Mesranmi do konoa.
Nemško nacionalni, sedaj nemško-demokratični list »Grazer Tagblatt« vabi, Slovence, naj se po ravnajo z Nemci ter v bodoče ostanejo na nemški strani.. To prijazno vabilo ima obliko nemške olike, ki se v naših krajih javlja in uveljavlja kot nesramna zagrizenost in podlo obrekovanje. »Tag-blatt« piše: »Kdor je te dni bil na Sp. Štajerskem, je moral nehote misliti na to, da so Slovenci svoj čas prišli v alpske dežele kot hlapci Obrov ter so tamkaj rimska kulturna središča, ki so jim Germani na svojem prehodu skrbno prizanašali, docela pomorili in požgali. Ista uničevalna volja je še danes v takozvani inteligenci tega ljudstva.« Te besede dokazojejo, kako nesramen lažnjivec in podel obrekovalec je Nemec. Kje na Spodnjem Štajerskem so Slovenci te dni požgali kulturna središča, mesta; šole, cerkve? Naj nemški lažnivec imenuje samo en kraj. Dokaže naj tudi nemški nesramnež, da Slovenci nastopajo kot morilci. Fantovske pretepe, ki se v nemških krajih dogajajo ravno tako kakor v naših, se vendar ne more celemu narodu staviti na rovaš. Kar pa se dostaje očitka z Obri, naj Nemci dobro pomnijo, da jim je zgodovina svetovne vojne podelila zasluženo ime Hunov, s katerim jih imenujejo Francozi, Belgijci in Srbi. Za svoja nadhunska dejanja in razdejanja med vojno bodo morali Nemci toliko plačati, da se bodo mogli dodobra preveriti, da so docela zaslužili ta časten naslov. Če naposled grozi graški list s tem, da se bodo Nemci, ako se jim Slovenci ne vdajo, pri mirovni konferenci združili z Italijani zoper Jagoslovane, je taka grožnja ka kor strah, ki je na sredi votel, okoli pa ga nič ni. Nemci so premagani in ne bodo na mirovni konferenci prav nič narekovali, ampak prav ponižno molčali. Zmagovalni zavezniki, katerim pripadamo tudi mi Jugoslovani, bodo predložili listo zahtev in rekli: Mihi, podpiši! In Mihi bo podpisal, in tako bo njegova ošabnost in nesramnost končana.
Slovenska posadka vrh Plača
Špilje, 18. dec.
Danes zjutraj je oddelek naših čet zasedel najvišjo točko stare državne ceste Ernovž—Gornja Sv. Kungota. Iz svečinske in kuegovške okolice je namreč izvažal svečinski Paskolo zadnjih 14 dni velike množine jabolk in drugih Živil po plački cesti v Nemško Avstrijo. Po tej cesti se je izvozilo najmanj 10 vagonov jabolk iz Jugoslavije. Me-šetarji so plačevali jabolka po K 1.20 do K 1.60 1 kg. V Ernovžu pa so dobili za nje po 4—5 K. Zaslužili so ogromne svote. Oblasti so bile pravo-
časno na postopanje svečinskih nemčurjev opozorjene, a so žal prepozno odredile zatvorjenje »stare ceste.« Za to dragoceno blago bi bila lahko naša vlada v zameno dobila iz dragih dežel soli, petroleja in drugih potrebnih reči. — Naša posadka vrh Plača sedaj zavrača Paskolove transporte v Nemško Avstrijo.
Slovenska zastava v Cmureku in Badgoni
Radgona, 18. dec.
Naša posadka v Cmnreka in Radgoni je okin-čala hiše, kjer imajo naši junaki bivališče, z jugoslovanskimi trobojnicami. Nemci občudujejo lepoto in privlačnost naših narodnih barv. Sa še ti kraji niso popolnoma nemški, svedoči dejstvo, da najmanj vsak drug človek prav čedno govori slovenski jezik. Prav je, da vstrajamo, da morajo ti kraji onstran Mare biti naša stalna posest.
Križa v Belgradu.
Beograd, 18. dec.
Jutri četrtek bo rešena ministrska kriza- Pri posvetovanjih odposlancev posameznih strank s princem Aleksandrom se je dosegel sporazum. Dr. Korošec je prisostvoval posvetovanjem. Na Pašiče-vo mesto bo stopil, kakor se domneva, drug merodajen politik.
Italija se bo udala Wilsonu-
V italijanskem senatu je izjavil min. predsednik Orlando, da 3e bodo italijanske aspiracije edinole rešile na mirovni konferenci. Pri končni ureditvi vseh spornih vprašanj bodo merodajna Wil« sonova načela, katerim ostane Italija zvesta, Orlando pa ne more reči. do katere meje. V praksi bi utegnila imeti Wilsonova načela ovire, ki bi zavlačevala uresničenje naših aspiracij.
Razne noviee.
Dostop v naše uredništvo. Dasiravno nam je vsak prijatelj, ki obišče naše uredništvo, ljub in drag gost, vendar smo radi preobilnega dela prisiljeni določiti sledeče: Ker je v jutranjih urah u-redaištvo preobloženo z nujnimi uredniškimi posli, ne morejo uredniki izvrševati svojih uredniških o-pravil, če se jih vedno moti z vsakojakimi obiski. Radi tega velja odslej pravilo, da se lahko govori z uredniki dopoldne samo od 11. do 12. ure in popoldne od 8. do 6. ure. Med 8. in 11 uro ni vstop v uredništvo nikomur dovoljen. Prosimo
prijazno, naj blagovoli občinstvo vzeti to naznanilo blagohotno na znanje. — Uredništvo »Malih Novic«, »Slov. Gospodarja« in »Straže.«
Za sinoči nameravana bakljada na čast rojstnega dneva princa Aleksandra je radi pomanjkanja sveč izostala.
*{* Metodija Pišek. V samostanu Eggenberg pri Gradcu je umrla dne 16. dec. učiteljica s. Metod. Fišek, hčerka poslanca g, Pišeka. N. v m. p !
Dolge božične počitnice ima nemško žensko (z moškimi vzporednicami) učiteljišče v Mariboru, in sicer od 18. dec. do 7. jan. Vzrok: pomanjkanje premoga.
Gostišče — hotel.' Ker bi se nekateri radi izognili vsaki nepotrebni tujki, bo morebiti dobro rabiti za hotel besedo gostišče, kjer gost dobi stanovanje, brano in pijačo. Gostilna je hiša, kjer dobi gost hrano in pijačo, gostilnica pa soba za brano in pijačo.
Židovsko postopanje proti Jugoslovanom. Prosim objavite v svojem cenj. listu sledeči dogodek: Kot Jugoslovan sem vsled razglasa »Slov. Gospodarja« v soboto, dne 14. grudna v Maribora, Koroška u lica št. 21, svoje okno okinčal s tremi slovenskimi zastavami. Kmalu nato pripiha oskrbnik te hiše z imenom Th. Braun (žid) s svojo soprogo v moje stanovanje ter me pozove, naj slovenske znake takoj odstranim. Odgovoril sem njima: »Jaz sem Jugoslovan in sem na jugoslovanski zemlji razstavil trobojnice, zato nimam nobenega vzroka jih odstraniti.« Na to mi je soproga Žida s tem dnevom odpovedala stanovanje. To je ves dogodek in prosim, priobčite to v Vašem cenjenem listu, da bo tudi naš narod zvedel, kake misli imajo Židi do nas. Z velespoštovanjem : Ferdinand Sert.
V gostilni „pri medvedu" v Melju niti v soboto ob priliki bakljade niti v nedeljo na narodni pra znik nismo opazili jugoslovanske zastavice. V to gostilno so že pred vojno, osobito pa tudi med vojno, zahajali po pretežni večini slovenski gostje iz mariborske okolice in Slovenskih goric. Kmetje! Kdor ni z nami, je proti nam! V slovenskih gostilnah, t. j. v Narodnem domu, pri Golecu, pri Medenki, pri Kirbišu in »pri belem zajcu« v Melju dobite izborno vinsko kapljico. Pustite nemčur-skega »medveda« v njegovem brlogu in zahajajte le v slovenske gostilne. — R.
Brivec Toman na Tegethofovi cesti je minulo soboto odstranil nemški napis, kar so njegovi gostje seveda odkrito odobravali. Takej v pondeljek zjutraj pa je svojo brivnico zopet okrasil z nemškimi napisi. Slovenci, pozor!
„I’ versteh niks bindiš“. Ali poznate tistega de narnega pismonoša Murschettzz a po Nagi-jevi in sosednih ulicab, doma nek pri Sv. Jakobu v Slov. gor.? — Ko je kaj prinesel, je jako prijazno slo vensko pozdravljal in govoril. Šteli smo ga za pravega moža. Ko je pa prišla predaja pošte na Jugoslavijo, ga je zlobni duh obsenčil, stopil je v štrajk in se širokoustil : »I versteh niks bindiš, jec soli i no serbiš lernen !«
Nemške napise nad trgovinami, gostilnami itd bo treba, povsod zamenjati s slovenskimi. Da bodo
vse tvrdke imele napise v lepi slovenščini, opozarjamo na to, da je čisto nepravilno in nemško-vaino reči n. pr. »k zlatemu jagnetu«, »k belemu volu«. Edino prav je: »Pri zlatem jagnetu«, »pri belem volu«, »pri mastni raci«.
Mariborski poštni uradi imajo kljub slovenskemu vodstvu še vedno samonemške poštne pečate. Upamo, da bo g. ravnatelj dr. Janžekovič oskrbel za mariborsko in tudi za pošte na deželi slovenske uradne pečate. Proč z znaki hlapčevanja !
Nova država — nova navada! Lepa naša domovina smo navdušeno pozdravljali te dni svojo ljubo Jugoslavijo. Da bi vsikdar častna bila, smo ji želeli iz dnu srca. To pa dela častno dosedanja nemška govorica nekaterih? Preveč smo bili zasužnjeni in navajeni tuji bič poljubovati. Le kar smo videli Nemca storiti, smo posnemali radi v svojem obnašanju, obleki in drugem ; nemški časniki, nemška knjiga, je baje vse boljše povedala kot pa slovenska sirota. Se li bo vzbudila vsaj sedaj narodna zavest ia ne boš posebno ti inteligenca po mestih in trgih opustila nekdanje grde in ostudne avstrijske navade, ko so pri vsaki priliki, na sprehodih, v trgovinah, na železnici, pri obiskih tako radi nemški pokramljali? Naš samozavesten kmet, narodnega navdušenja prepojen vojak, na počitnice prihajajoč dijak bi se gotovo zgražal nad takim, na prejšnjb tisočletno suženjstvo spominjajočim, početjem. Naši Jugoslaviji naj ne veljajo le živijoklici, ampak predvsem obnašanje in govorica, ki ji dela čast!
Sprevodniki še vedno izklicujejo imena postaj na Slov. " Štajerju v nemškem jeziku. Takih ljudi ne potrebujemo. Proč z vsemi znaki tujstva !
Srečno, Berničnik! Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje je odstavila kot okrajna šolska nadzornika nadučiltelja Tomaža W.ernitzniga, okrajnega šolskega nadzornika za mesto Ptuj in za nemške šole okrajev Ormož, Konjice, Sv. Lenart v Slov. goricah, Ljutomer, Marenberg, Maribor (okolica), Rogatec, Šoštanj, Slovenska Bistrica in Slovenjdradec ter vladnoga svetnika Klementa Profia, ograjnega šolskeda nadzornika za mesto Celje in za nemške šole okrajev Celje (okolica), Vransko, Sevnica, Brežice in Laško. Njima podrejene šole je podredila šolskim nadzornikom za slovenske šole dotičnih okrajev.
Slovenec spremlja Wilsona. V Pariz je dospel z Wilsonom Slovenec dr. Bogumil Vošnjak, član jugoslovanskega odbora v Londonu.
Francozi v Zagrebu. V Zagreb je dospelo v soboto 350 Francozov-pešcev in 84 konjenikov. Ta četa je določena za zastraženje severne jugoslov, meje.
Vrednost avstrijske krone neprestano pada. V Švici znaša vrednost krone danes 28 centimov (vinarje?). Pred vojsko je veljala krona v Švici 105 centimov.
Temnosivi klobuk, znotraj z napisom »Friedr. Kropsch, Bruck a/Mur«, na strani tenki slovenski trak, se je izgubil v bližini Cirilove tiskarne. Kdor ga je našel, naj ga prinese v prodajalno Cirilove tiskarne.