. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
2APADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper i» United States of America.
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (NO.) 184.	_CHICAGO, ILL., SOBOTA, 21, SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 21, 1935 __LETNIK (VOL.) XLIV
Sprejem nadškofa v New Mu-Mapti pobijajo reforme
Slovenski vladika bil pozdravljen ob prihodu v pristanišče od duhovščine in svetnih osebnosti. — Prva pot nadškofa je bila v cerkev. — Banket na čast visokemu gostu. — Delni program nadškofovega potovanja po Ameriki.	i ----
New York, N. Y. — Točno °b 4. uri popoldne v torek je Priplula ladja Berengaria v ttewyorsko pristanišče. Zastopnik parobrodne družbe nam ,* Je preskrbel dovoljenje, da siio lahko šli prav na ladjo' po Prevzvišenega. Najlepše je! bil zastopan Cleveland: Msgr. 1 V. Hribar, Rev. J. Ponikvar, : ftev. Slapšak so prihiteli iz i' Ameriške Ljubljane pozdravit. ' ljubljanskega nadškofa. Rev. j J- Plevnik iz Jolieta je zasto-, Pal K.S.K.J. Very Rev. An-/ selm Murn, v imenu slovenskih!-frančiškanov. Iz Bridgeporta, i' Conn., je prihitel Rev. M. Go-J' in slovaški župnik Rev.' Cernicki, Iz Johnstowna je bil ,1 Navzoč p. Odilo 0'FM. K spre,j; Jeinu j.e prišel tudi Rev. J..1 Jevnik iz Forest City, Pa.': ^avnotako je prišel nadškofa Pozdravit hrvatski župnik Rev.
B.	Andačič OFM. Pozdravila sta ga tudi generalni konzul Jugoslovanski in vice-konzu! Ante Pavelich, ter mnogo new-•lorških Slovencev. — Z nadškofom sta prišla tudi Rev. J. j* J- Oman in Rev. J. Ponikvar i1
C.	M. brat clevelandskega j* ^upnika Rev. Ponikva,rja. j5 predno smo zapustili krov lad- ,f Je. se je Prevzvišeni dal slikati 1 2 duhovniki in z gena'ralnim ,< Wzulom.
Nato. so nas po običajnih • carinskih formalnostih urni ' avtomobili pripeljali na osmo'1 cesto k slovenski fari. Med pranjem orgel in posebnega ^kestra je šel nadškof najprej v cerkev počastit presv. Reš- ' nje Telo. V cerkev se je že na-bi'alo precej vernikov. Vsem duhovnikom in vernikom je i Jirevzvišeni po<telil svoj višje Pastirski blagoslov. Nato smo ^eliali g. nadškofa v franči-skanski samostan, kjer so ne\vyorške žene pripravile izdani banket za Prevzvišenga 'n za duhovnike. Navzoč je bil tudi g. vice-konzul Pavelich. -Do 8. ure zvečer se je slo-Venska cerkev popolnoma nagnila. Zabučale so zopet or-j in oglasil se je pevski zbor Ecce sacerdos magnus," med ern ko smo prevzvišenega nadškofa v slovesnem sprevo-, u Peljali v cerkev. Nato so ,nle Pete litanije M. božje in nagofilov z Najsvetejšim. Obo-,1e izvršil nadškof sam ob ^ asistenci svojih spremljevav- a p6v na ladji Rev. J. Omana in
J- Ponikvarja C. M. Poji /Možnosti je podelil Prevzvi-1 ' ''''I Zopet svoj blagoslov. i: Pc.	Se -ie vsa cerkev iz- jf
HjpZnila in Jjudje SO do zad-kv^fa kotička napolnili cer-j: lu°no dvorano, kamor je kina
dospel burn0 pozdravljen ! Se !ladškof Rozman in razvil', Prisrčni pozdravni večer., la Kj^-i ie cela dvorana zape-. Pa naša domovina." Na- , P- Odilo OFM. otvoril ve-H^cli1 Prosram in klical k be-"toPn'ilZne govornike in za-a' Govorili so: Very " A. Murn OFM. v imenu (Dalie na 4. strani.)
KONTROLA IZ-
VOZA OROŽJA!
—:- j
Sestavil se bo odbor v smishj ' zakona o nevtralnosti.	jI
—o—	j
Washington, D. C. — Za
prihodnji torek je sklical dr- / žavni tajnik Muli konferenco, < da se na njej organizira nov j odbor za kontrolo nad izvo- c zom municije v tujezemstvo, 1 kakor ,je določeno po zakonu 1
0	nevtralnosti Amerike, spre- ^ jetem od kongresa. Po tem za- ^ kOnu se morajo vsi izdeloval-ci in izvaževalci orožja, ( mu-nicije in drugih vojnih po- 1 trebščin registrirati pri držav- ' nem departmentu ter dobiti (1 od njega dovoljenje za vsak izvoz tega materijala. Na ta način bo zalaganje tujih držav j z vojnim materijalom iz Amerike pod popolno kontrolo vlade.	,
-o--j"
TRIK DOSEGEL SVOJE ! Linton, Ind. — Ch. Brum-1' field, 63 letni tukajšnji zava-rovalninski agent, je umrl. V ( .tem smislu so bili obveščeni 1 'začetkom tega tedna njegovi, sorodniki. Takoj jih je prihi-| telo število od blizu in daleč,! da se še zadnjič poslovijo od | ranjkega. Lahko pa si pred-j stavljamo njih začudenje, ko j so našli starega moža ne na, ■ mrtvaškem odru, marveč za-! poslenega zunaj pred hišo.s popravljanjem cementnega
1	hodnika. Povedal jim je nato, da je bil t0 samo trik, da jih bolj sigurno skupaj skliče, kajti prirediti je hotel družin-
r
jsko zabavo. Namesto na pogreb so i'rej prišli sorodniki na — "party.''
DVA UBEGLA JETNIKA UJETA
Geneva, 111. — Od policije mesta Pierre, S. D., je prispela v sredo vest, da sta bila tamkaj ujeta dva od peterih kaznjencev, ki so preteklo so-1 . jboto ušli iz tukajšnje okrajne j ječe. Kakor govori poročilo,' I'sta bila v Pierre oba obsojena . I na sedem let ječe, ker sta iz-. I vršila roparski napad na dva > avtomobilista. Tukajšnje ob-l,lasti izjavljajo, da obeh ubež-
-	jnikov ne bodo zahtevale na-) zaj, češ, da bosta itak do-
-	volj dolgo zaprta v S. D.
i	-o--
) NENADNA SMRT SODNIKA j
-	| Chicagi, 111. — Nagle smrti , ije umrl pretekli torek zvečer
-	j sodnik David M. Brothers, ki
-	je bil član tukajšnjega okrož-
-	nega sodišča od leta 1915. Do-, 'segel je starost 74 let. Prebil
ii	!je celi dan na kriminalnem soil 'dišču, na kar je zvečer obedo-
.val pri svojem sinu v Evansto-nu, ki je tudi sodnik. Odpravil t- [se je nato domov, — živel je jpri svoji omoženi hčeri na 5- 4525 Beacon st. — kjer je i- okrog 9. ure potožil, da mu ni •y dobro in da je truden. Dvaj-u set minut pozneje je izdihnil, očividno vsled srčne slabosti.
MUSSOLINI ODKLANJA
Predlogi, stavljeni od Lige na- , rodov, zanj nesprejemljivi.
—O—
Rim, Italija. — Še predno je Liga narodov uradno predložila Mussoliniju nove predloge za poravnavo spora, ki ■ jih je sestavil odbor peterih, se je "duce" izrazil da bodo ti predlogi enostavno odbiti, t češ, da so za Italijo nesprejemljivi. Kakor se je izjavil, daje predlog Italiji dva kraja !
v	Abesiniji, ki pa sta oba sama puščava; puščave pa, pra- i,
vi	Mussolini, ima Italija dovolj v severni Afriki. Dalje je tudi omenil, da ni bilo 200,-
000	vojakov poslanih v vzhod- i no Afriko samo na izlet in jih j torej tudi ne bo poklical nazaj i prej, dbkler ne doseže, kar želi.
-o--
NAČRTI ZA PREPREČENJE POMANJKANJA
Addis Ababa, Abesinija. — ! Cesar Selassie je odredil var- ( ,nostne ukrepe, da v slučaju [vojne- prebivalstvo in vojaštvo | ne bo izpostavljeno pomanj-, kanju in lakoti. Vlada je v to 1 'svrho nakupila velike množi- ^ ne raznega žita in jih spravila : J v skrita podzemska skladišča j
1	na raznih krajih širom države j jtako, da bodO lahko dostopni j i za prebivalstvo in vojaštvo. To •je prvikrat v zgodovini te dr-!žave, da se je poskrbelo v na-
! prej za živež vojaštvu. V prejšnjih časih je bila ob času vojne navada, da je vojaštvo sanjo plenil0 po vaseh, pri čemer je uničevalo posevke in povzročalo lakoto. Abesinske-ga vojaka preživljati, ni nika-ka težava. Dovolj mu je nam-•eč, ako dobi vsakih 24 .ur 3est žita, katerega povžije praženega na preprost način.
-o-
Katoliški Slovenci, oglašajte voje prireditve v "Amerikan-
kem Slovencu"!
#
KRITIZIRA KONSERVATIVNO ČASOPISJE
Hyde Park, N.Y. — Po konferenci s predsednikom preteklo sredo je izdajatelj več časopisov, J. D. Stern, izrazil ostro kritiko nad takozvanim konservativnim časopisjem, katero napada in nasprotuje New Dealu. Povdaril je, da bi take politične osebnosti, kakor Huey Long in Father Cough-lin nikdar ne prišle do pomembnega stališča v Ameriki, i ako bi časopisje bolj strpno poročalo o Rooseveltovih načelih. Tako pa mora ljudstvo na radio poslušati govornike, kakor sta omenjena dva, da sliši tudi drugo stran.
KRIŽEMJVETA
— Berlin, Nemčija. — Na-zijske oblasti objavljajo, da je bil izpuščen na svobodo judovski žurnalist B. Jacob, ki je svoječasno zbežal v Švico, tam pa je bil tajno ugrabljen od nazijskih agentov in' pripeljan jnazaj v Nemčijo, i — Mexico City, Mehika. — Tukajšnja univerza, ki je najstarejša na ameriškem kontinentu in obstoja 400 let, je na Jtem, da se zapre. Primanjkuje ji namreč denarja in raje zapre vrata, kakor bi sprejela jvladno podporo ter se s tem jobvezala, da bo poučevala so-'cijalizem.
i — London, Anglija. — V si-jlovitih viharjih, ki so divjali jzačetkom tega tedna preko angleških otiokov in sevoroza-'ipadne Evrope, so zahtevali 11 'človeških življenj. Med temi Ije tudi neki mornar na jugoslovanskem parniku Tomisla-vu.
— Tokio, Japonska. — Tukajšnja največja' parobrodna .družba, v kateri ima vlada in-jvestiran velik kapital, je odklonila ponudbo italijanske |vlade, da bi ji prodala neki 13,000 tonski parnik, ki bi ga Italija porabila za prevoz svojih čet.
NAPAD NA
ZAKONE
Velebizneški interesi skušajo odpraviti na podlagi ustave zakone, ki so sprejeti v pomoč delavstvu.
—o—
Washington, D. C. — Skoraj vsi zakoni, ki jih je sprejelo zadnje zasedanje kongresa v 'dbbrobit delavstva in farmar-!jev, se proglašajo od raznih jvelebizneških interesov nelegalnim in protiustavnim. Mož- ■ |no je, da bodo vložili tožbo proti njim in velika možnost 'tudi obstoji, da bo na podlagi [ustave vrhovno sodišče p reki i- s calo njih veljavnost, kot je to : storilo z NRA zakonom. Razumljivo je zato kričanje teh finančnih baronov, da se ne sme ustave spremeniti, ker bi izprememba ustave dala mož- i nost, da bi obveljali zakoni v [zaščito delavstva. Odtod tudi i proslave na dan ustave, pretekli torek, katerih se je udeležilo celo mnogo zaslepi j ene-!ga delavstva, ne vedoč, da s .tem sami sebe bijejo po glavi Tako je piVaslula Liberty liga, organizacija, v katero so {včlanjeni kapitalistični rna gnati in zakrknjeni staroko-pitneži, pretekli sred0 objavila, da je nje 58 advokatov ugotovilo, /da jei. Wagnerjev ( delavski zakon — protiusta- , j ven, češ, da se potom njega .'j jemlje svoboda lastništva, in da ' j posega v trgovino, ki ni med- j ' i državna.
' j Isti dan je glavni svetnik ' .'zveze industrijalcev, J. A. ' .Emery, poslal pisma na člane " 'zveze, v katerih je trdil, da so "i poleg Wagnerjevega proti-|ustavni tudi drugi zakoni, ka-";kor Cuffeyev prernogarski za-1 kon, poljedelski zakon in za-" ,"kon za socijaliio zavarovalni-1 " no. Enako isti dan je načelnik t e. i narodne jeklarske korporaci-jt ! je, E. T. Weir, v govoru srdito i '' napadal Rooseveltovo a dm i ni- a z stracijo in pozval velebiznes I na odpor.	1
"I	-----------i1
UMESTNA KAZEN
: Chicago, 111. ~ Na promet-'
nem sodišču je bil preteklo
sredo kaznovan zdravnik dr. i
J. S. Eisenstaedt z uradom na
25 E. Washington st. na globo'
$1, ker je brez potrebe trobil!
na avtomobilski rog.
DOKAZAL, DA NI SLABO- j UMEN	|
! Chicago, 111. — Iz državne, bolnice za slaboumne v Kankakee je bil preteklo sredo iz-, puščen 46 letni James A. Rei^ senhus, katerega je dal zapreti tja njegov oče pred nekaj me-: seci. Da je sodnik, pred kate-j rim se je vršila obravnava za j r.kgovo oprostitev izreke^ oprostilno razsodbo, je dosegel Reisenhusov .zagovornik, ki je navedel, da je njegov klijent tekom let od 1930 do letošnjega maja napravil s špekulirali jem na borzi dobič-,ka celih $75,000. Sodnik je na-,to izjavil, da tisti, ki more napraviti v teh časih tak dobi-diti ček, ne more biti nor, in je moža izpustil.
Državna hiša v Baton Rouge, La., katero je dal pred nekaj leti zgraditi senator Long in v kateri je bil zdaj napaden in ustreljen.
fo Jugoslav!!«**
Gospodarsko stanje našega ljudstva je tako slabo, kakor menda še ni bilo. Cena živini je padhf na polovico in še več: kmet težko plačuje davke. — Tri dni med življenjem in smrtjo v skalovju. — Razne novice.
Kako se godi našemu kmetu ,1
Ljubljanski "Slovenec" po-roča: — Dovolite, da se ogla- ' sim z dopisom, ki naj jasno priča, kako daleč je že padel ] naš kmetski stan. V soboto, • 24. t. m., sem bil na velikem sejmu v Št. Jerneju na Do-| lenjskem. Ljudje so bili kar poparjeni in žalostni. Kaj bi i ne bili, ko je pa gospodarsko';! stanje našega ljudstva takoii slabo, kakor menda še ni bilo ; izlepa! Kako so cene kmet-j; skim pridelkom padle, lahko.< povzamete iz tega, da so šle j' krave, ki so bile lani še po i 1200 do 1500 Din, za G00 do1; 800 Din, mali prašički pa, ki !j si jih lani lahko še prodal poj1 70 do 100 Din. za 25 do 40 : Din! V enem letu so torej cene živini padle za 50 odstotkov in še več. Kako naj potem kmet poravna davke in odplačuje dolgove?
Nič ne ugovarjamo proti temu, da je temu kriva tako zvana kriza, toda mi kmetje dobr0 čutimo, da bi krize v takem obsegu pri nas v naši državi ne bi bilo treba in da bi tudi v resnici ne bila dosegla take stopinje, ako bi ne bili imeli vlad, ki jim je bila diktatura izvrstno sredstvo za to, [da so gospodarile brez vsake 'kontrole, zaradi česar je seveda ljudstvo prišlo popolnoma na kant.
Na vsak način je potrebna nujna pomoč, da kmet popolnoma ne propade.
--o---
Živino jemljejo za davke i "Slov. Gospodar" poroča od|s Sv. Antona na Pohorju, da so j j |tam nekemu kmetu zarubili c in prodali par težkih volov —j j
vrednih 3000 Din — reci in I j i i piši za -— 600 (šest sto) di-jj
narjev ! Komu ne vzkipi od
nevol.je duša, ko to sliši?
i	-o- _	|
V nevarnosti
Celje, 31. aug. — V sredo 1 sta se planinca Gvidon Mayer iz Zagreba in gdč. Sfiligojeva i iz Ljubljane, peljala iz Celja I j do Rogovilca v Solčavi in od I tam krenila proti Robanovemu | kotu. Od takrat je za njima -^zginil vsaka sleci. V petek je j bil o tem obveščen vodja re-; sevalne postaje v Celju And--'rino Kopinšek, ki se je takoj -Jodpeljal z Dušanom Gradišni-- kom ,do ltogdVilca in od tam i sta se podala v Robanov kot. -jPri kmetu Vršniku, po dom. -[Robanu so jim povedali, da že a | dva dni čujejo s severovzho-l 5 dne stene klice na pomoč. Oba !-.sta začela s pomočjo vrvi ple-jzati navzgor in kmalu so se na v njune klice odzvala ponesre-o cena turista, do katerih sta s;prišla po trudapolnem pleza-:-'nju. Bila sta Mayer in Sfiligo-i-'jeva, in sicer na neki mali po-i- lici visoko v steni, odkoder si i- nista mogla pomagati ne na-e prej, ne nazaj. Bila sta silno Izmučena, saj sta prebila tu-
kaj v smrtni nevarnosti tri di in dve noči, v mrazu in nevihti. Mislila sta, da bosta morala še tretjo noč Ostati tukaj, pa je srečno prišla pomoč, ki ju je rešila.
--o-
Nezgoda
Med postajama Šmarje in Št. Vid je neki posestnik pir-stil radi dežja voz sena na cesti nad prOgo. Vihar, ki je postajal Čedalje hujši; je voz pognal naprej, da je ta obtičal sredi proge. V tem je pri-vozil vlak in lokomotiva je zadela v voz. K sreči se je visoko naložen voz prevrnil s proge, ker bi se drugače lahko vlak iztiril kar bi ne bilo brez žrtev.
Smrtna kosa
V	.Mariboru je umrl Fran jo Supančič, višji poštni kontrolor star 58 let. — V celjski bolnici je umrla Antonija Pod-krajše, žena najemnika iz Dramelj, stara ?>2 let. — V Ljubljani je umrl Lojze Sla-novec, magistratni uradnik in rezervni kapitan.
--o--'
Nesreča Matija Toplak, posestnik iz Grlincev pri Ptuju, je prešal jabolka. Pri tem je bil toliko nepreviden, da mu ,.ja preša zgrabila levo roko in jo moč-jno poškodovala.
--_o-
Požar
V	Mihovcih pri Ptuju je na-Istal ogenj pri posestniku Jane-,jzu Premzlu in mu uničil go-Ispodarsko poslopje. Živino se jje posrečilo rešiti. Ogenj se je oprijel tudi sosednjga poslop-ja last Jožefa Pernata, pa se. Ije gasilcem posrečilo, da so ■j poslopje oteli, le streha je izgorela.
__o--
Nesrečen padec
Silvester Srčej, 16 letni de-) lavec iz Gorij na Gorenjskem • je obsekaval hraste. Pri tem i mu je naenkrat zmanjkalo i tal in je strmoglavil na tla, I kjer .je zadobil hude poškod-j be.
.i	-o-
e Pri športu ponesrečil
Pri vaji rokoborcev v Mari-- boru se je tkalcu Matiji Vol-j fu pripetila huda nesreča, i- Med borbo je Niki Čokan Volil fa tako nesrečno vrgel po t. tleh, da si je V0lf zlomil hrbte-i. nico, kar je življenjsko nevar-e no in je bil takoj pripeljan v
1-1	bolnico.
a (	-o--
Nezgoda
ia Alojziju Peškarju, 44 letne-
2-	mu ključavničarskemu pomoč-;a niku iz Terova 10 pri Kamni-s.- ku, zaposlenemu v neki to-D- varni v Ljubljani, je stiskalni o- troj odrezal nekaj prstov na si evi roki.
a-	—.—o--
10 Najzanimivejše vesti so * U- A mer. Slovencu; čitajte pa!
In druga fronta?
(Metropolitan Newspaper Service)
ZLATO MESTO IN TAJJZAN
Napisal: Edgar Rice Burroughs

DENARNE POŠILJAT VE
odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naše čepe:
Dinarji:	Za Izplačila v dolarjih:
Za $ 2.75 ......... 100 Din Za $ 5.00 pošljite $ 5.75
Za $ 5.15 .......... 200 Din Za $10.00 pošljite $10.85
Za $ 7.30 .......... 300 Din Za $15.00 pošljite $16.0C
Za $ 9.70 .......... 400 Din Za $25.00 pošljite $26.1C
Za $11.75 .......... 500 Din Za $40.0Q pošljite $41.25
Za $23.50 ..........1000 Din Za $50.00 pošljite $51.5C
Lire:
Za $9.35______100 lir; za $44.50_________500 lir in z«
$88.20_________1000 lir
V«a pisma in pošiljate naslovite na:
John Jerich
(V pisarni Anterikansbcga Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL.
*dttriMt«» flurrnnfftt. In* Htt t> H Ot» »"»ikiucM >»mo " »'"A* «nu H»r* DWIViU'ri
amrap., ywiaiq.ssr-. ^■_
Kar se je sedaj zgodilo, se je zgodilo vse v enetn samem trenutku, kot bi migrlil. Ko je zver skočila, je Tarzan zarjul s svojim strašnim glasom. Hotel je s tem v prvi vrsti opozoriti tovariša na nevarnost, obenem pa obrniti pozornost divjega Danterja v drugo smer, kar se mu je tudi popolnoma posrečilo.
Tarzanov tovariš, ki se je bil ravno vlegel v travo, se je neznanega mu divjega glasu tako prestrašil, da ga je kar dvignilo. Panter se pa za svojo prvo žiftev tudi ni več zmenil. Postal je pozoren na nenavadno divje kričanje in se ozrl kaj bi bilo, toda v tem trenutku mu je bil Tar-zap že na hrbtu.
Ko je prestrašeni Tarzanov tovariš strahoma poslušaj divje renčanje dveh bojujočih se stvari, je kmalu spoznal, da je eno glas tovariša, ki ga je rešil vezi Arabcev Šiftarjev, drijgo pa glas krvoločnega panterja. Tarzan si je pa med tem veliko prizadeval, da v temi najde vrat panterju in ga stisne ter zadavi.
Velika in močna, divji mački podobna žival, se je z vso silo otresala, da se reši nenavadnega bremena. V svoji prekanjenosti se je vrgla na htbet, misleč da jo napadalec tako izpusti, a Tarzan je poznal vso prekanjenost panterjovo in, ni izpustil, pač pa se ga še bolj oklenil z rokami in nogami.
»triu » ^
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Sobota, 21. septembra 1935
Amerikanski Slovenec
ftrtri ip najstarejši slovenski The first and the Oldest Sloven* list v Ameriki.	Newspaper in America.
Datanovljta Um UN.	EaUbUihed 1«»1.
Izhaja viak dan raran nwSslJ, poo«- laauad dally, excipt Sunday, Mon-faljkov in dnevoy po pnuraDdh,	day and the day aftar holidays.
Izdaja in tlakal	PnbMahed by!
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naalov uredništva in npravai	Addreaa of publication offlca:
1849 W. Cermak Rd.f Chicago 1849 W. Cermak RD., Chicago Telefon: CANAL 5544	Phone; CANAL 5544
Naročnina ?	Subscriptions J
Zl ce!o leto ____$5.00	For one year---$5.0C
Za pol leta____2.50	For half a year---Z.5C
Za četrt leta	. 1.50	For three months--I.SC
Za Chicago, Kanade la *>repo:	Chicago, Canada and Ewope:
Ik celo leto _16.00	For one year---.-$6.0C
Z« pol leta__3.00	For half a year--3.0C
7a četrt leta _ . 1.7S	For three months - 1.7*
Posamezna številka .......................... 3c	Single copy ......................................- 3t
£MRA Dopisi važneKa pomena za hitro objavo morajo biti dopoalanl ^fcjiijy na uredništvo vaak dan in pol pred dnevom, ko Uride liat — Za zadnjo itevilko <r tedna Je č*t do četrtka dopoldne, i— Na dopi« bre* podpira ae ne ozira. — jRokopiaov orcdniitvo n« v*aCa.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the po»t office at
Chicago. Illinois, under the Act of Jtech 3. 1879.
— - " ■
K. S.:
rov duhovnikov. Nemčija Adolfa Hitlerja, ki slovi kot najbolj moderna in civilizirana država, je našla svojega pravega sovražnika. Ta ni morda Marks ali Ljenin ali Stalin, in ne Jud in ne Francoz, marveč je — Kristus.
Zgodovinska tragika nemškega naroda, ki bi bil po svoji moči, zgodovini in legi najprej poklican v obrambo krščanske Evrope pred komunizmom! V za usodo kontinenta morda odločilnem trenutku se je znašla Nemčija v boju proti — krščanstvu. V Avstriji se v zadnji dobi množijo klici po resničnem nemškem poslanstvu: v boj proti narodnemu socializmu, v boj, katerega ne smemo voditi iz dneva in njegovih dogodkov, marveč iz korenin! Narodni socializem je tur na telesu nemškega naroda, ki se raz-boleva že desetletja. Bismarck je hotel po Nemcih reševati svet in je zato svojim govoril o potrebi nacionalizma — dovedel pa jih je v svetovno vojno. Kot nekoč Bis-mareka imenujejo danes Hitlerja odrešenika nemštva in taisti Hitler danes rešuje nemštvo — krščanstva.
Ali je protikoniunistična fronta kje pri liberalnih Angležih, prosvitljenih Francozih, italijanskih fašistih? Mecl narodi, ki kot prej tudi danes še menijo, da se urejujejo življenske razmere ter naravnava sožitje med poedinci, stanovi in narodi zgolj z zunanjo silo? Ali je boljševizem samo njihov otrok, ker pridiguje njihovo modrost ubogim in zatiranim, razdedinjenim in razlaščenim? Ali ni tako, da prezrejo, kot on, i liberalizem in nacionalizem v človeku to, kar napravi človeka za človeka in kar v navadnem življenju imenujemo "duša"? Predobro vedo voditelji komunizma, kako lahko bodo obračunali z liberalizmom in kako malo nevarnosti jim je v fašizmu, katerega bodo štrli z njegovim lastnim orožjem.
Kod torej druga fronta? Ljenin sam jo je imenoval: Rim. Ni ie v armadah, topovih in vojaških načrtih, ni je tudi mnogo v raznih protikomunističnih odredbah in samo zunanjih ukrepih. In ni je v raznih fašizmih in liberaliz-mih. Protikomunistična fronta je edino v krščanskih dušah, ki zoperstavijo poganskemu naziranju o vsemogočnosti nasilja svoje krščansko naziranje ljubezni. Vodi jo On, ki je z ljubeznijo ves svet premagal.
Ti in jaz, oba sva v eni izmed obeh front. Oba sva vojaka za, svetovni mir ali svetovno revolucijo. •
21. PISMO IZ DOMOVINE
zavod. Noben starček v domžalski fari ne bo na cesti obležal brez oskrbstva, pa tudi noben otrok se ne bo izjokal v tugi, ker je postal osamela sirota. Stavbi sta najbolj praktično izvršeni. Problem luči, prostora in zraka je rešen prav na ameriški način. Ali se je župnik od ,samih ameriških duš, ki jih v fari ima, ameriškega praktičnega duha na-vzel, ali ti morda domžalski zrak take dobre misli v glavo vcepi, ne vem. Gorečnost župni-kova je seme raztrosila, njegova dobra volja je bila molitev, ki je dolarčke priklicala, dolarčke in dinarčke, njegova vztrajnost pa je prepričala ljudi, da uspehov j ne bo manjkalo. Že sedaj se kažejo. Bog je pa vse skupaj blagoslovil. Jaz samo to pravim: j naj še Njujorčane in vse Dom-jžalce po Ridgewoodu, ostalem iBrooklinu, po državi New Jer-!sey in vsepovsod drugod po a-meriškem svetu blagoslovi za zvestobo do domače cerkve. Lepa poteza to, ki je dosti pohvaliti ne moreš. Bog še to daj, da bi ravno tako zvesti ostali do svoje ameriške podružnice na osmi cesti v New Yorku.
j Domžalski duh tako lepo veje iz besed, ki sem jih našel zapisane na steni ob odru. Sicer pravimo tistim, ki stene pišejo, da so z oslički v žlahti, toda naslednje besede bi jaz sam hotel napisati z debelo metlo po stenah vseh društvenih domov, predvsem tamkaj v Ameriki, čeprav i bi me tudi za dolgouhca in ri-gavca proglasili. Besede so te-le:
Tu so nam naši ljudje zibelko tesali,
tu so naši očetje slovensko
zemljo orali. Naše matere so nas slovensko
govoriti in moliti naučile, na slovenski zemlji so .nas za
plemenitost vzredile . .. Zatorej Slovenec čem ostati, ker jne je rodila slovenska mati.. .
j Hodil sem po vsem domžalskem trgu in obiskoval znance I naših ljudi. Naj jim vsem na tem mestu izročim pozdrave svojcev, predaleč smo v Chikagi od New Yorka, da bi k vsakemu posebej šel. Naj vsem skupaj in vsakemu velja zadnja poslovilna beseda gospoda Bernika: Pozdravljena Amerika, pozdravil jen New York . . .
P. Aleksander.
ima omenjena Miss Olga Praznik, dotedaj še nisem slišal. Le samo škoda, da ta mlada sloven-jska Amerikanka nima prilike pokazati svojega talenta. Po železnem okrožju Minnesote je znana kot "Singing waitress".
Glavni govornik na banket« je bil Hon. Bert Pesler, okrožni sodnik v mestu "Duluth, Minn. Za njim je govoril Rev. Francis Jager, ki je tudi napravil jakO krasen govor, da smo rekli: ! Prav žal, da ni bil njegov govd j daljši kot je bil, kajti naši ro-j jaki bi ga bili poslušali celi ve-■čer. -— Za njim so govorili še razni drugi govorniki in med (njimi tudi naš rojak Rude Stu-kel, župan mesta Chisholm, CaH
(Dalje na 3. strani.)
Pred kratkem smo v članku "Naskok iz Moskve" pisali o pripravljajočem se novem naskoku boljševizma na "stari" svet, o novih komunističnih parolah za pripravo svetovne revolucije. Da besede o naraščajoči nevarnosti komunizma niso prazno besedičenje, bo vedel vsakdo, ki ima le količkaj vpogleda v sedanji položaj ljudstev in ki pozna misli« ki silijo danes med obupani rod in sosebno med njegovo mladino. Zdi se, da se v zadnji dobi svetovno ozračje jasni tako, da postaja vedno bolj vidno to, za kar v svetu pravzaprav gre. Na eni strani vstaja komunistična fronta, zamisel nasilnega svetovnega prevrata, ki naj pomore iz strašne zagate, v kateri se nahaja svet. Kje je druga fronta, se sedaj upravičeno vprašujemo.
Nemški narodni socializem obljubuje, da svet odreši komunistične nevarnosti, na praporjih italijanskega fašizma je zapisan boj proti komunizmu, angleški liberalizem se zaklinja proti njemu, francoska prosvitljenost vidi v komunizmu nevarnega tekmeca, ki ji hoče izpodkopati življenske temelje. Pa o vseh teh se zdi, da se borijo proti zamisli svetovne revolucije brez pravega orožja, da tavajo v temi in le prečesto zamahnejo v prazno. O njih velja, kar je izrazil pred leti. slavni govornik jezuit Muckermann na nekem dunajskem zborovanju v govoru o boju proti komunizmu: "Da bi narodi, ki danes vodijo boj proti boljševizmu, slikali prijatelje tega boljševizma, bi morali naslikati — same sebe." Kako točno je slavni mož govoril, pokažemo v naslednjem na primeru narodnega socializma, v Nemčiji; velja pa v malem tudi za ostale liberalizme in fašizme.
Pod kljukastim križem so prisegali voditelji'sedanje Nemčije komunizmu neizprosen boj na življenje in smrt. Ob takih besedah marsikdo tudi izmed Nenemcev veruje v oclrešeniško moč hitlerjanstva. In vendar je hitlerjanska zaprisega danes že očita laž. Narodni socializem je trčil na svojem zmagovitem pohodu ob sovražnika, ki ga smatra za najnevarnejšega. Kar se je v Nemčiji godilo doslej — boj z marksisti in Židi — jo bil samo navidezen boj v primeri z bojem, ki ga bije sodobna Nemčija. Nemčija stoji danes v znamenju boja med krščanstvom in poganstvom, narodni socializem pozna le še enega sovražnika: krščanstvo. Pričel se je oster kulturni boj: neznatni prestopki deviznih predpisov dajejo povod grdi gonji proti re-dovništvu, množijo se javna sumničenja duhovništva, da je protidržavno in nemoralno in da zlorablja spovednice in prižnice v politične namene, vrsta duhovnikov 'je že v ječah ali pod najstrožjim policijskim nadzorstvom, katoliške organizacije so ali že razpuščene ali pa obsojene v brezposelnost. Katoliški tisk je oviran in verska svoboda zatrta. V doglednem času znamo biti priče napadov na cerkve, preganjanja odločnih kristjanov, morda celo umo-
S KONVENCIJE AMERIŠKE JUGOSLOVANSKE ZVEZE V MINNESOTI
Duluth, Minn.
Kot glavni uradnik Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesota sem se udeležil enajste kon-! vencije te Zveze, katera se je vr-1 šila v mestu Chisholm, v Minnesoti v nedeljo 1. septembra. Pc zaključku konvencije sem se tudi udeležil velikega banketa, ki ga je v čast delegatom in delega-t in jam omenjene Zveze priredil Chisholm klub št. 9, AJZ. Banket se je vršil v veliki dvorani "Skating ring", ki je bila krasno okrašena s cvetlicami. Človek, ki je stopil v to velikansko dvorano, si je predstavljal, da je stopil v kak krasen cvetlični vrt.
Ogromno število rojakov in rojakinj iz raznih slovenskih naselbin v Minnesoti, je zasedlo dne 1. sept. okolu 6:45 zveqer omizje omenjene dvorane. Predsednik omizja je bil naš mladi John R. Blatni Jr., po poklicu učitelj, ki je graduiral na Minnesota univerzi. ■
Prva točka programa je bila ameriška himna, katero smo stoje peli in poslušali. Po končani pesmi smo se posedli na priprav-
ljene sedeže in naše vrle mlade ameriške Slovenke so nam pričele nositi na mi^o okusno pripravljeno večerjo, katero so nam pripravile sledeče priznane kuharice: Mary Smoltc, ki je bila na-čelnica kuharic, Frances Lou-ishin, Mary Kordish, Jennie Praznik, Silvia Petrich, Alojzija Vesel, Jennie Zobitz, Katarina j Medved, Neža Debelak, Mary Tekautz, Mary Dosan, Roza No-jvak in Mary Zimermancich. — iTe vrle slovenske kuharice so pripravile večerjo za okolu šest sto gostov. Kakor je .bilo meni sporočeno, so vse to delo, ki ni baš najbolj lahko in prijetno, zlasti ne pri toliki množici gostov, opravile popolnoma brez-iplačno. Take vrle rojakinje, ki so vedno in povsod pripravljene nekaj storiti za naš narod, so vredne vse pohvale in vsa.kega priznanja.
Po končani večerji se je pričel razvijati prav lepo zasnovan program, katerega prvi grvornik je bil J. P. Vaughn, šolski nadzornik ljudskih šol v mestu Chisholm. Za njim je govoril Rev. Father Schiffrer, ki je pozdravil goste v imenu jugoslovanskega naroda v mestu Chisholm in
Domžale, julija, j
Na kamniško stran Gorenj-1 ske sem jo-ubral. Tisto jutro i' sem si želel, da .bi mogel skočiti v star ameriški ford, ki bi me lahko gotovo hitreje pripeljal v Kamnik kakor ta vlakec. Sploh , me ni sram take želje tukaj v \ Evropi, čeprav v Amerike forda ! "Lizike" noben več ne pogleda, j Kadar kdo z njo priropoče v me- j sto, se nam zdi, kakor bi se živ, muzej pripeljal in precej krepkih in smešnih pade na njen račun. Tukaj bi ti bolje služila, | kakor je Radecki svojemu cesarju. Je pokora, pokora: vse| peš. Pa še v takem nalivu,- kakor sem ga imel ono jutro. Dež- j nika seveda nobenega, pošteno smo se namočili. Kako bi prav prišla "Lirika" tudi iz drugega obzira. Kolikim sem obljubil, da i jim bom znance in svojce obis- j kal. Ne morem in ne morem, j Ker so drug od drugega po ure i daleč. Mi Amerikanci pač po- j zabijamo, kaj je domovina. Ta-1 ko nespametni smo, kakor tisti starokrajci, ki so mi zadnjič naročili pozdrave. Eden za strica v Argentiniji, eden za teto v Colorado. Zato, kdor gre v domovino, naj ne vzame preveč obljub in sklepov v svoj koš, ker bo še svojih komaj prinesel na pravo mesto.
G. Vogrič, zlata duša iz New .Yorka, zlata baje tudi po mošnji, jse je pripeljal z novim avtomobilom semkaj, tukaj ima že itak enega. Zdaj ima kar dva. Ponudil mi je starega. Kako sem bil vesel, da se bom lahko vseeno po grofovsko vozil. Informiral J Sem se na policiji. Ne vem, ko-jliko sto dinarjev takse, potem izpit bo treba napravit in ta iz-jPit ni tako lahak, kakor je naš i po nekaterih državah. Vedeti moraš tukaj za vse poedine kose v avtomobilskem sestavu, pri izpitu mi moraš pokazati, kako se pokvarjeni kosi popravijo, vedeti moraš za imena vseh posameznih cevi in vsega avtomobilskega sestava. Ne bo kruha iz te moke. Poleg tega je staro-krajski gazolin tako drag, da je groza. Dvakrat več dobiš v Ameriki za ta denar. Gazolin je sicer finejši tukaj, imenujejo ga bencin, vseeno se bo treba kar na svoje noge in na počasno železnico zanesti.
ta pozdrav vpletel v prav lep in priznan govor. Njemu je sledil John C. Arko, predsednik Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti.
Ko so omenjeni govorniki skončali svoje govore in pozdrave, smo imeli priliko slišati petje naše ameriške Slovenke Miss Olge Praznik, iz mesta Hibbing, M;nn., ki nam je najprej zapela 'par angleških pesmic. Njen krasen in mil glas je tako krasno odmeval po veliki dvorani, da je za svoje priznanje žela pevka ogromen aplavz. Slovenci seveda se nismo zadovoljili samo z njenim angleškim petjem, ampak ,smo hoteli slišati tudi kako slo-Ivensko pesem. Po preteku nekaj časa smo pevko privedli zopet h'
Na kamniško stran Gorenjske sem jo ubral. Videl sem kamniške planine, še vedno na starem i mestu stoje, jih nobeden ni premaknil. Tudi Kamnik še vedno stoji in vse drobne vasice in tr-j gi od Kamnika, kjer pijejo iz j slamnika preko Mengša, Jarš,1 Trzina, Domžal Dola — doli do' Ljubljane.
Pa ne bova vse te kraje tako' bi •zo preletela. O ne. Veš, kje se! bova ustavila? V Domžalah. Ti-1 sto mesto Jugoslavije, ki ima1 največ svojih prebivavcev v A-j meriki. Skoraj vsaka hiša ga jej imela, ga ima in ga bo imela, j Kraj, kjer je eden najbolj vne-j tih Gospodovih delavcev položil j tri četrt svojega življenja na al-i tar za duše. France Bernik jej i dejal Domžalčanov v svojem1 tihem delu v cerkvi in javnem nehanju v dobrobit fare in do-movju. Tolikokrat sem to ime slišal iz ust naših Amerikancev po New Yorku in v Chicago, da si nisem mogel kaj, da ga ne bi šel pozdravit. Ni mi žal tistih par ur. To pismo sem tudi namenil predvsem njegovim in svojim bivšim faranom v New Yorku. Koliko dela in truda njegovega je položenega v ta kraj, pa tudi požrtvovavnosti ameriških rojakov na iztoku, pri vratih Amerike. Vse imajo tukaj, kar rabijo v. moderno urejeni fari. Društveni dom s konzu-mom, in odri, godbeni dom, veliko sirotišče v oskrbi šolskih sester, zavetišče za onemogle in stare, krasno pokopališče, kjer leži že nad dva tisoč domžalskih rojakov, ki jih je vse Father Bernik popeljal na mirodvor, le-, po cerkev z novimi orgijami, ki predstavljajo sončno pesem sv. Frančiška. Vsemu temu je za-početnik domžalski župnik sam, toda Njujorčani so zalivali njegovo seme. Občudovanja vredna lastnost teh Domžalcev, da jim je samo beseda duhovnikova že ukaz. Sam je povdarjal župnik pri vsakem koraku, ko nas je vodil po trgu in po Goričici, v vsak kamen, v vsako opeko bi lahko zapisal imena naših dobrih ljudi v Ameriki. In še je pristavil: pozdravite jih in jim povejte, da jim vse priznanje gre. Sirotišče in zavetišče je najlepša ustanova domžalske fare, ker je tako eminentno socijalen
klavirju in ona nam je zapela obče znano ginljivo slovensko ! pesem "Kje je moj. mili domi'. — i Ta pesem, krasen in mil glas pevke Miss Praznik, je presunil srce vsakega Slovenca in Slovenke v veliki dvorani. V času njenega petja je prevladovala v veliki dvorani tolika tišina, kakor da ni nikogar notri. Le tu in tam se je neslišno in podzavestno dvignila roka, da otere solzo, ki se je prikradla v oko, kajti pesem je presunila srca vseh poslušalcev. V duhu nas je vse za trenutek preselila na našo rojstno grudo tam onkraj morja v milo slovensko domovino. — Naj tukaj omenim, da sem slišal že veliko pevk v mojem življenju, toda tako čistega glasu kot ga
P.Hugo:
Pozdravljen naš knez — Pozdr^^eii_siaš_0€€^_
Sobota, 21. septembra 1935	________"AMERIKAWSKI SLOVENEC"	________"	Bma g ^
OTVORITEV EV H AR! STIČNEGA KONGRESA V CLEVELAND!],,, 0.
Ave princeps! Pozdravljen naš knez! Tako Vam vzklika verna ameriška Slovenija od Atlan- j tika do Pacifika. Listje rumeni, ko nastopate svojo pot po njenem otočju. Ni li to njen simbol, njena tako značilna podoba? ' K njeni smrtni postelji prihajate. Ce niste zadnji slovenski knez, ki jo je pred njeno smrtjo obiskal? Ali ne čutite otožnega mola v njenem vzkliku: Ave princeps, morituri Te salutant! Živel naš knez, na smrt obsojeni Te pozdravljajo! Da, to je njen pozdrav. A ko je čula, da ste na potu k njeni smrtni postelji, se je vzravnala in se koprneče ozrla proti vzhodu, uverjena, da če ji že ne prinašate nove pomladi, vse bujne in bohotne, ji prinašate vsaj "indijansko poletje" nanovo razgibanega narodnega in verskega življenja.
Slišala je, kako Vam je kot rojaku slovenskega Koro-tana krvavelo srce, ko ste od blizu prisluškovali žalostin-kam Gosposvetskega polja in tamkaj samevajočega trona nekdanjih slovenskih vojvod. Zato upa, da se bote znali, bolj kot katerikoli, vživeti v njen slični položaj in jo vsaj malo znova razživeti. Slišala je, kako ste njeno mater znova razplamteli v ljubezni in zvestobi do Evharistične-ga kralja. Sladko upanje goji, da bote tudi njej vdihnili j nekaj tistega božjega življenja, ki ne pozna smrti. To j upanje io je tako pomladilo, da je trenutno pozabila na svojo neizbežno usodo in Vam radostno kot domovina mati kliče: Ave princeps! Pozdravljen naš knez! Ave princeps? Pozdravljen naš knez? Ne!
Ave pater! Pozdravljen naš oče! O, umirajoča ameriška Slovenija ve, da je Vaš prednik,.sivolasi nadškof Dr. Jeglič, ki je tako globoko zapisan v njenem hvaležnem srcu, lepega dne kar pozabil, da je _ knez. Hotel je biti samo škof, samo oče svoji dragi čredi. Saj po svojem apostolskem, očetovskem srcu sploh nikoli tli bil knez! Je pač vedel, da so časi, ko je ljudstvo v sve- ^ tem ali nesvetem strahu trepetalo pred svetnimi in cerkve- g nimi knezi že za nami. Zato pa, ko je začutil leta, s toli-kini delom in žrtvami izpolnjena, ter začel misliti na na- ^ slednika je gledal ne za knezom, ampak za škofom, apo- ^ stolom in očetom. Le takemu je hotel prepustiti duhovni kapital, ki ga je nagromadil v ljudskih srcih, da ga čuva. in pomnoži. Lepo vrsto odličnih po učenosti in čednosti ( iz lastne škofije je imel na izbiro. A njegovo bistro, od zgoraj ožarjeno oko je padlo na Vas ,takorekoč pastirčka g Davida med starejšimi brati, po človeško resnejšimi kan- ' didati. Saj Vas dotlej še ni dičilo kako posebno cerkveno ^ odlikovanje. Bili ste le tiho snujoč in vspešno delujoč ^ apostol naroda, posebno Vam tako drage mladine. A vi- '. del je v Vas lepo harmonijo odličnih darov duha in srca. . In dejal je: Ta je, kateremu hočem izročiti pastirsko palico nad drago mi čredo.	. 2
Ko je za praznik Marijinega oznanjenja 1929 iz Parna do šla vest in takoj zajela celo Slovenijo, da ste imenovani ( za pomožnega škofa Dr. Jegliču, s pravico nasledstva, je ; slovenskemu narodu odleglo kot človeškemu rodu ob ti- , stem prvem Ave. Moreča misel, ki ga je tlačila, kaj bo, ko njegov Mojzes voditelj in oče omahne, se je mahoma ( Razblinila. Vse se je oddahnilo in 'radostno vskliknilo: Očeta smo dobili, vrednega njegovega velikega prednika! Ni se varal on, ki Vas je izbral. Kmalu je imel priliko spoznati, da Vam mirno lahko prepusti svojo čredo v samostojno vodstvo in varstvo. Umaknil se je, da kot Moj-Zes dviga svoje roke k Gospodu za Vaše boje z oblastmi teme. Ni se varal narod. Takoj je začutil, da je dobil v Vas novega očeta in se ie Vas s sinovskim srcem oklenil. Vse to ve tudi ameriška Slovenija. Zato Vam udano kliče;
Ave pater! Pozdravljen naš oče!	,.
Naš očetovski knez! Tri zlate rože so v Vasem sko-, %kem grbu in nad njimi Yaše geslo: Teža križa in plači-j
Menda se motimo, če pravimo, da ena izmed njih,
Predstavlja ovčice, ki so neposredno v vaši očetovski oskr-j M. Druga znači one, ki so raztresene po širši domovini i in tako bridko čutijo, da so izven očetovega doma. Tretja | i}a je simbol Vaših izseljenih ovčic po širnem svetu. Da ^aše očetovsko srce tudi zanje bije, nam priča Vaš obisk, ttvala Vam zanj in. za vso Vašo očetovsko ljubezen, ki ve-'G iz njega. Ne bomo ga Vam mogli v večjem številu vrniti v Vaši prestolici. A moliti hočemo za Vas, da bi našo v°dno ljubljeno mater Slovenijo, kot njen Mojzes in me-tr°polit, srečno vodili skozi puščavo v obljubljeno deželo pohode, za katero nas je Kristus osvobodil. Tako Vam )0mo pomagali nositi težo križa. Vi pa raznetite v nas ^ubezen in zvestobo do te zastave, da bomo enkrat z Vami (leležni njene končne zmage in večnega plačila.
Pozdravljen naš knez — Pozdravljen naš oče!
do^ADR1 ROŽ^ANA
v Rojen je bil 9. marca 1883 v Šmihelu pri Pliberku na
loškem.'
Cei Srednje šole je dovršil kot gojo-:ec "Marijanišča" \
. in sicer z odliko med leti 1896-1904. wIstotam ie stopil v bogoslovje in bil kot tretjeletnil en 1. 1907.
LJUBLJANSKI NADŠKOF PREVZV. DR. GREGORIJ ROŽMAN.
- i.
Tudi tu je bil na celem bogoslovju med prvimi.
Njegova prva služba po končanem bogoslovju je bila kot kaplana v Borovljah, kjer mu je nekdo dejal: Vi bote še škof.
Celovški škof Dr. Kahn ga je poslal v Avguštinej na Dunaj, kjer je v dveh in pol leta odlično dovršil bogoslovno fakulteto z bogoslovnim doktoratom.
L. 1912' je bil nastavljen za vzgojnega prefekta v celovškem Marijanišču, kjer ga ie mladina imenovala "veliki angel", tako mu je bila vdana.
L. 1913 je postal docent cerkvenega prava na celov-J škem bogoslovju.
L. 1914 pa redni profesor moralke in cerkvenega prava istotam. Obenem je bil spiritual in podravnatelj bogo-slovnice. Bogoslovci so ga naravnost oboževali. Takrat je mnogo misijonaril po slovenskem Koroškem in dajal duhovne vaje.
Od' 1918-19 je bil kancler prošta Randla v Doberlivasi za slovenski del Koroške.
L. 1919 bil poklican na ljubljansko vseučilišče za prof. cerkvenega prava. Isto leto 3. nov. mu j<* umrla mrti. Predavati ie začel kot honorarni nastavnih 7. jan. 1920. Že isto leto 27. avg. je postal pravi docent. Izredni prof. je postal 1924. Od 1. 1922 je bil predsednik ljubljanskega I cerkvenega sodišča. Konzistorijalni svetnik je postal 1927.
Dne 24. marca 1929 je došla iz Rima vest, da je imenovan za pomožnega škofa ljubljanskega s pravico nasledstva. Posvečen je bil v ljubljanski stolnici od Dr. Jegliča, Dr. Karlina in Dr. Hefteria celovškega 14. jul. 1929. Po odpovedi Dr. Jegliča je postal ljubljanski škof 1. avg. ; 1930.
ZA NAŠE GOSPODINJE
'IIi vseeno kako je jed skuhana «
Neki profesor je bil, ki je i n-vi z eksperimentalnimi iz J sfedki postavil to trditev. Za- . čelo se je prav običajno: Pn svojem delu jo cesto pohabil na kosilo in je skoraj dosledno prihajal dve, tri ure pozneje nego drugi lačni gostje v gostilno, kjer je bil aboniran. Pri tem je sčasoma opazil nekaj nepričakovanega. V red-kih dneh, ko je prihajal ob pravi uri na kosilo, je bil od jedi dalj časa sit nego v dneh, ko jo je zamujal. Ne bi bil pravi učenjak, če bi ne začel takoj premišljevati o tem pojavu in mu iskati v:iro.!;;i.
i Domislil se je, da bi utegnilo biti vzrok to, da dobiva za-racli pozne ure jed, ki se je .veliko dlje kuhala in grela, nego če bi prišel ob pravem času. Predolgo kuhanje njeni vrednosti prav tako škoduje, ,kako,r če bi jo napravili iz ne-I svežih, prestanih živil.
Profesor je na podlagi opa-7 zovanj objavil teorijo, da za dobro prehrano ne zadostuje samo dovol.jno število kalo-* ri.i zadostna količina beljakovin, maščob, ogljikovih hi-
dratov, rudninskih soli in vita-lninov. temveč da gre tudi za to, kako dolgo jedi kuhamo. Apeliral je na gospodinje, naj upoštevajo njegovo izsledke. Toda kakor pri 'mnogih resnicah, ki jih izrekajo učenjaki, tudi ta ni prodrla v splošnost.. Gbspodinje so jedi priprav ljale prav tako brezmišelne kakor prej. Morda pa se bodo poboljšale sedaj, ko je do po dobnih rezultatov kakor naš profe.-ar prišla neka njih dunajska tovarišica.
I Ta je opazila, da kaže mast, ki j0 je večkrat', pogrebe ču-'dne spremembe. Te se očitujejo že v načinu', kako se per.i pri zavretju Pripovedovala je i o ,tem nekemu znanemu dunajskemu fiziologu in. ekspo-rimentatorju. Ta je takoj začel eksperimentirati z živalmi m pregreto .mastjo. Kmalu je
'dognal, da s0 se naredile v njih črevju neke strupene .snovi, ki škodujejo jetrom. Prekuhana in pregreta mast je . tedaj prav tako škodljiva ka-
■	kor pri eksperimentih prvega - profesorja predolgo ali p 0110 v--,ho kuhana beljakovina, ki so
■	jo dobivale poskusne; podga-
ne v prvi vrsti. Ali se dado ti izsledki brez nadaljnjega prenesti na človeka? Ni še eksperimentalno dognano, koliko mu takšna jed škoduje. A že stara praksa sladokuscev, ki se v gostilni najprv0 informirajo, da-li ni naročena jed že , "od včeraj," to se pravi danes j pogreta, nam kaže, da morajo 1 biti rezultati isti.
FRAKTIČNI NASVETI
Rižev narastek. Na mleku 'skuhaj riž v gost j kašo —ven-'dar ne premehko. Medtem ,ku | se hladi, umešaj za pol fun-j ta riža, eno žlic0 surovega j 'masla; 'mešaj s kuhalnico, da 1 postane penasto, dodaj po | j okusu sladkorja in primešaj j še dva rumenjaka ter fino sekano lupino četrtine limone. I E<odaj vse to in v sneg stepene beljake k shlajenenui ri-žu, vse skupaj pa deni v z mastjo namazano pekvo ali lončeno posodo ter peci v pečici pol ure, da lepo zarujavi j Ako nimaš surovega masla, 'vzemi kuhano — ee pa tudi j tega nimaš, mešaj sladkor in jajce in končno prideni mesto
i masla dobre smetane.
j • *
Zdrobov narastek napraviš iistotako kakor rižev — samo, ida skuhaš mesto viža pšenic".-.ni zdrob.	>
j Pecivo, močnate jedi in sla- ^ ščice bi .morali zauživati šele ipr'oti koncu jedi, ker človeka l; ielo nasitijo. Ist0 velja o siru. 1' -o--
JZM. N™N i;
(Nadaljevanje z 2. strani) |(
-	[I
Dosan, šolski nadzornik ljudskih S šol in predsednik Chisholm A- , meriškega Jugoslovanskega klu- . ba št. 9, AJZ v Minnesoti.
Po zaključku govorov in banketa smo vsi skupaj zapeli še našo slovensko himno "Hej Slovenci . . .", nakar se je mladina podala na ples v Mahnetovo dvo- „' rano, kjer so se vrteli do 2. ure popolnoči.
Banket v mestu Chisholm, je _ bil eden največjih in po mojem j mnenju tudi eden najboljših tf banketov, kar smo jih še kedaj j imeli v zgodovini Ameriške Ju-goslovanske Zveze v Minnesoti. I Za tak lep uspeh gre pa v prvi ^ vrsti čast in priznanje pripravljalnemu odboru, kakor tudi tistim, ki so sodelovali ter orne- ; njenemu odboru velikodušno po- ' magali. — Za tako lep uspeh, je bilo treba veliko dobre volje in ipožrtvovanja. — Banket in gostoljubnost .naših rojakov v mestu Chisholm, nam bo vsem 0-jstala v najprijetnejšem in trajnem spominu.
j Ob zaključku tega dopisa se }na tem mestu tudi prav lepo za-j .hvalim družini Frank Medved in j jJoe Plut za vso prijaznost, ki 'ste jo skazali meni in moji dru-l zini ob času našega bivanja v ,Chisholmu dne 1. in 2. septembra. Upam, da nam bo mogoče v skrajni bodočnosti vsaj delno povrniti za to, kar ste dobrega storili za nas tekom našega biva-• nja v vašem mestu. — Rojaški •• pozdrav.
John Mcvern, tajnik A. J. Z.
Cleveland, Oh'o. Ij
Otvoritev sedmega evharistič- S! nega kongresa je že pred dur- y< mi; še nekaj trenotkov nas loči, o da se odprejo veličastna vrata Ht in da bo zavladal nad Clevelan- ; dom .Kralj vseh kraljev v pre-sveti Evharistiji. To bodo veliki fj dnevi ne samo za celokupno ame- ; riško javnost, ampak za Sloven- jfj ee in Jugoslovane pa še posebej. 1 ko se bo na predvečer otvoritve s, kongresa odkril Baragov spo- j menile.	h
Kakor se je dognalo, se bo vr- j šilo evharisticno zborovanje po n naslednjem redu:
V	ponedeljek 23. septembra: k ob 11:00 uri zjutraj: Prihod V
papeževega legata, kardinala n Patrika Hayes-a;	š
1 ob eni uri pop.: Liturgični * ^sprejem papeškega legata v ka- s tedrali:
ob 4. uri pop.: Zborovanje lEvharistične Lige;	r
ob 8. uri zvečer: Sprejem papeževega legata v Mestnem Av- e Iditoriju.
V	torek, 24. septembra:	S ' Ob 9:30 zjutraj: Slovesna j pontifikalna maša. ki jo daruje legat, kardinal Hayes; jl<
1:00 popoldne: Banket v po- 1 čast papeževemu legatu;	1
8:00 popoldne: Zborovanje \ raznih sekcij;
1 5:00 popoldne: Sveta ura — \ za čč. sestre;	|<
i 8:00 zvečer: Glavno zborova-(; nje. Pri tem zborovanju bodo < med drugimi tudi govorili Al- ' 'fred Smith o "Komunistu in 1 jObhajancu"; — Joseph Scott iz i [Log Angelesa bo govoril o "Ma-| ši, ki je podlaga duhovnemu živ-
^^^^ t < DOGODKI • }
med Slovenci po
Ameriki	| 1
---------—•;— |
Obiski zadnjih dni
V našem uredništvu sta sej zglasila Mr. in Mrs. John Pin-| tar, iz Burgettstown, Pa., ki sta se mudila na obisku v Milwaukee, Wis. ob prilike svatbe hčere sestrične od Mrs. Pintar. Med potjo proti domu sta obiskala tudi svoje sorodnike in znance v Chieagi. Z njima je bila tudi njuna hčerka. Mr. Pintar je naš zastopnik v Burgettstownu, kjer sta on in njegova soproga že mnogo storila za katoliški tisk. — Dalje nas je posetila Mrs. Uršula Smith iz Bridgevilla, O. in njen sin Joseph iz Chicage,. pri katerem se mudi nekaj dni na počitnicah. — Oglasila se je pri nas tudi Mrs. Mary Fritzel iz Pueblo, Colo., in njena sinova William in Louis. Privedla jih je njena sestra Mrs. Miklautsqh | iz Chicage. — Na potu v Cleveland, O., na" Baragovo slavnost in Evharistični kongres nas je posetil tudi Rev. Michael .Pirnat iz (Meadsville) Butte, MonL. I.Preč. g. si je v spremstvu P. Jo-iseph Čagrana, OFM. ogledal ! znamenitosti Chicage, nakar je nadaljeval pot proti vzhodu. — [Vsem obiskovalcem prav lep;: hvala za prijateljski obisk.
Li'cnju"; Msgr. Fulton J. Sheen, profesor katoliške univerze v Washingtonu, bo govoril "Presveti Evharistiji in Mističnem Telesu Kristusa." V si'tido, 25. septembra: 9:30 zjutraj: Slovesna pontifikalna maša — za otroke;
11:30 zjutraj: Slovesna pontifikalna maša po grškem obredu;
3:00 pop.: Zborovanje raznih sekcij;,
8 :()0 zvečer: Sveta ura za duhovščino ;
11:00 zvečer: Sveta ura za moške;
12:00 opolnoči: Tiha pontifikalna maša, ki jo daruje apostolski delegat Cicognani — v Mestnem Stadionu. Med to sveto mašo bodo pristopili moški in ženske k sv. obhajilu s prižganimi svečami.
i V četrtek, 26. septembra:
Ob 9:30: Slovesna pontifikalna jnaša —: za ženske;
ob 1:30 popoldne: Slovesna evharistična nrocesi.ia iz Mestnega Avditorija v Clevelandski Stadion.
Šolski otroci bodo nastopili v sredo. 25. t. m. in teh je baje več .kot 25,000. Izredne cestne železnice bedo vozile šolsko mladino na slavnostne .prostore in io po končani slovesnosti odpeljale zo-'pet domov. Pričakovati je, da se bo ob omenienih dneh znašlo v jClevelandu več kot 200,000 popotnikov. Po vseh cerkvah se bodo vršile tridnevnice za dober vspeh evhar i stičnega kongresa, kjer se pričakuje, da se ga bo udeležilo tudi tisoče Slovencev.
i
Poročevalec
Padla po stopnicah in 3C ubila
Cleveland, O. — Frances Per-ne, roj. Zaje, je padla po stopni-Icah iz prvega nadstropja v s voli em stanovanju in si prebila lo-j banjo. Drugi dan zjutraj je u-jmrla. Doma je bila iz Trzina. Leta 1918 se je z možem prise-jlila v Cleveland iz South Range. I Mich.
Rpjak cropan
Cleveland, O. — Rojak Martin Bradač je bil zadnje dni na ulici oropan za $80 v gotovini in žep-.no uro. Prejel je plačo in odšel v neko gostilno, kjer se je sestal z dvema neznancema, s katerima je odšel, kasneje je pa javil _po-liciji, da sta ga zunaj napadla in oropala.
Autna nesreča
; Cleveland. O. — John Micko-1 vič je bil težko pobit na glavi, ko je zavozil s svojim avtom v neki avtotruk, ki je bil naložen z
1 železjem. i
1	V večnost so odšli
V	Pueblo, Colo, je umrla 1 Frančiška Mohar, doma iz Ceste
pri Dobrem polju. V Ameriki jc 1 bivala 40 let.
" ! V Girard, Kans. je preminula " jjera Hausar, roj. Bregant, do-jtna iz vasi Dol, 1'ara sv. Marjeta t; pri Mokronogu.
V	Calumet, Mich, je umrl Jos. u Ucman, star 46 let, doma iz Šmi-
hela na Dolenjskem.
V	Strabane, Pa. je umrl Frank Kuderca, star 46 let, doma iz Bača pri Št. Petru na Krasu.
V	Bear Creek, Mont, je preminul Vincent Zaitz, star 61 let. doma iz Kamnika. Tu je bival 30 let.
V, Detroitu, Mich, je umrl Joseph I veča, doma v Gornji Lo-cvici, okraj Metlika.
V	Riding, Pa., je umrl Peter Kočevar, doma iz Suhorja pri Metliki. Star je bil 51 let.
Na Ely, Minnesota, je umrl Jakob Klobučar, star 79 let. Doma je bil iz Črnomlja v Beli Krajini in je bival v Ameriki od leta 1886. Zapušča ženo in dve hčeri ter štiri sinove.
-o-
"Vsak naj spozna, da bi-ez ugitacije zi\ katoliški list smo jtfsi zakopani v tihi, sramotni i?rpb in naš narod ne hi do-r>ival prepotrebnega bodrili*.'*
fk f dni do Jugoslavije
IHpfl m
(fi GJ	preko Bremena na ekspresnih parnikih
BREMgN-EUROPA
Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhaven z^jamči pripravno potovanje do Ljubljane.
Ali potuife na znanih hitrih parnikih
DEUTSCHLAMD H AM SUR.C NEW YORK ALBERT BALL8N
Božični izleti
NEW YORK	5. decembra
BREMEN ......................... 7. decembra
ALBERT BALLIN	12. decembra
EUROPA	15. decembra
Izborne železniške zveze iz Bremena ali Haplnn"ga-Odplutja iz New Yorka
HAMBURG-AMERICAN UNE [Si NORTH GERMAN IJ-OYP
130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILL.
' Stran 4
"AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 21. septembra 1935
1
I
'Deklica z odprtimi očmi'
PIERRE L'ERMITE
Prevod iz francoskega izvirnika
Toda Rolanda ni več poslušala utemeljitve svoje tete. Stvar si je tolmačila po svoji pameti in preudarnosti. In zopet so ji uhajale, oči na nebo, ki ga je bilo videti skozi široko okno in ponavljala je- "Torej Roger Maude naju je povabil ITorej on bo plačal... On bi rad, da prideva v Pariz in da sva pri njem v gostih ... Toda vse to je povsem jasno, jasno, kakor beli dan! Prav zares, izredno spretno skovano ..."
"Kaj praviš?" jo je prekinila teta.
"Oh, nič ne pravim ..."
"Pa kaj premišljuješ?"
"Kaj premišljujem? Kako me morete vprašati kaj takega?"
Tedaj je deklica vstala od mize in se grizla v ustnice, da bi ne bruhnila v jok.
Teta je trdo gledala za odhajajočo in ko je Rolanda na vrtu zavila po stezici, je zmečkala prtič in ga vrgla na mizo:
"Neverjetno, kako je težko pripraviti ljudem- srečo! Neumnica mala! Koliko jih je, ki bi bile presrečne na njenem mestu! Peljem jo v ljubezen ... v svobodo... v razkošje! In prav zares se to dekle za vse skupaj še ne zmeni!"
XXIV. POGLAVJE
Na Noirmoutierškem pomolu, poslednji dan avgusta, okoli dveh popoldne.
Vse je pokojno, luč in tišina.
Dva ribiča, ki lovita na trnek, sedita na platnenih vrečah in z enakomernimi kretnjami pol nezavedno, dvigata in spuščata svojo dolgo, vedno prazna nit.
Gozdič ob vasici la Chaise lenobno spi pod toplim božanjem solnca.
Brezbrižno se guga na morju velik potniški parnik, privezan z dvema vrvema. In če bi ne bilo videti, da se dviga proti modremu nebu nekaj dima iz dimnika, bi človek dejal, da ie tudi ta ladja za vselej tam zaspala in da sanja svoj sen ob ti-' hem guganju oceana.
Toda ta pokoj ne bo dolgo trajal, kajti danes je veliko slovo od otoka.
Vse družine, ki so si najele hišice za mesec dni — in avgust je seveda od nekdaj najživahnejši mesec za letoviščarje — vsi potniki, ki so dospeli davi z ladjo ob desetih, in kolonisti iz 'Stare Rakovice' se odpeljejo nocoj ter se vrneio na celino, v glavno mesto, v staro jetniško življenje.
Komaj je odbila ura v stolpu tri, že so se začeli bližati od vseh strani možje in žene, dečki in deklice, ki niso več vedeli kaj početi, gnani v bojazni, da bi ne zamudili odhoda.ladje.
Oh, ni slišati tistih radostnih vzklikov, kakor ob prihodu, ko je bil pred njimi še dolg mesec neizrabljene svobode v čarobni prirodi!
To niso več veseli letoviščarji, ki so prihajali vsak dan bosih nog v belih kopalnih copatah, v svetlih oblekah, in ogledovali rumene in zelene bolnike, ki so dohajali z ladjo, in nesrečnike, katerih počitnice so minile in so zato spet odhajali.
Danes so sami na tem, da odidejo.
Dar.es meni — jutri tebi... šklepetajo strahotno okostja naših prednikov.
Tako prihajajo že povsem mestno oblečeni, z vratovi stisnjenimi v ovratnike, z nogami utesnjenimi v čevlje, v hlačah, suknjah, s kravatami, klobuki, čepicami.. počasi prihajajo, eni preveč razposajeni,
PISANO POLJE
J. M. Trunk
da bi bilo njih veselje pristno, drugi pa kar odkrito otožni.
Vseeno, priznati je treba, da je storil otok svojo dolžnost... svoje dobro delo; in odhajajoči so vse drugačni ob povratku nego so bili pred mesecem dni ob prihodu.
Prišli so utrujeni, debeli, suhi... to pač po starosti. Odhajajo spočiti, sveži, eni so shujšali, drugi so zdebelili, kakor jim je bilo potrebno.
Toda — odhajajo! .
Dobro vedo, da se bivanje v tem kraju ne da podaljšati in da kliče od onstran veliki družabni mehanizem svoje hlapce in svoje žrtve.
Vseeno!... Bridko občutijo to ločitev, i kajti v enem samem mesecu so se njih srca ukoreninila v noinnoutierška tla.
Teta Cecilija in Rolanda sta prišli po 'boulevardu' in po bližnjici skozi hrastov gozd in po skalovju. Sprehajata se po pomolu in pozdravljata na vse strani. V 'Stari Rakovici' jih imajo vsi zelo radi; mnogi dečki prihajajo k njima po slovo, jima razkazujejo svojo prtljako, vse spominčice, vse školjke, kamenčke, hrbtne skorje rakov in posušene rastline in morske bilke, ki jih odnašajo s seboj v Pariz.
Teta jih dobrohotno, a raztreseno posluša, iskaje z očmi ljudi, ki jih težko pričakuje.
Ne gospod voditelj, ne Roger Maude še nista na mestu. Ostala sta nemara še v 'Stari Rakovici', da poravnata poslednje račune, da še vse do zadnjega pregledata in preiščeta, je li vse v redu, preden zakleneta vrata za leto dni.
Teta Cecilija je razdražena in postaja zmerom slabše volje. Vsak hip se ozira proti terasi ob damski obali, od koder ima priti vsak hip glavni stan 'Stare Rakovice'.
Pol štirih!
Po vseh stezicah prihajajo iz gozda potniki in se bližajo pomolu.
Parnik daje prve znake življenja od sebe.
Mornarji prihajajo počasi, mirno, v širokih modrih hlačah, ki kažejo velike krpe v vseh oblikah in barvah. Napravijo si pot med ljudstvom in preden spustijo potnike na brod, naložijo kovčege, kolesa in ostalo prtljago.
"Kako, da še vedno ni gospoda voditelja !" je vzkliknila teta Cecilija ... "Mika me, da bi se vrnila pogledat, kaj ga še zadržuje. Morda naju še kaj potrebuje? Prav gotovo je kak zadržek. Ponuditi bi mu bila morala Pentapona za prtljago..."
Rolanda jo prijazno pomiri:
"Tetka, saj je šele pol štirih. Imajo še dobre pol ure časa."
"Dobre pol ure! Ti govoriš po svoje ... Toda pomol je poln ljudstva. Poglej to množico! Kako naj pride pravočasno na ladjo s svojimi kovčegi! Ponavljam ti: očitam si prav zares, da mu nisem ponudila Pentapona!"
"Ubogi Pentapon!... On vendar ni dosti močan za tako veliko težo..."
"Tiho bodi! Saj bo počil od maščobe ... Bala sem se le, da te ne vznemirim."
"Torej... sem jaz kriva?"
"Da... ti si kriva! Zdaj je prišlo tako daleč, da se moram tebe bati..."
"Oh, teta!"
(Dalje)
Godlg.
Kadar smo otroci mešali po kaki mlaki, je prišla na površje grda godla, ki je počivala na dnu. Tudi v življenju se pripeti nekaj sličnega. Zdaj poudarjajo kolaktivizem, in mnogokje je potreben, da se nekaj doseže. Vsi ljudje pa nikakor niso enaki, zato se nikoli ne bo mogel in se niti ne sme izključiti tudi potrebni individualizem, udejstvo-vanje posameznika. Razne potrebe za posameznika bodo prav vedno, in naj se vpelje tudi najširši kolektivizem. Umorjeni senator Long je hotel vsakemu dati stanovanje, vredno do $5000.00. Ako bi se tak načrt uresničil, kaj bi se pokazalo? V prav kratki dobi bi mnogi imeli .take domove, drugi pa ne več, ker bi nanje najeli posojilo, da kupijo karto, opravo, radio, naredijo kak0 potovanje itd. Kakor komunizem, je tudi vsak tak načrt utopija. Danes bi imeli vsi, jutri le nekateri, ker odvisi to od individualizma posameznika
slovenskih gramofonskih plošč
J plošče za
» —
Napačna j e misel
če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki.
Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas!
Naročite tiskovine od:
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road
Chicago, Illinois
RAZPRODAJA TRAJA DO 1. NOVEMBRA 1935, ALI DOKLER ZALOGA NE POIDE.
Zdaj je čas, da si preskrbite za mal denar lepo domače slovensko petje, lepe slovenske valčke, koračnice, poskotnice, itd. rekordirane na Columbia in Victor ploščah. Take prilike naj-brže več ne bo. V vašem interesu je, da si nabavite tekom te razprodaje čim več teh plošč morete.
Na razprodaji so samo tu v tem seznamu navedene plošče in nc druge. Za slučaj, da zaloga, katere tu navedene plošče poide in bi jo vam v takem slučaju ne mogli dati, navedite vedno v takem slučaju številko kake druge plošče, ki bi jo radi na mesto prvih, če bi nam slučajno pošle.
Z naročilom je poslati potrebni znesek v Money Ordru, ali gotovini. Po C.O.D. (po poštnem povzetju) teh plošč ne pošiljamo radi previsokih poštnih stroškov za C.O.D. V slučaju, da kdo želi, da se mu plošče pošlje po C.O.D. mu radi ugodimo, toda poštne stroške za C.O.D. dodamo h kupni ceni in jih mora naročnik plačati sam. Navadno poštnino pa plačamo mi.
Plošče, ki so na razprodaji so:
Columbia plošče:
25010—RADUJ SE ČLOVEK MOJ,
SVETI VEČER, poje duet Perdan & Perdan. 25057—SLOVENEC SEM,
PERICE, poje moški kvartet Jadran. 25084—NOČNI ČUVAJ,
PEVEC NA NOTE, poieio člani kvarteta Jadran. 25091—VSI VERNI KRISTJANI,
O J PASTIRČKI BOŽU LJUBLJENCI, poje Anton Šubelj. 25116—DOBRO SREČO ZA KRAVO RDEČO.
ŽIVELA JE ENA DEKLICA, Adrija, spremlja Dajčman.
25130—VELIKONOČNA,	1. in 2. del, moški in ženski glasovi.
25131—LOVSKA,
KDOR HOČE FURMAN BIT, ženski duet.
25138—VESELA	URŠKA, valček,
RIBENČAN URBAN, polka, igra Hojer Trio.
25139—KADAR	BOŠ TI VANDRAT ŠEL. duet, USPAVANKA, duet, pojeta gdčni Louše in Udovič.
25151—MAMICA MOJA,
KESANJE, poje g. Anton Šubelj.
25165—PRI	OKNU JE DEVA SLONELA, SPOMINEK, duet, pojeta Belle in Plut.
25166—MICKA,	valček,
V	TIVOLI, valček, igra znameniti Lorandov orkestra. 25168— O J DEKLICA POVEJ MI TO...
KO NA PLANINE, pojeta Bele in Plut.
Victor plošče:
23005—ZA VELIKONOČNO NEDELJO, 1. in 2. del, korni pevci Adrije.
23008—POD DVOJNIM ORLOM, krasna koračnica za ples.
DUNAJ OSTANE DUNA.T. citre in Trio. 23010—DVA GORENJSKA SLAVČKA,
SPOMIN NA BLED. ženski duet s sprem, klavirja. 23012—TO JE NEMOGOČE, dvokoračen ples,
TAJNA LJUBEZEN, valček, igra orkester. 23018—KRASNA MARIČKA, šotiš,
V	DIVNI DOLINI, .-znameniti Landlerjev orkester.
23025—PO	JEZERU BLIZ TRIGLAVA,
OH. OH. URA ŽE BITE. Doje Mirko Jelačin.
23026—POBIČ	SEM STAR ŠE LE 18 LET,
JURI T BENKO, SfZEMI LENKO, poje Jurij Jelačin.
23027—PA	KAJ TO MORE BIT ...
MENE PA GLAVCA BOLI, noje Mirko Jelačin.
23028—VSI	SO PRIHAJALI, MLINAR, poje Mirko Telačin.
80332—AMERIKANEC	NA OBISKU, 1. del,
AMERIKANEC SE POSLAVLJA, 2. del. tievci Adrije s < sprem, harmonike.	<
80333—V	KRČMI, 1. m 2. del s petjem, pevci Adrije s harmoniko. 81204—ČARLOTTA, šotiš,
NA BREGU, valček, igra znameniti češki kvartet.
81454—OB	TRGATVI. 1. in 2. del. pevci Adrije.
81455—KRANJSKA	KORAČNICA,
HOLZHACKER, koračnica, igra znameniti Olbrigs trio na citre
Manj, kakor tri plošče se ne razpošilja.
Naročila je poslati na :
Knii>nrn^ Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois j




mi je celo morje. Vidim vest iz Brd, da so vsaj ženske nastopile zoper nekega laškega učitelja in laško učiteljico, ko ni bilo reda v šoli. Dosegle pa seve ničesar niso, pač pa so bile grdo ozmirjane, in vsaj učiteljica je dobila dop.ust, ker mora služiti med temi — barbari. V očeh italijanskih "Rimljanov" so toraj Slovenci •— barbari.
Pred kratkim sem imel razgovor z nekim drugače razsodnim možem, Lahom iz nekdaj Južnega Tirola. Dasi po narodnosti Lah, nikakor ni odobraval nastop sedanjih gospodarjev na Tirolskem zoper j nemški živel j. Razgovor je prišel tudi na Primorce, ki so zdaj pod Italijo. Tu je pa mož razodel čisto druge nazore, štel je Primorcem celo v srečo (??,) da so prišli pod Italijo, in ne pod — Srbijo, češ,'; da Srbi nimajo nobene kultu j re. Tu ga imaš, sem si mislil. Italija se res lahko ponaša z veliko kulturo, s kakršno se noben narod ne more, najmanj morda kaka Srbija. To je. pač umevno. Ampak, kako pa sedanja Italija kaže to svojo hvalisano kulturo? Srbija, ali recimo Balkan nima rimske kulture v toliko obilni meri, pa 'vendar stavim svojo glavo, da jbi Primorci na kolenih Boga (hvalili, ko bi jim bilo mogoče priti v območje tudi te male srbske ali balkanske kulture. Kulture je lahko na koše, pa je lahko pri vsi kulturi prav nič ni, in tako je na Primorskem, in kulture je lahko bore malo, pa je le lahko nekaj .kulture, in malo je boljše ko nič. Že stari Rimljanje So v marsičem prav — barbarično nastopali, in njih potomci na-j stopajo enako barbarično^ "barbari" pa sO že tedaj kazali več neke — kulture, in tako je še dandanes.
Zdaj vsiljujejo ti "Rimlja-inje" svojo kulturo Abesincem, ki res nimajo dosti kake posebne kulture, ampak Abesin-ci bo'db rabili zoper to kulturo ,-— orožje. Kaj kultura, ko je nastop — barbarski?
Dfl H. M. !.WU7H?
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(owrel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO
K^Uvoit	Točno«*
PoglpROSrt
U.WOTMK
-- LEKARNA —
Poaliiir preko 32 let
2159 West Cermak Rd.
oct) L'javitt Street CHICAGO. ILL
SPREJEM NADŠKOFA V NEW YORKU
(Nadaljevanje s 1. str.)
fare v New Yorkir in v imenu slovenskih frančiškanov, Rt. Rev. Msgr. V. Hribar v imenu pripravljalnega odbora v Cle-velandu, Rev. J. Plevnik v imenu Baragove Zveze in KSK J. Govoril je tudi nadškofov spremljevavec Rev. J.J. Oman, in g. vice-kozul Pavelich. V imenu faranov je nadškofa pozdravil mladi g. Frank Kršmanc. Program je bil precej dolg, ali nihče se ni ganil iz dvorane. Vsi ^o željno pričakovali, kdaj bo poklican k besedi naš visoki gost nadškof ljubljanski. Pozvan je bil gromovito pozdravljen. In začel je govoriti tako toplo, tako prisrčno, tako čisto, da je si je v trenotku osvojil srca vseh. Povedal je, da je njegova pot romanjg in sicer romanje na Baragbv grob. Ko je začel govoriti o evharističnem kongresu v Ljubljani in o romanju brezijanske Matere božje Marije Pomagaj s tako prekipevajočo toploto, ni ostalo nobeno ok0 suho. Poslušali bi ga bili še in še. Srečne slovenske naselbine, ki boste imele priliko viditi in slišati našega vla-dikO. Večerni program smo zaključil s pesmijo "Po jezeru." Pela je cela dvorana. Nato se je Prevzvišeni p&mešal med ljudi in je ž njimi ljubeznivo očetovsko kramljal. Prekrasen prizor! Pastir med svojimi ovčicami, dobri pastir! Prezvišeni ostane gost slovenskih frančiškanov na osmi, dokler se ne poda v Cleveland, Ohio. V sredo 18. sept. dopoldne je obiskal Prevzvišeni jugoslovanskega generalnega konzula Dr. Jankovicha, kjer se je sestal z raznimi časnikarji iz New Yorka. ' New Yorčanom čast za prelepi vtis, ki so ga napravili na Prevzvišenega g. nadškofa. I Prevzvišeni je za enkrat Jsprejel tale načrt za obisk slovenskih naselbin:
Po evharističnem kongresu obišče faro sv. Marije v Col-linwoodu, O., kjer bo v nedeljo 29. sept. pridigal na riovi sv. maši Rev. Marcel Marin-šek OFM.
Isti dan 29. sept. zvečer bo prevzvišeni obiskal Pittsburg, kjer bo tri večere pridigal ob -10. urni pobožnosti.
Od okt. 2. do 4. bo Prevzvišeni obiskal Johnstown, Pa> kjer bomo na gričku sv. Terezije imeli 40 urno pobožnost in bomo proslavili dva velik*1 praznika: praznik Male Cvetke in praznik sv. Frančiška.
V nedeljo 6. okt. bo Prevzvišeni delil zakrament sv-birme v Bridgeport Conn. Od ,tam se odpelje v Niagai*il jFalls, da si ogleda znamenit0 slapove. Nadaljni program h" .objavljen pozneje.
P. Odilo OFM
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. CERMAK RD., CHICAGO. ILL Phone Canal 4611
Na razpolago noč in dan!
—- Najboljši auloniobili za pogrebe, krpte in ženitova-■\ja.— Mrtvaška kapela n:- razpolago brezplačno. —-
»Vne zmerne	PJ




Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088
LrJ
=35!
Zato bodo prav vedno potrebe.
Tu nastopi dobrodelnost. Pravijo, da je poniževalna. ; Mogoče. Zapisano je, da je bolj blažilno dati, kakor jemati. Mnoge .ie sram, da bi prejemali, dasi niso sami krivi potrebe. Tako je bilo vsaj do-zdaj, ako se je moralo preje- j mati. Kako dandanes? "Pre-! jemanje" je postalo pravi — (biznes, neka sramota je po-■ v New Yorku poizvedovali o neki družini," ki je postala ;prav vsiljiva pri podpori, in pronašli, da je ta družina prejemala podpore kar od kakih 116 dobrodelnih društev. Ali
i vidiš — godlo?
*
Barbari.
| Znano je, da so Grki, ko so bili na vrhuncu, označevali prav vsakega tujca kot —barbara, dasi so imeli mnogi ta-(ki "barbari" že davno pred I Grki visoko omiko. Enako je i bilo tudi pri Rimljanih, in J morda je še. .
Gorja pri naših dobrih Go-ričanih pod novimi razmera-