron Kros M ekipa srebro Kros Z ekipa zlato in dve posamez Namizni tenis M ekipa srebro Namizni tenis Ž ekipa bron Plavanje M ekipa srebro en pt)sameznik Plavanje Ž ekipa bron ena posameznica Streljanje M ekipa srebro Streljanje 2 ekipa bron Vlečenje vrvi ekipa srebro Ob ptnlelitvi ekipnega in prehodnega pokala, smo Ptujčani obljubili, da prevzamemo organizaci- jo 6. Mercatoriade »83« v Ptuju, čeprav smo I. igre že imeli v Ptuju. ka Športne prireditve v KS Videm v okviru krajevnega praznika so se v četrtek pomerili atleti iz •vseh šestih osnovnih organizacij mladine, osnovnošolci in ostali krajani. Sodelovalo je čez sto lju- biteljev atletike, manjkalo pa ni tudi gledalcev in navijačev. Rezultati: mlajši pionirji — Vinko Ciglar. Alojz Lah in Edi Koderman; mlajše pionirke — Kristina Haladeja. Jožica Božko; starejši pionirji: Mirko Drevenšek, Vojko Bedrač. Robi K rajne (ti so tekmovali od 6—8 razreda); starejši pionirji: Mirko Zemlak Dušan Drevenšek. Fredi Polanec (ti so tekmovali v skupini do 6. raz.); starejše pionirke: Kristina Maladeja, Suzana Bedrač. Dra- gica Fekonja (tekmovali do 6. razreda). Med predstavnicami, ki so tekmovale od 6. do 8. razreda pa je prvo mesto dosegla Alenka Vrhovšek. Med mladinkami je zmagala Metka Duh. drugo mesto je do- segla Anica Mlakar, tretje pa Jana Hvaleč. Med mladirKi je zmagal Franc Murko, drugi Slavko Ha- ladeja tretji pa Srečko Emeršič. Pri članicah je zmagala Marija Vindiš. druga je bila Sonja Duh. tretja pa Marinka Vaupotič. Prvi članjezmagal Mirko Vindiš.drugi Andrej Rožman, tretji pa Marjan Polajžer. Enakovredno z mladino so se pomerili tudi veterani. Prvi je v cilj pritekel Stanko Črnila, drugi Mi- lan Began tretji pa Mirko Črnila. Od super veteranov pa je nastopal samo Ernest llovšek. V nedeljo so se na igrišču po- merili nogometaši, sodelovalo je 10 ekip. Prvo mesto in prehodni pokal st> dobili mladi nogometaši iz Tržca. drugi so bili veterani iz Pobrežja, tretji pa mladi iz Po- brežja. Pestre športne aktivnosti so iz- vedli tudi v osnovni šoli. Opravili so strelsko tekmovanje, mali no- gomet za Zlatkov memorial. zelo množično pa so sodelovali ludi na krosu. J. Hvaleč krvodajalci Polenšak. 25. maja 1982: Terezija Majcen, Bratislavci 27; Milena Majcen. Lasigovci; Alojzija Kvar. Hlaponci 32; Stan- ko Petek. Hlaponci 48; Angela Petek. Brezovci 1; Milan Lebar. Polenšak 29; Jože Plohi. Brezovci 6; Vladimir Šuen, Slomi 4; Stan- ko Čuš, Polenšak 6/a;. Franc Osterc. Hlaponci 41; Alojz Janže- kovič. Polenci 1; Vinko Brenčič, Hlaponci 39; Franc Kovačec, Slomi 1; Anton Mernik, Slomi 7; Janez Kovačec, Slomi 1; Janko Štebih, Lasigovci l/a; Marija Šoštarič, Brezovci 5; Rozalija Marin, Polenci 31; Albin Marin, Polenci 31; Franc Visenjak. Hla- ponci 62; Majda Dobnik, Polen- šak 6/a; Marija Osterc, Hlaponci 41. Dolena — Sela. 25. maja 1982: Maks Čoh, Barislavci 22; Mar- jan Emeršič, Barislavci 24; Roza Zaje, Sela 34. Ptujska gora, 27. maja 1982: Milan Karneža, Stogovci 27; Franc Cafuta. Ptujska gora 63; Stanko Korže. Ptujska gora 40; Franc Malek, Doklece 27; Stan- ko Bedenik, Doklece 7; Anton Rodošek. Janški vrh 22; Jurij Kokol, Ptujska gora 35; Ignac Drevenšek, Ptujska gora 25; Anton Strašek, Ptujska gora 19; Ivan Zolar, Stogovci 5; Milan Pi.šek, Ptujska gora 24; Marija Kodrič, Ptujska gora 46; Berta Jager, Ptujska gora 14; Katarina Požar, Ptujska gora 42; Domink Pdlajžar, Kortino 11; Dušan Jeza. Doklece 8; POSAMEZNIKI, MAJ 1982: Milan Fišer, Ptujska gora 54; Boris Jovanovič. Poštna l/a; Ivan Grahl, Mlinska 3/a; Jože Žnidar, Kungota 48; Anton Per- šoh Pleteije 48; Edi Drevenšek, Podlehnik 66; Janko Gajšek. Podlehnik 61; Jože Janžel, Za- bovci 11; Branko Žgeč, Zagreb- ška 1; Milan Gazer, Gruškovje 31; Damjel Petek, Polenšak 11; Štefan Bdjanič, Ptujska 68; Stan- ko Mlakar, Markovci 56; Irena Šegula, Peršonova 24; Janez Lončarek, Seliškarjeva 20; Bar- bara Tušek, Tržeč 25; Stanko Skrbinšek, Tržeč 5; Alojz Lah, Šikole 56; Ivan Teskač, Kraigher- jeva 38; Andrej Smmiljan Destr- nik 35; Marjana Bombek. Tru- barjeva 7; Franc Brunec, Zavrč I; Alojz Jakomini, Vodova 4; Stan- ko Čemel, Vitomarci 56; Jože Topolovec, Jablovec; Franc Pe- tek, Sp. Jablane 45; Anton La- čen Dragonja vas 2/a; Milenko Bosak, Kidričevo 12; Friderik Topolovec, Slovenja vas 55; Mar- jan Tumšek, Kicar 7/b; Mladen Raca, Ob Dravi 3; Marjan Ko- kol. Nova vas 17; Lizika Prelog. Sobetinci 15; Marjan Peleršič. Dornava 71/a; Marjan Kerin. Stritarjeva 6; Boris Cmrečrgak. Desenci 9; Ludvik Kokol, Krai- gherjeva 36; Štefka Marčič, Sta- rošinci 29; Danilo Vidovič, Sel- ška 52; Dušan Frangež, Starošin- ci n. h.; Milan Slavinec. Strma ul. II; Anton Ploj, Drbetinci 41; Srečko Murala, Kidričevo I; Janez DoleiK, Pleteije 10; Milan F.urek. Slovenja vas 40. AGIS Ptuj, maj 1982: Zvonko Medved, Borovci 23/a; Branko Čeh, Spuhlja a h.; Rado Kajsesberger, Potrčeva 22; Milan Furek, Videm 59; Alojzija Ivančič. Kraigherjeva 33; Ivan Vnuk. Svetinci 32; Milan Štum- berger, Mezgovci 40. Elektrokovnar Ptuj in Mari- bor, maj 1982: Rajko Dežman, Kraigheijeva 31; Stanko Zaje, Starše 41; Olga Letina, Brašvig 58/c; Silvo Pod- pečan Pobreška 38; Jože Kram- berger Cirkovce 60/c; Majda Kirbiš, Vareja 4; Anton Petrovič, Bukovci 154; Jožica Bedjanič, Ptujska 68; Silva Šmogoc, Muzej- ski trg I; Majda Svenšek, Kidri- čevo 31/a; Danijel Vogrinec, Strelci 7; Marjan Laura, Gorišni- ca 118; Božena Koser, Maribor; Jože Sac. Novo naselje 5; Marjan Skrila, Bolečka vas; Janez Šoba Maribor; Cilka Štrum, Rajčeva 7; Dragica Šimenko, Polenšak 37; Maijan Bombek, Trubarjeva 7; Otmar Koser, Maribor; Marjeta Vnuk, Holinja vas 13; Helena Klobasa. Knafelčeva 32; Središče, I. junija 1982: Franc Novak, Godeninci 6; Katica Medik. Obrež 108; Peter Kocea Godeninci 52; Kristina Munda, Slovenska 23; Anton Hvaleč, Središče 74; Peter Vnuk, Jastrebci 12; Franc Majič, Sredi- šče 179; Ivanka Čavničar, Grabe Ig; Anton Horvat. Godeninci 8; Štefan Kostel, Bercetova 15; Franc Zabavnik, Slovenska 5; Julijana Horvat, GodenirKi 8; Jakob Terbuc, Partizanska 6; Vladimira^ Jesenek, Slovenska 8; Alojzija Žebela, Trg talcev 1; Anton Petek. Vodranci 46; Ivan Horvat. Obrež 19; Alojzija Hor- vat. Sredi-šče 47; Danica Krajnc, Zagrebška 11; Franc Trstenjak, Šalovci 30; Miroslav Masten Obrež 116; Danica Kocen, Gode- ninci 52; Jožica Pal, Obrtniška 2; Zetale, 3. junija 1982: Branko Jamšek, Budina 46; An- ton Fideršek, Nadole 23; Štefka Jazbec, Žetale 12/a; Stanko delež- nik, Kočice I; Angela Zeleznik, Kočice I; Jože Krivec, Nadole 53; Boris Jazbec, Zetale 12/a; Marija Pulko, Zetale 94; Stanko Režek, Cermožiše 70; Maks Butolen, 7-elale 62; Rogoznica, 3. junija 1982: .Miran Sori, Kicar 83; Branko Ck)ričan, Kkar 140/a; Jože Kelner, Nova vas 25; Ana Duh, Kicar 137; Terezija Arnuš, Kicar 65; Ivan Duh. Kk:ar 118; Simon Anžel, Zabjak 3; Atojz Gregorec. Žabjak 5; Marjan Volgemut. Kicar 49; Stanko Vojsk. Kicar 47; Ivan Goričan, Kicar 140; Alojz Hor\at, Zabjak 2; .Aloiz Žitnik, Dornavsko 20; Miran Duh. Kicar 137; Janez Golob. Kicar 141; Karel Fras. Placar 24; Marjan Vorih. Kicar 126. Občni zbor upokojencev v Gradišču Društvo uix)kojencev v Gradišču v Slovenskih goricah ie imdo pred dnevi letno konferenco, ki so se je udeležili člani v polnem številu. Med njimi so bili tudi predstavniki nekaterih društev in organizacij v KS ter predsednik koordinacijskega odbora društva upokojencev od Lenarta Ivan Filipič. Na letni konferenci je bilo veliko govora o naporih naše družbe za stabilizacijo in o nekaterih notranje-političnih vprašanjih, skratka na konferenci je bilo prav živahno in zanimivo. Člani društva so sprejeli tudi novi program dejavnosti za letošnje obdobje in finančni plan. Rečeno je bilo, da so bili v prejšnjem obdobju zelo dejavni in da bodo tako tudi nadaljevali. * Predsednik društva je podelil v okviru 35. obletnice združenja društev upokojencev SR Slovenije, nekaterim najbolj dejavnim in najstarejšim članom njihovega društva 3 zlate, 5 srebrnih in 30 bronastih značk, ter 40 pismenih priznanj. Ob koncu občnega zbora so člani oziroma učenci 0§ Borisa Kraigherja Gradišče pripravili krajši kuhurni program, upokojenci pa so za tem nadaljevali z družabnim srečanjem. Janez Lorber Peto tradicionalno tekmovanje v okviru praznovanja ob dnevu varnostnikov je postaja milice Lenart v Slovenskih goricah organizirala že peto tradicionalno tekmovanje v streljanju s pištolo in z EMK. Sodelovalo je osem ekip oziroma 24 posameznikov iz različnih varnostnih organizacij in odsekov iz lenarSke občine. Na tekmovanju, ki je dobro uspelo, je največ uspehov dosegla ekipa iz občinskega štaba za TO Lenart, ki je zbrala skupno 412 krogov pred upravo občine Lenart, ki je imela 399 krogov in pred strelsko družino Jože Lacko Lenart, ki je zbrala skupno 376 krogov. Med posamezniki je bil najboljši strelec Drago Peklar iz PM Lenart, ki je osvojil 1. mesto pred Matijem Gjerkešem iz OK SLO in DS pred Antonom Slano iz oddelka za LO pri SO Lenart. Najboljše uvrščenim trem posameznikom in ekipam je komandir PM Lenart Drago Berden podelil diplome, medtem ko je najboljša ekipa in najboljši posameznik prejel prehodni pokal PM Lenart ob dnevu var- nostnikov. Janez Lorber OBČINSKO PRVENSTVO ZA MLADINCE V ORMOŽU v nedeljo 30. maja je bilo v Podgorcih občinsko prvenstvo za mladince v streljanju z malokalibrsko puško Občinske strelske zveze ^mož. Ekipo so sestavljali štirje mladinci. Prvo mesto je osvojila ekipa SD ..KOVINAR" Ormož, pred SD Milavž in pred SD Velika Nedelja. Med posamezniki je zmagal Darko Vernik, drugi je bil Jožko Kelnarič. tretje mesto pa sta si delila Miran Stuhec in Zlatko Sladnjak. Darko Vernik Srečanje ekip borcev in invalidov v Koprivnici Koprivnicaje bila v nedeljo 30. maja gostitelj tradicionalnihšportnih srečanj ekip borcev in invalidov iz Ptuja, Durdevca, Bjelovarja in Viro- vilice. Kot je dejal v zaključnem govoru tajnik republiškega odbora za šport in rekreacijo invalidov socialistične republike Hrvaške, Božo Pet- kovič. je bil s tem prijateljskim srečanjem, ki gaje spremljal tekmovalni duh. dan bistven poudarek aktivnostim in prireditvam v letošnjem letu — letu invalidov. Ta oblika je ena izmed možnosti, da se vsakega, .še tako težkega invalida vključi v delo in sodelovanje, to je usposabljanje naj- težjih invalidov, da se borijo za bi'atstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti in pridobitve naše revolucije. Tov. Petkovič je posebej opozoril na odlične rezultate, ki so jih dosegle ekipe in posa- mezniki v streljanju kar kaže na dobre rezultate dela v posameznih klubih in sposobnost invalidnih oseb na področju splošnega ljudskega odpora. V posebno zadovoljstvo vseh udeležencev je bila prisotnost neka- terih družbenopolitičnih delavcev, ki kljub svoji invalidnosti z odgo- vorix)stjo opravljajo pomembne družbene funkcije. Manifestacija je tako še utrdila bratske vezi med klubi obeh republik, obenem pa doprinesla svoj delež k praznovanju 90-letnice rojstva tov. Tita in k samozavesti sodelujočih invalidov, da se kot enakopravni člani naš družbe vključujejo v vse širše aktivnosti našega življenja. Ob zaključkih športnih srečanj je predstavnik Koprivnice predal pokale 3 prvoplasiranim ekipam, prvim trem-posameznikom v vsaki panogi pa medalje. V vseh treh panogah so zmagali domačini. Ptujčani pa so bili 2 krat drugi in 1 krat tretji. Rezultati: streljanje — 1. Koprivnica 699 krogov; 2. Ptuj 681 krogov; 3. Durdevac 621 krogov; 4. Bjelovar 536 krogov; 5. Virovitica 450krogov. Najboljši posameznik je bil član ekipe Ptuja Srečko Majcenovič s 179 krogi, drugo in tretje mesto pa je pripadalo domačinom in sicer Markiču s 178 in Kneziču s 176 krogi. Šah: I. Koprivnica 13 točk; 2. Ptuj 9,5 točke; 3. Bjelovar 7.5 točke; 4. Durdevac 5 točk; 6. Virovitica 5 točk. Najboljši posameznik je bil domačin Vrban. mojstrski kandidat s 3.5 točke, drugi je bil Ptujčan Janez Benkič 3, tretji pa ponovno domačin Crikvenac s 3 točkami. Kegljanje: 1. Koprivnica 463; Bjelovar 407; Ptuj 374; Durdevac 368; Virovitica 348 kegljev. V disciplini C x 6 lučajev po pravilih KZJ je po posebnem točkovanju bil med po.samezniki najboljši Buljevič iz ekipe Bjelovarja s 56 točkami (96 kegljev), drugi je bil domačin Selešček s 50 točkami (102 keglja), tretja pa članica ekipe Ptuja Marija Podgoršek s 46 točkami (87 kegljev). V skupnem seštevku vseh treh panog je bila 1. Koprivnica 15,2. Ptuj 11.3. Bjelovar 9. 4. Durdevac 8 in 5. Virovitica 3 točke. Ob zaključku je predstavnik ekipe Koprivnice. Mato Pezelj izrazil željo, da bi vsakoletna srečanja borcev in invalidov sodelujočih ekip ostala še naprej kot tradicionalna in da bi na njih ponovno sodelovali še predstavniki republike Bosne in Hercegovine in sicer ekipa iz Bihača, ki je sodelovanje na letošnjem srečanju odpovedala v zadnjem trenutku. Obenem je pobrateni ekipi Borec iz Ptuja v znak zahvale in sodelovanja predal skromno spominsko darilo, ki gaje prevzel Anton Potočnik. Silva Razlag OBČNI ZBOR FOLKLORNEGA DRUŠTVA PTUJ v CELOTI URESNIČEN PROGRAM DELA Konec maja so se na občnem zboru sestali «ani folklornega društva Ptuj in ocenili dru- štveno delovanje v obdobju 1980/82. Ob tej priložnosti so tudi izvolili novo vodstvo oziroma organe društva. Za predsednika ^štva je bil ponovno izvoljen Jože Strafela, za podpredsednika pa Franc Kolarič. Temeljna naloga društva je ohranjanje in ^govanje starih običajev, šeg in navad. Pri tem ništvo uspeva, čeprav ni ustrezne „podpore" s jani suokovnih institucij, kot je Pokrajinski ej. Drugje v Sloveniji so te relacije urejene. le v Ptuju ne. Prav tako si društvo močno prizadeva za ohranitev orodij in podobnega. Uredilo pa naj bi tudi tipični kmečki dom. nekaj si na tem področju prizadevajo tudi na Polenšak u. Posebno zahvalo je zbor izrekel nekaterim članom društva, saj brez njih ne bi bilo uspešnega društvenega dda. Pohvaljeni so bili: Franc in Silva Kolarič iz Markovec. Franc Golob iz Markovec, Marija Toplak iz Stojnc, Tilika Kolarič iz Obreža. Mimica Segula s Polenšaka. Mara Cuš iz Dornave, Terezija Ma- roh iz Zabovec, Anton Brglez in Slava Knaflc iz Cirkovc, Janez Sodeč iz Pobrežja, Janko Gaj- šek iz Podlehnika, Stanko Sitar iz Lancove vasi. Franc Kramberger in Drago Strafela iz Ptuja. Tudi v bodoče bo društvo med organizatorji nastopov ljudskih pevcev, godcev in plesalcev, ptujskega kurentovanja in številnih folklornih revij, ki postajajo iz leta v leto bolj obiskane. To je dokaz, da ljudje kljub pritiskom atomske dobe, ostajajo zvesti izvirni kulturi. MG 12 - NAŠI DOPISNIKI 10. junij 1982 - tednik MOJ PRVI MAJ Praznovali smo Prvi maj. Vise- le so zastave. V šoli smo imeli proslavo. Postavili so mlaj. Na mlaju je bila zastava in venec. Zjutraj, ko sem vstal, sem -šel kidat živini. Pasel sem krave. Ko sem krave nagnal v hlev, sem jih privezal. Kokošim sem dal jesti. Igral sem se tudi z žogo. Učil sem se pesmico in sem bral. Tonček Egartner, 2. razred, Stoperce Ce bi mia rudar Pride ura odhtnla. Z mamo se posloviva, saj delam ob desetih. Srečno! Ko pridem do dvigala se srečam s prijateljicami. Gremo v garderobo in se preoblečemo. Vzamemo si orodje. Po dvigalu se spustimo v rudnik. Ta ima rove v katerih delamo. Sem delavka pri v(xlni črpalki. Pazim, da ne pride v rudnik voda. če pa pride, vključim črpalko in ta izčrpa vodo iz rudnika. Tam imajo poseben prostor. Iz tega prostora voda odteka. Zazvoni! To je malica! Je topla in z užit- kom jo pojemo. Vrnemo se na delovna mesta. Razmišljam, ka- ko je bilo delo nekoč težko. Delati so morali ročno. Sedaj pomislim še malo na družino. Doma me čaka mama. Mogoče je že skuhala toplo kosilo in veselim se ga. Ko sem tako zamišljena, pozabim skoraj na delo. Spet zazvoni. Konec dela. Pregledam, če je vse v redu. nato se odpeljem z dvigalom iz rudni- ka. Gremo v garderobo, se stuši- ramo in očistimo se prahu. Vese- lo odhitimo proti domu. Kupimo še kaj v trgovini. Na vratih nas pričakujejo star- ši. Veseli so, da smo se vrnili zdravi. Vlasta Voda, 4/c, OŠ Franc Osojnik. Ptuj vojno oboroževanje — največje zlo in nesmi- sel sodobnega človešt- va Človek si je od vsega začetka želel izboljšati svoje življeiye. Zato je potreboval hrano, bivali- šče. Spopadal se je z drugimi. Potreboval je orožje. Izpopolnje- val ga je od kamna, loka s pun- cami, smodnika do modernega orožja. Mnogi si želijo mir v svetu, toda tega ne bo dokler ^ trajala oboroževalna tekma. Človek se bo ob nadaljevanju tega uničil. Če bi ves ta denar porabil za hrano lačnim ljudem, v svetu ne bi bilo lakote. Veliko je za mir v svetu naredil tudi naš Tito. Potoval je po svetu in vsepovsod skušal spore rešiti na miren način. V svetu so ga zelo spošto- vali. Seveda pa ga vsi niso poslušali in tako se je tekma v oboroževariju nadaljevala. Voja- ške velesile so svoje orožje poši- ljale v manj razvite, da bi ga preizkusile. Te so za nakup orožja jemale p>osojila. ker pa ji niso mogle vrniti, so jih te zased- le. Nekatere države celo vsiljuje- jo svojo politiko drugim. Veliko držav pa je neuvrščenih. Te se še borijo za mir v svetu. To so predvsem majhne dežele in mno- ge od njih se še borijo za svojo neodvisnost. Imajo pa veliko vlogo pri uveljavljanju miru v svetu. Toda tudi nekatere ne- uvrščene se bojujejo med seboj. Tako na primer že dalj časa traja vojna med Iranom in Irakom. Ti dve državi se že zdavnaj več ne bi mogli bojevati, če ne bi dobivali pomoči od obeh velesil in tudi drugih držav. Zgodilo se je že. da so imeli oboji vojaki orožje iz iste države. Oba bloka dajeta danes za oborožitev več denarja kot kdaj- koli prej. Če bo ta nesmi.selna tekma še trajala, bo človeštvo uničeno, ker bo vsak dan več vojn. Ta sredstva bi raje uporab- ljali za znanstvene raziskave, kako bi vsak centimeter zemlje obdelali in dobili hrano za tiste, ki je nimajo. Če bi bilo tako. ne bi vsak dan umrlo na tisoče ljudi zaradi lakote in različnih bolezni. Božo Čemila. 7/a, OŠ Videm nekoč v šoli Strmim v koledar m štejem dneve, ki so še ostali do počitnic. Kako se jih veselim! Po počitni- cah pa moram naped vse sile. da usp^no zaključim razred, zad- njega na tej šolL ki je že tolikim učencem dala osnovno izobraz- bo Naša šola je zelo stara, zato ni težko najti čk>veka. ki bi ti lahko povedal kaj o tej šoli načinu poučevanja ali morda o kakšnem dogodku. Pred 100 (sto) in več leti šola ni bila obvezna. Včasih kar zavidam otrokom, ki so takrat hodili, oziroma niso hodili v šolo. Ko pa trezneje premislim, pndem do spoznanja, da današi^a družba ne potrebuje ljudi brez izobrazbe. Spominjam se pogovora z babico. Sedeli smo ob peči ter prijetno kramljali. Pogovor je na- nese na šolo. Babica je rekla: »Oh kako je vam sedaj lepo. ko hodite v toplo šolo in imate redno prehrano. Nas je pozimi zeblo in tudi malico smo si morali nosi- ti od doma. Nismo sicer imeli toliko predmetov kot vi daiies, vendar smo se morali tudi mno- go učiti, čeprav nismo imeli vedno časa. Radi smo hodili v šolo, čeprav ni bilo vedno vse prav. Včasih smo se tudi nasme- jali Učitelji pa so bili prestrogi, za vsako figo si dobil po prstih. Mislim, da vas sedaj vseeno preveč mučijo z znaiyem, toda oni že vedo kaj delajo.« Prekinil sem babico, kajti vse se mi je zdelo že zelo dolgočasno in jo vprašat o kakšnem veselem do- godku. Nekaj časa smo bili vsi tiho. nato pa je na babičine ustnice prilezel rahel nasmeh, nakar je začela pripovedovati: »Naj ti povem tale doživljaj! Nikoli ga ne bom pozabila. Učitelj je razlagal nekaj o čistoči in higieni Pogledoval je nemir- nega Tanta. ki se je neprestano praskal po glavi Ker takrat ni nehal, ga je u6telj vprašal zakaj se samo praska. Fant je odgovo- ril: »Ja. ker me srbi!« »Od česa pa?« je nadaljeval z vprašai^i učitelj. Učenec pa odgovori »Ne vem. toda odkar imam uši me vedno nekaj srbi.« Vsi v razredu smo se začeli smejad in ker fant ni vedel, kaj je smešnega zinil, se je začel smejati še oa Učitelj pa ga je z vso resnostjo poklical ter ga odpeljal v zbornico. Čez nekaj časa prideta nazaj v razred. Fant je imel okrog glave omotano veli- krf rdečo ruto. Čez nekaj trenut- kov pa je po celem razredu zaudaijalo po petroleju.« S tem je babica zaključila pripoved o šoli v starih časih. Janko Kukec, 8/b, OŠ Maksa Bračiča, čirkulane moji prvi kuharski po- skusi Med počitnicami je bil pri meni Davorin. Ura se je bližala TOklnevu. Postala sva lačna. Študirala sva. kaj bi si naredila, da ne bi bila več lačna. Nato si je Davorin domislil da bi si lahko skuhala pudii^. Vzel sem lonec in vanj vlil mleko. Lonec z mlekom sem posuvil na štedilnik in prižgal plin. Nato sem vzel kozarec in vanj vsipal čokoladno maso za puding. Dodal sem vodo in sladkor. To sem zelo dobro premešal. Nato .sem šel klicat Davorina. Ko sva prišla v kuhi- njo nama je mleko prekipelo. Mleko sem zbrisal in dolil malo vode, ker mleka nisva imela več. Potem sem lonec z vodo in mlekom postavil spet na štedil- nik, da še vse enkrat zavre. Z Davorinom sva opazovala mle- ko, da nama ne bi še enkrat prekipelo. Nestrpno sva čakala, kakšen bo ta puding. Ko je mleko zavrelo, sva v mleko vsipala maso za puding. Počaka- la sva, da še malo zavre. Ker mase nisva mešala, ko se je kuhala, se nama je prijela na lonec in prismodila. Nato je Davorin šel po kompot, jaz pa sem skuhan puding vlil v kozar- ce. Puding sva postavila v hladil- nik. da bi ga čimprej lahko [Kijedla. Čez petnajst minut sva ga vzela iz hladilnika in na njega vlila komf>ot. Komf)ot sva z užitkom pojedla, samo pudinga nisva mogla, ker ni bil okusen. Do sitega se nisva najedla, vendar sva lažje čakala mamo, ko se je vrnila iz službe, da je hitro naredila nekaj za pod zob. Borut Zemljič, 5/r., OŠ Podgorci skuhala sem kosilo Nekega jesenskega dne sta oče in mati šla na Ptuj po raznih opravkih. Mati mi je dejala, naj skuham kosilo. Za kosilo sem pripravljala riž z mesom. Preden sem začela z delom, sem bila v strahu kako mi bo kaj izpadlo. Pričela sem kuhati. Vzela sem lonec. V lonec sem dala mast. Počakala sem, da seje stopila. V drugem loncu sem imela že preveč kuhan riž. V lonec z raztopljeno mastjo sem dodala čebulo. Ko je čebulo malo porumenela. sem dodala narezano meso. Ko se je meso zdušilo. sem dodala riž. Nato sem vse skupaj premešala. Kosi- lo je bilo pripravljeno. Jed je bila okusna, saj sem dodala razne začimbe, samo riž se mi je preveč razkuhal Danica Senica, 5. razred, OŠ Podgorci puding je bil podoben juhi Nekega dne sem si zaželela puding. Mama mi ga je hotela pripraviti, zato sem se odločila, da si ga pripravim sama. Kuhala sem ga prvič, delo mi ni šlo najbolje od rok. Najprej sem dala kuhat mleko. Potem sem šla zmešat maso za puding. V maso sem zmešala šest žlic mleka, prašek za puding, nato sem še mislila dodati sladkor. Zamenja- la sem ga s soljo. Mase nisem poskusila. Potem bi mi še skoraj mleko skipelo. Na srečo sem prišla zadnji trenutek. Vmešala .sem maso z mlekom. Nato sem nekaj časa mešala. Pudii^ pa se ni in ni hotel zgostiti. Verjetno zato. ker sem dala kuhat preveč mleka. Nato sem ga odstranila. Nalila sem ga v kozarce. Pudir^ je bil podoben juhi. povrh pa še pošteno slan. Moj zaželeni pu- di^ je tako končal v f)omijah za svinje. Morda tudi svinjam ni najlwlj teknil. Zdenka Pignar. 5. razred, OŠ Podgorci ko je moja babica hodi- la v šolo Med NOB je moja babica hodila v nemško šolo. Govoriti so morali vse nemško. Če si govoril slovensko in te je založil ponemčuijeni sošolec, si bil kaz- novan in še dobil slabo oceno. Udtelji so bili samo Nemci, zelo strogi. Zaradi pomanjkanja uči- teljev sta bila dva razreda skupaj, zato je bil težaven pouk. Zv^e so dobili brezplačno, malice takrat ni bilo. Učenci so hodili slabo oblečeni, dosti jih ni imelo kruha, ker takrat je bila hrana na karte. Najbolje se babica spomi- nja dni. ko je bil zračni alarm. Ko so letala napadala bi morali vsi učenci v klet, pa so se raje razbežali v bližnji gozd in ograjo, ki je blizu šole. Drugi dan so prišli v šolo in je učitelj, reklo se mu je oberleler, tako zmeijal otroke z vsemi živalskimi imeni, vsi so trepetali od strahu. Šola je. bila takrat takšna kot sedaj, okna so bila manjša, leseni podi peči po razredih, kurili so z drvmi in premogom. Danes so pogoji mnogo boljši od takrat za učence. Boris Kelc, 2/a, OŠ Maksa Bračiča, čirkulane moj pes Mojemu psu je ime Tiger. Je rjave barve. Rad je meso in pije mleko. Ko pridem iz šole, maha z repom. Ko zvečer pasem krave, priteče k meni na p^o. Tiger zna zavračati krave. Tigra imam rada. Tončka Lajh, OŠ Vitomarci dan mladosti Tudi mladi iz OŠ Videm smo praznovali dan mladosti. Pripra- vili smo kulturni program. Pel je mladinski pevski zbor pod vod- stvom Sonje Vinkler. Po kultur- nem programu so bili pioniiji sprejeti v OO ZSMS. V OO je bilo sprejetih 62 učencev, v 600 ZSMS l^ajevne skupnosti Vi- dem. Jana Hvaleč jim je podarila nageljček, značko in mladinsko izkaznico. Zaželela je vsem no- vim mladinkam in mladincem veliko uspeha pri delu v mladin- ski organizaciji Ko je bilo pro- slave konec, so še bile športne aktivnosti _ To je bil lep dan mladosti. Čeprav ni več tovariša Tita krepimo bratstvo in enot- nost. Želim si da bi bil dan mladosti vsako leto tako lep kot letos. Rezka Hvaleč, 4/a, OŠ Videm obiskala nas je mile- na batič Včeraj nas je obiskala pesnica in pisateljica Milena BaUč. Učen- ci smo pripravili kulturni pro- gram. Bila je navdušena in prese- nečena nad nami. Potem nam je pripovedovala o času med na- rodnoosvobodilno vojno in o svojih otroških letih. Milena Batič piše pesmi in prizorčke za mladino. Povedala nam je tudi. da sta bili dve njeni knjigi odpo- slani v Avstralijo. Na koncu smo jo pozdravili z močnim pk)ska- njem, podariH pa so smo ji šo[>ek ivaiyščic in spleteno sovo. Za- hvalila se nam je za gostoljublje in prijetno darilo. Bojan Žolger, 1/b, OŠ Majšperk po poteh revolucue V soboto, 24. aprila smo šli v Mostje. Najprej smo se zbrali pred šolo, nato smo šli pred sf>omenik Jožeta Lacka, kjer smo se zbirali. Odhod smo imeli pet minut pred osmo uro. Šli smo mimo šole. Med potjo smo se večkrat ustavili. Šli smo mimo Kicaija. Velovlaka in Pacinja. Hodili smo po grdih in lepih poteh. Ko smo šli proti Pacinju. smo videli kolone ljudi ki se pomikajo proti Mostju. Mi smo se jim bližali. Počakala nas je kolona iz Ormoža. Slišala se je godba. Bližali smo se spomeniku. Okrog spomenika je bilo lepo okrašeno. Tja smo prišli četrt na dvanajsto uro. Začela se je pro- slava. Nastopali so recitatoiji in pevski zbor. Po končani proslavi smo se z avtobusi odpeljali domov. Darinka Lah. 7/a. OŠ Dr. Ljudevita Pivka TEKMUJMO ZA BRALNO ZNAČKO Tako kot v vsak razred je tudi v naš razred prišla okrožnica. V njej je bila prijava za bralno značko. Prijavili smo se vsi. Brati smo začeli z veseljem, a nekateri že obupujejo. Danes smo z bralno značko zaključili. Prebra- la sem vse štiri knjige. Najbolj všeč mi je bila knjiga Pozor, črna marela. Največkrat berem ob petkih zvečer. Že se veselim jutrišnjega dne, ko pride na našo šolo pisatelj Anton Ingolič. To bo zaključek bralne značke za to leto. Nataša Kc^erman, 4/a, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj MARJETKA ME RAZVESE- LJUJE Maijetka je travniška in vrtna cvetica. Spominja me na ime moje botrice. Maijetka je visoka. Zgoraj ima bele venčne liste, ki me spominjajo na bele snežinke, ki padajo na hladna tla in se počasi zbirajo skupaj v veliko kepo snega. V sredini ima rumen košek, ki je tak kot sonce, ki nam sveti in nas greje. Na steblu ima zelene vitke liste. Spominjajo me na zeleno travo. Iz maijetic mamice spletajo venčke svojim otrokom, ko se igrajo. Maijetka je lepa cvetica, saj nam tudi olefka stanovanje. Kadar je maijetka v vazi in smo žalostni, nas z enim samim pogledom in s svojo nežnostjo spravi v dobro voljo. Miroslava Meško, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj, 3/a NA PEVSKEM FESTIVALU V nedeljo. 16. maja smo imeli pevski festival v CSUI. Nanj smo se že dolgo pripravljali in se na- učili dve lepi pesmi z naslovom • Lastovice in sneg« in »Ptičjo svatbo«. Peli smo kot dvanajsti zbor, pod vodstvom tovarišice Grete Glatz. Potrudili smo se in zelo lepo zapeli obe pesmi. To- varišica nas je pohvalila, zadovo- ljen pa je bil tudi tovariš inšpektor, ki je petje zborov ocenjeval. Po nastopu nas je tovarišica odf)eljala \ dijaški dom na malico in pijačo. Potem smo se zadovoljni poraz- gubili vsak 1 svojo straa Helga,Mihelač.4/a, Tone Žnidarič. Ptuj Boril seje za pravice delavcev. Bil je velik vojskovodja. Hotel je, da bi vladal mir med državami Beseda Tito mi pomeni: veselje, radost, srečo in jutrišnji dan. Mirko Vnuk urejali smo šolsko okolico Zjutraj smo prišli v šolo. Manj- kalo je 6 učencev. Bili so na tekmovanju na Ravnah. Mi pa smo urejali šolsko okolico. S škarjami smo strigli travo. Poko- šeno travo smo pograbili z grab- Ijami in znosili v koš. Tovarišica Ledinekova nam je povedala, da bomo nosili papir. Tudi jaz sem šel nosit papir. Ko smo znosili papir, smo šli nazaj v šolo in šli domov. Tako je dopoldne hitro minilo. Stanko Pernat, 8/a, OŠ Dr. Ljudevita Pivka, Ptuj na tekmovanju na rav- nah Zjutraj smo prišli v šolo ob 6,30 in počakali tovarišico za telovadbo. Pripeljal je avtobus. Odpeljali smo se iz mesta Ptuja. Peljali smo se skozi Maribor in po dravski dolini . Prispeli smo na Ravne na Koroškem, ura je bila 9. Nato smo šli vsi skupaj v garderobo, se preoblekli v drese in šli na stadion, kjer smo se morali postaviti v vrsto. Potem je prišla tovarišica in nas pozdravi- la v imenu prireditelja tega tekmovanja. Začelo se je tekmo- vanje. Stanko je dosegel dobre rezultate v dveh disciplinah, v metu žogice in v skoku v daljino. Z ostahmi rezultati nismo bili najbolj zadovoljni. Zvečer smo se utrujeni vrnili domov. Tonček Ekart, 8/a, OŠ Dr. Ljudevita Pivka, Ptuj mamica je bila na govo- rilni uri Tudi moja mamica je bila na govorilni uri. Seveda sem imela tremo in bilo meje strah, če bo vse v redu. Nič solz in nič žalosti ni bilo videti v njenih očeh, le srečna je bila. ko seje vrmla domov. Na koncu je vedno pristavila: »Pridna, le tako naprej.« Nataša Arko, 3/a, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj Moj prosti čas — Imorez — Branka Kaučič 6. b OŠ Velika Nedelja Partizani ob ognju — Dan Bo Picac 8. r. OS Vefika Ncddja Sovraiaai leta 1941 napade Jugodavijo — Janko ŠoStarič, 8. b. OS VeUka Nedrlja KAJ POMENI BESEDA »TITO« UČENCEM 4/A RAZREDA OŠ Dr. Ljudevita Pivka Tito je bil predsednik naše domovine. Jaz imam Tita rad. Branko Rodošek Bil je komunist in poveljnik JLA. Tito ix)čiva v Hiši cvetja. , Igor Iskra Bil je hraber človek. Boril se je za našo svobodo. Tito živi v naših i srcih I Ivan Brec Tito je največji prijatelj otrok. Majda Fiirst Minili sta dve leti odkar je umrl Tito. Mi hodimo po Titovi poti. Bogdan Čeh Titoj'e bil velik voditelj. Poznal gaje ves svet. Konrad Murko Tito je imel rad pionirje. j Marjan Vajdič ( Tita ni več. Živi z nami. Ne bom ga pozabila. I Marta Švajgl Bil je dober človek. Vse nas je imel rad. Danilo Kos Josip BrozTitoje umrl 4. maja 1980. Zlatko Doloržak tednik - 10- 1982 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 20. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V JADRALNEM LETENJU IVO ŠIMENC IN IGOR KOLARIČ Od 29. maja do 6. junija je na l^ialiSču v Moškai^cih potekalo jubi- lejno 20. republiško prvenstvo v jadralnem letenju. Nastopilo je 35 jadralcev in ena jadralka iz Ajdovišči- ne. Lesc. Celja. Ljubljane, Maribora, Novega mesta. Murske Sobote. Nove Gorice, Portoroža. Postojne. Ptuja, Slovenj gradca in Velenja. Republiški prvak za leto 1982 je postal Ivo Šimenc (ALC Lesce), drugi je Igor Kolarič (AK Ptuj), tretji pa Maks Berčič (ALC Lesce) Uvrstitev ostalih iz ptujske ekipe: Alojz Čuš je trinajsti. Milena Cestnik (edina pred- stavnica lepšega spola) sedemnajsta in Leopold Ambrožič devetnajsti. Uvrš- čenih je 32 tekmovalcev. V začetku prvenstva organizatorji, člani AK Ptuj, in tekmovalci niso imeli sreče z vremenom in so jadralna letala dva dneva počivala na letališču. Piloti so jih izkoristili za priprave, organizatorji pa so jih povabili na ogled ptujskih znamenitosti in zanimi- vosti. Prvi tekmovalni dan je bil v pone- deljek, 31. maja. Tekmovalci so se- podali na hitrostni prelet v trikotniku M oškanjci—Slovenj Gradec—Ce- lje— Moškanjci v dolžini 159 kilome- trov. Nalogo je opravilo le šest pilotov, ostali so morali zaradi vre- menskih razmer predčasno prisilno pristati. Takšen prisilni pristanek seje za pilota Srečka Kotnika iz Novega mesta končal tragično pri Vodolah (Šentjur pri Celju). V torek je bila na letališču v .Moškai^cih žalna sveča- nost Ob pokbnitvi spominu premi- nulega prijatelja in tekmovalca so se odločili, da bodo s tekmovanjem nadaljevali, odstopili pa so tekmovakri iz Novega mesta. V drufc.m tekmovalnem dnevu so nastopajoči opravili hitrostni prelet v trikotniku Moškanjci—Varaždin— Čarda—Mo.škanjci v dolžini 110 kilo- metrov. tretji dan pa hitrostni prelet na cilj s povratkom Moškanjci—Ko- privnica—MuSkanjci v dolžini 141 kilometrov. Vremeaske razmere so narekovale spremembo četrtega tekmovalnega dneva. Namesto hitrostnega preleta večje dolžine so opravili isto disciplino kot v drugem tekmovalnem dnevu. Peti m zadnji tekmovalni dan je bil namenjen hitrostnemu preletu na cilj s povratkom Moškai^ci—Podravska slatina—Moškanjci v dolžini 312 kilometrov. Uspešno opravljena nak)- ga je pri takšni razdalji izpolnitev enega pogojev za pridobitev diamant- nega C. To je uspelo kar 27 tekmoval- cem. Peti tekmovalni dan je bil hkrati tudi zadnji. Posamezne discipline so dobili: prvo Berginc (Celje), drugo Thaler (Lesce), tretjo Thaler (Lesce), četrto Šimenc (Lesce) in peto pravta- ko Šimenc. Novi republiški prvak je tako Ivo Šimenc iz Lesc. V vrstah jadralcev je že deset let, tekmuje pa sedmo leto. Pravi, da imajo jadralci v alpskem letalskem centru dobre pogoje in gotovo od vseh slovenskih pilotov letno preletijo največ kilometrov. Staiye z opremo se je z novimi našimi letali DG 100 Elan precej izboljšalo, seveda pa jo je potrebno pridobiti z lastnim delom in prizadevanji. To je karakteristično za vse slovenske aero- klube. Na državno prvenstvo se je uvrstilo prvih deset tekmovalcev, med njimi tudi Ptujčan Igor Kolarič. ki je z drugim mestom potrdil lanski državni naslov. Namreč, slovenski jadralci so vedno v jugoslovanskem vrhu in tudi letos lahko pričakujemo dobre uvrsti- tve. Organizacija prvenstva je bila zelo dobra, ker je v ptujskem klubu že tradicija. Tako ob podeltivi medalj in pokalov najboljšim posameznikom niso pozabili tudi na edino žensko — domačinko Mileno Cestnikovo. pa tudi ne na zadnjeuvrščenega tekmo- valca. Vlado Korošec iz Velenja je od organizatorja prejel letečo blazino. I. kotar Ivo Šimenc (foto M. Ozmec) !gor Kolarič (foto M. Ozmec) TRADICIONALNO SREČANJE NOVINARJEV - RIBIČEV v RIBNIKU NI PREVELIKE ŠKODE V soboto smo se zbrali sloven- ski novinatji na tradicionalnem srečanju novinarjev v športnem ribolovu, ki ga ob f>odlehniškem jezeru organizira aktiv ptujskih novinarjev ob izdatni pomoči ribiške družine Ptuj in nekaterih organizacij združenega dela. Kljub nevihti se je zbralo v Podlehniku veliko število novi- naijev iz Slovenije in pripravljal se je pravi napad na prebivalce ribnika, ki pa so bili letos še posebej trmasti in nezaupljivi do vab na naših trnkih. Nekaj nad 50 črvičkov smo uro in pol utapljali v globinah ribnika, vendar enaindvajsetih ribe še povohati niso hotele. Bolj kot ribe so bile lačne žabe in ena se je obesila na trnek tekmovalke Ljubljanskega dnevnika Tine Matko. Sicer pa so prehodni f>okaI že drugič osvojili predstav- niki Ljubljanskega dnevnika, tokrat druga ekipa. Naši ženski in moški ekipi sreča ni bila nakloryena in ni nobena zasedla omembe vrednega mesta. Da pia smo še vedno dobri ribiči, je dokazal Ludvik Kotar, ki je z 10 ribicami premočno zmagal v konkurenci posameznikov. Naj- večjo ribo je ujel Bogo Skalicky — Večer Maribor in sicer krapa dolgega 26 centimetrov, naj- manjšo 5 centimetrsko pa Jože Prime z Dolenjskega lista. Kon- čna bilanca poldrugo uro trajajo- čega naprezanja je bila 114 ribic in ena žaba. Glede na našo skromnost in ker smo ulovljene ribe sproti sp.uščali nazaj v rib- nik. nismo naredili velike škode. Ker zato tudi v bodoče računa- mo na gostoljubje ribiške druži- ne, lahko že zapišemo: nasvide- nje prihodnje leto ob istem času. na istem kraju. JB Ob tem ulovu (žabaJe bila precej velika) je bila potrebna pomoč sodni- ka. Foto: M. Ozmec V PRIHODNJI SEZONI V OBMOČNI LIGI Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 100. sodnik Berko (Maribor) Strelci: 0:1 (36) Gašperšič. 0:2 (43)Žiža Rumeni kartoni: Sink in Kaligarič (oba Izola) Ptuj: Veselič. Smigoc, Hameršek, Drevenšek. Malek, Kodrič (Kozoderc). Emeršič. Žitnik. Korošec (Kmetec), Cuš, Ceh; IZOLA: Sergas (Pišlar). Gropajc, Sink. Jakopič, Gregorič. Gustinčič. Žiža. Ipsa. Scotto. Jahič (Kaligarič). Gašperšič. Nogometaši Ptuja so po nedeljskem predzadnjem kolutekmovanjavslovenski nogometni ligi tudi teoretično izgubili vse možnosti za obstanek v ligi. To še zlasti po razpletih na drugih srečanjih. Tako bo moštvo Ptuja v prihodnji sezoni nastopalo v vzhodni območni ligi. Zato je že sedaj čas (ker to ni bilo opravljeno prej) za temeljito analizo stanja in ukrepe za kvalitetnejše prihodnje delo. Nedeljsko srečanje je samo potrdilo, da ptujska selekcija s tak.šnim kadrom ne more uspešno nastopati v republiški ligi. Od moštva, kije začelo prvenstvo.so ostali le štiije igralci. Mladi pa nikakor niso mogli zapolniti velikih vrzeli in niidoknaditi zamujeno iz prejšryega obdobja. So pa zavzeti in borbeni. To pa je že nekaj od osnove nadaljnega dela. Nogometaši iz Izole, ki so veliko bolj uigrani in fizično močnejši od Ptujčanov. so igrali toliko kolje bilo dovolj z.a zmago. Ta pa bi bila zelo ogrožena, če biaomači izkoristili zrele priložnosti, ki so se ponudile Smigocu. Žitniku. Emeršiču in dvakrat Drevenšku. Ta igralec je namreč v 75 minuti zadel vratnico. Gostje so izkoristii dve veliki napaki domače obrambe in zmagali. V zadnjem kolu se bodo igralci Ptuja v goste pomerili s Slovanom. I.k. PERUTNINA OSTALA NEPREMAGANA v mesecu maju seje pričelo občin- sko sindikalno tekmovanje v namiz- nem tenisu. Prijavilo se je 15 ekip ptujskih delovnih organizacij, ki so sprva igrale v štirih kvalifikacijskih skupinah. Po dve najboljši ekipi iz vsake skupine sta se uvrstili v finale, upošteval pa se je že izid iz predtek- movanja med uvrščenima ekipama. Perutnina je prišla v finale z zmago 5:1 proti Agisu. V finale so se po pričakovanju uvrstili vsi finalisti: Tam TOZD Karosernica. Zobozd- ravstvo. TGA. Merkur. Kmetijski kombinat. Elektro. Agis in Perutnina. V finalu so igrali dvoboje vsaki z vsakim do pet dobljenih iger. Igralci Perutnine so zlahka ugnali vse nasprotnike m cxluaii le scm iger. Ogoročen boj za drugo mesto sta bili ekipa Aigsa in Zolx)zdravstvo. vendar so slednji uspeli v neposrednem dvoboju in sami zasedli drugo mesto s prednostjo dveh točk. Se zanimivejša je bila borba za četrto, peto in šesto mesto. Tri ekipe so imele enako število zmag. pa so tudi tu odločala medsebojna srečanja. Najuspešnejši je bil TAM TOZD Karosernica. ki je premagal Elektro 5:2. in izgubil s TGA 3:5, sledi TGA. ki je izgubil z Elektro: šesto mesto pa je osvojil Elektro Ptuj. Sedmo mesto je osvojila ekipa Kmetijskega kombina- ta pred zadnjo uvrščenim Merkurjem, ki se ni udeležil finalnih bojev. KONČNA LESTVICA t. Perutnini Ptuj 7 7 O 35« 14 2. Zobozdravstvo Ptuj 7 6 1 32:16 12 3. ABIS Ptuj 7 5 2 27:19 10 4. TAM TOZOKaros. 7 3 4 2825 6 5. TGA Kidričeva 7 3 4 1923 6 E. Elektro Ptuj 7 3 4 2526 6 7. Kmetijski kom. 7 1 8 13:32 2 8. Merkur 7 O 7 3:35 O Aco Krajnc OBČINSKO PRVENSTVO Z MK PUŠKO V nedeljo. 6. junija je občfnska strelska zveza Ptuj izvedla prvenstvo občine z malokalibersko puško serij- ske izdelave za leto 1982. Za medalje in norme za nastop na republiškem prvenstvu se je borilo 48 najboljših strelcev in strelk iz devetih strelskih družin, ki to orožje imajo. [k>ljši rezultati posameznikov od prvenstva v preteklem letu potrjujejo dvig kvalitete tudi pri tem orožju in daje upanje, da bodo naši strelci in strelke številneje zastopani na držav- nem prvenstvu, ki bo 10. in 11 . julija v Boru. Lanskoletna republiška prvaki- nja in druga na prv enstvu Jugoslavije. Zdenka .Vlatjašič je tokrat pokazala izredno formo, saj je z 246 krogi presegla lanski rezultat na občinskem prvenstvu kar za 19 krogov. Prepriča- ni smo. da se bo tudi letos uvrstila med najbt>ljše strelke v republiki in Jugmiaviji. Rc/ultati: I. Kidričevo 920 krogov: 2. Turnišče 1911 krogov: 2. T urrušče II 874 krogov; 4. Agis /92 krogov: 3. Mercator 772 krogov; 6. Železničar 766 krogov; 7. Juršinci 549 krogov, ostale ekipe — nepopolne Najboljši posamezniki; Ciani: I. Ludvik Pšajd (J.L.) 250 krogov (od 300 možnih); 2. Igor Premožič (Kid.) 246 krogov; 3. Slavko Gole (Tur.) 246 krogov; 4. Albert Frčeč (Kid.) 237 krogov: 5. Štefan Skok (Tur.) 237 krogov. Članice: I. Zdenka Matja.šič (Tur.) 246 kroeov; 2. Marjana Kramberger (Kid.) 250 krogov; 3. Mira Skok (Tur.) 186 krogov. Mladinci: I Darko Jazbec (Tur.) 236 krogjv; 2. Bojan Mihelač (Tur.) 230 krogov; 3. Boris .Mihelač (Tur.) 192 krogov: Vsi navedeni so dosegli normo in se bodo v nedeljo 20. junija v Ljubljani borili za najboljša mesta v republiki in normo za dr/a\no prvenstvo. Želimo jim mnoao uspeha! K. A VELIKA PREDNOST PTUJČANOV v /elo močni konkurenci (n.isi.ipilo je ekip i/ '''-'\ort)v/hodne Slovenije igralci N FK Peto\ia dosegli /elo velik uspeh. Po prvih d\ch kvalifikacijskih lurnirjih. biii na ' niestu. / 2 točkama pred m .ti pred najnevarnejšim ' iciJ.ualtem Fužinarjem iz Raven na Koroškem. t^ončnih (idk>čilnih tekmah med šiirimi prv .plasi- f'>nimi ekipami iz kvalifikacij (Petovia. • Fu/inar Ingrad. ŽalcL, je NTK Pciovia< dosegel velik uspeh, prvo mesto s šestimi točkami predmisii pred ravenskim Fu/inarjem. Pomcmbnt> se je pri tem spomniu. da je do tako velikega uspeh, pripeljala i/redna borbcruisi igral- cev in delo Vseh delavcev v klubu. Knvično bi bilo. če ne bi omenili njihma imena, v so to igralci, ki so p<-lcg -.'.-»jega rednega dela m šiudija našli toliko časa /a treninge m dosegli tako pomemben rezultat. Samoljljenko. Šomen in Skli/ovit st) si zaslužili vso pohvalo, ne sani.' /aradi svojih re/ultatov. ampak tudi /aradi p«.>;rtvo\alnosti in športnega vedenja. To naj bi> v/or mladim igralcem NTK Petovia <■. Ivan Novak CELJANI ZE DRUGIČ ZMAGALI v nedeljo. 6. junija je bil v prostorih osnovne šole v Vidmu odigran ekipni brzopotezni turnir v okviru proslave 4. praznika krajevne sku- pnosti Videm pri Ptuju. Turnirje bil še tretjič po vrsti, dvakrat so zmagali Celjani, enkrat pa Mariborčani. Turnirje dobro vodil Janko Lah. kate- remu je pomagal Milan Seruga. Predstavnik krajevne skupnosti je izročil provuvrščeni ekipi pokal v trajno last ter medalje za prva tri mesta na posamezni plošči. Na letošnjem turniiju je sodelovalo osem ekip. Igralo seje dvokrožno. Po več umih b^ih je zmagala ekipa Celja, ki je nastopila v naslednji pt>siavi: Pešec. Oepan. Prislan in Pertinač. pred ekipo Vidma, v postavi: Seruga. Brglez. Dajnko in Sedlašek ter ekipo Maribora v postavi: Zupe, Maler. Osantegovič in Krstič. Vrstni red: Celje 49 točk. Videm 40.5. Maribor 38.5. Slovenske Konjice 28.5. ImptM 22.5. Podlehnik 20.5. Mura 15.5 in Gorišnica 8 točk. Rezultati po posameznih ploščah* 1. plošča: Pešec (Celje) 13 točk. Zupe (Maribor) 12.5. Obrul (SI. Konjice) in Šeruea (Videm) 7.5 itd 2. plošča: Mohr (Maribor 11.5. Crepan (Celje) 11 Brglez 10.5 itd. 3. ploščo: Prislan (Celje) 13. Bučar (SI. Konjice) 10 Dajnko 9.5 itd. 4. plošča: Sedlašek (Videm) 13 točk. Pertinoč (Celje) 12. Pliteršek (SI. Konjice) 9 itd. -dj- MOKERC KIG - VELIKA NEDELJA 28:23 (12:10) Rokometaši iz Velike Nedelje so se drugouvrščeni ekipi republiške lige dobro upirali. To velja zlasti za prvi del. ko so zamudili nekaj zrelih priložnosti. V nadaljevanju pa .se v slabih pogojih na igrišču na Igu (slaba razsvetljava) niso zna.šli in srečanje izgubili. V zadnjem kolu, na sporedu bt> to soboto, bt) v Veliki Nedelji gostovala ekipa Krškega. To je prilo- žrK)sL da domačini izbolišajo uvrstitev na lestvici. VELIKA NEDELJA: Lah. D. Zorii. M. Bezjak I, Gregorin 5, Rajh. Rajšp 2. Zorko 3. S. Bezjak 5. P. Zorli. Sabo 7, Baklan. 1. k. Uspešen prodor Danijela Zortija s krila (foto I. kotar) LEPA ZMAGA V GOSTEM članice rokometnega kluba Drava se v zadnjem delu prvenstva pipravljajo. Po nekaj rKpričakovanihpt)razih(Šmar(no,01impija) igrajo iz kola v kolo bt)lje. Tako so v st>boto v predzadnjem kolu tekmovanja v Dupljah zanesljivo premagale domačinke injihna lestvici tudi prehitele. Ptujčanke so skozi vso srečanje igrale zelo zavzeto in borbeno ter je njihova zmaga popolnoma z.aslužena. V soboto imajo priložnost, da število osvojenih točk še povečajo in ob ugodnem razpletu na ostalih srečanjih svojo uvrstitev, kije bila precej .slaba (deseto mesto), izboljšajo za kakšno mesto. V zadnjem kolu .se bodo namreč na domačem igrišču pomerile s Polano. Srečanje za domačinke ne bo lahko saj sta se v Dupljah poškodovali Rimelejeva in Novakova. Po drugi strani pa ima Polana izredno strelko Hozjanovo. kije v minulem kolu Burji nasula kar 21 zadetkov. Sobotno srečanje bo zato zelo zanimivo. DRAVA: Farič. Vičar 9 (4). Sipek I, Kelenc2, Gomil.šek I. P.imele, Novak 2. Kmetec I. Zupane. Galun 1. Sitsenfraj. I. kotar ORMOŽ-DRAVA 26:17 (12:4) Ormož: Bedrač. Zemljič 3.1. Blagovič 4. Žižek 5, Lah. Blagovič 2, Potočnjak 3. Jože Fridrih 7. Janez Fridrih 2. Vaupotič. Drava: Korpar. Pušenjak 6. Gobec. Milunič I, Habjanič4, Rajšter, Klajderič 2. Vukašinovič 4. Terbuc. Zemljič. Domačini so bili boljši in zanesljivo zmagal i. V zadnjem kolu se bodo igralci Drave v Ptuju pomerili s Slovenj Ciradcem. 1. k. NOGOMETNI TURNIR V TRŽCU Prizadevni člani šptirtnega društva Tržcc so po uspešno zakjučenem prvenstvu v medobčinski nogometni ligi. kjer so si priborili vstop v A .skuDino. pripravah na i.T:vcdlH) vsakoletnega turirja v malem nogometu, ki bi> v v)bolo in nedeljo na igri.sču v Iržcu. Na turnir so povabili vse nogometne ckipc iz st)Ncdnjih krajev m krajevnih skupnosti in pričakujejo tudi leto- veliko udeležbo ter lepa in zanimiva srečanja. Da bi> turnir zanimivejši'-..* pripravili lepe nagrade, tako bo prejela /magiH alna ek ipa p« -leg pokala še ktimplet nogometnih drest)v. drugo in trctjcuvršCcna nogometno žogo in tako dalje. Pripravili so tudi nagrado za najboljšega strelca ter za najbolj disciplinirano ekipo. Prijava ekip in žrebanje bo jutri .»b 19. uri v gostilni Fmcršič v Lancovi vasi. Poleg nogometnih ekip v;ibiji' na turnir tudi gledalce. J B 14 - ZA RAZVEDRILO 10. junij 1982 - tednik tednik - 10. junij 1982 OGLASI IN OBJAVE - 15 ZMDA SLOVENSKE GORICE 82 PREDSTAVLJAMO VAM ŠTAB LETOŠNJE AKCIJE V naselju ZMDA Slovenske gori- ce so že od sredine maja člani štab" letošnje akcije, ki so imeli v dveh pred pričetkom akcije polne roke dela. Treba je bilo pripraviti naselje in okolico, pa vsako podrobnost s katero je akcija povezana. Kljub te- mu so člani štaba našli toliko časa, da vam jih sedaj lahko predstavi- mo. Mile Miloševič iz Kranja je ko- mandant ZMDA SG 82. Sam pravi, da je po rodu Jugoslovan, saj je sin oficirja in vemo, da so ti zaposleni v različnih krajih. Kar se tiče pri- prav na akcijo, je Mile zelo hvale- žen dijakom CSUl Ptuj, ki so se pri tem pridno izkazali. Sicer pa je v dneh pred akcijo opravil veliko do- govorov o prevozu, hrani brigadir- jev, o interesnih dejavnostih, raz- '^hisicih in podobno. Sicer pa je Mile v Dornavi že domačin, saj je bil na lanski akciji namestnik ko- mandanta za naselje. Avguštin Lah je namestnik ko- mandanta za naselje akcija. Doma je iz Maribora in je že prekaljen brigadir. Z naseljem v Dornavi je zadovoljen, boji se, da bo v drugi ali tretji izmeni šlo s posteljami bolj na tesno, ker prihajajo brigade iz drugih republik številčnejše. Rado Mlakar je namestnik ko- mandanta za interesne dejavnosti. Tudi on je doma iz Maribora. So- deloval je pri pripravi trase na delo- viščih letošnje akcije in je s tem za- dovoljen. Pravi, da bodo imeli bri- gadirji precej dela, saj je slovensko- goriška in haloška zemlja težka in ilovnata. Sicer pa dobro ve, da bri- gadirji ne poznajo ovir. Alenka Kolmančič z Raven na Koroškem je namestnik koman- danta za interesne dejavnosti. S programom za brigadirje je več kot zadovoljna. Prepričana je, da bo vsak od bripdirjev našel na akciji kaj za.se, saj so organizirali različni tečaji in krožki, pa še bogat pro- gram kuhurnih in športnih priredi- tev povrhu. Mirko Bombek je ekonom akcije in obenem edini od štabovcev iz ptujske občine, doma iz Mezgove pri Ptuju. On bo skrbel vse tri me- sece za prehrano brigadirjev. V po- moč mu bo njepv zeleni ,,kombi", pa pomočnik iz vrste brigadirjev, pa še kdo. Prehrano namreč pripravljajo v ptujskem domu učencev in jo bodo redno prevažali do delovišč v ptujski in lenarški ob- čini. M. Ozmec Komandant ZMDA S:ovenske go- rice 82, Mile Miloševič Namestniki komandanta ZMDA Slovenske gorice (z leve): Mirko Bombek — ekonom, Alenka Kolmančič za interesne dejavnosti, Avguštin Novak — za naselje in Rado Mlakar za traso. RAKETA V STANOVANJSKI BLOK Sobotno neurje je grozilo s točo, zato so na vseh izstrelnih rampah švignile v črno nebo rakete za obrambo pred točo. Po čudnem naključju je ena med njimi zašla in z vso silo in s silovitim pokom treščila v stanovanjski blok v Ciril-Metodovem drevoredu 1 v Ptuju. Treščila je prav na mesto med dvema nadstropjema v neposredni bližini oken. Tako je počilo nekaj šip, poškodovana je bila antenska napeljava in odvodna cev, največjo sled pa je pustila v steni. Skoda ni velika, sreča pa je v tem, da raketa ni treščila skozi katero bližnjih oken. Tako bi bile posledice mnogo večje, morda za koga celo usodne. JB Sled rakete proti toči na stanovanjskem bloku v CMD 1 v Ptuju OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Podlož in ostale, da je novozgrajena transformatorska postaja na lese- nem A-drogu ter priključni daljnovod Podlože POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO! Krifato kolo iz Maribora v Cirkulanah Le teden dni pred sklepno prireditvijo ob 200-letnici šolstva KS Cirkulane 5. 6. 1982 je organizacijskemu odboru uspelo postaviti prireditvam, ki so se vrstile skoraj pol leta, piko na i s prireditvijo, ki je bila najbolj primerna za konec. V goste smo dobili 60 harmonikarjev in folkloristov, ki so s svojim programom navdušili navzoče. Harmonikarje vodi Jože Matjašič, folklo- riste pa Frančka Matajšič. Program je bil zelo pester, saj so v prvem delu programa igrali venčke narodnih: Ja sagi Varaždinac, Snežni valček, več slovenskih narodnih pesmi, polke. Larino pesem, Slovenija itd. Sledil je nastop folklorne skupine. V drugem delu pa so zaigrali zahtevnejše skladbe, na koncu pa še venček partizanskih pesmi. Nastop je bil enkraten za ta kraj. Nastop je bil zunaj, saj je bilo lepo vreme, tako da je tokrat problem dvorane odpadel. Zal nam je le, da obisk ni bil takšen kot smo jih bili vajeni doslej. Je pa pri nas v Cirkula- nah že običajno, da prireditvam pionirjev in mladine posvečamo premalo pozornosti. Radi pa kritiziramo, da so premalo mladih vključuje v sekcije KUD. Razmislimo, zakaj?! Vsem nastopajočim je ob koncu čestital predsednik skupščine KS Mirko Soba. Zahvalil se je vsem za nastop in jim zaželel še mnogo uspeha v bodoče. Marija Belak Mladi harmonikarji ŽPD „Kriiato kolo" Maribor. Nesreča športnega letala pri Moškanjcih v Mezgovcih pri Ptuju, tik ob le- tališču v Moškanjcih se je v nede- ljo, 6. junija ob 11.08 zgodila težja letalska nesreča, ki pa se je na srečo končala s precej lažjimi posledica- mi. V upravi za notranje zadeve v Mariboru smo zvedeli, da je ob na- vedenem času športno dvosedežno letalo Piper, last Koroškega letal- skega centra iz Slovenj Gradca iz še nerazjasnjenih vzrokov trčilo v električni drog in žico pri hiši št. Slav Mezgovcih. Takoj zatem je levo krilo letala zadelo še čebelnjak pred hišo, zatem pa trčilo v prizi- dek stanovanjske niše. Na srečo je kabina letala ostala manj poškodo- vana, saj je zadela prav v prazen prostor predviden za okno novo- padnje. Letalo so tako ustavila krila, ki so trčila v zid prizidka. To je verjetno rešilo življenji 26-letne- mu pilotu Alojzu Tretjaku iz Še- ntilja pri Mislinji in sopotniku Darku Banciku iz Podgorja pri Ti- tovem Velenju. Oba sta se pripeljala v Moškanjce z letalom iz Slovenj Gradca z name- nom, da bi odpeljala nazaj jadral- no letalo, ki je bilo na republiškem prvenstvu v Moškanjcih. Ko sta vzletela, sta ugotovila, da za letalo ni pripeta vrv, zato sta z manevrom letalo obrnila nazaj na letališče. Pri tem manevru na je prišlo do ome- njene nesreče, katere vzrok razisku- je posebna komisija za civilno letal- stvo. Pilot in sopotnik sta bila do ponedeljka na zdravljenju v ptujski bolnišnici, oba težko poškodovana pa so v ponedeljek prepeljali v slo- venjegraško bolnišnico. — OM Posledice nesreče bi lahko bi^e mnogo hujše. Na posnetku je vidna okenska odprtina, kamor je pristala kabina. Prejšnji petek je 575 maturantov Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj prepevalo po ptujskih ulicah. Pa kaj ne bi, ko je zg njimi štiriletno »garanje« v šolskih klopeh! Veselili so se in tudi žalostni so bili malo, saj so za njimi štiri leta skupnega dela in življenja, štiri leta, kj se ne bodo nikoli več porK)vila. Malce grenkega priokusa je bilo čutiti v tem ve.sclju in to ne samo zaradi let. ki so minila. Grenki priokus daje vsakoletnemu veselju maturantov še zrelostni izpit, ki gaje treba opraviti do konca tega meseca. Ko bo še ta za njimi, se bodo ponovno veselili Takrat vsak pt) svoje — eni študija, drugi prve redne zaposlitve. Čez leto dni se bodo spet srečali in potem ob pet, deset, dvajsetletnici mature. Vedno bo veselo, tako kot je bilo tokrat pa ne bo več! N. D, Izredna akcija zbiranja odpadnega papirja Izvršni svet skupščine občine Ptuj se je s posebnim pismom obrnil na vse organizacije združenega dela in samoupravne delovne skupnosti glede izredne akcije zbiranja odpadnega papirja, ki bi naj bila v ponedeljek, 14. junija. Namen akcije je, da se v okviru stabilizacijskih prizadevanj in varčevanja zbere čimveč odpadnega papirja in s tem zmanjša potreba po uvozu. Doslej smo morali letno uvoziti okoli 40.000 ton starega papirja in zanj odšteti okoli 8 milijonov dolarjev. Povrh tega odpadni papir nado- mešča celolozo in lesovino in s tem k ohranjanju našega gozdnega bogastva. Akcija je enotna za vso Slovenijo, saj izvršni svet SR Slovenije realno ocenjuje, da v dosedanjih akcijah zbiranja odpadnega papirja niso bile zajete vse OZD in delovne skupnosti, zato računajo, da bi z dobro organizirano akcijo lahko zbrali Se okoli 4.000 ton papirja (časopisi, revije, odpadni pisarniški papir, zastarela dokumentacija ipd.). Nosilec akcije v ptujski občini je občinski odbor Rečega križa, ki bo organiziral zbiranje odpadnega papirja in koordiniral potek akcije. V ak- ciji sodelujejo tudi SZDL, sindikati in ZSMS. Akcija ima poleg stabilizacijskega namena tudi human značaj, saj bodo zbrana sredstva namenjena za obnovo mladinskega zdravilišča in okrevališča RKS Debeli rtič, kjer se vsako leto zravi in letuje veliko število otrok iz vse Slovenije. Pričakujemo, da bo akcija zbiranja odpadnega papirja na našem območju v celoti uspela. Skupina maturantov med pohodom po ptujskih ulicah (fotaOM) Rodile so: Kristina Dovečar, Stojnci 105 — dečka; Melita Prešern, Trg svobo- de 2 — Mojco; Marija Kovačec, Kukava 72 — dečka; Ivica Dreven- šek, Sestrže 10 — Damjana; Mari- ja Bezjak, Gajevci 24 — Andrejo; Nada Janša, Na Tratah 20 — Ksenijo; Stanislavi Pukšič, Nova vas 67 — Borisa; Miroslava Verde- nik, Kidričevo 7 — dečka; Minka Kosič, Kog 58 — Ivana; Anica Vrhovšek, Kraigherjeva 19 — Pet- ro; Marija žnidarič, Ma^a vas 10 — dečka; Rozalija Bolcar, Spuhlja 99 — deklico; Darja Vinko, Gorišnica 81 — Maša; Lizika Plohi, Polenci 3 — Patricijo; Rosemarie Erker, Majšperk 89 — Melaiiio; Ana Rodošek, Strajna 7 — deklico in dečka; Silva Auer, Pobrežje 154 — deklico; Terezija Lazar, Turški vrh 76 — dečka;. Poroke: Stanislav Kolarič, Sobetinci 40 in Olga Ivanuša, Sobetinci 40; Vladimir Segula, Draženci 32/a in Ncvcnka Gradišnik, Draženci 32/a; Albert Gonc, Groharjeva pot 2 in Vida Sarjaš, Maribor, Koroška c. 116; Ivan Vuzem, Hrastovec 129 in Kristina Pravdič, Hrastovec l/a; Milan Meznarič, Spuhlja 123 in Nada Zaplotnik, Stojnci 2; Vladimir Bezjak, Bukovci 76 in Marta Vaupotič, Mala vas 20; Andro Vidovič, Ul. B. Kraigherja 38 in Anica Bed- njički, Ul. B. Kraigherja 38; Stani- slav Vindiš, Sp. Leskovec 12 in Julijana Vidovič, Vel. Varnica 101; r-ranc Žunkovič, Hajdoše 2/a in Marija Brunčič, Trnovski vrh - 56. L'mrli so: Jožef Horvat, Muretinci 59, roj. 1899, umrl 29. maja 1982; Elizabe- ta Sok, Mezgovci ob Pesnici 31, roj. 1892, umrla 31. maja 1982; Julijana Fridrih, Vičanci 20, roj, 1900, umrla 28. maja 1982; Julija- na Pinter, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1898, umrla 31. maja 182; Franc Muhič, Dom upokojencev Ptuj_, roj. 1909, umrl 1. junija 1982; Anton Rižnar, Tibolci 3, roj. 1907, umrl 29. maja 1982; Julijana Košir, Dom upokojencev Muretin- ci, roj. 1894, umrla 31. maja 1982; Franc Koren, Apače 31, roj. 1903, umrl 2. junija 1982; Ana SeidI, Dom upokojencev Muretinci, roj. 1907, umrla 1. junija 1982; Ivana Wohlgemut, Kicar 43, roj. 1896, umrla 3. junija 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni »urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771 226 Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katore se ne plačuje tomeljni davek od prometa pro- izvodov.