i
i
“1384-Likar-1” — 2010/7/30 — 10:52 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 26 (1998/1999)
Številka 6
Stran 341
Andrej Likar:
LAŽNIVI KLJUKEC
Ključne besede: naloge, astronomija, popularizacija astronomije, opa-
zovanja, anekdote.
Elektronska verzija:
http://www.presek.si/26/1384-Likar-Kljukec.pdf
c© 1999 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
I Nagradna naloga
LAŽNIVI KLJUKEC
Lažniv i Kljukec se je začel zanimat i za ast ronomijo in opazoval je zvez-
dnato nebo . "Kako zanimivo!", je poročal pr ijateljem. "Nebo sem opa-
zoval julija, na Jadranu, da me ponoči ni preveč zeblo. Veličastni Orion
je sijal sredi neb a , poleg njega , malo bolj na levo in nav zdol pa je sijal
Sirius. Ko sem ga pog ledal skozi močan daljnogled , sem opazil, da svet i
kot majhna Luna v prvem krajcu. Tudi Venera je izgledala tako, svet ila
je še pozno v noč, naj lepše sem jo lahko opazova l okrog polnoči . Prav
takrat je začel vzh ajati Merkur, ki pa ga je zaradi zelo majhne velikosti
težko izsled iti . Ker imam sam veliko izkušenj z opazovanj em , mi ga ni bilo
težko prepoznati po hitrem gibanju okrog Sonca. Prav očitno je bilo, da
se ni gibal z enako kotno hit rostjo kot zvezde v ozadj u. Prav lahko je bilo
opaziti rdečkasti planet Mars . Tudi ta se na nebu ni premikal skupaj z
zvezd ami , bil je povsem negiben , kot luč na visokem tovarniškem dimniku.
V knji žici "Naše nebo" sem pozneje prebral, da je bil takrat v zas toj ni
točki . Kmalu po polnoči je vzšla Luna in ker je bila polna , sem usmeril
daljnogled nanjo. Pri največji povečavi sem brez težav vid el sledi ast ro-
navtov na njej , poseb ej še zastavo, od tisi čevljev pa so bili slabo vidni ,
ker jih je že spihal veter. Pogled proti Severnici ni bil nič posebnega , ujel
pa sem jo tik preden je zašla skup aj z Malim vozom za severno obzorje.
Proti jutru sem čakal zvezdo Danico. S tem imenom označimo planet , ki
je na jutranjem nebu najsvet lejši. To pot je bil to plan et Pluton, ki je
svet il še potem , ko se je sij drugih zvezd izgubljal v jutranji zarji. Potem
sem opaz oval um etne satelite. Podobno kot planeti , sateliti ne sevajo, le
odbijajo svet lobo s Sonca. Zato jih vidimo le zvečer in zgodaj zjutraj ,
ko je Sonce le malo za obzorjem. Izbral sem si takega, ki obkroži Zemljo
v desetih minutah, in sem zato kar šestkrat videl njegov veličastni prelet
preko neba. Ker se je noč počasi prevešala v jutro, nisem hotel zamuditi
sončnega vzhoda. In res se je pokazala velikanska krogla na obzorju , to
pot je bila modra , kar je napovedovalo pos labšanje vremena in deževn e
dni ."
Prijatelji so strmeli in sramovali so se svoj e nevednosti , saj sami nikoli
niso tako podrobno opazovali neb a. Občudovali so Kljukčevo iznajdljivost
in se čudili, da je ta zaspane zdržal vso noč pr i daljnogledu. Le Petru ni
šlo v račun , da je Kljukec t ako udobno opazoval ozvezdje Oriona, saj sta
z očetom pri tem vedno prezebala. A Kljukcu so vsi verjeli, saj je celo
učitelje spravljal v zadrego s svojim obsežnim znanjem. Morda bi kdo
od bralcev le našel kakšno nenavadnost v Kljukčevem poročilu. Izžrebani
bralci , ki bodo našli in utemeljili čimveč Kljukčevih laži, bodo dobili vr-
tljivo zvezdno karto.
Andrej Likar