23, štev,_V Kranju, dne 10. junija 1905. VI. leto,
(MRfltJK
===== Političen in gospodarslg list. =======
Izhaja vsako soboto zvečer. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upra vn i.štvo se nahaja v hiši .H. 106 nasproti tupni
leta 1 K. Za druge države stane K 560. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve.  — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. ••   Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi ptačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Golica in karavanški predor.
Dne 18. t. m. se slo vesno otvori Ka-(1 i 1 u i k o v a koča na Golici. Mlada je seniška podružnica slovenskega plan. društva jo je zgradila ter že lansko jesen začasno izročila javnemu prometu. Z zgradbo le koče je jeseniška podružnica pokazala, da razume svojo nalogo, da ve, kje se lotiti dela in kje nadaljevati isto.
Golica, koliko prijetnih spominov na te ima vsak hribolazec, ki te je kdaj obiskal, prehodiva romantično polje belih narcis! Kdor ni upal zreti v bližini jekleni Aljažev stolp ali gledali v nevarne prepade mangartske in drugih sneženih velikanov, ta je napravil vsaj «izprehoJ» na tvoje goličave! Pa okrepčati seje moral v nemški planinski koči, na svoji zemjji je bil Slove neegost priseljenega tujca.
Ta tujec, ki tako dobro pozna točke, odkoder more gospodovali našim niža vam, Nemec, ki je znal takoj uporabiti najbolje moči nadih voda, on je tudi spoznal, da s tem, da si osvoji Golico, vtisne nemški pečat tudi na romantične Karavanke in more oznanili svetu, da so doline, nad katerim dominirajo gorenjske planine, le začasno se v oblasti naroda, ki si ni znal varovati svojih važnih planinskih točk. Celo ime si je izmislil po svoje in prekrstil staroznano Golico v «Kahlkogel».
PODLISTEK.
Prva cvetka.
V zadnjih žarkih zahajajočega solnca se je bliščalo mesto. Zlata večerna zarja je ven-čala s škrlatnim vencem sive vrhove daljnih gora in završali so vrhovi smrek v tihem gaju, in gozdovi so šumeli svoj večerni spev. Nad tiho pokrajino pa je legel svečan mir in lahek zefír je zavel skozi samotno pokrajino, zavel skoii samotni gaj in zašuštelo je po drevju . . .
Bil je lep večer. Blažena tihola je legla nad pokrajino, a daleč, daleč tam za gorami je tonilo solnce in zadnji žarki so padali na mesto . . .
Ob takih večerih se nehote poraja v človeku kaj neznanega, ki mu vzvalovi za hip do takrat mirno notranjost. Zaželi si samote, kjer se njegova duša odpočije in kjer občuti vse sladkosti in teže, ki jih nosi s seboj; v
Pa nastopili so drugi časi, in če znamenja ne varajo, bližamo se narodnemu preporodu, kakršnega more doživeti le ljudstvo, ki ima že dovolj omike, da more presoditi, kaj namerava Nemec s svojimi društvi v deželi. Naš narod je izprevidel, da je treba ob enajsti uri zastaviti vse svoje sile, da ustavi povodenj, ki se širi od severne strani nanj in ga hoče pokopati gospodarsko in duševno v svojih valovih.
Koroška, ki se tako lepo vidi z vrha Golice, ki se vidi iz naše slovenske Kadilnikovc koče, ter Kranjska na dragi strani si podajata na tej gorski točki roko. Skoro pod to točko pa bo drdral v nekoliko mesecih vlak, ki bo vezal doline sosednjih dežela. Isli narod na obeh straneh, ljudstvo, ki se je v zgodovini skupno borilo zoper skupnega sovražnika, pa si sedaj večkrat celo sovražno stoji nasproti!
Otvoritev koče na Golici in prebitje karavanškega predora, katerih slovesnosti se vršita skoro v istem času, dva tako redka praznika, sta za nas Slovence največjega pomena. Ze je celovški uradni list pisal, da se onstran Karavank pozdravlja s «Hoch», tostranz «Evviva», in pri tem zatajil obstoj slovenskega narodasploh.
Slavnost na Golici in pa tudi slavnost ob predoru pa bosta pokazali, da je na oniin na tej strani Karavank edini upravičeni gospodar — Slovenec.
tej samoti lahko vstajajo pred njo spomini, veseli in žalostni . . .
Tih večer je bil. Samotna pot, ki se vije ob Savi, je bila osamljena. Ob desni in levi so stale visoke smreke, sanjajoč svoj večerni sen. Tuintam se je odmaknila gošča in skozi debla se je prikazala deroča Sava ... In zašumeli so valovi, kakor v poslednji pozdrav zahajajočemu solncu; val se je zibal ob valu, ob bregove pa je pluskala voda . . .
Daleč naokoli je bilo vse tiho in mirno, kakor v grobu. V bližnji gošči je zapel slavec z mehkim, globokim glasom, in ta glas je bil tako skrivnosten in miren, kakor glas lepe noči.
Neznana moč in hrepenenje se mi je porajalo v srcu in začutil sem se osamljenega. Neka nevidna moč gnala me je po osamljeni poli dalje — za teboj ... in tisti večer sem hrepenel še strastneje po tebi . . .
Srečal sem te nekoč, ko si šla mimo mene sveža ko studenčnica in lepa ko cvetoča roža ob solncnera vzhodu, Sla si po-
C. kr. avstrijski okrajni glavar v senci frankf urtaric.
•lustitia fundamentum regnorum. Is Domial, 5. junija.
Ko smo culi o dogodkih, ki so se pripetili zadnjič v četrtek, 1. t. m., v slovenskih Domžalah, nam je nehote prišel na misel gori navedeni rek, ki se blesti nad cesarskim dvorom na Dunaju, ki pravi, da je »pravica temelj držav*. Spomnili pa smo se tudi dogodkov iz leta' 1898, ko je vsled grozovitega umora naše cesarice po Lahu Lurheniju vzplamtcla slovenska kri.
Znano je, da so bili slovanski narodi dosedaj najbolj palrijotični, da so kljub temu, da so jih avstrijski državniki teptali z nogami, bdi z dušo in telesom najvarnejši podaniki avstrijske države. Ni se bilo torej čudili, da so vsled ogorčenja Slov<nci v Trstu demonstrirali proti Lahom, katerih rodni brat je izvršil grozno hudodelstvo.
Ni treba, da bi človek odobraval protizakonite Čine, a vsekako se še danes čudimo, kako kruto so bili kaznovani Slovenci, ki so dali duška svoji lojalnosti. Prosili so olajšave nad njimi izrečene kazni, a zaman, dasi bi se lahko v takem slučaju kot zelo olajševalno okolnost upoštevala velika ljubezen do domovine, do avstrijske države in nje vladarske rodbine, za katero je slovenski narod že toliko-
nosno mimo mene in ozrla si se vame le napol. Tedaj pa sem pozabil na vse in tiho sem zahrepenel po tebi . . .
Glej — zahrepenel sem po tebi, kakor zahrepeni koprneča duša po nečem — opojnem. Zahrepenela je takrat moja duša po ljubezni, silni in veličastni boginji mojega Življenja — po ljubezni prave sreče ... In v srcu mi je nekaj govorilo s sladkim mehkim glasom: »Glej, to je ona, po kateri je hrepenela tvoja duša, to je ona, ki bi ti zasejala seme neminljive sreče v vse tvoje bitje!» ...
Ti pa porečeš: Bedak!
Ali se še spominjaš onega, zame tako srečnega večera, ko si mi podarila prvo cvetko? Ali takrat se nisi ozrla vime, dala si mi cvetko kar lako — mimogrede. Moja duša pa je vzlrepetala ... Spravil sem cvetko in ljubim jo, ker me je neizrečeno osrečila in ker sem užil toliko veselja, ko mi je bila podarjena ta cvetka . . .
Veliko deklic je šlo mimo mene; pogledal sem to, pogledal ono, a ljubil nisem
krat prelival svojo kri. Ne, ubogi ljudje so morali do dna izpiti kupo, prestati so morali vso kazen.
Ne bomo razmotrivali, v koliko je to postopanje lojalni čut Slovencev povišalo, ker to je prihranjeno bodočnosti. Zelo pa dvomimo, da bi se s takim postopanjem utrjevala ljubezen do države.
Pred nekaj dnevi se je dokončala na Dunaju pravda proti laškim prekucuhom. Iz vsega je bilo spoznati, du je ta Čedna družba imela namen, Avstriji odtrgati znaten del države ter ga priklopih" prijateljski!!?? Italiji. Obtoženci so bili pravi zarotniki naše države in misliti je bilo, da bodo obsojeni na bogve kako dolgoletno ječo, ker se jih je krivim spoznalo tajne zarote. Ako M ne molimo, je kazen za tako hudodelstvo določena od 10 do 20 let, in v hujših slučajih celo smrtna obsodba. A kaka je bila obsodba? Zarotnik Depavlo je bil obsojen na 9 mesecev in Sa-latej pa plača kazni 100 K reci — sto kron — kakor pri nas za prestopek zaradi žaljenja na časti. Ne trdimo sicer da bi se bilo proti tem zarotnikom postopalo pristransko, a težko, da bi Slovenci v takem slučaju imeli tako srečo, da bi stali pred tako milostnimi sodniki.
V četrtek torej je v Domžalah zopet tekla slovenska kri, kar bi bila vlada lahko preprečila, če bi le imela malo dobre volje. Na Dunaju so hoteli Sokoli prirediti sokolsko slavnost, a Nemci vseh strank so se zdiužili ter protestirali proti temu. Vlada ni imela nič nujnejšega dela, nego prepovedati slavnost, dasi bi Dunaj niti vedel ne bil o tej slavnosti, ker so se sokolska društva omejila le na notranjo slavnost. Domžalski privan-drani Nemci so pa hoteli prirediti v sredi slovenske zemlje skrajno izzivajočo nemško slavnost. Šele v zadnjem trenutku je vlada prepovedala slavnostni sprevod v cerkev. Da se pa da nadutim Nemcem vendar nekoliko zadoščenja, udeležil se je slavnosti sam c. kr. okr. glavar kamniški, sicer ne v uradni obleki, a vendar moramo pribiti dejstvo, da je C. kr. avstrijski okrajni glavar sedel t senci frank fnrtaric, kjer se je pela «Die Wacht am Rhein». Dobro nam je še v spominu, kako so vlačili orožniki po naročilu nekega okrajnega gla-
niti ene . . . Vse so mi bile kakor igračice, s katerimi sem govoril sramežljivo in lepo tiho šepelaje, a niti eni nisem spomnil ljubezni . . . Prišla pa je ona, sveža kot stu-denčnica in lepa kot cvetoča roža ob solnčnem vzhodu — in omagal sem . . .
Lep večer je bil in mrak je legel na zemljo. Tam daleč, daleč je solnce tonilo in krvavordeči žarki so trepetali na obzorju. Ti pa si sedela na klopici in tvoj pogled je bil brezizrazito uprt v peneče valove Save.
Šla si mimo mene in se ozrla varne — ter izginila.
Vztrepetal sem pri tvojem pogledu in sem nehote obstal. Nekaj me je tiščalo, kakor s kleščami v notranjosti, in po veliki, davno nepoznani sreči je zahrepenela moja duša. Zaželel sem si mir, oni sveti, veliki mir, po katerem hrepeni moja duša . . .
Tam doli pa so šumeli valovi, kot bi se posmehovali, in tuintam je plusknil kak val glasneje ob breg. Lahna sapa je pripogibala veje, da so šuštele, se sklonile druga k drugi in govorile tiho, veliko pesem o ljubezni.
Na modrem nebu so se prikazale zvezde in bleda luna je lezla počasi izza gora, kakor
varja vulezaslužnega narodnega učitelja, ker je menda storil to hudodelstvo, da je bil navzoč, ko se je pela ruska himna; ni menda še minulo leto dni, odkar so na Dolenjskem strastno zalezovali c. kr. uradnike, ki so bili baje v družbi, kjer se je pola ruska himna, ki pa je po svojem besedilu tako nedolžna, da bolj nedolžna biti ne more. Radovedni smo, kako se bode sedaj postopalo. Ze vnaprej pa bi skoro čestitali temu gospodu, da ni slovenskega narodnega mišljenja.
Pri vsej svoji preprostosti pa jako dvomimo, da bi postopanje tega funkcijonarja povzdignilo njegov ugled in ugled c. kr. uradnikov, ki naj zastopajo med ljudstvom našega vladarja.
V Domžalah je tekla slovenska kri edinole radi nerodnosti nekaterih funkcijonarjev in radi tega, ker se k nam pošiljajo ljudje, ki so po svojem mišljenju v direktnem nasprotju z mišljenjem našega ljudstva. Znani so nam slučaji, da je ravno ta vlada preganjala učitelje | motivacijo: češ, ker niste v potrebnem sporazumljenju z ljudstvom, hajd za kazen s trebuhom za kruhom, dasi je to namišljeno sporazumljenje nastalo le vsled upornosti nekaterih starišev, ki svojih otrok niso pustili v šoli, in so bili vsled tega kaznovani. Bogvedi, ali se bode v domžalski aferi tudi oziralo na sporazumnost med vladnimi funkcijonorji in med ljudstvom. Bomo videli!
Dejstvo, da zahteva c. kr. avstrijski vladni funkcijonar odstraniti zakonito, ne prepovedano narodno zastavo ljudstva, med katerim živi, pa pusti vihrati notorično izzivajočo frankfurtarico in da konečno provzroči, da streljajo orožniki na mirno neoboroženo ljudstvo, kaže, da gotovim krogom menda ni dosti ležeče na sporazumnosti.
Smatrali smo za svojo časnikarsko dolžnost, bavili se z domžalsko afero in občinstvo opozoriti, da bode primerjalo postopanje gotovih krogov, če bi imeli domžalski dogodki kake zle posledice za uboge žrtve. Slučaja tržaških Slovencev, ki so bili tako kruto obsojeni, in tržaških zarotnikov pa bomo svoje-časno zopet pogreli, ko bode sodišče o domžalskih dogodkih izreklo svojo zadnjo besedo.
da bi nosila črna roka veliko belo svetilko navzgor.
Tedaj pa se je oglasila v bližnji gošči nočna ptica in njen glas je prihajal zmirom bliže: «Guk! Čuk! čuk!» . . .
Moč spomina. Ptij».
Polagoma se je začelo mračiti in nastal je večer, skrivnosti in blaženstva poln sveti večer.
Ko so posli opravili svoja večerna dela, začeli so se zbirati v veliki družinski sobi v pritličju. Soba je bila toplo zakurjena in v kotu so bile napravljene velike in lepe jaslice, ki jih je razsvetljevalo več pisanih lučic. Posli so se polglasno pogovarjali med seboj o malovažnih vsakdanjih stvareh in vsi so imeli oči obrnjene proti jaslicam. Med njimi je bil tudi gospod Jožef, ki je zamišljeno hodil po sobi gor in dol in le zdajpazdaj kaj vprašal tega ali onega navzočega. Videlo se je, da dela to le radi uljudnosti ali, kakor pravijo, radi lepšega; kajti gospod Jožef je večkrat kako reč kar dvakrat ali pa trikrat zaporedoma vprašal, kar je značilo, da odgovorov niti ne posluša.
Radovljiške novice.
— Nova grobova. Pretekli teden smo položili v grob k večnemu počitku^moža, ki je bil z vsem srcem vnet za gospodarski napredek našega mesta, gospoda trgovca Ivana Bu lovca st. Dasi strogo katoliškega mišljenja, je bil pokojni Bulovec vendar radi svojega odkritosrčnega in čistega značaja splošno priljubljen. — Dne 6. t. m. pa so pokopali na tukajšnjem pokopališču gospodično Marijo D r a I k a, hčer tukajšnjega posestnika, g. dvornega svetnika Dralke.
— Olepševalno društvo se baje zopet oživi v Radovljici, kar z veseljem pozdravljamo. Že se je letos oglasilo precej tujcev letoviščarjev k nam in upamo, da se število še pomnoži, če jim bomo nudili udobnosti, katere se zahtevajo od letovišča.
— Novo posojilnično poslopje se prične v kratkem graditi. V pritličju bodo sobe za posojilnično in odvetniško pisarno, v prvem nadstropju dve stanovanji, eno s štirimi in drugo s tremi sobami ter pritiklinami, v drugem nadstropju so pa projektirana tri stanovanja, vsako z dvema sobama.
— Veliko veselico na prostem na občinskem svetu piirede tukajšnja in sosednja društva dne 23. julija t. I. v korist družbi sv. Cirila in Metoda. O obširnih pripravah bomo še poročali.
Novice iz Cerkljan.
— Kaj pa to? Nadomestni rezervisti, ki so določeni za brambo mejnih pozicij, so dobili poziv k 28 dnevni orožni vaji, sedaj v času, ko je največ poljskega dela. Ministrski odlok pa določa, naj se rezervnikov ne kliče ob tem času zaradi obilnega dela, košnje in žetve. Pomisliti treba, da so klicani skoro sami gospodarji in edini kmetski sinovi. Vprašanje nastane, kdo bo delal namesto teh oh pomanjkanju delavskih moči? In bi li ne zadostovale 13dnevne orožne vaje? Zakaj okrajno dopolnilno poveljstvo ne pokliče teh takoj spomladi ali jeseni, ko ni toliko dela?
— Kje so sedaj poslanci, voljeni od kmetov, da bi kaj storili proti temu? Ni
Neža in Barbka sta bili v kuhinji.
Barbka začne nositi večerjo na mizo in gospod Jožef povabi vso družino, da se vsede za mizo. Tudi Barbka se je morala vsesti tja, čeprav se je izgovarjala, da ima še delo v kuhinji.
«Danes je sveti večer,* je rekel gospod Jožef, «in spodobi se, da vsi skupaj večerjamo.*
Od mize je izostala le kuharica Neža, ki se je mudila v kuhinji pri svojem delu, in družba pri mizi je ni pogrešala.
Večerja je bila preprosta, domača, a šla je vseeno vsem v slast; le gospod Jožef ji je naredil kaj malo škode, kakor da bi se nadejal še česa boljšega. In res večerja še ni bila končana s preprostimi jedrni. Takoj, ko so izginile z mize sklede, krožniki in žlice, prikazali so se nanjo prozorni kozarci in litrske steklenice, polne dišečega in kadečega se kuhanega vina. Gospod Jožef sam je razdelil kozarce med družbo ter jih napolnil z vročim vinom, rekoč:
»Mrzlo je zunaj, da drevje poka. Tudi v cerkvi pri polnočnici bodo ljudje trepetali od mraza. Kdor pa si prej ogreje kri s takim-le pripomočkom, tistega gotovo ne bo zeblo in
1. priloga »Gorenjcu" št. 23 iz 1.1905.
jih, molče kot zid. Tudi korajze ni, sicer bi ne bili deležni najvišje pohvale!! To je hi-navščina. V svojih cunjah in po shodih kriče bolj kot srake, da so izdatki vojne uprave previsoki, v državnem zboru dovolijo milijone in milijone tej vojni upravi, katere zasluži kmet v potu svojega obraza. Ko je treba nastopiti za kmetske koristi, takrat se poskrijejo v svoje brloge. Taki so ti hinavci !
— Kako brezpomembno interpelacijo vložiti v državnem zboru zoper kak odlok je lepše, da pišejo listi ta in ta je to storil, on je mož na svojem mestu i. t. d. Saj je tako, poslanec a la 38.000 glasov!
— Kaj nam mar kmet, si mislijo klerikalni poslanci. On- naj plačuje svoj davek v krvi in denarju, sicer naj molči. In za tako delovanje v blagor ljudstva vlečejo vsak dan 20 kron iz državne blagajne.
— Saj je res tako. Ko pride čas volitve, bode ljubljanski škof vzel v roko trombo, pritisnil jo na ustnice in zatrobil po deželi tako glasno, da bodo vsi pastirji iz farovžev in kapelanij takoj na nogah in čakali višjega povelja. Tedaj bo nastal vik in krik in tek in ropot in grožnje in prošnje, da je «bera» v nevarnosti po kranjski deželi, da bi se jih skoro usmilil najtrši kamen. Z geslom: za bero se gre, zbrali bodo niežnarje in farovške hlapce, kmete in nekmete, vete-rance in invalide, kretine in korenjake, an-
alfabete in pismouke za vojsko proti--;
no kaj hočemo reči? Ko bo boj skončan, mir podpisan za kratko dobro šestih let, se bodo slišale besede od klerikalcev:' «Kmet molči, trpi v svetem božjem imenu, in tiho bodi, pa bo-de doo-bro». Vsaj tako bi rekel naš g. Janez.
—- Cas bi že bil, da bi začeli mi kmetje vsaj molče samostojno misliti ter ne čakali ukazov in povelja samo od crno-suknjarjev in tistih gospodov, ki nič ne delajo in nič ne plačujejo.
— Kdo so ti, pa čutijo najbolj sami, saj je kranjski dopisnik »Slovencev* predzadnjo soboto tako zarjul na nedolžen dopis
bo tudi lahko v najhujšem mrazu, kleče na kamenitih tleh, zbrano molil, ne da bi mu bilo pri tem treba mislili na mraz.*
Soglasno odobravanje je sledilo tem Jo-žefovim besedam, nato pa je vsak stisnil svoj kozarec med dlani ter začel srebati iz njega.
Kmalu so se vsem oprala srca in omajali jeziki. Tudi gospod Jožef je postal dobre volje. Šalil se je s posli ter jim pripovedoval razne zanimive doživljaje iz krajev, v katerih je prej služboval. Med temi pogovori se je tudi večkrat oglasila kaka pesmica. Ženske so pele naprej s tenkimi glasovi, moški pa so jim basirali.
Barbka je sedela med gospodom Jožefom in med malo deklo, na nasprotnem koncu mize pa je sedel mali hlapec Jernej, zal kmetski fant, star kakih 20 let. Barbka je sramežljivo upirala svoj pogled v mizo, po kateri je skoro vedno v zadregi brbljala s svojimi drobnimi prstki. Nobenkrat se ni upala popolnoma dvigniti svojega lepega obraza ter se pogumno ozreti okrog po navzočih. Tako jo je bilo sram pred toliko družbo I Sama sebi se je čudila, da je tako plašna. O kako vse drugače je bilo, kadar sta bila z Jožefom sama pri svojih vajah!
iz Mavčič, kot bi mu mačka pojedla mlade. Ze ve zakaj!
— Pozabil je, g. Janez prošnji, t. j. križev leden evangelij doma, ko je Šla procesija v Šmartno. - Tako se evangelij ni slišal v cerkvi, kot je sploh navada, ker brati ga gospod ni mogel, a na pamet ga ni znal. Slabo znamenje za dušne pactirje! Da bi drugič vsaj glave kje ne pozabil, pa bode doo-bro! Kako je že rekel Izveličar? Menda: Njih vera (t. j. slabih duhovnikov) je samo na jeziku in ustnicah, a njih misli so daleč od mene
— Saj ni čudno, če se mora gospod baviti s pravnimi vprašanji in stvarmi, da pozabi na tako malenkost, kot je evangelij. Pa bode zato vseeno plačan.
— Med voditelje koromandeljnov tišči tudi cerkveni ključar, posestnik, odbornik političnega društva za kranjski okraj, prizadet stariš, imejitelj zaslužne svetinje iz puhle repe i. t. d. i. t. d. Pr. Kepic iz Cerk-ljan. Mož je postal že kolikor toliko žrtev kapelanovih spletk. Kakor je oče Avman že skusil, so dandanes nepremišljene besede preklicano drage, zato naj brzda nekoliko svoj jezik, ker sicer bodemo obnovili Se kake neljube spomine.  Saj se zastopimo!
Tedenski politični pregled.
Revoluoija na Norveškem.
Narodni zastop je sklenil ločitev med Norveško in medŠvedsko obstoječe unije, todstavil je kralja Oskarja in proglasil popolno neodvisnost Norveške. V seji parlamenta z dne 7. t. m. je vlada naznanila svoj odstop. Parlament je potem pooblastil dosedanjo vlado, da vodi provizo-rično še nadalje državo in da izvršuje tudi kralju pripadajoče pravice, ker kralj ni bil v stanu dobiti može, ki bi prevzeli vlado. Dalje je parlament izrekel, da so ugasnile vse kraljevske pravice kralja Oskarju, da ta ni več norveški kralj in da je unija s Švedsko razrušena in razveljavljena. Parlament je nadalje sprejel adreso,  s katero  naznanja kralju
Ko so popili vino, prišel je na vrsto še čaj s čajevim pecivom, ki ga je pripravila kuharica Neža v kuhinji ter ga prinesla na mizo. Postavila je pred vsakega malo skle-dico ter jo nalila s toplim čajem iz večje porcelanaste posode, gospod Jožef pa je prijel \ roko steklenico z rumom in v vsako skodelico prilil nekoliko te rujave tekočine, nad Barbkino posodico pa se je njegova roka najdelj pomudila in globokejše nagnila steklenico.
Barbka ni bila vajena tako močnih pijač in ko je začela piti še čaj, je kmalu začutila, kako ji kri sili v glavo in vre po životu.
Tudi Neža si je nalila posodico čaja ter se vsedla k mizi. Na licih so ji cvele rdeče rože v znak, da si je tudi kuhanega vina privoščila svojo merico v kuhinji. Njene majhne sovje oči so se kaj rade obračale proti brhkemu Jerneju in ga dopadljivo objemale; ali on se ni brigal zanjo, ampak je skrivoma željno pogledoval na pomladansko cvetočo Barbko.
Opazil je s skrbnim očesom vse to gospod Jožef in samozavesten posmeh se je zazibal na njegovih ustnicah.      I>«IJ« prih.
Oskarju svoje sklepe in ga poživlja, naj pomaga, da postane eden princev iz rodovine Bernadotte norveški krulj.
Parlament je sklenil proklamacijo na norveški narod, v kateri naznanja svoje sklepe glede ločitve Norveike od Švedske in poživlja narod, naj združen s svojimi zastopniki in z vlado, kateri so ljudski zastopniki dali oblast, deluje na uresničenjo neodvisnosti in naj bo pripravljen tudi na žrtve.
Sklep norveškega narodnega zastopa, s katerim seje odstavilkra|j Oskar, je v Stokholmu napravil kolosalen vtis. Listi soglašajo v tem, da se švedsko-norveška unija ne da odpraviti z enostranskim sklepom NorveSke, nego da je treba privolitve Švedske. Sklep norveškega parlamenta pomeni torej revolucijo.
Mesto Kristijanija je mirno. Pred parlamentom je velika množica priredila poslancem in vladi velikansko ovacijo. Časopisje razni otriva mirno in samozavestno v parlamantu storjene sklepe, poudarjajo zlasti, da so bili storjeni soglasno.
Ministrska kriit na Ogrskem. Na površje je sedaj stopil predsednik konzularnega nadsodišča v Carigradu, K vassav. Pa združena opozicija se noče žnjim pogajati.
Spor med Italijo la Turčijo. Ze deset dni je minulo, odkar je italijanska vojna ladja zasedla pristanišče Taz v južni Arabiji. Turčija jo je že dvakrat nujno pozvala, naj zapusti pristanišče, toda italijanski poveljnik hladnokrvno odgovarja, da tega ne stori prej, dokler Turčija ne da popolno zadoščenje za umor nekega italijanskega podanika v Yemenu. Ker Turčija tej zahtevi ne more ugoditi, boje se v Carigradu, da si Italijani imenovano pristanišče za stalno prisvoje.
Dogodki na Enakem. Ta teden se je širila novica, da je ruski rar Nikolaj umorjen. Te vesti so bile od kraja do konca zlagane. — V Moskvi se je vkljub vladini prepovedi o tvor i I v neki privatni hiši shod županov vseh ruskih mest in zastopnikov zemstev. Razpravljalo sc je o tem, kaj bi kazalo ukreniti z ozirom na nesrečo, ki je zadela rusko bro-dovje v Aziji. Sklenilo se je, da se mora narodu dati prilika, da odloči, ali se vojna nadaljuje, ali naj se sklene mir. — Mesto Na-hičevan v Kavkazu je že detet dni pozorišče silnih nemirov in izgredov. V mesto so udrli Kurdi iz Perzije, proti katerim je ruska policija in vojaštvo popolnoma brez mod. Kurdi ropajo in požigajo, da je groza. Vse armenske hiše so razdejane, njih prebivalci pa pobiti. V bližini mesta so Kurdi upepelili celo vas in živih sežgali 40 Armencev. — V Carskem Selu je pri posvetovanju ministrov izjavil Trepov, da naj car prične z reformami, da se tako prepreči meščanska vojska.
Francoski minister zunanjih sadov, Delcas.e, je odstopil. Zatrjuje se, da je Del-casse odstopil v prvi vrsti radi svojega neuspeha v marokanskem vprašanju. Posle zunanjega ministrstva bo začasno vodil ministrski predsednik Rouvier.
Napetost mod Nemčijo in Francijo. Javnosti se hočejo prikriti diplomatične spletka-rije, ki se vrše že dlje časa med Nemčijo in Francijo. Da je napetost precejšnja, pokazalo se je ravnokar. Gostobesedni cesar Viljem je namreč povodom poskušenega atentata v Parizu pač čestital k srečni rešitvi kralju Alfonzu, ni pa tega storil predsedniku Loubetu, ki je bil v isti nevarnosti.
Poroka nemškega prestolonaslednika.
Dne (>. I. m. se je porodil nemški prestolonaslednik Friderik Viljem I vojvodiujo Cecilijo Meklonburg-sverinsko.
Črnogorski knez Nikita se je le dni
mudil na Dunaju. S cesarjem se je razlivatjal lf> minut. Knez Nikita ji sprejel I udi dalmatinskega poslancu Hiankiiiija, kalnega jc prosil, naj prevzame Strossinuveijovo dodMttO in naj dela za slovansko slogo. Uiankini mu jo odgovoril, da se ho la misel ohranila sama.
Podmorski kabelj med Constanco in Carigradom. Podmorski kabelj mod Konstanco in Carigradom so položili slovesno ob navzočnosti ruiiiunskega kralja. PoUfBla ga je nemška ladja «Podbiolski». Pri banketu je krulj slavil nemško industrijo ter napil cesarju Viljemu in sultanu.
Dopisi.
Sora pri Med voda h. H. juniju.Slavnost v čast sv. Cirilu in Metodu in proslava dvajsetletnice družbe sv. Ciriln in Metodu bi se mogla prav lepo in veličastno izvršili pri nas. Kraj jo lep in dlven, To bi zamogli zasvodo-citi razni letovičarji in turisti, kateri posedajo naše zelene hribe in gore. Pod visokim Humom ob zdravi Soli leži Rita prijetna in mirna vasica, kjer biva plemenito ljudstvo. Po ravni cesti se pride k nam iz Škofje Loke in Medvod. Od kolodvora Medvode smo oddaljeni dobro pol ure pešhoda. Železni ena zveza jo prav ugodna. Pripravljalni slavnostni odbor bodo storil po svojih močeh, da udeleženci' zadovolji. Program llavnOlt! pa so bo sestavil in razglasil takoj, ko Iglase vsa narodna društva, ki se hočejo s I a v n os t. i u deleži ti, svoj pristop. Zalo naj blagovolijo preje ko mogoče se zglasili. Naslov: Ivan Lustrck, Sora, pošta Medvode.
Sava pri Jesenicah. Nas Savčano, zlasti pa slovenske časopise in sploh vse, kar jo slovenskega, je zopet zadel velik udarec. Pobili smo namreč novo pošto — na Se vi. Poprej je bila samo na Jesenicah pošta, kjer smo dobivali vse časopise in o pravem času. Pri nas jo pošta v nemških rokah. Prej smo dobili liste ob ntdeljab, sedaj pa šole v ponedeljek. Mislimo, da šele pregledujejo in zapisujejo, kdo je naroden na ta ali oni list.
Delavce.
(Opomba uredništva: Kar je bilo pu-j mo« goče na pošti na Jesonicab, to se mora zgoditi tudi na Savi. Le zahtevajte energično ob nedeljah časopise!)
Nedeljski izlet .Glas. Matice* v Vrbo in Begunje
je bil volezanimiv. S prvim jutranjim vlakom so je pripeljalo okrog 100 pevcev, pevk in njih rodbinskih članov. Osobito krasni spol jo bil zastopan v velikem številu.
V Žirovnici je na postajid, ki je bila okrašena s slovenskimi trobojnicanii, izletnike pozdravil brezniški /.upati gosp. Anton Kržišnik z obč. svetovalci. Odgovarjal mu je načelnik pevskega zbora, g. profesor Štritof.
Po sprejemu so izletniki odkorakali k skupnemu zajtrku v Čopovo gostilno, odtod pn v Vrbo na Prešernov rojstni dom. Rojstno
hišo Prešernovo so domačini okrasili z mlaji, venci in zastavami, gasilno di ušivo brezniško
jo tvorilo spalir. šolska mladina s irfiiteljstvom in nobroj domačega ljudstva pa se je zbralo naokrog po cesti, vrtovih ¡11 ploleli. Došleče jo pozdravil načelnik gasilnega društva, na k 1 r so mu je zahvalil prof Širilo!'. Veličastna libóla in rosnoba je zavladala, ko se postavi moški pevski zbor < (¡ lasbeno Malic 1 po prihodu v Vrbo v krog pred hišo. Od svetosti kraja vsi prevzeti se pevci odkrijejo in iz njih grl zudoni mogoča Nedvedova himna •Slava Prešernu!-. Pelje jo vodil g. koncertni vodja II ubad sam. Pevci so pravili, da že davno niso peli s tako navdušenostjo. Nato pride osanmajslletni bral sedanjega posestnika, ki je od materine strani sorodnik Prešernov, Lovi o V o v k il hiše ter iznad ■topnjic V lepih besedah pozdravi pevce ter se zahvaljuje «Uhisbcni Matici» vimenu sedanjih posestnikov hiše in v imenu vseh Vib-Ijanov za počastitev Proieinovega domu.Nato izpregovori g. prof. Šlrilof nekaj uinostnib besedi na zbrano občinstvo o Prešernu. Njigov govor je napravil najboljši utis. Med govorom so stopale domačemu ljudstvu solze v oči in videli smo na tihem ibteti celo možake. Zbor jo na to zapel dvoje niičnili pesmic. Ljudje so zatrjevali, da tako lepega petja še niso slišali. Po lom, ko so se izletniki dali fotografirali in so se podpisali v knjigo «Pre-šernovih častilcev«, je odšla vsa množica y župno cerkev, kjer je pevski zbor pel pri muši.
Po maši je vesela družba korakala skozi prekrasno ležeče vasice ob Stolu in povsod so vihrale slovenske Irolir juico. V Begunjah je bil v gostilni g. Avsenika skupen obed. Tedaj se je vlila huda ploha, a kljub temu se je razvila zelo živahna zabava, katero jc zelo povzdignil prihod tr/iškega in jeseniškega Sokola ter nekaj gorenjske inteligence in pri-prostega naroda iz bližnjih krajev, pa tudi od drugod, tako iz Hadovljice, Jesenic, Kranjske gore Itd. Med tem se je zjasnilo in vse občinstvo je zavzelo obširni vrt do zadnjega prostorčka. In vršil se je na vrtu pravcati ljudski koncert. Pesem sejo vršila za pesmijo, vmes pa se je krepko napijalo. U. prof. Štritof je napil tržaškemu Sokolu, g. dr. Coršič pa obč. zaslopnimi brezniškemu in begunjskemu. Naj omenjamo še, da jo hči «Primiceve Julije». kateri je Prešeren posvetil svoj sonetni venec, hila navzoča in poslušala ve> čas pelje.
K sklepu naj še omenimo, dn si je za aranžma celega i/.lela pridobil mnogo zaslug brezniški nadučilolj g. Josip A ž mu 11, kakor tudi brezniški župan, g. Anton Kržišnik, ki je poskrbi 1, da je ljudstvo, koder je šla • Clabena Matica«, razobesilo zastavo, posebno mnogoštevilno v Žirovnici in na Vrbi. Pohvalili je tudi gostilno gosp. Avsenika 18 izborno postrežbo in nizke cene. Iz Ho-gunj so se izletniki na večer večinoma peljali v Lesce na kolodvor.
Rusko-japonska vojna.
V Carskem Selil se jo dno H. t. m. sešel poseben ministrski svet pod osebnim predsedstvom carju Nikolaja, da se posvetuje, ali se naj vojna nadaljuje, ali se naj sklene mir. Sklepi tega posvetovanja niso znani, ve. se pu, da so brzojavili poslanikom v Vašington
in Pariz, da bi Rusija rada poizvedola, pod
katerimi pogoji bi bila Japonska voljna sklenili mir.
Koosevelt, predsednik Združenih držav ameriških, se jc razgovarjal tudi z italijanskim poslanikom zaradi rusko -japonskega miru. Ker jc Roosevolt v tej zadevi že stopil v zvezo z vsemi poslaniki, so sodi, da pripravlja skupno akcijo vseh velesil v svrho miru.
Car Nikolaj je v posebni avdijenci sprejel ameriškega poslanika.
Jfovičar.
Osebna vest. Suplentinji na dvorazrednici na Priniskovcm pri Kranju, gdč. Antoniji Je-senko, je začasno podeljeno istotam prosto učiteljsko mesto.
Seja kranjskega občinskega odbora od 9. t. m. Župan poroča, da se je občinskemu odboru izjaviti o prošnji občine Studenec (ljubljanska okolica) za dovolitev dveh konjskih sejmov in o prošnji mestne občine Kamnik za dva nova letna sejma torek pred sv. Jurijem in torek pred sv. Jakobom. Dočini odbor ne ugovarja prvi prošnji, se odločno izjavi proti drugi, ker ima Kamnik itak že (i letnih sejmov, Kranj le pet in bi utegnila dva nova sejma močno škodovati trgovini v Kranju. Z ozirom na prošnjo krajnega šolskega sveta na dež. šolski svet za razširjenje dekliško šole sprejme odbor soglasno po odborniku d'. B, Šavniku priporočani in korenito utemeljeni predlog: 1.) Občinski odbor mesta Kranj se pridružuje prošnji krajnega šolskega sveta a) da blagovoli visoki c. kr. deželni šolski svet na dekliški šoli v Kranju potrditi stalno V. razred, b) dovoliti, da so s šolskim letom 1905/06 olvori le VI. razred in c) povzročiti, da prevzame plače za učno osobjo za ta dva razreda deželni šolski zaklad; 2) izreče, da je pripravljen skrbeti za potrebne prostore in si varne potrebščine. — Odbor ugovarja prošnji
Magde Rani sa koncesijo vinotoča čez ulico
in reši več prošenj za sprejem v občinsko zvezo. — Pritrdi se predlogu obč. svetovalca Ferd. Polaka glede nekaterih sprememb kopališkega reda in poprave ženskih kabin. — Ko se še dovoli samostojnemu konji rojskemu odseku c. kr. kmetijske družbo podpore bO kron, zaključi župan sejo.
Tržiska železnica. (Deutsche Stitnmen*
(priloga graškega «Tugblullu») so objavile dne 27. minulega meseca pod zaglavjem «|)or Hureaukiatismus i 111 Kiseiibahnministcriuiii* zanimiv daljši članek, ki biču dolgotrajno postopanje, zavlačevanje in formalizem v železniškem ministrstvu, zlasti z ozirom na Ir/.iško železnico, o kateri so še danes ne ve, kdaj se bo začela graditi, čeprav je bila zgradba isto zajamčena že z zakonom od Lit jul. 1U0.-J. Gorenjska sekcija zveze avstrijskih industrijalcev je dala ponatisnili la članek Is v posebni brošuri, ki se je poslala ludi uredništvu (Gorenjca*. V tej razpravi je podrobno popisana zgodovina tržiške železnice, pravi križev pol, katoiega je hodila skoro Iri desetletja. Skoro dve tretjini 20 slrani obsoza-joče knjižico zavzema govor tovarnarja in svetnika A. Casnerja, katerega je baje govoril v seji trgovske in obrtniške zbornice dne .'10. dec. m. I., utemeljujoč svoj nujni j »red log, da naj so zbornično pre Isednišlvo obrne do c. kr. železniškega ministrstva ..z utemeljeno vlogo, da nemudoma poskrbi za zgraditev novo
2. priloga »Gorenjcu" št. 23 iz 1. 1905.
železniško proge Kranj -Tržič in za uvedbo električnega obrata na tej progi. (Predlog se je sprejel in ker člankar ne ve, če se je sploh in kako se je izvel, naj pripomnimo, da se je dotična vloga, dobro podprta z Gassnerjevimi podatki, odposlala že 26. januarija na železniško ministrstvo. Naročilo se je tudi članom železniškega sveta, da naj se pri zborovanju toplo zavzemo za tržiško železnico). Pisec je v brošuri hotel dokazati, da krivda zavlačevanja zgradbe tržiške železnice pade na železniško ministrstvo. Neposredni povod njegovi razpravi je bil pa — kakor pravi — poročilo •Gorenjca« (od 24. marca t. 1.) o stanju tržiške železnice, v katerem smo na začudenje interesentov baje pojasnili, da krivda zadene prosilce za koncesijo, ki namenoma zavlačujejo vsa dela ter zavirajo pričet* k zgradbe in da je železniški minister sam izjavil napram zaupni osebi, da razpis zgradbe zadržuje dejstvo, ker prosilci ze koncesijo ne pridejo dalje s svojim delom; zakaj tako postopajo, mu ni znano I Apelujoč na lojalnost dotične zaupne osebe (državnega poslanca) in članov trgovske in obrtniške zbornice v Kranju, ki imajo sliko z našim listom, se pisec nadeja, da se bodo sedaj, ko je zadevo tako vsestranski pojasnil, ona napram konzorciju izrečena očitanja v »Gorenjcu* popravila in sicer že v interesu dobre stvari in skupnega postopanja v to svrho, da se tržiška železnica enkrat reši more birokratizma. Odkrito priznamo, da nas je člankarjeva, na podlagi uradnih aktov temeljito sestavljena razprava prepričala, da tiči vzrok zavlačevanja v birokratizmu železniškega ministrstva. S tem smo prosilcem za koncesijo storjeno krivico popravili, vendar pa moramo še omenili, da je pisec iz »Gorenjca« od 24. marca netočno posnel ono notico o stanju tržiške železnice. V brošuri se bere, kakor da smo konsorcij pavšalno obdolžili brezdelja, dočim so se naša izvajanja glasila nekoliko drugače. Ker je namreč železniško ministrstvo v odloku z dne 2. dec. 1904 izjavilo, da se ne more baviti z vprašanjem glede električnega obrata, dokler mu konsorcij za zgradbo tržiške železnice ne predloži tozadevnih kon-krelnih predlogov, smo le zabeležili iz Tržiča nam došlo vost, da konsorcij namenoma odlaša to zadevo, ker še vedno misli na zvezo z Lescami. Pristavili smo, da ne vemo, koliko je na tem resnice in da smo naprosili zaupno osebo, ki se je o stanju tržiške železnice informirala pri železniškem ministru, ki je potrdil, da zadržuje razpis giadbe v istini dejstvo, ker konsorcij ne pride dalje s svojim elaboratom glede morebitnega električnega obrata, sicer mu pa ni znano, da bi tičal za tem odlašanjem namen, spraviti železnico v Lesce. Naš zaupnik in žnjim seveda tudi mi nismo imeli najmajšega povoda, dvomiti nad točnostjo ministrove izjave. V koliko je bila slednja opravičena, je posneti iz Gassner-jevega, v brošuri ponatisnjenega »govora«. Ne glede na to, da je ministrstvo v odloku od 2. dec. zahtevalo spremembo že enkrat odobrene trase, odnosno vzdiga od 17 na 25 od tisoč, da je odvzelo popravo podrobnih načrtov v tem smislu iz-delovatelju načrtov in poverilo to delo drugemu inženerju, ki je pričel z delom na lii o mesta šele IG. aprila t. 1. — so se prosilci za koncesijo trudili zaman, da bi dobili od železu, ministrstva ali beljaške direk-
cije za načrte glede električnega obrata potrebne promclne in druge podatke. Tudi v tem pogledu se tedaj ne more očitati konsorciju brezbrižnost in mi le obžalujemo, da svetnik trgovske in obrtniške zbornice g. A. Gassner ni v dotični seji tako na široko in korenito razpredel svojega govora, kakor je zabeležen v brošuri, kajti potem bi nam sploh ne bilo potrebno objavljati one notice v »Gorenjcu* od 24. marca. Glasom izpovedi pri seji navzočih tukajšnjih svetnikov in glasom sejnega zapisnika iz Gassnerjevega, tri ali štiri minute trajajočega govora namreč ni bilo mogoče posneti težkoč, s katerimi se je treba baviti konsorciju, ako hoče predložiti železniškemu ministrstvu zahtevane konkretne predloge glede električnega obrata na tržiški železnici. Sicer bomo pa poskušali po svojem zaupniku izvedeti, kakšno mnenje vlada o tržiški železnici v železniškem ministrstvu sedaj pod novim voditeljem.
Langobardske groblje t Lajno. Zadnji teden se je našlo lepo število zapon, korald, nožev, kr. silnikov in različnih drugih predmetov. Zjpone so prav raznovrstne, masivne in lahke, okrašene z lepimi ornamenli, okrogle, šlirioglale. velike in majhne, železne in srebrne, najlepše so bile ta teden bronaste, ker so imele posebno redke oblike z značilnimi okraski; ena velika bronasta fibula je imela vložene štiri almandine. Železni noži razne velikosti so bili večjidel jako dobro ohranjeni; izvanreden je velik nož, podoben sekaču, z roči na obeh straneh. V nekem grobu sta se dobila še dva okraska meč iz brona z lično ornamentiko. Imenovani okraski so na kranjskem grobišču zelo redki in se je bil dosedaj dobil le eden srebrn in pozlačen. Tudi ko-ralde so bile zopet zelo različne: steklene, jantarjeve, ilovnate, milleflori; v obliki nove, so bile steklene, robate in podolgaste iz ilovice, ki so se tudi v barvi razlikovale od prejšnjih. Kostnjak groba št. 77 je imel poleg lepih zapon ob desni roki med raznim že-lezjem 7 denarjev različne velikosti, kateri se še niso mogli določiti, ker je debela zamazana patina pokrivala berilo in podobo denarja. Denar se očisti prihodnji teden po Ki eflingoveni načinu, ki je dosedaj pokazal najlepše uspehe. G. Šavnik je po njem z izredno spretnostjo očislil meče in več drugih železnih reči; na enem meču so se pokazali gravirani okraski, ki segajo po celi klini in se nahajajo na obeh straneh. Nenavadno velik kostnjak se je odkril pretekli četrtek; četudi mu je glava nekoliko klonila, je meril še vedno 186 cm in je bil docela (hranjen, ko se jc odstranil sipa, v kateri je ležal velikan, ga je fotografiral g. Ivan Jagodic. Danes se je še razkril grob ženskega mrliča, ki je imel poleg lepih raznovrstnih korald, krasno, srebrno in pozlačeno zapono s petimi roglji, podobno onima že izkopanima s sedmimi in devetimi roglji, le da ima drugačne okraske. Dosedaj se je odprlo 81 grobov. Končno bodi še omenjeno, da je v zlatem prstanu, ki se je našel prejšnji teden, vložen veliki kamen, pravi rubin.
Volitve v odbor 'Slovenske Matice.. Oddanih je bilo 200 veljavnih glasovnic s 1100 veljavnimi glasovi. Prejeli so pa in so izvoljeni gg.: dr. Matija Murko 1094, Luka Svetec 1086, Frati Flnžgar 1077, PeterG rasselli 1044, Engelbert Gangl 773, Fran Gov6kar 754, Anton Trste-njak 718, dr. Valter Smid 712, Fran
M Urinski 69», Jakob Turk 677, in dr. Josip Stare (na tri leta) 617 glasov. — V manjšini so ostali gg.: Josip Wester s 457, Anton Klinar s 415, Milan Pajk s 394, Alojz Tavčar s 387, dr. Josip Tominsek s 345, dr. Josip Lesar z 288, Anton Zupančič z 296 in dr. Josip Gruden s 105 glasovi. Poleg njih so pa dobili še gg.: A. Aškerc 34,1. Cankar 14, dr. Fr. Ilešič (že odbornik) 7, dr. J. Šlebinger 6, dr. Gregorij Krek 3, Fr. Krek in dr. I. Prijatelj po 2 glasa, Ant. Funtek, L. Lotrič, Ant. Medved in Ivan Vrhovnik po en glas. Pet glasovnic je bilo neveljavnih. — Predsednik »Slov. Matiae», g. nadzornik Franc Leveč, je odložil predsedništvo.
Učiteljstvo radovljiškega okraja ima v četrtek dne 15. junija 1.1. ob 2. uri popoldne v Gorjah hospitacijo. Nastop bode v I. in III. razredu. Učiteljstvo se k udeležbi uljudno vabi.
b Škofje Loko nam pišejo: Franc Bukovec iz Sore 46, ki se je dne 27. maja 1.1. vrnil iz Amerike, kjer je bival 5 let, prišel je dne 4. t. m. proti večeru v stanovanje svoje matere ter zahteval od nje, da mu izroči posestvo. Ker mu mati tega ni obljubila, opraskal jo je z neko rečjo po obrazu, jej razbil nekaj malega pohištva. Žugal je tudi svoji sestri, da jo bo ustrelil. Vsled tega se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Dogodki v Domžalah. Iz Kamnika se poroča, da poizvedujejo orožniki po mestu za tistimi, ki so se o priliki izgredov mudili v Domžalah. Nekatere napredne može in žene so ti orožniki tudi že zasliševali. Kakor se čuje, se godi vse to na ukaz deželne vlade. Ali preiskuje vlada tudi to, kako so prišli vladni uradniki do tega, da so se udeležili vsenemške demonstracije v Domžalah? Značilno je, da so različni nemški uradniki v Kamniku mestni godbi odrekli nadaljno podporo, ki so jo doslej plačevali.
Razstava risarij učencev obrtno nadaljevalne šole bode binkoštne praznike, t. j. 11., 12. in 13. junija t. I.v Št. Vidu pri Ljubljani. Odprta bo vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3 do 5. ure popoldne. To razstavo naj bi si ogledali vsi tisti, ki se zanimajo za razvoj obrtno-nadaljevalnih šol, posebno pa še obrtniški.
Vaditeljski zbor »Gorenjskega Sokola* naznanja svoj sklep, da bodo smeli letos javno nastopati (pri telovadbi) samo oni telovadci, ki bodo pohajali vsaj od 15. t, m. redno telovadbo, ter se bodo v slučaju zamujanja dovoljno opravičili. — Radi nastopanja v kroju bo vaditeljski zbor koračne vaje določil kakor doslej za vsak nastop posebej.
Članka »Skrbimo aa povadigo tajskega prometa I» danes ne moremo nadaljevati, ker radi aktuelnosti priobčimo članek o domžalski aferi.
Il Vintgarja. Obiskovalci lepe gorenjske strani, posebno oni, ki hodijo skozi Vintgar na BI od, naj vzamejo na znanje, da je nova pot z Dobrave proti Šumu (slap Radovine) narejena in pot skozi Vintgar popravljena tako, da lahko po lepi stezi in brvi dospejo do restavracije, ki je tudi že odprta. Letos je Vintgar toliko bo|j interesanten, ker delajo ob začetku kamenit 40 m visok in 50 m širok most za novo železnico.
Požar. Dne 8. junija 1905 okrog 5. ure popoldne je gorelo v Dolenji vasi pri Pod-brezjah ter so pogorela poslopja posestnikom: 1. Francetu Miheliču hiš. it. 6, po domače Gorin, škoda okrog 1500 K, zavarovan
za 1000 K j 2.) Francetu Justinu liis. št. k, po domaČe Mesevc, škoda okrog 1000 K, zavarovan za 600 K; .'J.) Francetu Miheliču kiš. št. 0, po domače pri Mihelnu, škoda okrog 2000K,zavarovan za 1200K; 4.) Janez Okorn hiš. št. 10, po domače Matrušnek. škoda okrog 1000 K, zavarovan za 600 K. Zavarovani so bili vsi pri »Dunavu*. Ogenj zanetili so bržkone otroci.
Preklicitel Dotičnega c. kr. uradnika, ki je sinoči v tukajšnji kavarni se predrzni I imenovali domžalsko prebivalstvo »cigane*, dunajske Čehe pa «š t i f e 1 p u c e r j e», poživljamo, da prekliče zadnji čas do prihodnje številke »Gorenjca v našem uredništvu te za nas Slovane, med katerimi si služi svoj kruh, skrajno žaleče besede, sicer si naj sam pripiše posledice, ker bodemo v nasprotnem slučaju v njegovo škodo natančneje objavili vso zadevo.
Slavijo prebitja karavanškega predora
se vrši v soboto, dne 17. t. m. Predor je sicer že predrt, toda za sedaj so ga zazidali, da ga tedaj slavnostno prebijejo.
Potrjen zakon. Cesar je potrdil zakon, s katerim se lahko podaljša prostost po potresu poškodovanih hiš na Kranjskem in Štajerskem za 25 let in s katerim se za nove zgradbe in za prezidave v okrožju mestne občine Ljubljana, doseže 18 letna davčna prostost.
Razširjenje ljubljanskega kolodvora, v
seji državnega železniškega sveta se je razpravljalo o predlogu župana Iv. Hribarja, naj bi se čim hitreje razširil južni kolodvor v Ljubljani. Zastopnikjužne železnice, višji nadzornik Nesler, je v daljšem pojasnjevanju poudarjal, da bi preuredba ljubljanskega kolodvora veljala 6 milijonov K in da še niso dognana
vsa podrobna poizvedovanja. Samoobsebi pa je umevno, da je treba misliti na prezidavo lega kolodvora. Ko se rešijo predštudije, se bo zadeva podpirala najkrepkejše.
Prešernov spomenik v Ljubljani bo stal
na Marijinem trgu, cesarjev pa pred justično palačo.
Ljubljanski grad. V zadnji seji obč. sveta je bila odobrena kupna pogodba za ljubljanski grad. Občina dobi grad za G0.000 kron, katere plača v obrokih po 10.000 kron. Vse poprave in naprave se morajo izvršiti po dogovoru s centralno komisijo za umetne in Zgodovinske spomenike.
Otvoritev zdraviliščne restavracije kopališča Kamnik se je izvršila v nedeljo 4. junija. Vodstvo kopališča jc zopet v izkušenih rokah dunajskega zdravnika gospoda dr. Rudolfa NVackenreilerja, ki je imel že preje več let. Gospodična Mlinaric je prevzela zdraviliščno restavracijo in skrbi za dobro kuhinjo in pristno pijačo ter so bili dozdaj mnogobrojni domačini kakor tuji gostje popolnoma zadovoljni z vsem. Prijave kopaliških gostov prihajajo v obilnem številu in obeta biti sezona izredno živahna.
K otvoritvi koče na Golici napravi izlet — kakor se nam poroča s Koroškega — tudi ziljska podružnica slovenskega planinskega društva. Sodi se, da se ob ugodnem vremenu udeleži tega izleta okrog 80 Korošcev. Dobro došli I
Ilkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva »Merkur«. Išče se: pomočnik manufaktnrne in pomočnik papirne stroke za Ljubljano; potnik za Trst; učenka za Štajersko in 5 pomočnikov mešane stroke za deželo. — Službe išče: 2 pomočnika ma-
nulakturne stroke, 0 špecerijske, 18 mešane, 2 kontorista, 2 kontoristinji in 2 blagajničarki. *  * •
Bolnik napadel zdravnika. V Korminu je neki delavec napadel z nožem zdravnika dr. Fabrovicha, ki ga jc hodil domov zdravit, ter mu zadal na vratu in na prsih dve globoki rani.
Kateri narod je bolj omikan češki ali nemški? Avstrijski Nemci se pri vsaki priliki radi babajo s svojo omiko ter razglašajo Čehe za manjvredne. — Statistični podatki pa podajejo drugačne številke o »bleščeči nemški omiki*. Letno statistično poročilo o normalni omiki avstrijskih narodov dokazuje, da je med Čehi samo 2-2f> odstotkov analfabe-tov, med Nemci pa 083 odstotkov. — V češkem kraljestvu imajo Čehi 18*2 odstotkov, Nemci pa 186 odstotkov analfabeto v. Te številke gotovo dovolj jasno govore!
Domača knjižnica.
Nebesa, roman, spisal Marko Zorin. 1. se-šitek. Tiskal Drag. Hribar v Ljubljani. Roman »Nebesa* izhajal bo v zvezkih na poltrelji tiskani poli in stane zvezek 50 h. Zvezki bodo prihajali najmanje po dvakrat na mesec. Ako sc naroči 10 zvezkov skupaj, se dobi eden po vrhu.
Sprejemam vsako popravilo
koles 9@
katero izvršim hitro, dobro in po nizki ceni. 93-1    Pavi Bizjak, Kranj it. 118.
Ta pod to varstveno znamko znani Fellrjevi rastlinski esenčni fluor je, kar »pričujejo zdravniška pohvalna priznanju in približno tiOOOO priznalnih pisem, izvrstno vsako bolezen odvra-čujoče, poliij:evalno, lečilno in domače zravilo, ki se s pridom upor.tblja zlasti pri prolinu in revmatičnih bolečinah, nadalje pri bodljajih, trganju po udih, pri glavo- in zobobolu, pri bolečinah v prsih, v vratu in v križu ter proinno/ih drugih lioleitih, ki so nastale vsled pre-hlajenja, kakor tudi pri krču in in nervoznosti. 12 malih ali 6 dvojnatili steklenic stane franku 6 kron. Dobi se pri E. pl. Folerju, Stubioa, Elziu trg, Hrvaško.        64 9
Pariz 1900
is
Grand Prix"
Najvišje odlikovanje.
q Singerjevi šivalni stroji.
Original Singer Šivalni StrOJi so vzorni v konstrukciji in izvedbi. Original Singer Šivalni StrOJi so neutrpijivi za obrt In domačo rabo. Original Singer Šivalni StrOJi so najbolj razširjen v tovarniških obratoviSčih. Original Singer šivalni stroji so neprekosljivi glede trpežnosti in zmožnosti. Original Singer Šivalni StrOJi so posebno pripravni za moderno umetno vezenje, Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje
Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Oo. šivalni stroji, deln. družba
LJubljana, av. Petra oeeta it. 4.
7-18
Zahvala.
Vsem veleccnjenim gg. gostom iz mesta, kakor z dežele, ki so naju počastili s svojim obiskom v staroznani Golarjevi gostilni v Kranju, se tem potom o priliki odhoda najpresrčneje zahvaljujeva za mnogobrojni obisk in izkazano zaupanje ter prosiva, da nama isto ohranijo tudi v bodoče.
V KRANJU, 9, junija 1905.
m        Anton In Ana Kummer.
Jtfestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
e po 4 odstotke =
brez odbitka rentnega da ka
9
katerega plačuje hranilnica sama. Stanje vlog K 3.731.138 87.  Stanje hipotecnih posojil K 2,041.647 17.
1 18
Gospodarstvo.
Tedenski sejm t Kranju dne 6. t. m.
Prignalo so Je l<i.r> glav goveje živino, h telet, 886 prašičev, 8 ovci, — koz, — buš f)ü kg plenice K 10'—, prosa K 10—, rž K 8*60, oves K 7'f)(i, ajda K 8*60, krompir K 4*—,
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu maju 1906 je 211 strank vložilo 118.868 K 42 vin. 180 strank vzdignilo 85.414 K 05 vin. 1IJ strankam se je izplačalo posojil 82.206 K — vin., denarni promet 478.610 K 32 vin.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu maju 1906 jc 180 strank vložilo 86.081 K 17 vin.. 168 strank dvignilo 24.284 K 60 vin., 11 strankam izplačalo se je hipotečnili posojil 14.Ü80 K — vin. Stanje hranilnih vlog 1,216.06;") K 86 vin. Stanje hipotečnih posojil 988.707 K 89 vin. Denarni promet 135.666 K 77 vin.
Razpis dobave pragov (švelarjev). C. kr.
trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se pred kratkim naznanjena ponudbena razprava na borzi v Brusejju za dobavo pragov in drug ga lesa za leti 1906 in 1!)U6 ne bo vršila, da se pa bo isloUlni v kratkem vršila razprava za dobavo pragov in drugega lesn za leti 1906 in 1907. V letu 1906 bo dobaviti 240.000 polokroglili hrastovih ali bukovih pragov in večjo množino hrastovega lesa. V letu 1907 bo dobavili 140 000 pragov iz istega lesa in iste oblike in 4000 kosov hrastovega lesa za temelj posebnim napravam. Pojasnila se dobe v pisarni gospoda De Rudder, Administrateur des Voies à Travaux, II. Rue de Louvain, Iirûssel in v iComission de Déception du Matériel da lu Vole», Hue d'Italie N. 88, Drüssel.
Ponudbena razprava, <¡. kr. trgovsko ministrstvo je naznanilo zbornici, da se bo pred kratkim naznanjena ponudbena razprava za dobavo železničih pragov in kosov hrastovega lesa vršila dne 26. julija 1905 ob 12. uri opo-ludne v Bruslju, Tozadevni pogojni zvezek It, 101 jo na vpogled pri c. kr. avstrijskem trgovskem muzeju na Dunaju.
Darila.
Upiavništvo našega lista je prejelo:
Za dijaško kuhinjo v Kranju je poslal g. dr. .los. Kušar, odvetnik v Kranju, 30 kron v pravdni zadevi Kolona in Ana Kuralt proti Marijani Lovše.
5. izkaz dijaško kuhinje v Kranju od i marca dO .'M inajnika 190!) Prof. kolegij U marec 13 kron, meščani K 4820, Hol'n in dr. Savn i k za oblačenje su-kenj 3 K, neimenovan 1 K, za dobri guljas 42 v, Pavel pl. Del Negro (po gosp. K. Jagru) 20 K, prispevek mestne občine Kranj za leto 1W5 »00 K, župnik A. Šimenc iz Mete*' 10 K, 2 Ha. r* 60 v, A. Uurgcr, župan za občino Smlednik SO K, župnik I. Trpin v Motnjah 6 K in župnik G. Vilman v Ljihnem 5 K, poravnava 1. Wohlgemula in Fr Nadižarja 15 K (po scd. adj. g. Antlofi) 2 Ba. r4 40 v, meščani za apr.l K 24 80, prof. kolegij 18 K, Mirni iz Podbrezij K 122 (po prof. |, dr. Htrlstu), kaz. poravnava Fr. Slug« in Urša Delovc
10 K 11io sod. adj. g. Antlogi), c. kr. okr. glavar Alf. Pire 20 K, dr. Anton Arko v Skofji Loki 20 K, Mar. Zhishmann v Kranju 12 K, dekan Fr. Kuni mer v Stari Loki 20 K, N. 50 K, namesto venca g. so*, svetniku Fr. Mikužu v Skofji l.oki so darovali: Fr. Dolenc 8 K; po 2 K : L. Sušnik, L. Lavrič, L Guzelj, N. Len ek, I. Smid, A. Oblak, E. Burdych, I. Iteisinger, I. N. Koceli, A. Homann, N. Hafner, I. Hafner, E. Pécher, SI. Flii, H. Thaler, I. Košir, Z. Kranjc, I. Pavli«, A. Hafner io Ante Gaber; po 1 K : G. Čarman, skupaj 42 K; dalje P. Lagonder 10 K, dr. K. Zakrajsček 5 K, I. Hifoer (Tr.ita) in V. Dolenc po 2 K ter pozabljeni 2 K, skupaj 21 K. Kaz. poravnava I. Sajovic in A. Drnič 80 K (po sini adj. g. Antlogi), prof. kolegij za me.»ee majnik 18 K, meščani f>5 K, kranska hranilnica t Ljubljani 100 K, Fr. Krenner, pose&toik v Kranju 4 K, Anton Verbajs, župnik v Kamni gorici 10 K, posojilnica v Radovljici za leto 1!M)5 60 K, G. Sajovic, stud. phil. 8 K namesto venca na krsto svojega soSolca And. Matajca, K. Florian D K namesto venca ranjkemu Apelu in 6 K namesto venca ranjkemu H. Mayrju
= Kmetovalci! z=
za prašiče, pujske, ki;.ve, teleta, vole, ovce, konje, porutn.no i. t. d. Le pod tem Imenom, ki je postavno kol znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnkoczvjev kranjski ledilni prašek za prašiče. Nillioljši zdravi dodatek h krmi, ki so rnj uporablja kol. dieletično rcdilno sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pisnn 0 izbornih Uspehih najvišjo medalje na razstavah vLondonu, Parizu, Rimu in na Dunaju.
1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po
pošti 5 zavojev na naslov: Lekarna Trnkoezv, Ljubljana. Razpečevale! dobe popust.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja med boleznijo in ob smrti nase nepozabne matere, oziroma seski e in stare mate.'o, gospe
Marije Gotzl »i. Jeglič
kakor tudi za darovane p i okra.- ne venci ter za mnog »brojno spremstvo predrage nam pokojnice k večnemu počitku, izrekamo tem polnili vsem svojo najsrčnejšo in najiskrenejšo zalivalo.
V KRANJU, 8. junija 1905.
M
Žalujoči ostali.
?ony-konj
z vso pripadajočo konjsko opravo se poceni proda. 88-2
Natančneje se izve pri tvrdki Rooes), Kranj.
Traverse, železniške šine, vedno sveži Roman- in Portland-cement, nadalje veliko zalogo nepremoč-ljivih plaht za vozove in pokrival za komate ter vse drugo za stavbe potrebno blago priporoča po najnižjih cenah Trgovina z mešanim blagom
Peter Majdič »MERKUR" Kranj.
65-7
►tj
3
s
s*
Imam v kleti
33 - 6
pristnega belega ln črnega vina, neka! Hne raklje ta brinjevca ter namiznega olja lastnega Izdelka.
Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujman
posestnik in lipovce, Vodnjan-Dignano (Istra).
josid p
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice št. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnČnlki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila, so-3
He, prijatelji 27-16 Kje kupuješ to barvo? Kakor raz vidim, je jako dobra, krije ter snši ln se tudi veliko lahko ž njo pobarva!
Glej, glej! Ako greš v Kranj od velike cerkve po glavnem trgu proti Pungratn nasproti novo zidane hiše gosp. Bedenka, pri
jo dobiš vsake vrste pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni.
Le notri pojdi, ti žal ne bo, ako bi ti pa le prav ne b'lo, saj greš ven lahko.
Košnja
na kranjskem polju se odda v najem v torek, dne 13. junija 1905 ob 2. uri popoldne.
Kvpraši naj ne pri lastniku J. Krannerju v
Kranju. 87-2
posamezne SMillje .Gorenju'
prodajajo po 10 vin. v LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3;
Skofji Loki g. M. 2 igon, trafika, glavni
trf j
Selcih nad Škofjo Loko g. Jos. Bernik, posestnik in mizar;
Radovljici g. Oton Homann. glavna trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
Hrušici g. Štefan Pod pa c, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. G robo tek, trgovec;
Kamniku g. Marija A ž man, trafika.
|^ Savsko predmestje št. |^
Veliko izber otroških volkov
*************** od 9 do 50 kron.
Rogaško kislo vodo saboj a
25 eden in pol litrskimi steklenicami,
z zabojem in steklenicami 7 kron.
Dobi se tudi najboljše strune sa citre, gosli in kitare, dalje i.AntropOUOn"
najboljše sredstvo za rast in proti izpadanju las. Razno Špecerijsko in galanterijsko blago po najnižjih cenah.
Priporoča se
Magda Raot
36 -3
Kranj, Savsko predmestje št. 14
Jtaznanilo.
H. VOLK
kemična pralnica oblek v Šoštanju
Urejena t najnovejšimi stroji, paro in elektriko ter oskrbljena z najboljšimi prvimi močmi, usoja si slavnemu občinstvu in p. n. naročnikom uljudno naznaniti, da je
prevzel zbiralnico s 1. Junijem 1905 gospod Rudolf Prašnikar
krojaiki mojster v Kranju.
Jakob perissini
vinotoč v Kpanju
priporoča svoja izvrstna, vsakovrstna vina na drobno in na debelo, dalje špirita in vsakovrstnega žganja po primerno jako nizkih cenah, kakor tudi vinski kis (jesih) liter po IG vin. (8 kr.)
En poskns zadostuje za prepričanje.
915
Xap«tnlK in preprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela tur ima v zalogi tudi vse predmete te široke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarsko
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1D04. iig-mi
I. Suttner
urar v Kranju
priporoča svoje i zborno zalogo ur, Zlatnine m srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta.
Nikelnasta anker-remont. roakopf, ielui-nifrujcm dobro poznana, najtrpeintyAa in nataninu ura, prav fino koleaje. Pokruv stanovitno bel gl<l. 376, najflnejia inaui-ka, yld. 6-60. 114-49
pri g. dr. E. Globo čniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi ilata, dalje vravnalnioe in obturatorjl se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombi v ilatu, poroolanu, amalgamu in oomontu kakor tudi vse lobozdrav-uilko oporaoijo Izvršuje tu speoijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre.
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča 93-1
prva in največja tovarna peči in glinaetih izdelkov
Avgust Drelse
--v Ljubljani.-
JOS. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomškove ulice £t. 4.
Stavbeno-umetno In koistrokcljsko klliCraiCaratvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Špecijaliteta: 103-52
valjični zastori (Rollbalken).
94-1
Iz Ljubljane v
Novi Tork
s dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zastopnik:
FR, 8BÜNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Varstvena znamka.
-i
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen*.
Ono je SjOjr sajamčeno čisto "Vjsj in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad
119-49
ime „iohloht" in varstveno znamko „Jelen".
Dobiva se povsod!
W        JURIJ SCHICHT m
((«W največja toVarna sVoje Vrste u cVropsKcttt Kontinent«. tf«W
72
Loterijska srečka dne 3. junija t. 1
Trsi:       2<>     G2      77      78 80
Hiša št. 5
v Kranju (Kokriško predmestje) z vrtom se proda iz proste roke. Kupnina se lahko plača tudi v obrokih.
Pojasnila daje Rudolf Kokalj v Kranju. 68—8
Najboljša
Najcenejša
kolesa
■sr in Šivalni stroji
se dobe pri
£ovrcncu Rebolju v pranju.
65—e
uv
Najbolje za zobe.
Dobiva se v lekarni g. K. šavnika Kranju.
G. Tönnies
104-53
tovarna za stroje, železo in kovino-livarnu v Ljubljani priporoča kot  posebnost  žage   in vie
■troj« za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratiloni. Sesalno-gcncra-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
121-35
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se tlopošljejo na zahtevanje zastonj.
********************************
Jobra ((uharica"
spisala M in k a Vasi reva
v založništva Lavosl. Schwentner-ja v LJubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Ohseza na 576 straneh ver nego 1300 receptov za pripravljanje nnjokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaSkega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, lina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10 33
44444444444444444444444444444444
Izšla Je knjiga o
,0sebni dohodnini'
obsegajoča zakonska določila o osebno-dohodninskem davku z obširnimi pojasnili, naknadnimi odloki in važnejšimi razsodbami upravnega sodišča glede tega davka, kakor tudi razne vzorce za napovedi, hišne izkaze i. t. d.
Uredil in sestavil Valentin 2un, c. kr. davčni nadzornik.
Naročila se sprejemajo že sedaj pri založniku g. Ivanu Pr. Lampretu, tiskarju v Kranju. Gena knjige K 1 20, s poštnino vred K 1*30.
Vodna
*       za 15 konjskih moči se proda iz proste
4f9tlf9li9    roke na Primskovem (četrt Lre od Kranja) llftljl C) fA    °b Kokri. Zraven spada temeljni zid za V vodno napravo in mala hiša s 4 sobami
ter velikim vrtom. Kupnina se lahko plačuje v obrokih ter ostane lahko polovico iste vknjižene na posestvu. 75_4
Pojasnila daje v Kranju lastnik Rudolf Kokalj, v Ljubljani pa Franc Golob, trgovec z železnino.
Ijttbtjana (Kolizej)
IvA^íO na Marije Terezije cejtl
Bogata zaloga pohištva vsake vrste y vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
ZalagatelJ društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vl'e. špecijaliteta: Gostilniški stoli.
97-63
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki oenl.
čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Modroci Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski,
špecljalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju,
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-m i val na miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Izdaja konsorcij «Gorenjeat.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in tisek Iv. Pr. Lampret» v Kranju.