List 27.
Gospodarske stvari.
Učimo se od Francoza!
Profesor dr. Arnstein, potovaje po Francozke m imel dovolj prilike videti, kaj dela vlada za povzdigo kmetijstva na Frapcozkem. Kar je zapazil, zapisal je v knjigo, ktera je ravnokar na Dunaji prišla na svetlo pod naslovom „kmetijske vredbe na Francozkem" (die landwirthschaftliche Organisation in Frankreich).
Ta knjiga je dobra učiteljica naši avstrijski državi, kteri je treba, da skrbi za blagor in povzdigo kmetijstva vse drugače, kakor je skrbela dozdaj.
Res je sicer, da dandanes gospodari na Francozkem stroga centralizacija in da se ondi vlada vtikuje v vse, kar bi lahko prepustila posamnim okrajem; al ta centralizacija, ki zadeva napredek in poduk v kmetijstvu, ni nikomur nadležna. Mi sicer tudi takošne centralizacije ne bi želeli za Avstrijo, kjer je toliko raznoterih dežel in narodov; al to, kar se tam godi, pod geslom njenim, naj se v cesarstvu našem vpelje na poti samoopravstva (autonomije) deželnega.
Pa poglejmo, kaj imajo na Francozkem.
Kolo, ktero prav zdatno goni napredek kmetijstva francozkega, so gotovo inšpektorji ali ogledi kmetijstva. Tacih inšpektorjev je 6 rednih, 3 pa so izredni. Vsak teh inšpektorjev ima nalogo, da vsako leto 6 me -secev potuje po svojem okraji in da po napotku svojem, ki ga ima od ministerstva kmetijstva, vse opazuje, kar se tiče kmetijstva, od največe do najmanjše stvari, in kar vidi in najde, naznanuje ministerstvu s svojimi nasveti, kaj naj bi se storilo, da se odvrne, popravi in zboljša to in uno. Posebno ima paziti na stan gozdov, na struge voda, na senožeti, na ktere se voda napeljuje, in na močirne, s kterih se voda odpeljuje, na močirja, na ceste, na orodja kmetijska, živino, guoj-nišča itd. itd. Inšpektor na potovanji svojem ima ogledati tudi vse više in niže kmetijske šole, in sporočati, kako se obnašajo, koliko je učencev, kaj znajo itd. Po postavi od 17. septembra 1852 se mora na Francozkem v vsakem okraji (departement) napraviti kmetijska šola; dozdaj so jih v 50 okrajih osnovali 52. V teh 52 učilnicah je zdaj 1500 kmetiških fantov in učencev. Vodje teh šol, ki so večidel posestniki zemljišč in jih sami obdeljujejo, voli ministerstvo. Ako želi kak posestnik kmetijsko šolo napraviti, se oglasi pri okrožnem svetovavstvu, ktero sporoča ministerstvu. Ministerstvo pošlje potem nadinšpektorja v tisti kraj, da pregleda posestvo in nasvetuje, ali naj se posestniku privoli šola ali ne.
Nauk v teh nižjih kmetijskih šolah je skor samo djansk (praktičen), da učenci morajo vse sami delati, in kar delajo, se jim potem razlaga in razjasnuje z be-
sedo ; vodja jih sam uči, zraven njega jih uči tudi ra-čunar, vrtnar in živinozdravnik. Vodja dobiva 2400, računar 1000, vrtnar 1000, živinozdravnik 500 frankov vsakoletne plače iz tistega državnega zaklada, ki se vsako leto odloči za podporo kmetijstvu. Posestvo mora, da je za učilnico pripravno, saj tolikošno biti, da ima. 24 učencev dela. Učenci so kmetiški fantje ali otroci kmetijskih delavcev. Pet priseženih mož, ki jih ministerstvo izvoli po predlogu okrajnega prefekta, iz-prašuje fante, ki se oglasijo za kmetijsko šolo, da se izve, ali so za šolo sposobni ali ne. Druzega se ne zahteva od učenca kakor to, da je saj 16 let star in da je dovršil ljudske šole na kmetih. Tu ni treba nobene realke in nobene veče učenosti. Vsak učenec mora ravno tako delati, kakor najet dninar (delavec). Šola trpi 3 leta. Ako je učenec vsako leto pri pre-skušnji pokazal, da zna svojo reč, prejme spričalo svoje vednosti. Vodja kmetijske šole dobiva od vlade za vsa-cega učenca 250 frankov, da mu da hrano (živež) in stanovanje, in skrbi za perilo, zdravila itd. Ako vseh teh 250 frankov za vsacega ne potrosi, se to, kar ostane, zloži, da se porabi za premije, ki jih najpridniši učenci dobijo, pa še le takrat, kadar so dovršili vsa šolska leta.
Više kmetijske šole ima francozka država le 3, ki jih v vsem zdržuje vlada.
Ta stan francozkih nižjih kmetijskih šol nam očitna kaže, da vlada preskrbuje kmetijske učence z vsem, česar potrebujejo za življenje v šoli. To polajša ubogim kmetiškim starišem izrejo njihovih otr6k, — to vabi kme-tiške fante v šole. In to mora biti, sicer ne bo tudi v Avstrii nikoli veliko več kmetiških učencev, kakor je belih vran v gozdu. Kaj neki bota gospoda Dež man in Kromer k temu rekla, ki sta toliko besedi imela zoper uboge štipendije naše nekdanje kmetijske šole?