Leto LXXH Št 225 PoMnlna plačana t gotovini — Die Postgcbuhi bat bcaniJt Pieis - Cena L 1 OroloUtr« • npr«»»i Ljubljana, Kopitarje*« 1 Telefon H^l-lllt jlesočn« naročnin« IS 11». «a tematvo « 11». - Oek. »«». LJubljana lO.BAO u aaročnlno ta 10JU4 „ inserat* Ukljnčn« »aatopatTt „ oglase U Italija la Inoiemstvai UPI 8. A. U lian o. B» kopl«a» na rril»n» SLOVENEC Anhaltender Feinddruck in Holland Bei Maeseyck im Gegenstoss zurttckgevvorfen — Erfolglose ortliche Angriffe des Feindes in Italien — Sowjets ostlich Szeget vvieder in Richtung auf die Grenze zuriickgevvorfen — Grossvvnrdein in eigener Iland Ans dem Fiihrerhauptqnartier, 30. 9. Pas Oberkommando der Wehrinaeht gibt bekannt: In Holland setzte der Feind am 20. September seinen Druck gegen die beiden Eckpfciler seines Einbruchsrau-iiies fort. Gegen heftige Angrifle zur Be-zivingung des Antwerpen-Turn-1, o u t - K a n a I s und zur Erweiterung des Briickcnkoptes nordwestlich Turn-linnt stehen eigene Verbiinde in schwo-ren Abwehr- und Angriffskampfen. Starker boi Maeseyck angreifender Feind mirile im Gegenstoss zuriickgeworfen. I m Raum von N i m w c g e n und bei JI e t z kam es im Lanfe dos gestrigen Tagcs mchrfacb zu erbittert geliihrten Luftkampfen iwischen deutschen .liigcrn ti ii d leindlichcn Jagdverbiindcn. Hierbei ivurdcn 18 feindliche Flugzeuge abge-tchossen. Im Frontabschnitt von Aachen bis S a n c j besehriinkten sich auch gestern die Kantplhandlungen auf einige ortliche Angriffe des Feindes und erfolgreiche eigene Gegenstosse. Im Raum von Chateau-Salins linil Ii u n 6 v i 11 o gelang es dem Gegner in erbitterten Kampfen einige Hohcn-stclliingcn und VValdgcbiete wieder zu nclmi 'n. Dio Ahwehrschlacht in den Vorbergen drr Westvogesen und nordwestlicli Bel fort dauert an. Um die Taleingitn-ee kam es zu heftigen Kampfen, in deren Verlauf an melireren Stellen verlo-renes Gelande im Gegenangrilt »ieder genommen wurde. Die Festungen an der K a n a 1 k ii s t e nidden Artilieriefeuer und ortliche Kampftatigkeit. Vor Ca I a is herrschte cinc 24 stiindige AVaffenruhe zur Eva-kuicrung der noch in der Stadt verblie-liencn Zivilbeviilkerung. Dio Besatzung ton G i r o n d e - N o r d vernichteto Ieindliche Stosstrupps und drang mit eigener Aulkliirung wiederum tiel in das Ieindliche llintergeliinde ein. Das »V t<-Štoru n gsfeuer aul London wurde lortgeselzt. Durch die an den Vortagen erlitte-non Verluste geRchwiicht, hat der Feind »einen Urossaugrill in Mittcl-Ita- 1 i e n zunachst nlcht wieder aufgenom-men. Nur am M o n t e B a 11 i g I i a dau-ern die Kampfe noch an. Auch an der Adria-Front hat sich die 8. engli-sche Armee aul den Kampf um Sa-vignano und einzelne erfolglose ortliche Angriffe besehriinkt. Dic Kiimpfe in der Donan-Schlei-f e beiderseits des E i s e r n e n T o r e s, in die von beiden Seiten ncu herange-fiihrte Kriilte eingrilfen, gehen weitcr. Ein Stiitzpunkt an der Donau wurde deu Sowjets wieder entrissen. Deutsche und ungarisehe Verbiinde, von der deutschen Luftwaffe gut unter-stiitzt, warfen ostlich Szeged, S arkad und im Raum von Grosswar-d e i n die Bolschewisteii und Rumiinen wieder in Richtung aul die Grenze zuriick. Die Stadt Grossv.ardein ist »io-der in eigener Hand. Beiderseits T o -renburg und Siichsisch-Regen wurden heitige ortliche Angriffe des Gcgners abge\viesen. An dem ziihen Widerstand nnserer Divisionen sinil aurh gestern gegen die Beskidenpiisse anf hreiter Front lortgcsetztcn Angrille der Sowjets gesrheitert. Zivisehen D ii n a und der R i g a e r B u c h t hal die Angriffatatigkeit des Feinde9 gestern nachgelassen. Unsere Truppen und lettisrhe SS-Frciwilligen-verbamle srhlugen alle Angriffe ab. Wahrend der Absetzbewrgungen im Nordabschnitt der O s 11 r o n t. iiber die gestern berichtet wurde, hat die Kriegs-marine wieilerliolt Ton See aus in dio Kiimpfe des llceres eingegriffen und in kurzer Zeit starke Truppenverbiindo mit Waffon und Geriit. alle Verwundeten sowic Zehntausende von Zivilpersonen iiber See zuriickgeliirht. Die Anglo-Amerikaner setzten am 29. September die Terrorisierung der westdeutschen Zivilbcvollterung mit Bomber- und Jagdverhiinden fort. Durch wahllose Angriffo auf Ortschaften und Eisenlinhnziige entstanden vor allem im linksrheinischen Reichsgebiet Personcn-verluste. Britische Flugzcnge warfen in der Nacht Bomben auf das Gebiet von Karlsruhe. Sovražni pritisk na Nizozemskem se nadaljuje Pii Maeseycku smo ga s protisunkom vrgli nazaj — Brezuspešni sovražni krajevni napadi v Italiji — Sovjeti vrženi vzhodno od Szegcdina zopet proti meji — Veliki Varadin v nemških rokah Fiihrerjev glavni stan, 30. sept. DNB Vrhovno poveljstvo oborož. sil javlja: Na Nizozemskem je sovražnik 29. septembra nadalje pritiskal proti obema vogelnima strebroma svojega vdornega področja. Pri obrambi silovitih napadov sovražnika, s katerimi hoče doseči preliv Anvers-Turn-hout in razširiti predmostje severno od Turnhouta, bijejo naši oddelki težke napadalne in obrambne boje. Sovražnika, ki je pri Maeseycku močneje napadel, smo vrgli s protisunkom nazaj. Na področju pri Nim^egnn in pri Metzu je prišlo včeraj večkrat do ogorčenih letalskih bojev med nemškimi lovci in sovražnimi lovskimi oddelki. V njih smo sestrelili 18 sovražnih letal. Na odseku od Aachena do Nan-cyja so se omejili boji tudi včeraj na nekaj sovražnih krajevnih napadov in na uspešne lastne protisunke. Na področju Chatean-Salinsa in Lune vili a je uspelo nasprotniku, da je v ogorčenih bojih znova zavzel nekaj višinskih postojank in gozdnatih predelov. Obrambna bitka v predgorju zapad-nili Vogezov in severnozapadno od Bel fort a se nadaljuje. Za vhode v doline so se vršili siloviti boji, v katerih smo na več mestih s protinapadom ponovno osvojili že izgubljeno ozemlje. Utrdbe ob Rokavski obali javljajo o topniškem ognju in krajevnih spopadih. Pred Calaisom je vladalo 24 urno premirje, da sc je lahko evakuiralo civilno prebivalstvo, ki je še ostalo v mostu. Posadka Gironde-scver jc uničila sovražne naskakovalne skupine in vdrla z lastnimi ogfedniškimi silami znova globoko v sovražno ozadje. Motilni ogenj »V 1< na London se nadaljuje. Oslabljen zaradi svojih izgub, ki jih je utrperprejšnje dni, sovražnik r srednji Italiji zaenkrat ni nadaljeval svojega velenapada. Le ob M o n t e B a 11 i-S 1 i j u se boji še nadaljujejo. Tudi nn jadranskem bojišču se je osma angleška armada omejila na boj za Savi g n a n o in na nekatere brezuspešne krajevne napade. Boji v kolenu Donave ob obeh straneh Železnih vrat se nadaljujejo. Obe strani sta posegli vanjo z novo Privedenimi silami. Sovjetoin smo iztrgali zopet neko oporižže ob Donavi. Nemški in madžarski oddelki, ki jih jn dobro podpiralo nemško letalstvo, so jrgli vzhodno odSzegedina, S a r -* a d a in na področju Velikega Va-'»tlina bnljševike in Romane zopet «o tistega naroda v evropski skupnosti treh držav. Japonska je osvobodila ai/.ijske narode sužnosti ter jim podarila samoupravo in samostojnost. To so ti narodi ali vsaj njih večji del tudi čutili. Stockholm. Na zborovanju socialno-demokratskega delavstva v Stockholmu in inozemskih socialistov na Švedskem so sprejeli po vesti »Morgontidningena« sklep, ki zahteva skorajšnje predpriprave za ustanovitev novega demokratsko-socialističnega delavskega pokreta. Berlin. Narodna bolgarska vlada zavrtjjja izdajo prejšnje strahopetne vlade in izjavlja ponovno pripadnost Bolgarije k trojnemu paktu ter svojo neomajno odločnost nadaljevati zvesto v duhu določil trojnega pakta z bojem ob strani Nemčije vse do končne zmage. Vlada izjavlja, da je edina in prava zastopnica koristi bolgarskega naroda in da je enotna z občutki in političnim hotenjem bolgarskega naroda, , " 'izegedin in Gyu1a danes za hrbtom nem-ško-madžarskega bojišča. Pri nadaljnjem odmiku iz Szeklerjevega rogljiča smo morali opustiti Neumarkt. Prvič po daljšem času omenja nemško vojno poročilo dogodke na HrvaŠkem in v Srbiji kot večje boje. S tem, da so zasedle nemške in hrvaške čete Banja Luko, so zadele občuten udarec Titovim tolpam, vendar so nemška premeščanja čet na vsem Balkanu še v polnem teku, tako da bo šele čez nekaj časa vidna jasna slika o tamkajšnjih bojih. S tem, da so bili pregnani Sovjeti s severnega obrežja Donave ob Železnih vratih, je bil preprečen prvi boljševiški poskus, da bi vdrli v Srbijo. Stockholm. Reuter poroča, da so tudi v petek zjutraj paduli izstrelki >V 1« na Anglijo in področje velikega Ix>ndona. Podrobnosti še ni. Nastale so škodo in izgube. M A, —> »Ustalitev vzhodnega bojišča je dejstvo« Madrd, 30. 9. »Ustalitev vzhodnega bojišta je dejstvo. Zima je pred vrati in mi verujemo, da je Nemčija v položaju,, da bo tudi nadalje obdržala bojno črto:, s temi besedami označuje španski vojaški kritik špansko mnenje o razvoju boja na vzhodu. Nadaljo pišo med ostalim: »Ko so bilo zadržane sovjetske čete pred Varšavo, jo bil ves svet prepričan, da bo udaril ogromen moskovski stroj ponovno z vso silo. Dejstvo pa je, da so Sovjeti izgubili svoj zalet. Sovjetska zveza so mora Daviti sedaj s problemi, ki 60 za Nemčijo odpadli. Oskrbo morajo dovažati preko uničene zemlje na veliko daljavo. Kakršni koli bi tudi bili nadaljnji Stalinovi nameni, sprememba položaja na vzhodu v korist Nemčije je ponyyn-ben in vseskozi važen dogodek za nadaljnji potek te vojne.< Himmler sprejel gen. Vlasova na zahoda Berlin, 20. sept. Reichsfiihrer SS II. Himmler je sprejel vodjo ruske osvobodilne nrmnde generala Vlasova k daljšemu razgovoru. V tem razgovoru, ki je potekel v najožjem soglasju, sta se pogovorila o vprašanjih in ukrepih zaradi vpostavitve vseh sil ruskega naroda v borbi za osvoboditev njihove domovine pred boljševizmom. * Beograd se čudi... Beograd. Radio Ankara je javil bolgarskem in francoskem jeziku: »lz Londona je prispelo poročilo, da so silo »narodno-osvobodilne vojske« pod poveljstvom maršala Tita osvobodile jugoslovansko glavno mesto. V Beogradu so nad tem senzacionalnim poročilom zelo začudeni, ker dozdevne osvoboditve niso niti najmanj opazili.« Ugotovitev lista »Newyork Times« Stockholm, 30. sept. Dopisnik lista »New York Times« pri 1. ameriški armadi ugotavlja, da se jo strateški položaj zaveznikov na severnem odseku vzhodnega bojišča tako spremenil, da lo ni več najvažnejše ali odločilno bojišče na zahodu. Ce britanski sunek skozi Nizozemsko in severni del zahodnih utrdb ne napreduje več, je močno verjetno, da jo bodo zavezniki v tej zimi zavozili ob Renu in v severni Nizozemski. Zaradi težkega ozemlja in številnih težkoč, s katerimi so zvezani velikopotezni nastopi na severozahodu Evropo v pozni jeseni in zimi, je povsem neverjetno, da hi se zaveznikom posrečil vdor v osrčje Nemčije. Vojna na zahodu se ne bo končala v petih minutah in prav tako malo v potih tednih. Po mnenju newiorškega dopisnika lista »Svenska Dagbladet« je razvidno it izvajanj lista »New YoTk Times«, da s<» washingtonski krogi prepričani, da se bo ta vojna še dolgo vlekla in vsled tega so že pričeli govoriti o novih napadih spomladi. Kakor javlja londonski dopisnik lista »Dagens Nyiieter«, označujejo t Londonu izid bitke pri Arnheimu povsem odkrito kot »nemško zmago«. Tudi v britanskem glavnem mestu so mnenja, da so postali izgledi na hitro končanje vojne na zahodu zelo majhni. Kremelj in Churchillov govor Stockholm. »Associated Press« poudarja v poročilu iz Moskve, da je bil Kremelj zadovoljen predvsem z onim delom Churchillovega govora, v katerem znova poudarja nujnost spremembe pnlj-sko-ruske meje. Ta izvajanja hočejo Ruse nedvomno prepričati, da podpirajo Britanci v tem vprašanju stališče poljskega osvobodilnega odbora in Sovjetske zveze. Govor je bil dokaz Churrhil-lovega prijateljstva napram Sovjetski zvezi. To dejstvo izhaja tudi iz njegovih izvajanj, v katerih izraža upanje, da so bo poljski ministrski predsednik Miko-lajczyk kmalu* vrnil nazaj v Moskvo. To izjavo smatrajo v Moskvi kot zelo pomembno. Bern. Francija se nahaja sedaj v popolni revoluciji, ugotavlja dopisnik lista »Feunille d'Avis« v Lausanni, po daljšem potovanju po francoskem področju. Med ostalim nadaljuje: »O tem se ne smemo vdajati nikakim iluzijam. Za vse bo zelo težko navaditi se na to, toda mi bomo videli še vse druge stvari,« tako zaključuje švicarski očividec svoje poročilo, t Velik uspeh Rupnikove bojne skupine Velik poraz preosnovane komunistične »Ljubljanske brigade« na Oiavah za Kožljskom Na drugem mestu poročamo o velikem porazu, ki ga je tako imenovana preosnovana »Cankarjeva brigada« doživela v bojih z Meničaninovo bojno skupino. Istočasno pa so komunistični roparji doživeli nov hud udarec na notranjski strani, in sicer je bila tam odločilno udarjena tako imenovana »Ljubljanska brigada«, zadnje čase reorganizirana. To komunistično skupino je napadla tista skupina domobrancev, ki ji poveljuje stotnik Vuk Rupnik. Po prvih poročilih, ki so prišla, je ta bojna skupina domobrancev zgrabila komunistično »brigado« za Kožljekom ln jo po prvem sunku razpršila. Pri nadaljnjem {»teku bojev so bile izgube komunistov katastrofalne. Med padlimi komunisti je več komunističnih višjih častnikov. Po tem silovitem porazu so preostali komunisti zbežali proti Rakitni, predalo pa se je domobrancem 15 komunistov stare garde. Ti pripovedujejo, da je bil ta poraz komunistov strahoten in da kaj takega komunisti do sedaj še niso doživeli. Na bojišču je ostalo izredno mnogo plena. Helsinki v otaoeju sovjetskih topov Stoekholm, 29. sept. Od petka 11. ure je prišlo področje Porkkule, ki leži neposredno pred vrati finske prestolnice, v sovjetske roke, ne da bi bila ugotovljena dokončna meja področja, kakor poroča dopisnik dnevnika »Svenska Dagblndet« iz Helsinkov. Bržkone bo ta meja potekala največ 17 km od Helsinkov, tako da bi Sovjeti lahko direktno obstreljevali finsko prestolnico iz tega področja. Ločitev Porkkale bo povzročila težke posledice za preskrbo finske prestolnice. Po neki vesti dopisnika švedskega dnevnika »Stockholms Tidningen« bodo morali v Helsinkih znižati obrok mleka za 50%. Pošiljke rib bodo bržkone popolnoma prenehale. Ravno tako bo omejena preskrba prestolnice z zelenjavo, ker prihaja večji del zelenjave iz Porkkale. V naslednjih dneh bodo prišle na Porkkalo sovjetske čete, ki bodo zasedle finsko mornariško postajo ter istočasno vzele v svojo posest ostala pnmorska oporišča in pristanišča. Neka sovjetska komisija je že pri delu, da pripravlja potrebne ukrepe. Stoekholm. Po poročilih helsinških dopisnikov listov »Svenska Dagbladet« in »Dagens Nyheter«, so se pričeli prvi ukrepi za demobilizacijo finske armade. Prvi finski kontingent bodo odpustili že v bližnjih dneh. Slično kot v prejšnjih primerih bo zaprla finska alkoholna monopolna družba ob tej priliki od jutri pa do 6. oktobra vse prodajalnice alkohola. Odpustili bodo več desettisoč mož. Stoekholm. Po poročilu TT-ja iz Helsinkov so prevzeli Sovjeti v četrtek letališče Malens pri Helsinkih. Danes bodo prevzeli Porkkalsko ozemlje. Pričakujejo, da bo zasedlo sovjetsko vojaštvo v prihodnjih dneh tudi linsko mornariško postajo na polotoku Skat in ostala mornariška oporišča ter središča. »Aftonbladet« F Moča iz Helsinkov, da bo morala najeti inska pomembna inozemska posojila, ako se bo hotela izogniti popolnemu finančnemu propadu zaradi visokih sovjetskih zahtev. Finski socialistični list je izračunal, da bo predstavljal odškodninski zahtevek letno obremenitev 700 finskih mark na osebo, vštevši otroke. Boljševi-zacija Finske se nadaljuje tudi na kulturnem področju. »Aftonbladet« poroča nadalje, da je Finska preplavljena 6 sovjetskimi filmi. Berlin. Pri zadušitvi varšavskega upora so sodelovali poleg oddelkov vojske, vojaške SS in policije tudi prostovoljci z vzlioda. Možje 1. vzhodnomuslimanskega polka SS in oba boreča se bataljona III. azerbejdžanskega polka so dobili številne Železne križe prvega in drugega razreda, ker so razbili številna odporna gnezda. Stoekholm. V finskem zunanjem ministrstvu so ustanovili poseben sovjetski oddelek, ki ga vodi sam finski zunanji minister. Oddelek ima dva odseka, namreč političnega in vojaškega. Vojaški odsek vodi general Enckell. Sovjetski oddelek ie zvezni organ finskega zunanjega ministrstva s sovjetsko nadzorovalno komisijo. Ga'jEeifer JSosef Wmkel umrl Berlin, 29. sept. Po kratki bolezni je umrl na posledicah vnetja pljuč Gaulei-ter in Reichsstaathalter Josef Burckel. Gauleiter Biircke! se je rodil 30. marca 1895 kot sin stare obrtniške rodbine v Lindenfeldu. Že zgodaj je pristopil k na-rodnosocialističnemu pokretu, za katerega se je eil na raznih zborovanjih in v časopisu »Der Eisenhammer« zavzemal z vso močjo. Leta 1926 ga je imenoval Fuhrer za Gauleitcrja takratne pokrajine Pfalz. Leta 193o mu je izročil vodstvo nar. soc. stranke v združenih pokrajinah Pfalz in Saar. Leta 1934., ko je dosegel 6por na zapadu svoj vižek v saarskem boju, je dokončal kot opoinomočenec za Posarje njegov boj « sijajnim volilnim rezultatom, ki je predstavljal soglasno priznaje Posarja, da spada k Nemčiji. Marca leta 1938 ga je imenoval Fuhrer za državnega komisarja za združenje Avstrije z Nemčijo. Pod njegovim vod- stvom je bilo izvedeno glasovanje v bivši Avstriji in vključitev alpskih in donavskih pokrajin v Nemčijo. Takrat ga je imenoval Fuhrer za Gauleiterja in Reichsstaathalterja na Dunaju. Po osvoboditvi sudetskih dežel je bil poleg tega šef civilne uprave na Moravskem. Avgusta leta 1940 mu je podelil Fuhrer politično pomembno nalogo šefa civilne uprave v Lotaringijl. Leta 1941 je, bil imenovan ea Reichsstaathalterja pokrajine Westmark, leta 1942 pa jc postal Reichsverteidigungskomraissar v XVII. vojnem okrožju. Novi vodja pokr. V/estmark Berlin, 29. sept. Ftihrer je Imenoval dosedanjega Dienstleiterja v strankini pisarni Willija Stohra za namestnika Gauleiterja in mu poveril vodstvo pokrajine Westmark. Eden pred spodnjo zbornico Amstcdam, 30. sept. Reuter poroča, da je govoril včeraj v parlamentarni det> ati o vojnem položaju v spodnji zbornici tudi britanski zunanji minister Eden. Med drugim je poudaril, rla ne more nihče napovedati, kako dolgo bo še trajal boj na zapadu in vzhodu. Zato jo zaenkrat najnujnejša nnloga, da se še nadalje ohrani enotnost med zavezniki, da bo v skladu z v Teheranu sprejetimi določili mogoč še nadaljnji boj. Dejal je, da ga ie v parlamentarni debati motila večkrat izražena domneva, da je vojna že skoraj dobljena. O tem bo mogoče govoriti šele, ko bo nasprotnik odložil orožje. Po zmagi nad nasprotniki razorožitev ne bo končni cilj zaveznifike politike. Pod »brezpogojno kapitulacijo« razume, da bodo imeli zavezniki »proste roke in da ne bodo Nemcem v nobenem oziru obvezani.« . Prehajajoč na bolgarsko vprašanje, je podčrtal, da so se zavezniške vlade zedinile, da mora Bolgarijo umakniti svoje čete iz, Grčije in Jugoslavije, ker sicer ne bodo z njo podpisali nika-kega premirja. Ko se io bavil z problemom poljskih vzhodnih meja je dejal, da v vsej zgodovini ni bilo bolj zapletenega vprašanja. Vsekakor se bo britanska vlada zavzela za ustanovitev suverene in neodvisne Poljske. Trajni mir l>o zajamčen lahko le, ako bodo Velika Britanija, Zdruežne države in Sovjetska zveza sodelovale med seboj v stalni harmoniji. To dejstvo je zanj odločilnega pomena, zlasti kadar gre za poljsko vprašanje. To je tudi prvi cilj britan.ske zunanje politike. Ob koncu se je bavii Eden s posvetovanji v Dumbarton Oaksu. Poudaril je, da ni pričakoval, »da bodo že na prvi seji dosegli dokončno rešitev zapletenih problemov.« Javorovica štev. 2 V odlično uspelih akcijah proti tolovajskim tolpam so domobranci razkropili Cankarjevo tolovajsko »brigado« — Komunisti imajo 155 naštetih mrtvih, v Žužemberk so pa prlpsljalj 25 voz ranjencev — Izgubili so mnogo orožja In streliva Dne 28. septembra 1944 je Meniča-ninova bojna skupina čistila ozemlje med Sv. Križem, Moravčami in Javorjem nad Litijo. Kombinirana skupina, sestavljena iz prekaljenih borcev, se ie v borbi sijajno izkazala. Borba ni bila prepuščena slučaju in je rodila popolen uspeh slovenskih protikomu-nističnih borcev. Začetek borbe Na čelu skupine je prodirala prekaljena četa domobranskih borcev, Kretala se je tako previdno, da se je približala tolovajem na strejno daljavo, še preden jo je opazila tolovajska straža na Javorskem pilu. Prav v tem času pa se je pomikala Cankarjeva »brigada« v jakosti okoli 550 tolovajev po glavni cesti, ki pe.lje iz Šmartnega pri Litiji, proti Moravski gori. Dolgo kolono, ki se je vlekla ravno skozi vrzel na nemški meji je sprejel bojni klic domobranskih borcev, ki so brez streljanja šli komunistom nasproti. V tem hipu je dal tolovajski stražar znak za nevarnost. Dvojni ta-pum, ta-pum je pretrgal valovanje človeških glasov. Komunisti so bili tako zmešani, da niso vedeli ne kod ne kam. Gosto nagneteni skupaj so plesali nekaj trenutkov skoraj na licu mesta, nato pa je udrla večina nazaj, nekateri pa v hosto proti Moravski gori. Na prehod čez mejo so pritisnili s tako paniko, da se je zamašil in nekaj trenutkov sploh nihče ni prišel skozi. Domobrancem se je nudil tedaj smešen prizor; tolovaji so metali od sebe nahrbtnike s tako vnemo, da je izgledalo, kot da je vsak komunist sestavljen iz dveh delov: enega ki bo »držal položaj« in drugega, ki bo »manevriral«. Ta čas pa je že sledeča četa zasedla obvladujočo višino in odprla ogenj na zbegano komunistično ma60, dočim je del domobrancev šel za ubežniki v hosto. Gosti streli brzostrelk, so vedno pogosteje odmevali po hribovskih grapah: borba se jo razvila! Da bi razbremenili »tovariše« v zagati ob prehodu meje, so oni oddelki tolovajev, ki so bili še na drugi strani meje, divje jurišali na golo višine iznad kolovoza od Cerovca proti Ja-vorskemu pilu. Če bi namreč zasedli te višine, bi iz boka obvladali položaj na cesti. o Težka četa se je izkazala V tem dramatičnem hipu so so izkazali borci domobranske težke čete, ki se je prav ta čas pomikala z mulami po omenjenem kolovozu. Kajti med tem ko so merilci postavljali minomete, so težki strojničarji jurišali na višine. Prav na vrhu jo prišlo do srečanja: tolovaji na eni strani, domobranci na drugi strani par metrov vsak sebi. Odločitev je prinsela kvaliteta: Nič ni pomagalo tolovajem vse nevojaško v aranje. Tako so n. pr. vzdigovali roke, kakor da se predajajo, medtem ko so drugi porivali na položaj strojnice in strelivo; ali: eni «o se predajali, drugi pa čez nje metali ročne bombe. Domobranske mine iz bacača, par pušk, komandirjeva brzostrelka in nekaj rafalov iz težke brede so jih potisnili ob tla za toliko časa, da so prihiteli domobranci iz rezerve in prevzeli zaščito višin. Težko orožje je tedaj zavzelo taktične položaje in z dobro namerjenimi zadetki strlo vnemo v juriš nagnanih tolovajev. Hajka za bežečimi tolovaji Del borcev je potisnil za tolovaji čez mejo in jih podil naprej. Tolovaji so bežali najprej v dolino, iejer so jin v snopih kosiie domobranske brzostrelke. Nato so se obrnili proti Javorski cerkvici in begali po grebenu. Naši borci so jim sledili prav do roba gozda pri Javorju. V tej hajki skozi gozd so tolovaji odvrgli vse, kar se je je dalo ločiti od bežečega telesa. Ko so konice bežečih postav plesale po čistinah okoli Javorja, pa pretrga drobno žebranje lahkega orožja mogočen buta, bum bum, bum, bum, ki mu je hip nato sledilo v snopu raztresenih 5 lučk. Med mogočnim odmevom je vse prisluhnilo, kaj bo spet to. Ker so pa iučke padale prav tam, kjer je mrgolelo največ tolovajev, smo domobranci takoj vedeli, da so tu gotovo na delu nemški tovariši v boju proti komunizmu. Že so domobranci ugibali vse mogoče o raketnih metalcih min, kar zakiiče opazovalec z daljnogledom: »Tanki, tanki!« Res sta privozila na obvladujočo višini dva nemška tanka, ki sta z brzo-strelnimi topovi sipala zažigalne granate nad tolovaje. Domobranski bacači in težke strojnice so tedaj z ene, brzostrelni topovi pa z druge strani obdelovali zmešane tolovaje, ki so se vrtili po gorečem Javorju. Nato so počistili dolino Del domobrancev, ki so prečistili dolino, se je tedaj obrnil nazaj proti meji. Del domobrancev pa je opustil zasledovanje po gozdu, ker je že opravil svoje, ter krenil čez mejo. Številni komunisti, ki 90 se ob prvi hajki poskrili po grmovju, so tedaj vzdigovali glave iz svojih skrivališč, misleč, da je nevarnost minila. Kratki vriski brzostrelk so jih spet za vedno položili v grmovje. Ko so se domobranci sestali, so se skupno podali nazaj čez mejo. Ko pa pridejo ao prehoda čez mejo, jih sprejme divji juriš in hura, iz bunkerjev — II' Ofenzivna obramba Beograd. Razumeti moramo, tako piše vojaški dopisnik lista »Novo Vreme« Vegecius, da obstoja pri nemških odmikalnih premikih poleg faktorja sovražnikove namere, tudi faktor nemškega načrta. Ta nemški načrt ofenzivne obrambe nadvladuje v večini primerov sovražne ofenzivne namere, /.ato ne pomenja izpraznitev ozemelj, ki so jih Nemci imeli prej zasedene, tla se vojna enostransko razvija, tako kot hoče sovražnik, marveč kakor to more storiti sovražnik ob upoštevanju nemškega strateškega načrta. Sovražna tehnična premoč je dejstvo, toda nemška vojska je. v duševni moči še pomembnejša. Najvažnejšega pomena za potek in izid te vojne je neovrgl.jivo dejstvo, da obstoji v nemškem nadodu enotno bojišče, bojišče boja do zmage. Pred pozicijsko vojno Madrid. »Ako upoštevamo, da se zaveznikom izredno mudi doseči odločitev na zahodu še pred pričetkom jeseni, dočim zahteva nemško vodstvo od svojega naroda le rok nekaj tednov, lahko spoznamo, kako velik^ pomen ^ima nemški uspeh v bitki na Nizozemskem,« pišejo »Informaciones« v svojem poročilu o položaju. »Stoj« pri Arnheimu bo imel posledice sa vse nemško zahodno bojišče. Vse kVŽe, da bo prišlo do vojne v postojankah, ki se bo nadaljevala vso zimo. Kratka poročila Amsterdam. Kakor javlja agencija Reuter so obstreljevali Nemci v noči na soboto in v soboto zjutraj z letečimi bombami južnoangleške grofije vključno londonsko mestno področje. Ženeva. Diplomatski sodelavec dnevnika »Daily Mail« piše, da bo do nameravanega sestanka med Churchillom, Rooseveltom in Stalinom prišlo šele meseca decembra. Kraja, kjer se bodo državniki sestali, pred predsedniškimi volitvami v Ameriki ne bo mogoče dokončno določiti. Bern. Zvezni svet je prepovedal izvoz vojnega gradiva v ožjem smislu, to 6e pravi orožja, streliva, delov letal in proizvode, ki "so slični vojnemu gradivu. Prepoved slopi v veljavo 1. oktobra 1944 ter velja odgovarjajoče haaškemu dogovoru od 18. oktobra 1007 za pravice in dolžnosti nevtralnih ter tudi vseh vojujočih se sil. Stoekholm. Reulerjev diplomatski dopisnik izjavlja k prepovedi švicarsko vlade za izvoz vojnega gradiva: prepoved se nanaša sicer v enaki meri na vse vojujoče se stranke, vendar je usmerjena proti Nemčiji. V uradnih angleških krogih označujejo to prepoved kot »razveseljivet. Take može so morili Te dni je minilo eno leto, odkar so komunisti zverinsko mučili in nato umorili Andreja A v s e c a iz Kozarišč. Bil je narednik pri Vaški straži v Pudo-bu. Ko so komunisti s pomočjo ba-doljevskih topov prisilili en del pu-dobsko posadke,' da je prenehala z bojem, so vsem ob-' ljubili amnestijo. Toda takoj potem, ko j so fantje prenehali z bojem, so jin pri-] jelt in nekaj postrelili že v Pudobu. Nekaterih pa so niso upali takoj umoriti, ker so se bali ljudskega odpora. Med temi, ki so jih začasno izpustili, je bil tudi Andrej Avsec. Že 20. septembra ponoči je začela proslula zločin-ka Ivanka Mule loviti »amnestirane« člane Vaških straž in jih zapirati. Tudi Avseca Andreja 60 komunisti 20. septembra prijeli, ga odpeljali v občinski zapor, kjer je bil 4 dni. Ponoči 24. septembra pa so ga komunisti brez vsake preiskave, brez vsake obtožbe in obsodbe naložili na avtomobil in ga na poli med Ložom in Bloško polico zverinsko umorili. Istočasno z nesrečnim Avsecem so bili zaprti in umorjeni še Kompoš Alojz, strojnik iz Starega trga, Hribar Matevž iz Bloške police, Palčič Janez iz Vrhnike in Marija Mlakar iz Pudoba. Pokojni Andrej Avsec je bil odločen katoliški mož. Že izza mladih let je deloval v vseh katoliških društvih, ki jim je bil glavni steber. Očeta je izgubil v prvi svetovni vojni, zato se je moral kot najstarejši sin žo zelo zgodaj oprijeli trdega kmečkega dela. V katoliških drušlvih so je vzgojil v globoko vernega moža, vnetega katoliškega javnega delavca in vzornega kmečkega gospodarja. Komunistično sovraštvo nad tem poštenim možem niti po smrti ni prenehalo in sega preko groba. Zalo ne dovolijo zapuščeni vdovi, materi štirih otrok, da bi po krščansko pokopala svojega moža v blagoslovljeno zemljo. In tako trohni mučeniško truplo pudobske-ga junaka še danes v gozdu nad Ložem, niti ne dovolj zagrnjeno z zemljo. Njegova mučeniška smrt je poroštvo za zmago nad komunističnim brezboštvom. zapuščene obmejne karavle. Tolovaji, ki so tam prevedrili prvi vihar, so sedaj mislili, da bodo z vpitjem pregnali domobrance. Skozi lino pa nihče ni upal pogledati, kaj šele meriti in streljati. Domobranci so tedaj s pestmi in bombami štrli ta smešni juriš vpitja brez strela. Na povelje svojega stotnika so domobranci pospravili orožje ter se odvijali proti domu. Na poti so se jim smehljali bledi obrazi strahovanih ia pred kratkim oropanih domačinov. Brigada, ki je prišla na pomoč od druge strani, je v spoštljivi razdalji od časa do časa frkala z mitraljezi, kakor da hoče pokazati, da jim je kljub porazu le še nekaj ostalo. A domobranci so v redu marširali proti domu in si razodevali svoje doživljaje tega dne. Katastrofa »Cankarjeve« je popolna Domobranci imajo samo dva ranjena, ubiti sta bili dve muli. A Bog že poskrbi, da domobranci nimajo škode, kajti dve muli sta bili tudi zaplenjeni komunistpm. Cankarjeva je močno shujšala zlasti na oborožitvi, saj so samo domobranci zanlenili veliko strojnic, 216 pušk in velike zaloge mu-nicije. Tolovajske izgube so pa poglavje zase. Naštetih mrtvih imajo 155, dva tolovaja sta ujeta. Kdo bo pa štel padle po grmovju in hosti, zadete od min, brzostrelnih topov in težkih mitraljezov? Koliko ie v taki borbi težkega orožja ranjenih, vedo tisti, ki so jo kdaj doživeli. P. s. patrola, ki so je danes dne 2». sent. 1944 vrnila iz Žužemberka, je izvedela, da so tolovaji odvlekli včeraj od Sv. Križa 25 vozov ranjencev Na vsakem vozu je bilo 4 do 5 ranjenih komunistov. Domobranci lahko z gotovostjo trdijo, da so uničili kompleten bataljon Cankarjeve brigade, ki šteje po 180 mož. Izguba je pa za komuniste še toliko bolj boleča, ker je mnogo padlih pripadnikov višje tolovajsko kaste politkomisarjev in štabnih »gospodov«. Padla sta dva komandanta bataljona, 3 komandirji čet in politkomisarji. Ti so namreč hoteli katastrofo zadržati, pa so prepočasi migali in tako prišli kot prvi pred domobransko orožje. Kronika očiščevanja naše domovino rdeče kuge pa bo zabeležila Javornico štev. 2! Določitev in sprememba mezdnih razredov Na podstavl § 21 zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. 5. 1922, Uradni list ŠL 169/62 iz L 1022, 51. 1 naredbe Visokega komisarja z dne 16. 8. 1941, ŠL 88, Službeni list št. 425/67 iz 1. 1941 in po pooblastilu Vrhovnega komisarja na operacijskem področju »Jadransko primorje« odrejam: > Člen 1. Mezdnim razredom po $ 21 zakona o zavarovanju delavcev se k besedilu naredbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 20. XII. 1941, št 185, Službeni list ŠL 563/104 iz 1941, dodajata XI. in XII. mezdni razred, X. mezdni razred 6e pa 6premeni kakor sledi: M. r. Višina zaslužka na dan Za v. mez. X. nad lir 45.60 do lir 55,— lir 45.60 XI. nad lir 65,— do lir 66.— lir 55,- XII. nad lir 66,— lir 66,- Člen 2. Za XI. in XII. mezdni razred se predpisujejo prispevki za družinske doklade v višini X. mezdnega razreda. Člen 3. Ta naredbr. stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani z obvezno močjo od 1. junija 1944. Ljubljana, 29. septembra 1944. Prezident div. general Rupnik s. r. (z gospodarstva Finska industrija bo delala za Sovjo-te. K plačevanju odškodnine, ki jo določa pogodba o premirju, bodo pritegnjene vso linske industrije, ki bodo izdelovale izdelke, ki so jih in ki jih bodo Sovjeti zahtevali. Finska vlada bo sama osnovala nadzorstvo, h kateremu pa bo Moskva goloyo tudi odposlala svojega zastopnika. Novi srbski bankovci. Srbska Narodi na banka je izcrala nove bankovce v vrednosti 1000 dinarjev. Nove ceno koruze na Hrvatskem. Hrvaški trgovski minister je določil novo ceno za koruzo: ta znaša za letošnjo letino 1300 kun za 100 kg. Novi vodja hrvatskih trgovcev. Poglavnik je imenoval za vodjo zveze hrvaških trgovcev dosedanjega predsednika zagrebške trgovske zbornice ing. Vili-ma Molnarja. Od 2. oktobra velja zaradi premaknjene ure zatemnitev od 18.30 do 5.30 Iz Gorice RDEČA K0L0B0CUA E3BOH MJME IN MIHA nma Besedi vezani ln prozi le dvakrat pet in dvajset sb*k izreden daje čar in mik. Baska dolina. Ljudje pripovedujejo, da je postavljen za poveljnika rdečih tolp, ki 6e kretajo po okoliških hribih, čistokrvni italijanski komunist, ki ne zna prav nič slovenski. On brani v imenu slovenske narodne vojske deželo. Ali je mogoče bolj kruto žaliti in zasmehovati slovensko narodno zavest? SP0RT DANES III. KOLO Danes bodo na5l agilnl nogometaši od igrali III. kqlo domačega nogometne«! turnirja, pri katerem gre predvsem za 2 darovanih žog, ki si jih bodo udeležene razdelili po zaslužnosti in končnem uspehu Tudi danaSnja nedelja bo brez enega naj močnejših parov Iztoka in Hermeea, ki 1 kombinirani sestavi gostujeta v Beljakn Od današnjih nasprotnikov sta zanimivi oha nastopajoča para. V prvi tekmi se bo sta pomerila stara rlvala Zabjak in VM pri čemer bo Slo za to, kdo bo zasedel ni turnlrskl tahelici zadnje mesto ln kdo b< prod njim. Ore za prestiž. Gotovo ae bosti obe moStvl potrudili in dali dober nogo met. Zanimivejši bo drugi par Ljubljani ln Mladika. Seveda bo LJubljani pripisat dosedanjim uspehom Se nadaljni dve točki saj ji gre za prvo mesto. Mladika ja pa 1 zadnjih nastopih prijatelje nogometne Ig" prijetno presenetila, gaj je pokazala eo" den ln dober nogomet. Eno drži: Mladiki so danes ne bo dala kar tako ugnati ' kozji rog, Gotovo se bodo Mladikarjl P« stavili Ljubljani krepko po robu ln pra' zaradi tega bo tekma zanimiva. DanaSnjl razpored je takle: ob 9.80: Hermei Jnn. i V18 Jnn,, ob 10.80: Korotan : Zabjak jun., ob 18.45: Mladika jnn. : Ljubljana jun., ob 14.45 Zabjak : VI«. ob 16.15: Mladika : Ljubljana. Dane« prijatelji nogometa na lgrlSS Ljubljane 1 nermc« v Beljaku. Kakor posnemam 1* seznama tekom, bo nastopilo v Beljak moStvo ljubljanskega želozničarskega kit ba Herme«. Za to tekmo vlada na Kor< Skem veliko zanimanje, saj je Hermes svojim nastopom v Celovcu prejSnjo nedi 1 jo lepo predstavil ljubljanski nogomet I Številno občinstvo je z zanimanjem ln aad< voljstvom prisostvovalo tekmi. / Črni domobranci - naši tankovci * priznajmo 8i,da smo postaiurno- • i gledi. Mladost se nam zdi nekje da- J leč, kot da ni bila resnična in je ni v?- , , . , • .„*„;„ ? Bog spremljal na vsak korak. Dnevi, Domobranski tankovci so se na tečaju i t, f j Venec našega življenja Radovedno eo gledali ljudje na ljubljanskih ulicah, ko je neko nedeljo v nKiju četa v črno oblečenih vojakov korakala mimo stolnice — in pela slovenje pesmi. Vsakdo se je začel zanimali zanje; tisto dopoldne so v ninogih družbah govorili o novoustanovljenem domobranskem tankovskem vodu. Tedaj so se domobranski tankovci že j vso vnemo pripravljali na svojo novo odgovorno službo, ki jo bodo imeli v boju proti komunističnim tolovajem. Toda takrat se še niso vadili v ravnanju s tankom. Prvo delo jim je bilo, vživeti se nlcd seboj kot nova edinica v korakanju in pehotnih orožnih vajah. Na Gradu in nato v Šiški so dobivali prvi pouk o tem ja tolovaje najhujšem orožju. V tankovsko šolo KoJiec maja pa se je vea skupina napotila v šolo, kjer se je s prvim junijem Jačel tankovski tečaj. Naši domobranci so bili prijazno sprejeti kot gostje. Tečaj se je vršil v nekem prijaznem mestecu. Pokrajina je očem kar ugajala, ljudje pa so jih v začetku začudeno gledali, če so fantje povedali, od ltod da so doma. Skoraj nihče ni vedel, da je na zemlji dežela Judi s takim imenom. Domobranci pa so srečali tudi takšne, ki so odgovorili: Ah, cosi! — bili so namreč pri nas kot savoj-ski vojaki. Ves tečaj so naši tankovci imeli opravka le z eno stvarjo — čim bolj ee izuriti v ravnanju s tankom. Vstajali 60 ob sedlih, ob sedmih pa se je redno že začel pouk o novem orožju. Vsak dan so tečajniki prvi dve uri poslušali pouk o orožju, ki je na tanku najvažnejše: o strojnici in o topu. Naučiti so ee morali na pamet imena vseh, tudi najmanjših delov orožja. Na koncu tečaja so jam imena delov kar drdrala iz ust. Tretja in četrta ura pa 6ta bili za mlade fante najbolj zanimivi, čeprav veliko napornejši od prvih dveh. Ti dve uri so to tečajniki urili s tankom. V začetku 60 te ga morali privaditi, spoznati vse njegove dobre in nevarne strani. Zanimivo je, kako so 6e v začetku seznanjali 6 tankom. Vsak dan je bil na programu rtok v tank in iz tanka. Brez najmanjšega obotavljanja ali nerodnosti so morali mladi tečajniki skakati ven in noter. V začetku sa namena te vaje niso znali dovolj jasno razložiti. Ko pa so začeli voziti s tankom po terenu: po dolinah in gričevju, ko so morali prebroditi različne zapreke in je bilo toliko nevarnosti, da se tank prevrne, so koristnost te vaje z lastnimi skušnjami spoznali. Druga vaja, ki jim je bila v veliko zabavo, pa se je začela na povelje: Me-niaj vloge! V vsakem tanku sta vedno najmanj dva vojaka: voznik in strelec. Ce pa je tank večji, zahteva še tretjega vojaka, ki v tanku poveljuje in upravlja s elrojnico. Vsak tečajnik se je moral za vse te vloge izšolati. Menjavanje vlog pa fe je moralo vršiti po vojaškem redu. Strelec in voznik sta morala stati ob boku zunaj tanka. Ko sta slišala povelje, sla menjavala mesti: po enem načinu eta tekla okoli tanka, drugi način pa je za- hteval, da je prvi tankovee preplezal tank in atopil na mesto drugega vojaka, ki je moral med tem časom teči okoli tanka na prejšnje mesto svojega tovariša. Veliko je bilo pri tem smeha, veliko pa je ta vaja zahtevala tudi spretnosti. V začetku je marsikdo pokazal svojo ne-okretnost, pa si jo je moral iti brusit s posebno vajo. Po petkrat se je moral pre-plaziti pod tankom in si na ta način mehčati kosti. No — skoraj vsakdo je prišel na vrsto tudi za to vajo. Vsako popoldne pa so tečajniki čistili tanke in orožje v njih. Dokler se čiščenja niso privadili, 60 se s tem delom trudili na vse moči. Cez čas pa so tudi oni iznašli način, da se je dalo delo v kratkem času v redu opravili. Prve vožnje — prvo veselje Druga polovica tečaja pa je mlade borce vse bolj mikala kot prva — teoretična. Ko se je začela drupa polovica, so tečajnike razdelili v tri skupine: v voznike, strelce in radiotelegrafiste. Vsaka skupina ee je potem v svojem orožju izpopolnjevala. Mladi tankovci so sprva vozili po ravnem vežbalisču. Naučili so se zavijati v lepih lokih, morali so se navaditi na sunkovite obrate, navaditi 60 se morali na hitro in počasno vožnjo — vedeli so, da bo borba zahtevala skrajno gibčnost in tudi najrazličnejše načine vožnje. Ko so imeli že nekoliko prakse in jih hitri obrati niso več presenečali, eo se odpeljali v naraven teren. Voziti so morali po poljih, gričih, prebresli majhne jarke. Učitelji eo jim postavljali naloge, premostiti razne ovire. Voznik v tanku je moral na prvi pogled ugotoviti, ali 6e da ovira premagati ali se ji mora izogniti. Tako so lahko prebredli do dva metra velike jame, šli po 7(1 cm globoki vodi in 40 cm visoka ovira zanje prav za prav ni bila ovira. Sprva jim je bil naraven teren zopet velika težava. Vozniki tanka nisp vedno v pravem loku obračaLi, mnogokrat se je tank zarada tega hotel prevrniti. Toda tudi teh ovir 60 se kmalu privadili, njih tanki 60 gladko hiteli, s strelci so se vdelali v enoto. Borbene vaje, velika zanimivost Tankovska šola je svoje gojence vedno bolj navajala v borbene vaje. Počasi so tečajniki odstranjevali težave in ne-okrelnoit dn na koncu prišli do najbolj zanimivega dela, ko so odšli na borbene vaje v prosti naravi. Vsak tank je moral rešiti nalogo, ki so mu jo postavili. Mnogi bralci mislijo, da tanki prodirajo proli sovražniku kar naravnost brez vsake taktike. Tako eo mislili tudi naši fantje. Toda borba v tanku zahteva prav tako strategijo kakor borba pehote. Prav tako kakor pehota tudi tanki prodirajo proti sovražniku v strelcih, si iščejo pri prodiranju zaklonov, napredujejo enkrat eden, nato drugi na nasprotnem krilu, kakor ukaže poveljnik tankovske skupine. Čeprav ima tank močan oklep, se mora zaradi velikosti veliko bolj skrivati pred sovražnikom kakor vojak v pehoti. Presenečenje je v borbi namreč največji pogoj za zmago, vadili v vožnji v koloni po eden in tudi v strelce. Cela skupina je morala ob povelju reševati naloge, prav tako kakor ki jih živimo danes, se nam zde sovražno pretrganje lepili in srečnih dni. Ne vemo ne ene dobre misli o dnevi navezali na one srečne ure mladosti In večno življenje ... Ka- navadna četa vojakov pri napadu. Tečaj- p ^^ jn i10£em0 da bi se novi lepi nike so mnogokrat pri vožnji napadli p namišljeni protitankovski topovi. Vsak (i tank je moral takoj izvršiti svojo nalogo, da sebe ohrani in protitankovski top uni- ko daleč se nam zdi in grenko nam 6i. Kakor hitro tank opazi v daljavi streljanje protitankovskega topa, se ovije v umetno meglo, nalo mora takoj menjati prostor, izbrati novo ugocjno mesto in takoj s streli poiskait meslo protitankovskih topov. Po učenju — v borbo 10. julija so domobranski tankovci zaključili tečaj in se odpeljali proti domači ze nijo je ob misli, da bi se ti naši dnevi trpljenja končali naenkrat v še hujšem trpljenju. Ne razumemo življenja, ne vidimo, kako plede Bog rožni venec našega življenja iz veselega, žalostnega in častitljivega dela. Molimo rožni venec in bomo marsikaj razumeli. - , . Veseli del rožnega venca govori o k oniun isti čn ilii*5 na pada Ice m * Pasovi mladosti in nas spominja r. • • «... .i„inn i na našo mladost. In ko prebiramo Danes imajo naši tankovci stalno I ' .* mesto. Kadar so kje hujšo borbe, ,1 jagode na svojem molku in so spo-predo svoji mtovarišem na pomoč. 4 minjamo Jezusovih otroških dni, so M noji od njih so bili že v hudih borbah, i moramo zahvaljevati za leta nedolž- nost'- Ne ona misel nam ne sme biti nicami, brzostrelkami in topiči. 4 grenka ob misli na to dobo, saj smo Slovenski domobranec brani svojo do- 4 v njej zrastli v Kristusa in postali movino pred komunističnimi razbojniki z f eno z Njim. Hkrati moramo mislili vsemi svojimi močmi in sredstvi. Komu- 4 mladino in jo nistično zmotno idejo bomo premagali s 4 ' . . pravimi idejami, komunistično tolovaj- 4 vključiti v svoje prošnje, stvo pa z vsemi bojnimi sredstvi — tudi (I Za veselim delom pride žalostni s tankil !> del. Bog je tako hotel. Čeprav je tu- ___________ j! di v mladosti trpljenje, pregnanstvo in revščina, mora pozneje Človek s Ali ste se že zanimali, kje se nahaja l Kristusom na križev pot. Žalostni del v vašem okraju zbirališče za oškodovan- (I lepo naveže na veselega in pokaže, ce po letalskem napadu? da je med njima skrito soglasje. Bog namreč počasi vzgaja človeka za to-žje stvari. Ko pa vidi, da je dozorel in močan, ga vodi naravnost na kri-žev pot. Ne pusti mu, da bi hodil okrog in iskal lagodnejših poti, ki bi ga z vodi le stran od Boga. Tako težek križ mu naloži, da ne moro iskati drugih poti kot one, po kateri stopa Kristus pred njim. O vsem tem govori žalostni del rožnega venca. Vodi nas v globino skrivnosti o trpljenju, neprisiljeno in rahločutno nam govori o nujnosti trpljenja, o hoji za Kristusom do konca, do (jol-gote. In pot so konča na Golgoti. Vsi želimo in prosimo, da bi se naša pot vsaj kratek čas namerila v srečne dni, bojimo se, da bi morali umreti sredi bridkosti, ne da bi žo tu uzrli srečnih dni. Rožni venec nam govori, da se moramo vdati v voljo božjo in upreti svoje oči v večno življenje. Saj je takoj za Golgoto ona čudovita beseda >ki je od mrtvih vstal... šel v nebesa«. Lepo so združeni deli rožnega venca, vse trpljenje se naenkrat prelije v eno samo veselje v družbi Devic« Marije. Molimo in razumeli bomo skrivnosti Kristusovega življenja in skrivnosti našega življenja. Vse Ikhiio umeli in vse bo imelo svoj smisel. Pojdimo nasproti skrivnostim Odrešenja in molimo ta teden še za drugo, da ga bomo vsi v resnici pobožno molili. Sl6¥enci-berite! mmm Miški legfonarji že dve leti v borbi 22. scgsM&r 1943-1944 DOKUMENT SEDANJOSTI! Dobi ae ▼ vseh knilgarnah in založbah Dne 3. oktobra obhajamo drugo obletnico, ko smo se tudi mi dvignili proti nasilju zločinsko Osvobodilno fronte. Niso nas k temu priganjali badoljevski okupatorji, nasprotno ovirali so nas kolikor so mogli. K temu nas je silila ljubezen do naše vero in našega naroda, ukazovala nam je to naša pamet, prisilili pa so nas k oboroženemu odporu komunisti s svojim nasiljem. Ako pa danes pogledamo malo nazaj, vidimo, da je pri leni zločinskem delu sodelovalo največ badoljevcev in le malo je bilo domačih delonirznežev, ki so preje brez dela živeli in [»opivali po gostilnah na račun drugih ljudi, sedaj pa ukazovali in stra-hovali nedolžne ljudi. Med ljudstvom pa si takoj opazil že na prvi pogled da ljudi nekaj muči, saj so komaj pričakovali rednega življenja. Imeli pa smo človeka, ki je v brezdelju in pijači zabredel globoko v komunistične mreže. Ta jo bil kot cesar vse okolice; vsak je vedel zanj pa najsi bo tujec nli domačin in vsak se ga jo bal, če je dobil poziv naj gre k njemu v »avdienco«. Ta visoki gospod je bil večkratni morileo Ljubljančan 1'oto-kar Lado. —■ ■ Dio Verwfistungen nach dem Angriff auf Borovnica. — Razdejanja po napadu na Borovnico: Komaj prekrita hiša je znova ob streho. Za oktober • mesec rožnega venca (t* govora papeža PijaXII. novoporočencem.) I siMsltJ 1 Die Bomben versehonten nicht den Friedhol. — Na pokopališču so bombe razbile križ in podobe iu razmetale nagrobno spomenike. Rožni venec novoporočen-c e v, ki ga molita drug ob drugem v zori svoje nove družine, pred življenjem, ki se vama odpira v veselih prividih, pa tudi v njegovih skrivnostih in odgovornosti. Kako sladko vama bo v teh prvih dneh popolne prisrčnosti položiti vse svoje upe in načrte o bodočnosti v naročje prečiste in mogočne Device, v naročje ljubeče in usmiljene Mater©. Njeno veselje, žalost in slava lx>do šle mimo oči vajinih duš, ko si bodo sledile desetke zdravamarij, ki spominjajo na zglede najsvetejše Družine. Rožni venec otrok! rožni venec malih, ki držijo med svojimi še neizkušenimi prsti jagode molka. Prizadevajo se in se trudijo, toda že z veliko ljubeznijo počasi ponavljajo Očenaš in Zdravoinarijo, ki ju jih je mati potrpežljivo naučila. Zmotijo se, to je res, pomišljajo in se zmedejo, toda tako velika je zaliva nedolžnost y_ gogleduj ki ga upirajo v Marijino podobo, v podobo Njo, v kateri so že spoznali svpjo nebeško Mater! Potem rožni venček, ki ga prejme otrok na dan prvega obhajila in ki ima lepo mesto med spomini na ta veliki dan. Lep je, toda nikakor da ne bi bil v resnici to, kar mora biti; ne samo ničev in razkošen predmej, ampak orodje, ki po maga moliti in kliče v spomin Marijo. Rožni venec mladenke, že velike, vesele in vedre, toda včasih tudi resne in skrbeče za svojo bodočnost. Mladenka zaupa Mariji brezmadežni Devici, modri in blagi, svoje želje, da bi se žrtvovala in darovala sama sebe; želje, h katerim jo vleče njeno srce. Moli za njega, ki ga sama še ne pozna, pa je znan Bogu in ji ga je božja Previdnost izbrala, in želi, da bi ji bil podoben, da bi bil goreč in plemenit kristjan. Ta rožni venec, ki ga mladenka tako rada moli ob nedeljah s svojimi to-varišicami, mora med tednom moliti sredi skrbi, ki jih z materjo deli za dom, mora ga moliti v urah dela v j uradu, ali na polju, kadar ima trenutek časa, da se umakne v skromno | bližnjo cerkvico. Rožni venec mladeniča, vajenca, dijaka, kmeta, ki dela pogumno in se pripravlja, da bo nekoč zaslužil denar zase in za svoje. Molek nosi pri sebi kot dragocenost, kot varuha čistosti, ki jo hoče nedotaknjeno prinesti k poročnemu oltarju. Rožni venec, ki ga moli brez strahu pred ljudmi v trenutkih, ki mu ostanejo prosti za zbranost in molitev. Molek ga spremlja pod vojaško obleko v napore in nevarnosti vojske. In zadnjikrat ga bo stisnil oni dan, ko bo domovina od njega zahtevala največjo žrtev in ga bodo njegovi bojni tovariši ganjeni našli med njegovimi mrzlimi in krvavimi prsti Rožni venec družinsko matere: delavke ali kmetice; preprost je, trden, v rabi že dolgo časa. Morda ga ne more vzeti v roke drugače kot na večer, ko trudna od dnevnega dela še vseeno najde v svoji veri in ljubezni moč, da ga moli in so bori s spanjem. Moli za svoje drage, posebno za one, ki so bolj izpostavljeni nevarnostim za dušo ali telo. Boji se, da so v preizkušnjah in bridkostih in žalostna jih gleda, kako se oddaljujejo od Boga. Rožni venec žene v svetu, ki je morda bogatejša, toda pogosto še bolj zaposlena in še s težjimi skrbmi obložena. Rožni venec družinskega očeta, moža dela in odločnosti, ki nikdar ne pozabi, da 110 bi hkrati z nalivnim peresom in poslovno beležnico vzel s seboj tudi svoj molek. Čeprav je znan profesor, ugleden inženir, slaven zdravnik, zgovoren advokat, velik umetnik, izkušen agronom, vendar se ne sramuje, da bi ga molil preprosto in pobožno v kratkih trenutkih, ki jih utrga tostranskemu stanovskemu delu, in se umakne pred tabernakelj v tišino cerkve, da okrepi svojo dušo. Rožni venec starčkov. Stara mati, z odrevenelimi prsti neutrudno prebira jagode svojega molka tam zadaj v cerkvi, dokler se še more privleči do nje s svojimi otrdelimi nogami, ali pa v dolgih urah prisiljene neprenvičnosti v na- Ko pa je dne 26. septembra 1912 njegova krvava roka omahnila pri pokopa-liščnem zidu v Višnji gori, se je ljudstvo oddahnilo. Komunisti so takoj z vedeli, da so izgubili sposobnega krvoloka in sp obljubili maščevanje. V noči od 3. na 4. oktober je pridrvelo na Polico okrog 110 tolovajev, ki so imeli v načrtu umor 14 Poličauov. Dobili pa so v roko le gostilničarja Zupančiča Jožeta. Takoj drugi d,in pa smo Poličani žo dobili trideset pušk, ki so jih prijeli kmetje v svoje žuljave roke in se zakleli da jih ne spustijo iz rok doklei ne bo rdečo tolovajslvo uničeno. V letu 1912 smo izgubili snmo onega našega borca, in sicer na meji pod sta-rovaško cerkvijo. Drugi napad pa smo doživeli v noči od 10. na 17. januar 1913. Tolovajev je bilo takrat okrog 1500 inož, čeva, Gubčeva in Cankarjeva, a tudi pri napadale so tri brigade in sicer Tomši-tem napadu niso imeli sreče, saj so izgubili 23 mož med njimi komandanta in glavnega brigadnega krvnika in so vlačili mrtvece po snegu kakor hlode. Mi smo izgubili 2 moža enega na Zgornjem Brezovem in enega pred Ladotovo Ijišo na Polici. Tega so tolovaji kot ujetnika pripeljali s seboj, da jim je kazal pot; ko pa je mislil zbežali so ga ustrelili. V avgustu pa je padel v Gradišču čel rti naš borec. Skupno smo izgubili kljub stalnim borbam le 4 borce od 152, čeprav je poliški legionar obhodil polovico Dolenjske od Ljubljane, Kureščka, Sv. Križ, Moravče, Trebnje, Dobrnič, Žužemberk itd. Če sedaj pogledamo nazaj, vemo, da nas je Bog prav posebej varoval. Ko pa smo po badoljevski izdaji dobili povelje, da se priključimo drugim edini-ram, smo odšli iz naše domače postojanke. Takrat so govorili tolovaji o neki »amnestiji«. Dno 11. IX. okrog pol 11 dopoldne pa so kljub objavljeni amnestiji že začele regljali tolovajske strojnice. Še sedaj so nam dobro v spominu Turjak, Mokerc, Zapotok, Kurešček in Zelimlje. In mislimo, da tistih borcev, ki so vse to preživeli, ne bo nobena še tako spretna komunistična limanica z 12 uro ujela v svoje mreže. Mi se bomo horili naprej, saj poznamo iz lastnih izkušenj komunistične zločinske nakane. slonjaču ob ognjišču. Stara teta, ki je vse svoje moči posvetila blaginji družine, se sedaj bliža koncu svojega življenja, ki ga je vsega porabila ža dobra dela, toda še vedno ni izčrpano njeno samožrtvovanje in še vedno nudi majhne usluge, ki jih more dati s številnimi desetkami Zdravamarij, ki jih neprestano prebira na svojem molku. Rožni venec umirajočega: v zadnjih urah ga stiska s svojimi tresočimi rokami kot zadnjo oporo, okrog njega pa ga tiho molijo njegovi dragi. Rožni venec mu bo obenem s križem ostal na prsih in bo pričal o zaupanju v božje usmiljenje in v sredništvo svete Device, o zaupanju, ki ga je bilo polno to srce, ki je prenehalo bitL Končno še rožni venec družine, ki ga molijo vsi skupaj, veliki in mali. Na večer zhere ob Marijinih nogah vse, ki jih je dnevno delo ločilo in razkropilo. Združi jih 7, odsotnimi in pogrešanimi, da se spomin nanjo razživi v gorečo molitev, posveti vez, ki jih vse združuje pod materinskim varstvom Brezmadežna. Kraljic« svetega rožnega venca, Sodobni Pavliha V naši ulici imamo dva fantiča, ki Bta vain prava >tiča«. Francck hodi v četrto gimnazijo, Joško pa v drugo. Kadar je šola, se pridno učita, v počitnicah pomagata mami na vrtu in v kuhinji. Prav res jima ni kaj reči, celo stepeta se ne prepogosto! Veste, v čem je vzrok mirnega sožitja: drug drugemu sta zelo zelo potrebna. Že pred leti sta se Francek in Joško ogrela za lutke. Najprej sta imela majhen održek, po katerem so plesali palčki in zajčki, ki sta jih narisala na lepenko in izstrigla s škarjami. Lani je mlajši Jožek kdo ve kje izvedel, da se da iz kolobarčkov, ki jih izstrižeš iz časopisnega papirja, lepiš drugega na drugega in natikaš na kazalec, napraviti tvarina, ki jo moreš oblikovati po mili volji, dokler se ne posuši. Tedaj pa postane trda kot kamen. Ker pa je hotel, da bi bile lutke kakor žive, da bi kimale z glavo in mahale z rokami, ni izdelal vse lutke iz tega testa, ampak le glavice. Glavica ima vdolbino, v katero vtakneš kazalec, mezinec je desnica, sredinec pa levica. Vsi prsti in dlan morajo biti seveda oblečeni. Lutki, ki predstavlja debelejšo osebo, je treba oblačila podšiti z ustrezno plastjo bom-baževine ali fesa drugega, da dobi primeren život. V vsem tem je priskočila Jošku na pomoč mamica, ko jo je nekoč prav lepo prosil: 10.000 lir »Mamica, glej, glave 6em že napravil za lutke, še obleke mi manjkajo!« Mama pa je takoj stavila pogoj: »Veš, Jožek, nimam časa, da bi ga tratila s tvojimi igračami. Če hočeš, da ti bom kaj naredila, boš moral tudi ti kaj napraviti namesto mene. Ko boš ti brisal prah in s krpo sušil posodo, bom pa jaz vzela šivanko v roke. Seveda, glej, da boš dal vse na svoje mesto, kajti sicer mi bo tvoja pomoč kaj malo zalegla, ko bom morala vsako reč iskati po vseh predalih.« Tako sta že lani naša fantiča — pri igranju je hotel biti zraven tudi starejši Francelj, da bi se z lutkami postavil, čeprav se ni nič trudil zanje — prirejala lepe predstave, ki so se pač končale navadno s tem, da je kakega po-redneža vzela smrt, pravega hudobneža pa celo sam vrag. Od lanskih počitnic se je marsikaj spremenilo. En stric in dva bratranca naših fantifev so oblekli 6injo domobransko suknjo. Najbolj sta bila fanta vesela, kadar je prišel na obisk bratranec Andrej in jima pripovedoval dogodivščine iz vojaškega življenja. Saj je hodil Andrej že v osmo; kako ne bi znal pripovedovati 1 Resno sta se držala naša junaka, kadar je bil govor o strašnem razdejanju in trpljenju, ki ga je videl Andrej po Dolenjski, zvedrila sta 6e jima obraza, kadar sta poslušala vesele zgodbe iz življenja rdečih tolovajev. Politkomisarji in komisarke, polit-delegati in delegatinje, beg brez hlač, zanimivosti iz boja tolovajev proti ušem, ki so po lastnih izjavah nevarne kot »okupator«, vse to je zlasti Jožka tako prevzelo, da mu še v sanjah ni dalo miru. »Vse to mora priti na moj lutkovni oder!« je sklenil. , _ »Za drugačne predstave je treba imeli drugačen oder in drugačne koli-se,< si je mislil Jožko, ko je gledal, če vlada med kosmatim tolovajem Matajem, ki mu je prišil rdečo zvezdo na klobuk, in starimi okraski na odru ustrezno soglasje. Francelj mu je pomisleke potrdil: »Čakaj Jožko, jaz ti bom naslikal oder, kakršen se spodobi za nove predstave. Belo lepenko sem že kupil. Glej, v trikotnik nad odprtino za oder bom naslikal slovenskega fanta na konju, kako zabada zmaju sulico v žrelo. Fanta na vrancu bom prerisal kar z zadnje številke »Obzornika«, rdečega zmaja bom pa naredil tako velikega, da se mu bo rep ovijal okrog polovice odprtine. Po 6redi repa bo tekla rdeča cikcakasta črta, da bo ta polovica okvirja z repom tudi lepo okrašena. Stokrat lepša mora biti seveda druga polovica okvirja. Od slovenskega fanta bo vihrala do konca trikotnika nad odprtino slovenska zastava ... Jožek: »S čim boš pa okvir okrasil?« Francelj: »Počakaj, da povem do konca. Torej zgoraj bo vihrala naša zastava, spodaj po okvirju pa so bo vil venec iz temno zelenega smrečja, ki bo na več meslih ovito s slovenskimi trakovi. Za te pa bodo zataknjeni temnordeči nageljni, prav taki, kakršne je vtkala mama v tisti prt, ki ga da na mizo le za največje praznike in za očetov god.« Jožek: »Franceljček, to bo pa res imenitno!« Francelj: »Samo, če bom znal vse tako narediti, kot sem si zamislil.« Jožek: »Kaj ne bi zaal; malo ti bom pa še jaz pomagal!« 20 Irr = (C.0C0 lir ■BB Francelj: »No prav; vodo za barvice mi boš nosil in izpiral lončke ter čopič.« Delo je šlo imenitno od rok. Konj in jozdec sta bila kar hitro prerisana. Kjer je čopič šel predaleč, je Francelj brez težav popravil. Slikal je namreč s tušem, ki ga je moči z britvico prav lepo odpraskati. Ves ponosen se je obrnil Francelj na Jožka: »Povej, če ni moj konj lepši kot na »Obzorniku«. Glej, in jezdec kar z obema rokama poriva sulico zmaju v žrelo, da zmaj kar oči zavija: tako boli!« Jožek: »Francelj, glej, sulica je ia pokukala skozi vrat, sedaj moraš pa še to narisati, kako mu tefo kri.« Francelj: »No,' saj res. Daj no sem čopič, saj je še na njem nekaj rdeče barve.« Jožek: »Tukaj na zmajevem krilu st pozabil OF obrobiti s tušem. Če je samo z rdečo barvo, se premalo vidi.« Francelj: »No, s tem ne bo dosti dela. Samo glej, kako imenitno se ujemata črna in rdeča. Aha, še slovenske trakove moram zgoraj obrobiti s tušem. Sicer bi kdo mislil, da ti beli presledki ne spadajo k zastavi Tako, zdaj bo pa kar dobro.. .< Drugi dan je že visel v hišni veži oglas: Francelj in Jožko lepo vabifa spoštovano občinstvo na lutkovno igro: »Kako je rdeči tolovaj Mataj dobil, kar je iskal.« Nastopajo tele osebe: Rdeči tolovaj Mataj. politkomisar Lipe, terenka Pepa, Pavliha in Smrt. Dogodki in novice današnjega dne NOVI GROBOVI ■f- Vida Čcrfek. V Ljubljani je umrla Vida čerček. Pokopali jo bodo v nedeljo 1. oktobra ob štirih popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah. -j- Julija Kotnik. Za svetost materinstva je dala svoje življenje gospa Julija Kotnik roj. Seljak. Naj rajnima sveti večna luč, _ vsem njunim dragim naše iskreno sožalje. OSEBNE NOVICE Promocija. Na univerzi v Zagrebu je 15. septembra promovirala za doktorico vsega zdravilstva gdč. Stanislava Rus iz Ljubljane, hčerka nedavno umrlega in-dustrijca Franja Rusa, rodom iz Loškega potoka. Čestitamol Poroka. V sredo, dne 27. septembra sta se poročila v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani gosp. Iko Ravnikar, prokurist in gdč. Verica Škofova, uradnica. Za priči sta bila ženinov oče Franc Ravnikar, lesni industrijalec in nevestin oče Škof Alfonz, ravnatelj. Himen. Poročila sta se dr. Milan Zumer, epecijalist kirurg in asistent na kir. kliniki, in dr. Mira Vurni-kova, zdravnica na interni kliniki. Poročil ju je g. kanonik dr. Kimovec. Priči sta bili dr. Vlad. Pečenko, zdravnik na int. kliniki, in Ivo Zumer mL, vele trgovec iz Cerknice. Bilo srečno! ZGODOVINSKI PABERKI 1. listopada 989 leta je cesar Oton ITT. potrdil darilno listino svojega očeta Otona II. s katero je podaril brižinski škofiji posestva na Kranjskem ob potoiku, ki se v jeziku Slovencev imenuje Žabnica, od izvira pa vzdolž grebena proti Sel-cam. 1684 leta je v Parizu umrl Pierre Corneille, dramatik. Rodil se je v Kristus fe zmagal, ko je bil oa križ pribit. (Cankar.t Koledar Nedelja, t. vinotoka: 18. poblnkoštna. ro-žonvonska; Remigij, škof; Maksima, muč. Ponedeljek. 8. vinotoka: Angeli varuhi; Leodogar škof in mu8; Teofll, spozn. Lunina sprememba: ščip ob 5.23. Her- sehol napoveduje deževno vreme. Torek, S. vinotoka: Terezija Deteta Jezusa, devica; Evald, muč.; Vilfrid, škof. Dramsko gledališče »Jokob Ruda«. Premiera. Izven. Ob 18. Kino Matica »Kile dolžnosti« ob 10.30, 1« in 19. Kino Union »Ples v operi« ob 15, 17 ln 19. Kino Sloga »Sanjala sem o tebi« ob 15, 17 In 19. Kino Kodeljevo »V senci gora« ob 15, 17 in 19. Lekarniška služba Notit službo Imajo lekarne: v nedeljo: dr. Plccoll, Dunajska cesta Si mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gsrtus, Mosto, ZnloSka ccsta; v ponedeljek: dr. Kmet, Ciril Metodova ccsta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, ln mr, Ustar, fielenburgova ulica 7. Zdravniška služba Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do S zj. mostni zdravnik dr. Vinko Igličar, LJubljana, Tržaška cesta 14, telefon 22-89. te novice Rouenu 6. junija 1606. Šolal se je doma in obiskoval jezuitski kolegij. Posvetil se je juridičnim vedam in že mlad postal advokat. L. 16+7 je postal član Akademije. Od leta 1662. je živel v Parizu in tu umrl. 1782 leta jo Jožef IT. s patentom odpravil nevoljništvo. Že njegova mati Marija Terezija je po načelih fizio-kratov olajšala stanje kmetskega ljudstva. Zmanjšala in določila je, da ne sme trajati tlaka več kot 156 dni na leto. Jožef pa je odpravil še osebno nesvobodo, ki je tlačila kmete, in pa rešil posestnih odno?ov napram zemljiškim gospodom. Nevoljniški patent je ostal z neznatnimi spremembami v veljavi tudi po Jožefovi smrti. Dokončno je bilo rešeno kmečko vprašanje v 1. 1848., ko je bilo odpravljeno podlož-ništvo z vsemi iz njega izyira jočiimi pravicami in dolžnostmi. Narod je svo-feodno zadihal. Cerkveni vestnik Priprava na praznik sv. Frančiška. V cerkvi Marijinega Oznanjenja ee bo vršila slovesna priprava na praznik sv. Frančiška v ponedeljek in v torek. Oba večera bo ob 6 sv. rožni veneo, nato cerkvoni govor in slovesne litanije z blagoslovom. Priprava je namenjena vsem fnranom ln še posebej tretjerednikom. Obenem je ta pobožnost prirejena za 15 letnico kar jo pri frančiškanih vsak dan izpostavljeno Najsvotejše. Kruh bosede božje bosta lomila ob tej priliki kočevski dekan preč. g. Peter Flajntk in krški župnik preč. g. Frano Jerašo. Ljubljanski trotjerednlkl! Ne pozabite na skupno pripravo za praznik «v. očeta Frančiška. Prtdlt<» k večerni pobožnostl v frančiškansko cerkev v ponedeljek ln v torek zvečer ob 6. Sv. FranMšek — v žaru večne Lnčl je predmet govora, ki ga bo Imel v ponedeljek zvečer v frančiškanski cerkvi g, dekan Peter Flajnlk. Veliko Je v prirodi vprašanj, ki Še niso rešena, toda nobeno ni tako važno kot vprašanje o bistvu in postanku življenja. Od načina rešitve tega vprašanja zavisi nazorska usmerjenost ljudi. To vprašanje je preizkusni kamen, ki loči duhove v dve smeri, v kreacioniste, ki priznavajo Stvarnika in stvarjenje, ter matcrialiste, ki stvarjenje tajijo in si razlagajo postanek življenja mehansko. (Iz knjige.) 12. Svetova knjiga II „TAJNE NARAVE lio edinstvena na našem domačem knjižnem trgu. Po visoko kvalitetnem delu bodo radi posegli vei, ki Jjm Je mar duševnega, obzorja, iaročite * taA J* M SsM Od 2. oktobra velja zaradi premaknjene ure zatemnitev od 18.30 do 5.30 inniiienNiHiniranni TOMBOLA Z. P. Poziv! Vsi možje letnikov 1914—1926, ki so dobili na naborni komisiji na Stadionu odlog za vstop v Slovensko domobranstvo do 1. X. t. L, naj se javijo 2. X. t. 1. v sprejemnem uradu Slov. dom., Knailje-va 2, zaradi nastopa vojaške službe. Pov. Slov. dom. Promenadni koncert godbe Slovenskega domobranstva v Ljubljani se bo izvajal na dan 1. oktobra ob 11.15 pred Narodnim domom z naslednjim programom: 1. arr. Strah H.: »Paradni korak«, koračnica; 2. Suppe: »Pesnik in kmet«, ouvertura; 3. Jaki: »V veseli družbi«, venček narodnih; 4. P. Čajkovsky: »Romanca«; 5. V. Parma: »Urh grof Celjski«, potpouri; 6. Nagode M.: »Rožnodolska«, koračnica. Dirigent, kapelnik godbe Slovenskega domobranstva g. Leskovar Florijan, nadporočnik. Rdeči križ poroča Pozivi: V poizvedovalnem oddelku, Marijin trg 5, naj se zglase sledeče osebe ali njih svojci: Bežek Julij (domobranec), Turk Ladislav (Fara Novarese), Berdon Milan, obitelj Mohorko, Pečenik Marija, Milutinovič Zvonka, Zan Vera, Oberšek Franc, Tazini Pavla, Anstelj Anton, Mihael Marinček, Jazbec Pavla. Paketi za Nemčijo. Od 28. septembra t. 1. dalje sprejema Slovenski Rdeči križ zopet pakete za vojne ujetnike in inter-nirance v Nemčiji, med uradnimi urami na Vidovdanski cesti št. 6, t j. vsak dan razen sobote in nedelje od 8 do 11, poleg tega v petkih tudi popoldne od 15 do pol 17. Dramsko gledališče Nedelja. J. oktobra, ob 18: »Jakob Rnda«. Premiera. Otvoritvena predstava sezone 1944-45. Izven. Ivan Cankar: Jakob Ruda. Danes ob 18 bo v Drami premiera te drame, ki spada med posebno tehtna psihološka Cankarjeva dela. 8 tem delom otvori Drama svojo letošnjo sezono. Igrajo: Jakoba Rudo — M. Skrbinšek, njegovo hčer Ano — V. Juvarto-va, njegovo sostro Marto — Kraljeva, slikarja Dolinarja — Jan, Petra Broša — Ko-vič, Dobnika — Cesar, njegovo hčer Almo — M. Skrbinškova, inž. Koželja — Nakrst, učitelja Justina — Blaž, pisarja Košuto — Brezigar, trije delnvoi so Dollnar, Miklavo in Tomažič. Režija MIlan Skrbinšek. Vpisovanje abonentov v veži dramskega gledališča je še danos v nedeljo od 10 do 12 in v ponedeljek od 10 do 12. V ponedeljek opoldne bo vpisovanje zaključeno. •D33a|nl8!ia siinjlna iBdramfio prlmorle« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 1. oktober: 1 Poročila v nemščini — 7.10 Veseli zvoki za nedeljsko jutro, vmes 8.30 Poročila v slovenščini — 9 Orgelska glasba — 9.15 Versko predavnje — 9 Praznična glasba — 10 Poročila v nemščini — 10.15 Naša zakladnica — 11.05 Glasbila in strune — 11.30 Slovenska ljudska oddaja — 12 Opoldanski konoort — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.S0 Nemški ljudski koncert — 14 Poročila v nemSčini — 14,10 Pozdrave lz domovine Izvaja radijski orkester s sodolovanjem komornega zbora pod vodstvom D. M. Sijanca — 15 Smej se malo, joči malo — 15.45 15 minut za podeželje, Inž. Vik. tor Repenšek: Praktična navodila kmetovalcem za oktober — 16 Koncert za vojake —. vmes 17 Poročila v nemSčini ln slovenščini — 18 Nesmrtna glasba nemških skladateljev — 19 Ura pesmi: sodelujejo mezzosopranistka Vida Rudolfova, barltonist Edvard Robolj ln pianist M. Lipovšok — 19,30 Poročila v slovenščini — 19.45 Kaj prinaša prihodnji teden — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Prenos osrednlega nomSknirjt sporeda — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Plesni orkester vodi M. Vodopiveo —. 23 Prenos osrednjega nfimžkegn sporeda. Možje in fantje! Danes |e v cerkvi sv. Jožefa ob 18 in v ponedeljek ob 6 naša mesečna duhovna obnova. Pridite vsi, da bo naša molitev čimbolj mogočna in s tem pri Bogu učinkovita; da se tako pri poslušanju božjo besede poglobimo v nauk Cerkve. Molimo za blngoslov narodu in damo dober zgled katoliško zavesti in požrtvovalnosti svojemu bližnjemu I Pridite polnoštevilno! Žene in matere! Naša mesečna duhovna obnova bo v ušulinski cerkvi. V torek, 3. oktobra, ob tričetrt na štiri skupni rožni venoc, potem govor in litanije z blagoslovom. V sredo, 4. oktobra, ob 8 zjutraj sv. maša s skupnim obhajilom in nagovorom. Pridite vse žene in matere, da svoje duše obnovimo ob božji besedi, da jih okrepimo ob evharističnem kruhu in v mogočni skupni molitvi izprosimo božje varstvo in blagoslov sebi, svojim družinam in vsemu našemu narodu. M M. n. Praznovanje praznika sv. Male Terezije na Selu v cerkvi č. sester karmellčank. — V torek, 3. oktobra, je praznik sv. Male Torezlje. V karmeličanski cerkvi na Selu bo slovesnost že na predvečer, to je v po-nodeljck, 2. oktobra. Ob 16 ho pridiga, nato blagoslov rož sv. Male Terezije in pete litanije Matere božje. V torek, 3. oktobra, bo prva sv. maša ob 6. Slovesna sv. maša bo ob 6,30, nato vsake pol uro sv. ma&a do 10. Vsako pol ure se tudi obhaja. Ob 16 pridiga, blagoslov rož sv. Male Terezije in peto litanije. 8 posebnim dovoljenjem sv. sto-lice prejme popolni odpustek vsak, kdor obišče karmellčansko cerkev na praznik sv. Malo Terezije, pod navadnimi pogoji. 2. in 3. odpade zvečer roženvenska pobožnost, ker je ob 16 blagoslov. KongregacIJa gospod lf on In kongrega-clja učiteljic prt sv. Jožefu tmsta svoj redni shod v ponedeljek, 2. oktobra. Pridite vset Tablice po 20 lir Dobitek 10.000 lir ■■■■■■■■■■■■■■■■■■HMBUH Mesečna rckolckclja ia gg. duhovnike je na prvi petek pri oo. jezuitih (Kongre-gacijska kapela) z navadnim sporedom: ob 4 adoracijska ura, nato meditacije, potem konferenca. Duhovniška misijonska zveza vljudno vabi vse svetne duhovnike, da se rokolokelje, ki bo Imela misijonski poudarek, v obilnem številu udeleže. Krlžanska moška Marijina drulba Ima danes v nedeljo 1. oktobra redni mesečni shod. Prlčotek pobožnostl točno ob 17 (5) popoldne. Sv. rožni veneo ob tričetrt na 17. Pridite točno! Dubovna obnova za akademsko Izobraženo Žene bo v petek 6. oktobra ob 6 zvečer ln naslednje jutro ob 7 v uršujinskl kapeli. Vhod Je pri porti. Poleg venca na rrob blagopok. tov, Bano Dragotinu je darovalo uradništvo »Počtne hranilnice« Društvu slepih v LJubljani lir 645. Plemenitim darovalcem izreka za velikodušni poklon odbor najtoplejšo zahvalo. Kuharski In Šivalni tečaji. Vpisovanje v gospodinjski in šivalni tečaj Zeleznl&sreke gospodinjske šole se vrši od ponedeljka, 2. do 6. oktobra od 9—13 v pisarni Zeleznlčar-ske menze, Pražakova 19 (spodaj). n Na-bavljalna zadruga železničarjev. Večerni trgovski tečaj — središče mesta — pri Trgovskem učnem zavoda. Kongresni trg MI., prične e poukom 16. oktobra (knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, stenografija, jeziki, strojepisje Itd.). Izbira predmetov po želji. — Praktična Izobrazba potrebna vsakomur! — Vpisovanje dnevno, tudi zvečer. Učnina zmerna. Zahtevajte prospekt. — Ravnateljstvo. Dijake In dijakinje vsek srednjih Sol opozarjamo, da prične redni pouk v vseh oddelkih instrukcij 15. oktobra. — Ločeni oddelki po predmetih za vse razrede. — Izbira predmeta po želji. — Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. — Informacije: Specialne lnstrukclje, Kongresni trg i-II. Knjigovodstva, korespondence, stenografije, strojepisja Itd, se temeljito in hitro naučite v specialnih dnevnih ali večernih tečajih. — Pričetek 16. oktobra. — Prospekti: Trgovski nčnl zavod, Kongresni trg i-II. Knjige Zimske pomoči — ljudske in bl-bliofllske izdaje — dobite v Ljudski knjigarni v Ljubljani. Zbornik Zimske pomoči so dobi tudi vezan. Goriški Ust je najbolj informiran o razmerah na slovenskem Goriškem zato iščite poročil v Prtmorju le v tem listu. Kupite ga v Ljudski knjigarni v Ljubljani. Ker nismo mogM postrečl vsem s vstopnicami so bo ponovila igra »Pavelčkova piščalka« v nedeljo, 1. oktobra. Starši, pripeljite vaše malčke! Prosimo, preskrbtto si že vnaprej vstopnico, ki se bodo prodajalo pri Sfiligoju v Frančiškanski ulici, | Duhovne vaje zs duhovnike. — Zadnji skupni tečaj se vrši od 2.-6. oktobra. Pogoji so razvidni v Škofijskem listn od 15. maja str. 44. Prosimo takojšnjih prijav zaradi omejenoga razpoložljivega prostora. — Vodstvo. KongregselJI gospodov In meftčanov pri sv. Jožefn pričneta kongregacljsko leto s sv. mašo in sv. obhajilom v nedeljo, 1. ok tobra, ob 7. Sprejemajo se redni dijaki vseh razredov gimnazije, meščanskih ln ljudskih Bol k privatnemu pouku. Posebno priporočljivo za prlvatlste ln one, ki so IzgnMIl pravico do rednega šolanja. Informacije dnovno od 9—12 in od 14—16, KorepetltorlJ, Mestut trg 17, I. nadstropje. Formlcot pastlle ta deslnfekcljo dst lg grla dobite v lekarnah. Današnji nakladi »Slovenca« so priložene položnice. Prosimo, da se jih cenj. naročniki poslužijo in pravočasno poravnajo naročnino! II. vnanja Marijina kongregaclja prt uršullnkali v Ljubljani ima danos popoldue ob pol treh shod. — Voditelj. Učite se strojepisja! Novi eno., dve- tu trimesečni tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 2., 3. ln 4. oktobra. — Lahka desetprstna metoda. — Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. — Vpisovanje dnevno. Pouk dopoldne, popoldne aH zvočor po želji. — Informaolje, prospoktl: Trgov, sko učilišče »Chrlstofov učni zavod«. Dumo. branska 15. D A R B L 0 Za ?e8ak°&;lik0 BELE VRTNICE SESTRA DRAGICA Spisala Tilka Lamprechtovs. — Dobi sc v upravi Vigredi, -Iomškova 1 in v knjigarnah. Vpisovanje v trgovsko nčlllšče »Cbrlste-fov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj in Višji trgovski tečaj se vrši dnevno dopol. in pop. Pričetek pouka 9. oktobra. Na razpolago prospekti — Ravnateljstvo, Javna knjižnica Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani na Miklošičevi ccstl !! bo od 2. oktobra dalje odprta za stranke vsak delavnik od 9—13 in od 16—18. Bele vrtnice — Sestra Dragica — spl-snla Tllka Lamprechtova. Knjiga so dobi v upravi Vigredi, SlomSkova 1, in v vsoh knjigarnah. Za »Dom slepih« je darovala družina g. Jeana Pollaka 200 lir namesto venca na krsto pok. g. Viktorja Bogataja. Za plemeniti dar se iskreno zahvaljujemo. Žrebanje 15. oktobra 1944 Uprava »Doma visokošolk« v LJubljani razglaša, da bo za zimski semester šolskega leta 1944-45 sprejetih na stanovanje v Doni visokoSolk večje število akademičark tukajšnje univerze. Hrana se bo dodeljevala sprejetim akademičarkam pogojno, če bodo to dopuščala denarna sredstva. Prednost za sprejem imajo revnejše abiturientke, ki so letos dovršile srednjo šolo i odličnim ali prav dobrim uspehom. Prosilke, ki prosijo prvič za sprejem v Dom visokošolk, noj prllože svojlpi prošnjam rojstni in krstni list in spričevalo o višjem tečajnem izpitu. Prošnje ostalih akademičark pa naj bodo opremljene x rojstnimi ln krstnimi listi ter spričevali o položenih izpitih odnosno o opravljenih kolokvijih na univerzi. Rok za vlaganje prošenj je do 10. oktobra 1944. Vso. litev v Dom visokošolk bo možna 15. oktobra 1944. Točnejša pojasnila daje ekonom Doma visokošolk v Ljubljani, univerza, soba 100, ln sicer dnevno od 12—13 ali pa upraviteljica Doma visokošolk v Ljubljani, Gradišče 14-1. Podpornemn društvu m gluhonemo mladino je poklonil g. Ivan Rus lesni trgoveo iz Loškega potoka lir 5000, za slepe otroke pa neimenovani lir 500. Obema blagima dobrotnikoma se ravnateljstvo gluhoncmnice v imenu gluhonemih in slepih otrok najsrčnejše zahvaljuje. Ta teden izide oktobrska Številka Knjlžle: »škof Baraga«. Cena 1.50 lire. Vso učiteljice so Iskreno vabljene k redni mesečni rckolokciji, ki bo v četrtek pred prvim petkom, 5. oktobra, v samostanski kapelici pri uršulinkah. Tobačni odsek mestnega preskrbovalne-ga nrada zaradi preselitve v nove prostore v III. nadstropje palače Bata v ponedo-Ijok 2. oktobra t. 1. ne bo sprejemal strank. V novih prostorih bo redno posloval že 3. oktobra t. 1. V LJubljani so nnrrll od 22.-28. septembra: Sketelj Jožefa, 76 let, služkinja, .Tap-ljeva 2; Klino Jernej, 77 let, duhovnik — župnik, Stična — samostan; Dolžan Ana, 33 let, kuharica, Vidovdanska 9; Jašovo Antonija, 74 lot, delavka, Japljeva 2; Malahov-sky Franja roj. Breznikar, 62 let, znsobnl-ca, Peruškova 23; Anžič Terezija roj. Žafran, 55 let, žena mestnoga tesarja, Obrtniška 6; Skok Uršula roj. Rogelj, 79 lot, postrežntca, Japljeva 2; Perdan Marija roj. Lukanee, 76 let, vdova žel. nadsprovodnika, Gosposvetska 13; Lampe Pavla, 60 let, učiteljica v p., Za gradom 6; Velkavrh Marija 77 let, bivša služkinja, Japljeva 2; Grošič Helena, 79 let, služkinja, Gorupova 3; Vrho-veo Jorica roj. Mrzlikar, 69 lot, vdova žel. uradnika, Koroška 8. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Krpan Stanko, 29 let, do. mobranec, 54. čota, Novo mesto; Turšič Jo žefa, 2 loti, hči kovača, Borovnica 157; Mi) čok Marija, 52 lot, pasti rlca, Brest 10, To mlšelj, Ljubijana-okolloa. ff „Slovenčeva knfižnfca bo začela • četrtim letnikom. Letošnje knjige so Vam bile gotovo všeč, saj so bile po vsebini tako pestre, kakor je le mogoče. Knjiga Ima v teh časih dvojno ceno, ker nam vsaj za nekaj čase prežene skrbi, ki vsakega tarejo. Izbirali smo jih tako, da so ne samo po zgodbah roičn«, temveč tudi literarno visoko vredne in bodo vsaki knjižnici v novo obogatitev. .Vsak, kdor količkaj zmore, naj postane naročnik Slovenčeve knjižnice, tfe bo mu žal. Obrok živil za mesec oktober V mesecu oktobru bodo prejeli potroSnikl sledeče količino racioniranih živil: A. V mestu Ljubljani: I Na osnovno živilsko nakaznico (rumeni pudton brez pretlskanlh črt): tli gr kruha dnevno. Namesto kruha lahko nabavijo potroSnikl za prvih U dni moko v sledečem razmerju: 20U tr ržene moke na 11 dnevnih odrezkov in 741 gr kruSne moke na 4 dnevne odrezke; 22.5 »r kvasa na 15 dnevnih odrezkov za »oko; ® 300t gr živil sa Juho na odgovarjajoče odrezke, in sicer 1000 gr rlža, 1500 gr testenin in 500 gr bele moke: 1.5 del olja na odrezke za maSčobe, ki godijo datum 1., 2., 3. in 4. oktobra: »50 gr soli na odgovarjajoče odrezke za sol: I.5 1 kisa na odrozek >Okt. 26 ab«; lit gr kavlnega nadomestila na odrezek »Okt. 23 ab« in 100 er pralnega praika na odrezek >Okt. 20 ab«. 2. Na dodatno živilsko nakaznico za ročne delavce (RD) ■ modro črto, sa zavodsr-je (Z) In noseče žene (N): 150 gr kruha dnevno. Namesto kruha so lahko nabavi muka na 15 dnevnih odrezkov v razmerju: 13(4 gr rirne moke za 11 dni, 4M gr krušne moke za 4 dni lu 12 gr kvasa na 15 odrezkov za moko. S. Na dodatno živilsko nakaznico za de-laveo pri težkih delih (TD) s modro črto in pretlskano črko »L«: 25» gr kruha dnovno. Name»to kruha se lahko nabavi moka za 15 dni, in sicer: 2271 gr ržene moke za 11 dni, 82C gr krušne moke za 4 dni, II gr kvasa na 15 odrezkov za moko tu (01 gr živil za Juho na ustrezajoče od- reiko, ln sicer 3M gr riža in SM gr testenin. 4. Na dodatno živilsko nakaznico za delavce prt najtežjih delih (NTD) z modro (rte In pretlskano črko »L»: 351 gr kruha dnevno. Namesto kruha se lahko nahavi moka, in sicer: 3182 gr ržene moke za U dni, 1157 gr krušne moke za 4 dni, M.5 gr kvasa na 15 odrezkov za moko in (00 gr živil za Juho na ustrezajoče od-rezko, in sloer 3tt gr rlža ln 340 gr testenin. 5. Na nakaznico za pridelovalce kru-inlh žit: St gr kvasa na odrezke 109 tn 110 (na vsak odrezek 40 gr). 6. Na dodatno živilsko nakaznico za otroke do 3 let starosti (DoMa) brez pretlskanlh irt: 50» gr sladkorja na odrezek »a 109«. 7. Na dodatno živilsko nakaznico za mladino od 9—18 let (Do Mc) brez pretlskanlh črt: na odrezek »o 313«: 454 gr ržene moke, 1(5 gr kruSne moke ln 4 gr kvasa za dobo od 1.—15. oktobra. 8. Na dodatno živilsko nakaznico »« kruh za bolnike: 10» gr kruha dnevno. Namosto kruha se lahko nabavi moka, in sioer: 9(9 gr ržene moke za U dni, 339 gr krušne moke za 4 dni ln 1 gr kvasa na 15 odrezkov za moko. 9. Na dodatno 2lv4isko nakaznico za meso ia bolnike: 59 gr mesa dnevno. 10. Na družinske nakaznice A, B ln C: 5 Skalile vžigalic na odrezek »A 8«, 19 Skat.lle vžflgslle na odrezek »B—3«, 15 Skatlle vžigalic na odrezek >C—3« II. Na bolniška nakazila Izdana od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani lahko izdajo trgovci svojim stalnim odjemalcem vsa nakazana živila, razen trdih maščob. Opomba: Delitev mila ter kvasa in moke za drugo polovico meseoa oktobra bo objavljena naknadno. Pri nabavi kruha pripada kvas peku. B. V občinah bližnje okolice (Ježica ln Polje) ln občani mesta Ljubljane, ki stanujejo Izven zapornega pasu: Dpravičencom pripadajo isti racloniranl obroki kakor je ohljavljono za mesto Ljubljano s sledečimi izjemami: Namesto bele moke prejmejo 2000 gr testenin. Nadalje bodo prejeli na odrezke za maSčobo >1__19. okt.« 230 gr mesne zaseko, na odrezke >20, okt.« do >83. okt,« pa 0.5 dol olja. Na odrezke od 24,—81. oktobra se no bo delila nikaka maščoba. Občani inesta Ljubljane zunaj zapornega pasa bodo nabavili pripadajočo zaseko 5. in 6. oktobra pri mesarjih: lludnik. Dunajska cesta, Abramovič Ivan, 8v. Roka 8, Ahlin Franja, KarlovSka 17, DolinSek J., Ižanska 46, Marolt Frano, Vodnikova 101, Ponikvar Jože, Brdo 30, Serjak A., Stožiee, Skrl V., ViSka ulica. V«a ostala živila pa pri svojih stalnih trgovcih. Mosarji oddajo urejene odrezke na Prevodu, Gosposka 12, v ponedeljek, 9. oktobra. Vžigalice se no bodo delilo na družinsko nakaznice, temveč po 2 škatlioi na odrozok >Okt. 17«. Trgovci v Ljubljani ne smejo prodajati vžigalic na ta odrezek. Opis nakaznic. Osnovna ista kot v Ljubljani z razliko, da Ima pretiskane modre vodoravne črte. Vse dodatne za delavce iste kot v Ljubljani, samo s pretiskano črko >B« rdeče barve Za noseče žene Ista kot v Ljubljani. Dodatne za otroke in mladino iste kot v Ljubljani, samo s pretiskauimi vijoličastimi črtami. O. V vseh ostalih občinah: K|ruh ali moka ln kvas na osnovne ln dodatno nakaznico, kvas na nakaznico za pridelovalce kruSnih žit in sladkor za otroke do 3 let Isto kot v Ljubljani. 200« gr testenin na določane odrezke za živila za juho, maščobe kot v obMnah bližnje okolice, sladkor kot v Ljubljani, pralni prašek kot v Ljubljani; odrezek >Okt. 76 ab«, 209 gr soli na ustrezajoče odrezke, 125 gr kavinuga nadomestka odrezok »Okt, 73 ab«, 1 del kisa; odrezek »Okt 70 ah«, 2 škatliol vžigalic; odrezek »Okt 67«. Opis nakaznic. Osnovna: zelen podton hrez protlskanlh črt; vse dodatno za delavce iste kot Ljubljani, pretlskano črte so rumene barve; dodatne za otroke in mladino isto kot v LJubljani samo s pretiskanlmi dvojnimi vijoličastimi črtami; za noseče žene iste kot v Ljubljani, Opomba. Ista kot za Ljubljano. Pripadajoča živila so lahko nabavijo samo v svoji občini; Izjemno se na vso dodatne nakaznice za delavce lnliko kupuje kruh tudi v Ljubljani ln ostalih občinah. Nakazilo vina Gostinski obrati in točilnice vina v občinah: Ljubljana, Brezovica, Dobrova, Dobrunje, Ježica, Polje, Log in Rudnik, ki si za mesec september niso omislili vina in so povsem brez alkoholnih pijač, prejmejo nakupnice v ponedeljek, dne 2. oktobra za obrate z začetno črko F, G, H, I. Nakupnice deli Prevod, Novi trg 4/III, soba 20 a. Kdor pride po nakupnico, mora pred ložiti register za točenje alkoholnih pijač tistega obrata. Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Četrtletni dodatki obratov ženam vojakov. Mnogo obratov izplačuje mesečno redne podpore družinam, ki so njih očetje v vojni. Ker je s temi dajatvami precej upravnega posla, se je mnogo obratov odločilo, da bodo podpore izplačevali le četrtletno, čemur je pritrdila tudi pokrajinska gospodarska zbornica in je to potrdila državna gospodarska zbornica. Izplačevanje 'j>odpor se bo odslej vršilo v začetku vsakega četrtletja, da si bodo mogle prizadete družine nabaviti potrebnih stvari. V Brežah je umrl 51 letni Hans Welx-ler, dolgoletni nameščenec električnega podjetja v Brežah, ki je bil med prebivalstvom splošno prljubljen. Vzorna mladina. Gojenci II. letnika moškega učiteljišča v Celovcu, ki so se v dneh od 11. do 23. septembra udej-stvovali v delih za pomoč vojni, so ob koncu svojega službovanja nabrali med seboj 600 mark za Rdeči križ. •S Spodnje Stajersleefja Za Župana v Kamnici pri Mariboru je bil imenovan posestnik K. Gross. Občinski tajnik je še naprej upokojeni žan-darmerijski narednik Jos. Golob. — Pri Sv. Križu nad Mariborom županuje prejšnji župani Jožko Hlade. — V Selnici ob Dravi pa je bil postavljen za župana trgovec H. Pipter. — V Rušah pri Mariboru je bil imenovan za župana mesar F. Brudermann. Hmcljske nasade r Savinjski dolini so še bolj skrčili. Ker za pivo ne potrebujejo več toliko hmelja, so v Savinjski dolini izsekali še več hmeljskih nasadov. Posebna komisija določi, kdo še sme naprej obdržati hmelj in kdo ne. Na izkrčenih ploskvah so letos sejali pšenico, rž, ječmen in oljnate rastline. Nepotrebne sušilnice preurejujejo za zasilna stanovanja. Berite knjige Siov. knjižnice! šolske vesti Na uršullnskl vadniol ln učiteljišču se ho pričel pouk 12. oktobra. Ob 8 sv. maša, nato redni pouk. Na uršullnskl meščanski Soli v LJubljani bo vpisovanje 2., 8. in 4. oktobra od 8—12 v poslopju meščanske Sole II, nadstr., vhod Nunska ulica. Davčnega potrdila ni treba. Pouk se prične 12. oktobra z mašo ob 8. Na uršullnskl gimna»IJI se vrši vpisovanje od 2__4. oktobra. Stare učenke naj pridejo po možnosti že takoj prvi dan. Prvo-Solke novinke naj prlnesojo k vpisu »pričevalo s potrdilom o sprejemnem izpitu, rojstni list ln če Je več otrok (5-7) tudi družinsko knjižico. Prijave ln kolek (cer-kvoni za 20 lir) dobe v šoli. Podrobna navodila za vpis «o na »amostanskl portl. — Otvoritvena služba božja bo 12. oktobra ob 8 v uršulinskl cerkvi. Nato pridejo dijakinje v šolo. Na Državni trgovski akademiji bo vpisovanje od 2. do 6. oktobra od 8—11 in 15—18 po sledočem vrstnem redu: V I. razred po-nedoljek predpoldan absolventke nižje srednje Sole in vsi dijaki, popoldan absolventke moščanske Sole. V 2. razred torek predpoldan oddelek A. B in C, popoldan D ln E. V 3. razred sredo predpoldnn oddelek A in B, popoldan O in D. V. 4. razred četrtek predpoldan. Dijakl(-inje), ki so zamudlll(-e) is tehtnih vzrokov določen rok, naj se prijavijo četrtek popoldan ali petek predpoldan. Podrobnosti na uradni deski. Na škofijski klasični gimnaziji se vrši vpisovanje od 2. do 6. oktobra v Baragovem semenišču v sobi 27., I. nadstropje, vsak dnn od 8—12. VplSejo naj se: v ponedeljek prvoSolci (eksternistov ne bo), v torek drugo- in trotješolci, v sredo IV. do VIII. Sol-cl, v četrtek In petek zamudniki in domo-hranoi, K vpisu jo treba prinesti zadnje letno spričevalo, prvoSolci tudi krstni list če tega niso storili že ob sprejemnem Izpitu. Plača se vpisnina (za koleke, zdravstveni fond in šolske potrebščine). Oddaljeni učenci naj se prijavijo po dopisnici do 6. oktobra; ostale zadeve urede ob prihodu. Notranji gojenci naj se vrnejo v zavod, v sredo 11. oktobra. Kdor ne pride pravočasno, se mu mesto ne bo hranilo. V četrtek 12. oktobra je šolska sv. maša ob 8. Isti dan se prično redni šolski pouk. Vsak stanovalec mora točno poznati vse izhode, zasilne izhode in zidne pro-boje svojega zaklonišča tako, da jih najde tudi ob največji razburjenosti pri popolni temi. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Razgiban sobotni živilski trg. Prekrasna posmrtna pesniška zbirka najpomembnejšega pesnika mladega rodu France Balantit: »V ognju groze plapolam« Zbral, uredil ln uvod napisal Tine D e b e 1 j a k. — Cena 45 lir LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Škofijo 5 Miklošičeva cesta 5 mammmmmmmmc V založili Slovenskega planinskega društva izide za njegovo petdesetletnico bogato ilustrirana knjiga Ev. Lovšina: V Triglavu in nicgouS soseščini (Planinske študije in doživetja) Knjiga bo'posebnost tudi v naši planinski literaturi. Na 360 straneh večjega formata s 70 odličnimi slikami med tekstom, 35 izvirnimi umetniškimi. prilogami in 2 barvnima slikama (reprodukciji Groharjevega Triglava) bo nudila velezanimivo čtivo. Vsebovala bo pripovedne in znanstvene sestavke o Triglavu in njegovi soseščini (gore, znameniti planinci, vodniki in domačipi, prvi vzponi, doživetja itd.). Dodan bo izčrpen in obsežen pregled literature o Triglavu in sosednih gorah. — Cena 180 lir samo v prednaročili, tudi na obroke, v pisarni SPD, Aleksandrova cesta 5-1. iko stavb, podjetje sprejme takoj večje število zidarjev, mizarjev, ključavničarjev, ejektričarjev, pleskarjev, soboslikarjev in zidarskih delavcev. Visoka plača, stanovanje in zelo dobra hrana brezplačno. Javite se takoj v pisarni Sokolskl dom. Trnovo, Ljubljana. — Uradne ure od 9-12 in od 13—18 (v nedeljo od 9—12) Sobotni živilski trg je gospodinjam in opazovalcem vrvenja na živilskem trgu že zgodaj prinestrl neko posebnost. Primerilo ee je letos prvič, da je prišlo na trg grozdje, in sicer domače črno. Neka kmetica je prinesla na trg veliko ko&aro izabele. Gospodinje so jo mahoma obkolile in silile »anjo. Reva jo imela mnogo opravka, da si je na klopi uredila tehtnico in se pripravila za prodajo grozdja, korenja in drugih pridelkov. Bila je sprva v skrbeh in dvomih za ceno. Ženske so ji svetovale, naj grozdje prodaja po 20 lir. Nekdo se je oglasil: »Kar po 50 lir kg I« Ženska ni bila toliko pohlepna denarja in je sama nastavila ceno 15 lir za kg. Grozdje je hitro prodala. Nekatere gospodinje eo ga hotele kar vsega pokupiti za sebe. To ni lepo! Naj ženske tudi drugim privoščijo grozni je I Branjevke eo nadaljevale prodajo jabolk za mladino na odrezke. Pod kostanjem na prvem živilskem otoku eo nabi-ralke gob razstavile manjšo množino raznovrstnih gob razen jurčkov, ki 60 na trgu velikanska redkost. Gobe, kakor ma-dlenke, pečenke, brinjevke, cigani in druge eo po 12 lir kg. To je maksimalna cena! Ker preproste ženice nimajo pri rokah tehtnice, je tržno nadzoretvo določilo, da lahko te gobe prodajajo na liter. Cena litru gob je bila določena na 5 lir. Ker eo mesarji zadnio eeptemhreko soboto prodajali 20 dkg mesa na osebo, eo gospodinje na trgu iskale tudi v večji množini razno zelenjavo. Kupovale eo peteršilj, korenje in zeleno. V dober kup je šla tudi endivija. Na petih krajih eo trnovske zeljarice in druge predajale kislo zelje. Okoli teh je bilo vedno mnogo kupovalk. Najživahnejši je bil trg okoli devetih dopoldne. Po 10 uri je žo nastopilo na trgu delno mrtvilo. Mrzli val na Mihaelovo Dan svetega Mihaela je še drugače zelo važen. O 6vetein Mihaelu plačujejo najemniki »štant< za zemljo, ki 6o jo vzeli od zemljiških lastnikov v najem in obdelovanje. Na ta dan se potem podaljšujejo zemlj.iškooiajemne pogodbe za eno ali več let. Med našimi polharji pa jo sv. Mihael velik patron, kajti na njegov dan gredo polhi spat v evoje polšje stanove. Leto« ni mnogo slišati, da bi bili polšji lovi kje kaj bolj uspešni. Zir je drugačo dobro obrodil. V petek je vdiral e severovzhoda mrzli val. Bilo je močno vetrovno. Pripravljalo 6e je že k dežju. Okoli poldneva je poročilo. Marsikdo je celo pričakoval, do bo začelo enežiti, ko je vladal v ozračju primeren mraz Sv Mihael pa je oblake razganjal in tako preprečil, da eo bili naši kraji obvarovani pred prezgodnjo prvo snežno odejo v ravnini. Upamo pa, da ne bomo imeli dolge in hude zime. V tem upanju nas pot.rjuje|o tu li lastovice, ki so primeroma pozno zapuščale naše kraje. Ponekod so še pretekli teden opazovali zadnje male ekupine lastovic, letečih na jug. Prihajale so iz severnih krajev. Rumenokljuni ko« pa je po nekaterih vrtovih v soboto zjutraj začel prav lepo in pogumno peti, kakor da bi bilo kako lepo pomladno jutro. Kos je zapel svoje lepe melodije. Naznanja nam pač, da bo nastalo še lepo, eončuo vreme. Križanka it. 157 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 IS 19 20 21 22 23 24 25 26 27 23 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 43 49 50 51 52 53 54 55 56 57 53 59 60 61 62 63 Vodoravno: 1. štajersko mesto, 8. mesto ob Volgi, 15. polotok na Novi Fundlandiji, 16. ovratna ruta, 18. obrnjeno, 19, skrajšano žensko ime, 20. cerkvena pesem, 22. v resnici, 23. žensko ime, 24. ptica, 26. hudournik..., 27. rimska boginja jeze, 28. plazilec, 29. riževo žganje, 31. debela palica, 32. medmet, 33. slovenska reka, 34. opozorilo k tišini, 36. napis na križu, predlog, 39. čok, 41. grški gozdni bog, 43. ruski pisatelj, 45. igra s kartami, 46. obrtnik lesne stroke, 48. med, 49. za (lat.), 50. arabski konj, 51. papeževo pokrivalo, 52. kemični znak za aluminij, 54. češka pritrdilnica, 55. latinski predlog, 56. soljen, 58. površinska mera (množ.), 59. koroška gora, 61. medmet bolečine, 62. časnikar, 63. del moške obleke. Navpično: t. Levstikova povest, 2. portugalsko pristanišče, 3. raznolika, 4. ime pisateljice romana o Prešernu, 5. velika kača, 6. osebni zaimek. 7. Schillerjeva drama, 9. okrajšava za moško ime, 10. drugi izraz za z, il. romunsko mesto, 12. dan v tednu, 13. Webrova opera, 14. Leharjeva opereta, 16. učna ustanova, 17. češka reka, 20. lesena stavba, 21. rimski domači bogovi, 24. najdonosnejši pridelek v Braziliji, 25. posestvo na divjem zapadu (fon.), 38. turški učitelj, 30. grmada, 33. le, 34. polotok na sevmi obali Venezuele, 35. zver (množ.), 37. trma, 40. mesto v Meksiki, 41. kratica za starejši, 42. egipčansko božanstvo, 44. duhovniško oblačilo, 46. poklic, položaj, 47. reka na Madžarskem, 50. veznik, 53. lijak, 56. kratica za sveti. 57. kemični znak za natrij, 59. pritok Urala, 60. kemični znak za radij. Rešitev kriianke it. 15«. Vodoravno: 1. Cehov, 6. globa, 10. m m um, 16. Er, 16. Oslo, 18. era, 19. * grda, 20. ni, 21. nit, 23. Tarragona, 26. nit, 27. svat, 29. kje, 31. ara, 32. tako, 83. tapete, 35. val, 37. Alakul, 39. oniks, 40. nered, 42. Osimo, 43. hi. 45. Ra, 40. paradiž, 48. st., 49. Ig, 50. ora, 52. ček, 53. Ada, 64. Ero, 56. Adi, 56. vara, 58. sla, 60. itd., 61. sloj, 62. oniks, 63. Osa-na, 64. skala. Navpično: 1. Censtohovo, 2. Erivan, 3. ho, 4. ost, 5. vlak, 7. le, 8. ora, 9. Ba, 10. srna, li. Ada, 12. ma, 13. unikum, 14. mitologija, 17. orje, 19. gora, 22. ta-pir, 26. nakit, 28. tekač, 30. parada, 32. Tasso, 85. vera, 36. Leda, 38. 10, 40. Naklo, 41. dieta, 44. Iran, 46. pes, 47. žrd, 49. Idol, 51. ari, 56. A la, 57. Ak, 59. as, 60. in 61. S. K. Od 2. oktobra velja zaradi premaknjene ure zatemnitev od 18.30 do 5.30 Zapustila nas je naša ljubljena hčerka VIDA Pogreto bo v nedeljo, 1. oktobra ob 4 popoldne z Žal, Iz kapele sv. Petra k Sv. Križu. Ljubljana, 29. septembra 1944. Globoko žalujoča rodbina Cerček GUNNAR GUNN ARSSON: NA BREGU ŽIVLJENJA '- '■ - Roman 28 Ustnice so se mu zdaj pa zdaj nažobile za žvižg — zažvižgale so si kako vedro melodijo, zmeraj kaj takega s tempom, kaj takega z drobljanci in okraski, če 6e mu je zdela melodija predolgočasna, in vse je bilo izvedeno s tako izurjenostjo, kakršno si pridobiš le z dolgo vajo. Sredi neke melodfije je nenadoma prenehal z glasnim, zadovoljnim tonom. Pred njim je ležal mornariški klobuk! Pobral ga je in stresel pesek in kamenčke iz njega. Nato ga je iz-tepel na kolenih in ga osušil z rokavom suknjiča. Posadil si ga je na glavo in ga zavoljo podrobnejšega pregleda spet vzel z glave. Krasnol opet ga ie dal nn glavo in razposajeno zagnal odsluženo športno čepico sredi med valove. »Dobro znamenje!« je pomislil. »V tem kraju bom brez dvoma dobil delo!« Obstal je, se priklonil morju in se odkril, rekoč: _ »Hvala lepa!« Nato je žviž.gaje nadaljeval svojo P°t proti mestecu. Marko ni bil človek, ki hi se kake stvari lotil od spodaj gor — razen, če je bil k temu prisiljen. Ko je prispel v Holmefjorcl, je koj zavil k faktorjevi hiši, ker je bila najlepša, in je ponosno stopil v prodajalno. Ce bi lahko govoril s faktorjeir^? Poznal je takšna rdeča skladišča iz drugih krajev, tu ie bila trgovina, torej je bil tu tudi faktor! Trgovski vajenec ga je zviška prepiri. »V kakšni zadevi, če smem vprašati?« Prišel je, da bi dobil kako delo, je Marko nemoteno odvrnil. »Saj so naši lastni ljudje brez dela ...« A Marko je hotel na vsak način govoriti s faktorjem. Tedaj mu je vajenec pokazal v pisarno. Velike oči faktorja Thordsena so sprejelo prišleca jako nemilostno, krepko podprte z malimi, rjavimi očmi knjigovodje. A Marko se ni dal osupniti. Ce gospod faktor ne bi imel nobenega dela zanj? Vseeno kakšno — le da bo delo! Faktor Thordsen je za-renčal nanj s porogljivim smehom. »Jaz zaposlujem majhen del svojih stalnih delavcev- le po nekaj ur s kako stvarjo, ki je brez pomena. Dclol Ne, draigi moj,« in se je uporno s.klonil nad svoje račune. — Če gospod faktor ne ve za kako drugo hišo v tem krajn, kjer bi potrebovali človeka, ki se na vse razume? je Marko nemoteno nadaljeval. »Menda ste znoreli! Ali mislite, da jaz vem, kdo išče delavcev ali ne!» Zdaj je bila očividno namera velikih oči ta, da bi nadležno osebo čim prej iztirale iz sobe. A Marku se ni mudilo in si je vzel še toliko časa, da se je ljubko in dobrodušno priklonil, rekoč: IProsim, da bi mi gospod faktor oprostili, ker 6em jim jemal čas! Bodite pozdravljeni, dragi gospod!« In je odšel, vedro, dvignjene glave, spremljan do vrat s porogljivim, na pol začudenim poglenom iz oči faktorjevih. »Kdo pa je to?« se je faktor ogorčeno okrenil h knjigovodji, ko je bil Marko zunaj. »Ga nisem še nikoli videl,« je opra-vičevaje so odvrnil knjigovodja Mag-nin Jonson. »Videti je ko kak potepuh.« »Mislim, da uma greša,« je faktor godrnjajo siknil in se je spet spravil nnd račune. Marko pa se je slovesno poslovil od vajenca, želeč mu veselo starost, in je žvižgaje odšel iz prodajalne. Saj je bil tako vajen takih sprejemov, da mu Šo za mar niso bili. Romai ie nekaj časa daije in se oziral, dokler se ni ustavil pred vdo-vino hišico. Ondi je bilo eno od oken polno zarjavele ropotije, na polici pa je visela ograja. No, to je pa očividno konkurenca, si je mislil Marko. Ta je, kot je videti, potrebna malo več vetra za v jadra. In odločno je stopil k vratom. — Divji zvonec, ki je bil dosti preglasen za tako majhno reč. bi ga bil skoraj prepodil. Debela madame v črni polsvili pod kuhinjskim predpasnikom neizrazite barve, je 6topila skozi neka vrata. Bila je prav tako preplašena kot on. »Oprostite, da sem vas prestrašil!« Marko se je koj spet ovedel. »Ali bi lahko govoril z vašim možem?« Debela gospa je pristopila bliže in si prste obrisala s predpasnikom. Očitajoče je pogledala tujca. »Kaj pa želite?« Nehote se je ozrla krog «ebe in tudi Marko se je ozrl. Pa bodi tako ali tn.ko — oba sta se hkrati nasmehnila. A nasmeh žene je bil otožen. »Rad bi govoril z vašim možem,« je Marko ponovil. *Moj mož je mrtev.« je odvrnila vdova nezaupljivo, ko da bi pričakovala, da mu mora biti to znano. Marku je bilo za hip nerodno. Njegovo paglavsko obličje je postalo zares skesano. »Oprostite, oprostite.« Vdova je bila koj pomirjena. Očividno je bil tujec v tem kraju — in ni prišel, da bi se norčeval Iz nje kar je bila za hip že mislila. »Tako je,« je rekla in zavzdihnila, »na to pot bomo pač vsi prišli.« čakajoče je obstala za prodajalni-ško mizo. »Prav za nrav sem prišel, da bi dobil kako delo,« je Marko nekam pobito povzel. Vdova se je otožno nasmehnila: »Ko bi človek imel sredstva, da bi imel hlapca!« je trpko dejala. »A kje vzeti! Čoln je tam in gnije, ker ni nikogar, ki bi veslal z njim!« Markov obraz je oživel: »Potem pa le imete zaposlitev za hlapca,« ie rekel. »Seveda ga imam. A, moj Bog odkod naj pa vzamem denarja za plačo? In... za prehrano,« je nenadoma odkrito povedala, »imam tri hčere in vse štiri se preživljamo največ le s kavo.« Marko se je je zasmejal: »Kava je izvrstna pijača!« je dejal. >če mi jo hočete skodelico ponuditi, bi se pa o tej zadevi pomenila.« In sta se pomenila in Marko je ostal pri vdovi. Umit in obrit in v oblekah njenega rajnega moža, je bil zares odličen videti, vsaj vdovi se je dozdevalo tako, in takšen se je zdel tudi njenim trem hčeram v starosti od petnajst do dvajset let. Njegova zidana volja je poživila vso hišo. In dasi se vdova ni mogla odvaditi vzdihovanja, so bili zdaj njeni vzdihi veseli namesto oiožnk MALI OGLASI KATERA DRUŽINA bi vzela v popolno oskrbo ljudskošolskega dečka proti plačilu! Ponudbe z navedbo pogojev poslati na upravo »Slov.« pod šifro »Dobra vzgoja!« 8632. iS LETNO DEKLE zdravo, « 4 razredi mešč. šole, iSČe primerne zaposlitve. Razume italijansko in delno tudi nemško. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Borba«. DEKLE z meščansko šolo in trgovskim tečajem išče rimerne zaposlitve. -onudbe n,i Gosposka 10 pri hišnici. (a f: DORER MEH ANIK AR za dvokolesa in Šivalne stroje išče službe. Vojaščine prosi. Ledina, ljudska šola, »oba ši. 10, L nailslr. (a IIČNO MOč (moško ali žensko) — dipl. komercialista ali prolesorja-praktika ra korespondenco, knjigovodstvo, računstvo, trgovinstvo itd., potrebuje strokovna šola. Ponudbe * vsemi podatki rojstva, izobraz-be in prakse je poslati na upravo »Slovenca« pod »Dober predavatelj« št. 8732. (b KROJ. POMOČNIKA 7.-1 damsko in moško delo sprejme takoj. -Sodja Lovro, Tržaška c. 29. (b Gospod. POMOČNICO sprejmemo. Služba dobra in stalna. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 8530. (b FANT 14 do 16 let, vajen lahkih poljskih del — «e i prejme. Domobranska cesta 7. |b KMEfKEGA FANTA do 16 letnega sprejmem ra gospodarska dela. SUSNIK. Ljubljana, Zaloška 21. (b SOBARICO pridno in pošteno, rmožno vseh hišnih del vzamemo v stalno službo. Plača po dogovoru. Predstaviti se od 2 do 3 v Svetčevi nI. 6. (b SLUŽKINJO fakoj sprejmem. Vprašati delikatesa, Wolfo-va 12. (b Sprejmemo takoj snovalko in 4 tkalke tudi za karirasto blago. Ponudbe na upravo »Slovenca« ood šifro »Tkalka« It. 8585. KUHARICO ki bi opravljala tudi druga hišna dela sprejmemo k tričlanski družini. Hrana in plača dobra. Naslov v upravi »Slov.c pod št. 8619. (b PERICO sprejmem enkrat ali dvakrat * mesečno^ Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8623. U DELAVCA v stalno službo sprejme špedicija Ranzin-cer — Cc.ta 800 let Ljubljane 17. (b MLINARJA ali tudi sposobnega delavca, ki ima veselje do takega dela, ra boljši kmečki mlin, starega ne nad 50 let, povsem poštenega — sprejmem takoj proti dobri plači in oskrbi. — Ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod »Električni mlin« 8675. DEKLE vajeno kmečkih del, sprejmemo takoj. — Ljubijanna. Vodnikova št. 56. (b IŠČEM ŠIVILJO ra na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5682. (b HLAPCA k prevozništvu sprejmem zn stalno. Hrana in plača dobra. — Vidovdanska c. 4. (b Gospod. POMOČNICO pridno in pošteno — iščem k 3 članski družini. Plača in oskrba dobra. Nastop takoj. G. Kocbek, Petrarkova št. 26/1. (b TF.KAčA mlajšega fanta za lah ka dela sprejme >Mo-tormetsn« - Celovška eesta 38. (b Cospod. POMOČNICO ktjhsrico — k otrokom iščem. Naslov u.pravi »Slov.« pod št. 8707. SLUŽKINJO , . iščem ra takoj, plača in hrana dobra. Na-«U,„- inrr A. Pretner. Gledališka 4. <>> 1 Prodamo | ZIMSKO SUKNJO prvovrstno, marengo, proda Deržnj, Slomškova ul. 23. (I POSTELJNO PERILO rjuhe, kapne, prevleke za blazine, posteljna pregrinjala, prodaja: llinko Privšek, Kolodvorska ul. 7 (nasproti inestnega kopališča). (I ZIMSKO SUKNJO črno. »Polmerslon«. predvojno blago, novo. za srednjo postavo, prodam. Ogied od 13 do 15. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8617. ENOVPREZNI VOZ brez vzmeti (zaprav-Ijivček) ugodno prodam. Frane Vrhovee, Bohoričeva ul. 6, Ljubljana. (1 SUHE LIPOVE DESKE razne debelosti prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8569. (I Gostilničarji POZOR! Konjska dirka, zabavna igra za goste v brezhibnem stanju pro-a llinko Privšek. Kolodvorska ul. 7 (nasproti mest. kopališča). OKNO Z ROLOJEM kompletno. 170X112, prodam. Sernec, Poljanska c. 3. (1 MRČES IN GOLAZEN uši. stenice, bolhe, ščurke. molje, miši, odpane, voluharje in brnmorje zanesljivo dokončate s sirupom, i ga dobite v droge-riji Kane, Židovska I. MOŠKO SUKNJO črno. lepo, zimsko — prodam Naslov v upr. Slov.« pod St. 6651. (I PLATO VOZ sedežem, nosilnost 3000 kp naprodaj. Na gled Cesta 800 let Ljubljane 17. (1 DIVJI Z\JEC! Zanesljiva zaščita sadnemu drevju je inž. Prezljeva »LEPLSlN«-maža. Wolfova ul. 3. FOTOAPARAT maloslikoven. format 3X4. ra zviti film A8, optika Schneider Xe-non 1:2, Compour pet-stotinka. malo rabljen. Nabavna cena L 2000. — Ponudbe na npravo Slov.« pod »Xenon« 65<)5. (1 KRIMER ženski plašč in črn sukneni zimski plašč proda llinko Privšek. Kolodvorska nlica 7 nasproti mestnega kopališča). (I PRODAM šivalni stroj z dolgim čolničkom. dobro šiva in je brezhiben. 6 vi-I br. in nožev alpska srebro. novo belo emajlirano banjo rs dojenčka ler globok otroški voziček. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8656. RIBJA MOKA »a krino prašičev pri Sever & Komp., Go- sposvetska 5. (I ZIMSKA SUKNJA moška, predvojno »Pn.l-maston« sukno v najboljšem stanju, ter še več drugih rimskih plaščev proda Hinko Privšek. Kolodvorska 7 (nasproti mest. kopališča). (1 KROMPIR varuje pred gnilobo »NEGNIL«. Inz. Pre-zelj, Wolfova ul. 3. DAMSKI PLAŠČ črn, skoraj popolnoma nov, je naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8558._(I KOMBINEJiE-HLAčKE 6 komadov, predvojne in 4 rjuhe, predvojne velike, nove, prodam. Naslov pove nprivo »Slov.« pod št. 8669. (1 GOJZERIE in čevlje v Brezhibnem Monjn proda Hin ko Privšek. Kolodvorska ulira 7 (nasproti mestnega kopališča). (1 2 VOZA eden večji, eden manjši, prodam ali zamenjam za kravo mleka-rico. Korunova 5. (1 JEDILNI IN DESERTNI PRIBOR alpaka srebro v bor-žunastem etuiju ra 6 oseb. krasno darilo, 38 komadov, proda — Hinko Privšek, Kolodvorska ul. 7 (nasproti mestnega kopališča). (I OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohra njen z vso opremo, prodam za 4000 lir. — Naslov v upravi »SI.« pod št .8653. C PISALNI STROJ Undervvood, Adler, In-vieta, porlable Adler, Reminglon proda Hinko Privšek. Kolodvorska ulira 7 (nasprot mest, kopališča). ( MMNICO z dobro žimo prodam, istotam se proda sta rejša jedilnica, pre prost kavč, več dobro ohranjunih rjuh in di-namo za kolo. Naslov pove uprava »Sloy.« pod št. 8655. (1 PRODAM 2 plašča za olroka do 15 let, dobro ohranjena. Ogled vsak dan od 12—2. Naslov v upr. »šiov.« pori ši. 8663. (I GLOBOK VOZIČEK lep, nov, zunaj in znotraj lapeeirun, predvojni material — prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 6674. (1 ROČNI STROJ za izdelovanje makaronov, pripraven za gostinske obrale proda Hinko Trivšek. Kolodvorska ul. 7 (nnspr. mestnega kopališča). (I KOTEL 60 literski zn pralnico prodam. Naslov v upr. Slov.« pod št. 8679. |l ŽITO ozimino, pred setvijo razkužite! Razkužilo z navodilom prejmete pri: Inž. Prezelj, spe-rialist za rastlinske bolezni (fitnpatolog) — Wolfova ul. 3. LAHEK IN TEŽJI KOMAT ra vožnjo, prodam. — Vprašati v trafiki na Taboru. (1 ZAMENJAM amske salonaree štev. 37 za ženske gojzerre št. 38, vse v najboljšem stanju. Naslov v pravi »Slov.« pod it. 8613. (1 PODGANE miši in voluharje priznano zonesljho pokonča inž. Prezljeva MIKROTAN«-pasta. -7. a pripravo običajne količine je prinesti 5 dkg (lahko delno po-kvurjrne) masti. Inž. Prezelj. Wolfova ul. 3 USNJEN KOVčEG dobro ohranjen proda Hinko Privšek, Kolodvorska ul. 7 (naspr. mestnega kopališča). (1 PRODAM damski usnjeni suknjič, modro pleteno jopico in druga oblačilo. — Ogled samo dopoldne. *ašelj, Kotnikovn 13, III. nad. (1 MOŠKE ČEVLJE it. 41, tnalo rabljene, prodam. žibeTt Iran-čiška. Poljanska c. 20. PEČICO na petrolej proda — Hinko Privšek. Kolodvorska 7 (naspr. mest. kopališča). (1 DAMSKO IN MOŠKO KOLO ler blago za moško obleko prodam. Rim-ska c. 2/111. vrata 20. GUGALNEGA KONJIČKA iroda Hinko Privšek, kolodvorska nI. 7 (naproti mest. kopališča). DOBRO ŽIMO rji par modroeev prodam. Vinšek, Dunajska c. 6. dvorišče. (1 MARIJINO SLIKO za nad posteljo, gobelin, ročno delo, brez okvirja prodam. Knjigarna glasbene Matice. SLAMO OD KORUZE za krmo ali steljo zamenjam za gnoj. Ižanska 109. (1 VOZ ZAPRAVLJIVčEK prodam. Skofic, Ilra-deckega c. 33. (1 RAČUNSKI STROJ zn seštevanje proda — Hinko Privšek, Kolodvorska ulica 7 (naepr. mestnega kopališča). (1 BLAGO temnosiv za lahek hn-berliia prodam. Naslov v uoravi »Slov.« pod it. 8727. (1 Komisijska trgovina HINKO PRIVŠEK Kolodvorska nlica 7 (nasproti mestnega kopališča) proda: moške zimske suknje, moški jesenski površnik, črno moško obleko, črni dnmski plašč, damski krimer plašč, ženske obleke, pojzrr-je, moške škornje, usnjene gatnoše. ženske in moške čevlje, r.ncžke. rjuhe, kapne in blazine, posteljna pregrinjala, slammjače, otroške vozičke, moška in ženska kolesa, sanke. električ. kuhalnik, rešo, likolnik, plinski kuhalnik, svetilke ra nočne omnrice, umi-valnik in vrč, šivalne stroje, pisalne stroje, računski stroj, stroj ra izžemanje perila,' radio aparate, gosli, violo, kitire. citrc. krilni in gozdni rog. flauto, harmonike klavirske, dia. lonične in male za de-eo, gramofone, servis rs sadje, kndilne garniture, damske torbice, kukalo z,a gledališče, gugolni konjiček, igralno konjsko dirko, pe-trolejsko peč, otroški dežni plašč. (1 MUHE bolhe, stenice, ščurke, ribice, kočiče, uši in vso drugo polazen po-končujte! Inž. Prezelj, Wolfova nI. 3. AKTOVKO in damske torbice pto-da Hinko Privšek, Kolodvorska nlica 7 (nasproti mestnega kopališča). C BLAGO za 2 damsko plašča s podlogo. 4 rjuhe, nove. nerabljene in črtasto blago za par moških srajc prodam. Omerza Dunajska 6/L, hodnik levo. (' SUKNJO dobro ohranjeno, prodam. Besa! Mote, Tržaška c. 69-11. PEGE IN LHAJ vam zanesljivo od strani »ALBA« krema DROGFRIJA KANC židovska uiiCfi 1. X: Premoč I. POGAČNIK LJUBLJANA Bohoričeva ulica fltt Telefon «t,2C-59 ZIMSKI SUKNJIČ nov, po meri, zamenjam za prašičio krmo. Zaloška 103b. (b FIŽOL večkrat pregledujte! Zanesljivo sredstvo zoper fižola rja prejmete >ri: Inž, Prezelj, Wol-ova ul. 3. PISALNI STROJ nemške znamke, prenosljiv, prvovrsten, prodam. Naslov v upr. Slov.« pod št. 8731. (I MOŠKO OBLEKO športno, zimsko suknjo in hubertus plašč, za srednjo postav«, prodam. Vse še skoraj no-o. Vidovdanska 22. (I PLINAST PLASC in 4 prtiČke prodam. Poizve se jz prijaznosti v trgovini Gagel (semena), Nabrežje 20. septembra št. 4 (na trgu). (I ZA PROTIVREDNOST rva ali premog, zamenjamo moške in pa ženske plašče, moško obleko, smoking, moške čevlje št. 42-43, ženske št. 3S, otroške plašče (za deklice) -otroške čevlje, snežke, škornje itd. (vse ra 3 do b let). Vse blago je dobro ohranjeno. )gled dnevno: PovSe-tova ulica 33 a (Ko-deljevo). (I HIŠNA GOBA v hiši, morda v zaklonišču? - Navodila in preparati pri Inž. Prezelj, VVolfova ul. 3. MOŠKE ČEVLJE nizke, elegantne, prodam. Naslov v upr. Slov.« pod St. 8729. (I INJEKCIJE Bromo De Angeli« -večjo količino, prodam potrebnemu bolniku. Ponudbe na upr. Slov.« pod »Brom« -št. 8b90. (1 PREPROGO X 3 m proda Hinko Privšek. Kolodvorska 7 (nasproti mestnega kopališča). (1 ZAMENJAM enosobno stanovanje v Mostah za stanovanje v Rožni dolini. Be/.i-rradu. Mirju ali Šiški. S'a.slov v upr. »Slov.« pod štev. 8740. SOSTANOVALKA najraje šivilja, ki bi šivala tudi za gospodj-njo, se aprejme. Vidovdanska c. 4. OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, lopo in prostorno, v ceniru, samo boljšemu resnemu gospodu, v stalni službi oddam. -Ponudbe n-a upr. »SI.« pod »Boljša stranka« - 8668. (s ČISTO SOBO zračno, • posebnim vhodom, išče miren in soliden gospod. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik« 8194. PRAZNO SOBO po možnosti s štedilnikom iščem za 1. oktober ali 1. november. Naslov v upravi »SI.« pod št. 8581. (s OPREMLJENO SOBO išče uradnica. — Po možnosti Bežigrad ali fciška.. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Točna plačnica« 8670. OPREMLJENO SOBO prazno «ali ev. brez perila s strogim ločenim vhodom išče soliden uradnik pri mali družini, nedaleč od Mesitnega trga. Naslov v upravi »Slov. pod št. 8573. (s OPREMLJENO SOBO iščeta 2 begunca v bližini Dolenjskega kolodvora. — Ponudbe na upravo »Slov.< pod »Stanovanje« 8570. (s |_Vajenci_| VAJENKO sprejmemo v trgovino. Naslov v upravi »SI.« pod št. 8622. (v MODISTOVSKO vojenko sprejme takoj salon Stana Grcgorc, šmartinsko c. 8. (v VAJENCA sprejme takoj trgovi na z. mešanim blagom. Naslov v npravi »SI.« pod it. 8676. (v ŠIVILJA SPREJME vajenko. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8721. (v VAJENKO sprejme šivilja. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8652. ( 1 Kupimo ^ VEtJA DRUŽINA kupi dobro ohranjeno spalniro, kuhinjsko opravo, 2 otomuni, vcf: dobro ohranjenih rjuh in kapen. Naslor pove uprava »Slov.« pod ŠI. 8657. (k DVE AKTOVKI še dobro ohranjeni ro dijake kupim. Naslov pustite v upravi »SI.« pod »Aktovka« 6614. (k SI.AMOREZNICO rnbljt-no in parni kotel kupim. Gregorič Iveli, Dolenjska c. 58, Ljubljana. (k SUHE GODB jesenske, kupuje po najboljših dnevnih cetinh Gregore A Co., d. d.. Dunajska o. 15. DEŽNE PLAŠČE kupi Hinko Privšek — olodvorska ul. 7 (nasproti mest. kopališča). POZOR! Knpatem vreče la tm tekstiluc odpadke lei plačam po najvišji ce-nt. GHKBENC Alojzij. Gnllosovo nabrežje 39. Ljubljano. Ik GOJ7.ERCE rožne velikosti in drugo obinolo kupi Hinko rivšek, Kolodvorsko ni. 7 (nasproti mesi kopališča), (k NALIVNA PERESA boljše kvalitete, dobro ohranjena, stalno ku-luje ali sprejema v " omisijsko prodojo — vrdka E\ F.REST, Pre- šernova 44. (k DEŽNI PLAŠČ kupim. Ponudbe z opisom in ceno na upr. »Slov.« pod »Plašč*. - 6662. (k RJUIIE. KAPNE posteljno perilo, brl-,ače. razno moško ln damsko perilo kupim •talno In plačam najboljše cene • Kopim tndi drupa razna obla čila event. prevzamem Ista v komisijsko pro do)o. Hinko Privlek . Ljubljana, Kolodvorska It. 7. osvetskn 16. nasproti Delavskega doma, telefon 32-88. (k CEMF.NTARSKO ORODJE (modele za cementne izdelke) kupim. Miha Hrome, ceinentarski mojster, Jezica 5. (k RADIO APARATE In HARMONIKE stalno kupuje ali sprejema v komisijsko prodajo Ivrdka F.VEREST, Prešernova 44. (k fl_G!asba GLASBILA rosli. violo. kitaTO, krilni in gozdni rog, saksofon, flauto, eitre ter več gramofonov z .ploščami prodaja Hinko Privšek. Kolodvorska nlica 7 fnnsproti nicslnega kopa!išča|. VAJENCA za kovaško in pod kovsko obrt sprejmem takoj. Zidar Alojzij Jegličcvo 15. (v Dva VAJENCA enega tudi s popolno oskrbo, sprejme tnl^jj Frnne Ko*mač, splošno ključavničarstvo. Je-ranova nI. 5, Ljubljana. LASTNIKI GLASOVIRJEVt Poslužujte «e telefon. «ke Številke 39-23, ki pokliče specialno tvrd-ko z« oglaševanje (er popravila glasovirjev In harmonijev luršsek. Zrinjskega eesta 7/IL Lrubljana. GRAMOFONE in plošče razno vrst« proda Hinko Privšek, Kolodvorska ul. 7 (nasproti me.st. kopališča). BAS KITARO dobro oliT-nn.ienn, kompletno ali brez strun kupim takoj. Cenjene ponudbe na upravo »Slov.« pod »Bas kitn-ra« 8593. (k DIATONlčNO HARMONIKO trivrstno, skoraj novo, ugodno prodam. Alojzij Tršan. Poljanski n. št. 40. _(1 GLASOVIR tvrdke Elirbar, Wien, jc naprodaj iz zapuščine ter na ogled — dnevno od 16—18 v Glnhonemnici, Zaloška e. 5. Cena se pa izve in ponudbe sprejemajo v pospodnrski pisarni Tribuč, Sndnrskft steza 2. nad florijansko cerkvijo. (g I Stroji f DVE STRUŽNICI nova in rabljena —■ ugdno naprodaj. - Su-ŠterSič, mehanična delavnica, Dunajska 13 Figovcc, levo dvorišče. KNJIŽNA ZBIRKA »SVET« 1 Poizvedbe 8 LISTNICO sem izgubil v petek, 29. IX. 1944. Vsebina: nekaj denarja, železn. legitimacija na ime Kos Janez, žel. upok., stanujoč v Ljubljani, šmartinska e. 4. Po-štenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi na gornji naslov. (e OTROŠKI ČEVELJ štev. 34—35, sem našel na Villiarjevi cesti. Dobi se v podružnici »Siovcnoa« na Miklošičevi cesti 5. (e o°«o REDNO POUČUJEM klavir, francoščino, nemščino. Nove prijave sprejemam. Groharjeva 2. Tržaška c. l/L Ancta Potočnik, strokovno diplomirana, (u GOSPA poučuje nemščino in italijanščino po hitri in praktični "metodi. l!godne cene. Rimska e. 10/1, desno. (u NEMŠČINO in druge jezike poučujem posameznike(ce) ali manjše skupine. -— Istotam priprava x vseh srednješolskih predmetih, posebno v matematiki. Vrhovčeva št. 12, visoko pritličje, levo (Tubor). (u B Posestva | PRODAI TRAVNIK v izmeri ll.OOOm* med potokom čurnovcem in Potjo na Rakovo jelšo. PARCELO ns vzhodni strani — 900 m" za 220.000 lir. PARCELO na Viču, 6000 m* po 55 lir. Realitetnn pisarna ZAJEC ANDREJ Tavčarjeva nI. 10. t Pohištvo | KUHINJSKO OPRAVO prodani. Ižanska c. 109. patentna posteljne mreže, otomsne, mo derne kauča ln fota Ije nudi solidno tnpe nizki ceni RUDOLF RAD0VAN tapetnlk LJUBLJANA Mestni trg Stev. 18 JEDILNICO iz trdega lesa prodam. Ogled od 10-3. Verdijeva 9, vrata 10. OTROŠKO POSTELJO novo, proda Grošelj Janez, mizar, Kotni-kova ul. 16. _(I | Objave Podpisani Premrl Franc, trgovec v Ljubljani, Dunojsko cesta it. 97, preklirujcm. knr sem v svoji trgovini dne 21. septembra 1944 zvečer brez povoda izrekel gospodu llovarjn Karlu iz Ljubljane, Dunajska cesta št. 92, in so mu zahvaljujem, da jc odstopil o«! tožbe. Premrl Franc. PREKLIC! Podpisani preklirnjem, dn nisem plačnik za nikakršne dolgove, ki bi jih naredila moja žena Frida. Holozan Ivon. P živali I ANGORA ZAJČKE prodam. \VolIova nlica št. 4/11._O PRAŠIČA pomladanskega, skop-Ijenca, prodam. Naslov pri vratarju »Slovenca« 8594. (J PRODAM ALI ZAMENJAM lepe male prašičke za repo, peso, korenje. Lončarska steza 10 — poleg Ljudskega doma, ZAMENJAM lepega, mladega plemenskega bika za mladega žrebcia. Tudi dodam. Ponudbe na upr. »Slov.« poti »Zame-njam« 8541. (j I Radio | RADIO MATERIAL žarnice, bloke itd., dobro ohranjen nli nov. stolno kupuje tvrdka EVEREST, Prc-šiomova 44. (k RADIO APARATE nove nudim. Interesenti vnbljeni. — llinko Privšek. Kolodvorsko 7 (nasproti mestnega ko-patiščo), PRODAM relo dobro ohranjeni radijski aparat znamke PHILIPS, štiri pltis ena z dvigajoče skalo. — Ogled lahko v nedeljo od ene do tretje ure popoldne, tjliea Store provde št. 5, 1. nad. (i PRODAM RADIO za lir 18.000. Poizve se Stari trg 11 a, levo. RADIO odličen, 3 valovne dolžine, prodam. Ogled nd 9—11 in nd 15—17. Naslov v upravi »SI.« nod št. 8576. (i PO VASI ŽELJI VAM IZDELA KNJIGOVEZNICA UMSKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/II v svoji ortalnioi razne poslovne knjige, ako niao že v zalogi. Istotako izvrši tndi vsa druga knjigo-veška dela posebno razne vezave v raz-oib velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseli barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in slionih, pasov, denarnic, kovčkov in drugega p ' ; galanterij. Dlapa Vam nadi te predmete vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKEI POSLUŽITE SE JIHi SPREJMEMO za stavbno delo v rovu v Ljubljani pod uajugoduejšimi plačilnimi pogoji strokovne moči, in sicer: MINERJE, TESARJE, ZIDARJE, BET0-NERJE, POMOŽNE DELAVCE itd. Javiti se pri Gradbenem podjetu Ing. RIESER, Ljubljana, Tavčarjeva 3 od 8—12 in od 2—6. | Kolesa 1 OTROŠKO KOLO kupim. Ponndbe s ceno na npravo »Slov.« pod šifro »Kolo« 8393 Moško in žensko KOLO dobro ohranjeno, proda llinko Privšek. Kolodvorsko nI. 7 (naspr. mestnega kopališča). MOŠKO KOLO novo, naprodaj. Rožna ulica 13/111. 2 DAMSKI KOLESI predvojni, skoraj novi, z. ostalim priborom in dinamoma - ter moško kolo Diirkopp po zmerni ceni prodam. Naslov pove nprava »Slov.« pod št. 8658. Damsko in moško KOLO ugodno naprodaj. Su-šteršič, mehanična delavnica, Dunajska 13 (Figovcc, levo dvorišče). (oo I Obli | I Kurivo I Pozor stavbeniki blSnl posestnlkll Dobavljam, polagam ln slružim star« PAKKETh. JOSIP BRLEČ LJubljana KOLODVOKSKA.J8 Telefon J7-68. Cifajle knjige »Slovenčeve knjižnice« U ram nudijo nnogo zanimivega. is ITraneiskansKa 10 Telefon II il f" Denar B Vse denarne to trgovske posle izvrilm hitro, točno In folidno. Priporoča s«i BUDOLF ZORE LJubljana GledaliSka aL 13 TeL 38-l(k HIIIIIIIHI ■ Siv, stroji l ŠIVALNE STROJE Shigcr. Necehi in stroj za Križni bodljaj (Ket-tenslich) proda Hinko Privšek, Kolodvorska 7 (nasproti mest. kopališča. BIVALNI STROJ pogrezljiv, predvojni, šiva naprej in nazaj, prvovrstno ohranjen -prodam. Naslov pove uprava »Slov.« pod št, 8659. ŠIVALNI STROJ Pfaff, še dobro ohranjen, prodom. Rcslje-va 30, pritličje. Srce naše zlate, dobre mame Mire Bostjančic roj. Novak je nehalo biti danes ob pol 2 pop. po dolgi, težki bolezni in spravljeni 7. Bogom. Njeno izmučeno truplo leži na Žalah, v kapeli sv. Krištofa, od koder jo bomo pokopali v ponedeljek, 2. oktobra ob pol 3 k Sv. Križu. Ljubljana, 30. septembra 1944. France, mož; Mirko in Veruška, otroka; Amalija, mati; Stojan, brat; Malčka, sestra. Zahvala Vsem, ki ste ob nenadni, težki in nenadomestljivi izgubi naše predobre mame FrAnje Malahovsky sočustvovali z nami, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti do njenega počivališča, iskrena hvala. Bog povrni vsemi Sv. maša zadušnica bo v torek, 3. oktobra 1944 ob 7 v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ljubljana, dne 1. oktobra 1944. Globoko žalujoča družina Malahovsky in ostalo sorodstvo. TEL KINO »M4TIC4«"«! Film iz kolonijolnega življenja »KONGO EKSPRES« WiIIy Birgel, Marionne lloupe, H. Dellgen. Predstave ob 10.30, 15, 17 in 19. TEL KINO »f72VIOiV