Novo mesto, 24. junija 1955 CENA 10 DIN Stev. 25 T*to 6 Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje ia :v/vo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Tiska Tiskarna »Sloven-•kega poročevalca« v Ljubljani, predstavnik Franc Plevel. — Uredništvo in uprava: Novo mesto Cesta komandanta Staneta 25. — Pošni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pn Mestni hranilnici v Novem mestu 61b-H-T-24. — Letna naročnina inaJia 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din in je plačljiva vnaprej. Tednik okrajev Črnomelj, Koč TIŽMIGA Pred občinskim praznikom v Mokronogu • v sovo KBŠIP Lepa polja i'n travinikd so od Mirne do Mokronoga. Polovica julija je že za nami, toda košnja se še ni razmahnila. Ovira jo stalno deževje in hladni dnevi, pa tudi talna voda. Žito je veliko Ln gosto, skoraj preveliko, saj je ponekod tudi poleglo. Kakovost zrnja in količina pridelka bo slabša, ker pšenica v glavnem cvete v teh deževnih dneh, kar ji ni v prid. Navadno to po 15. juniju že padali prvi snopi ječmena, letos pa je ta ob tem času še prav tako zelen kot ostala žita, ali le nekoliko manj. Kaže, da ječmenovo zrno letos ne bo kleno Ln da bo veliko sneti. Krompir je na splošno lep, toda tudi koloradarja je na njem čedalje več. Najbolj je v rasti zaostala koruza, ki potrebuje še posebno veliko toplote in sonca. Prijazen in lep je bil trg Mokronog pred vojno. Prav tak ali še lepši bi bil sedaj, ko bi ga ne kaz-ili sledovi minule vojne. Da, Mokronog je kraj, ki ima po desetih letih osvoboditve še največ sledov vojne na Dolenjskem. V zrak štrlita sredi z grmovjem in koprivami prera-slih ruševin bivše tovarne usnja en cel in drugi napol porušen dimnik. V betonskih koritih in žlebovih regija jo žabe. Poleg teh je še zlasti na severnozahodni strani trga veliko napol podrtih hiš, katerim je zob časa v desetih letih prizadejal nič manj škode kot bombe med vojno. Edina po vojni zgrajena družbena stavba je zadružni dom sredi trga. Pravzaprav so Mokrono-žani pričeli obnavljati šele pred nekaj leti, zato doslej niso mogli pokazati toliko kot tisti kraji, ki so se obnove lotili ta-koj po končani vojna. »Kapitalizma ne bomo obnavljali..,« Ros je, da je politična zavest občanov mokronoške občine danes prav taka, kot je bila med NOB. Resnica, in še žalostna povrhu, pa je tudi, da so v Mokronogu na gospodarsko plat čisto pozabili. Dejstvo je, da v Mokronogu nI socialističnih podjetij, ki bi kaj pomenila v gospodarstvu sedanje in bodoče občine in ki bi dajala kraju gospodarsko perspektivo. V tem so Mokronožani mnogo, mnogo zamudili in bo to težko nadoknadi ti. V Mokronogu »o sicer socialistična podjetja kot je Vrbo-? pletarstvo, čevljarstvo, Remont in še nekaj manjših obrtnih podjetij ter trgovina, toda vsa ta podjetja, razen trgovine, bolj životarijo kot živijo in se ne razvijajo. Vrbopletarstvu »manjka« vrbovih šib, ker jih povečini porežejo privatniki, sicer bi se lahko razvilo v veliko podjetje! Čevljarsko podjetje prav tako ne gre naprej. Baje ga dušljo stare posledice slabega gospodarstva in druge težave, da finančno komaj shaja. Remont je bil šele lani ustanovljen. Nasprotno pa je v Mokronogu Izredno močan privatni sektor, tako v kmetijstvu kot v obrti. To je najbrž tudi glavni vzrok, da se razen kmetijske zadruge v trgu ne razvija druga sociali- stična dejavnost. Je pa v občini, zlasti še na območju bodoče občine, dovolj proste delovne sile, ki nujno želi zaposlitev, toda ni nikogar, ki bi pričel z organizacijo manjših obrtnih podjetij, vključil to delovno silo ter jo odtegnil Izkoriščanju privatnikov. Leta 1947 so Mokronogu ponujali kredite za obnovo med vojno porušene tovarne usnja, toda takrat se je našel v Mokronogu nekdo, ki je zavrnil ponudbo z utemeljitvijo, da »kapitalizma v Mokronogu ne bodo obnavljali«. Prav gotovo danes v Mokronogu niso več takega mišljenja, toda krediti niso več na ponudbo. Za posojila se je treba boriti z utemeljenimi dokazi, pa še jih težko dobiš. Sedaj pošiljajo na razne strani delegacije, da bd uspeli enim ali drugim podjetjem v občini. Zavedajo se, da so jim podjetja potrebna, toda treba bo precej napora in trdega dela, da bodo zamujeno dohiteli. V rudnikih barona Zoisa Občinski ljudski odbor, M se zadnji dve leti precej bolj zanima za napredek trga, je že večkrat razpravljal o sedanjih podjetjih in o ustanavljanju novih. V načrtu ima ustanovitev kovaškega in krojaškega podjetja. Ker tovarna usnja z oziram na številne usnjarne v državi nima bodočnosti, bi bilo treba nujno misliti na kakšen drug industrijski obrat. Vsekakor bi bilo treba postaviti nasproti močni privatni obrti konkurenčno socialistično obrt. Toda za organizacijo in vodstvo teh podjetij je treba požrtvovalnih in nesebičnih ljudi. Brez teh ne gre nilkjer! Krepkejšo gospodarsko osnovo bodoče mokronoške občine obetajo rudosledna dela v zapuščenih rudnikih nad Mokronogom. Tu so svojčas že kopali svin-čeno-cinkovo rudo, ki so jo topili v topilnicah v Krme 1 ju. Prvi je pričel izkoriščati cinkovo rudo na tem kraju baron Zois leta 1760. Kako dol go jo je kopal, ni znano, vedo pa, da je nato rudnik prevzel in izkoriščal od leta 1850 do 1878 Dunaj čan Kusell. Do leta 1899 je rudnik stal, potem pa je kopala oz. raziskovala 18 mesecev Trboveljska premogokopna družba. Ni znano, kolikšne so zaloge rude v tem kraju. Sledovi rude so po vsem hribu in je izredno kvalitetna. Dosedaj so poslali v analizo že okoli 150 vzorcev. Sedanja raziskovalna dela, ki jih vodi Alojz Borštnar iz Mokronoga, bodo pokazala, če in kolikšne so vsaj v glavnem zaloge. Dosedaj so odprli vse stare rove, pod njimi pa vrtajo nove, da bi odkrili nove sloje rude. Upajo, da delo ne bo zastonj. Vso skrb gospodarskemu razvoju bodoče občine! Bodoča občina bo imela 9328 hektarjev površine in 5403 prebivalcev. Od teh je le 137 industrijskih delavcev, kmetov je 3966, v gozdu zaposlenih 81, pri gradnjah 34, pri prometu 55, v trgovini 42 in. v obrti 338. Neproduktivnih ljudi je 748. Na območju občine je 5 šol, od teh ena nižja gimnazija, ena zdravstvena postaja in ena lekarna. Obrtnih obratov je na tem območju 81, 9 gostiln, 2 pošti, 3 trgovska podjetja, 3 kmetijska socialistična posestva, industrije pa ni. V socialistični gospodarski dejavnosti je sedanja občina Trebelno še na slabšem kot sedanja občina Mokronog, ker ima samo kmetijsko zadrugo. Razumljivo je, da bo moral zato ljudski odbor nove občine posvetiti prav razvoju Ln krepitvi gospodarstva! vso pažnjo. Pri tem se bo moral opreti predvsem na lastne sile in usmeriti visoko razvito politično zavest občanov v hitrejšo gospodarsko izgradnjo bodoče občine. Ze na prvem praznovanju mokronoškega občinskega praznika so sodelovali tudi domači konjeniki v narodnih nošah. Lep spored pripravljajo organizacije v Mokronogu tudi za letošnje proslavljanje 1. julija — občinskega praznika. Pred okrajnim pevskim festivalom Mokronoški zadružni dom Teden dni nas loči od letošnje osrednje prireditve Ljudske prosvete na Dolenjskem, s katero bodo kulturno prosvetna društva počastila deseto obletnico osvoboditve. Okrajni odbor Ljudske prpsvete v Novem mestu je skupno s črnomaljskim odborom organiziral za to slo-vestnost pevski festival, na katerem bo — sodeč po dosedanjih prijavah — sodelovalo 16 pevskih zborov z nad 489 pevci, novomeška godba na pihala, orkester, folklorne skupine in tamburaški zbori iz Bele krajine in Dolenjske. V soboto, 2. julija zvečer, se začne pevski festival s koncertom na Grmu. Nastopil bo Okrajni pevski zbor prosvetnih delavcev in moški zbor KD Dužan Jereb. V nedeljo dopoldne bo v novomeškem Domu ljudske prosvete slavnostna skupščina Ljudske prosvete Izvolili bodo skupen ?dbot

aJ o celotnem predlogu zakona o območjih okrajev in občin, po \aiterem bo v Sloveniji 11 okraje*-: Celje, Girica, Kočevje, Koper, Kranj, Ljubljana, Martibor, Novo mesto, Pomurje, Ptuj in Trbovlje, v teh okrajih pa ba 130 <-r»' tai. Doklej je bilo v Sloveti iij i 22 okrajev s 386 občinami. O .predlogu zakona bo sklepala Ljudska skupščina LRS še t.i mesce. predstavniki zadrug in državnih posestev. Z uspešnim delom je živinoreja na področju okraja dosegla lani zelo lepe uspehe. To je potrdil tudi občni zbor živinorejcev Slovenije, ki je bil oktobra lani v Kočevju. Po stanju zadnjega dne lanskega leta je blo v okraju 14.311 glav goveje živine — v zadružnem sektorju 6958, v državnem sektorju pa 2350 glav, doč.m je izven živinorejske organizacije še okrog 5000 glav govedi. V obeh sektorjih je nad 2000 konj in 9000 prašičev. Od skupnega števila goveje živine vodijo v rodovnikih nekaj manj kot 5000 glav. Število rodovnišKe živine se je v primeri z letom 1953 povečalo za e68 8J*Vf vse goveje živine pa za 2000 glav, kar je brez dvoma lep napredek živinoreje. Naj omenimo še molzno s t krav, ki znaša v okrajnem povprečju 2476 litrov letno, mlečnost pa se je dvignila v primeri z letom 1953 za 282 litrov, vendar velja to zadnje samo za plemensko živino. Lani je bilo 14 plemenskih sejmov, na katerih je biLo prodano za 46,770.000 din plemenske lin rodovniške živine, povprečna cena plemenske živine se je gibala okrog 76.000 din. Skupna vsota za prodano živino, k,i so jo Iztržili živinorejci za svojo živino, pa znaša za laftj okrog 174,000.000. Iz tega lahko vidimo, kako važno vlo- go Ima živinoreja za tukajšnjega kmeta. Delokrog živinorejskega odbora se je lani razširil tudi na pospeševanje prašičereje in pe-rutninarstva Tudi pri tem so bili doseženi lepi uspehi; med drugim so bili bsnovani vzrejni centri za selekcijo štajerske kokoši itd. Na tem področju delajo v prvi vTsti žene zadruž-nice« Kmetje so veliko bolj skrbeli za izboljšanje orne zemlje in travnikov, zlasti z umetnimi gnojili, in uspeh ni izostal. Pod vodstvom kmetijskih strokovnjakov OZZ so bili gnojilni poskusi na travnik'ih v Dobrem-polju, Travni gori in na Kmetijskem gozdarskem posestvu v Kočevju. Gnojilni poskusi so bili tudi na krompirju. Lani je Ob tretjem občinskem prazniku 29. junija čestitamo vsem občanom Gotne vasi OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL in OBČINSKI KOMITE LMS G0TNA VAS I i ►»*»♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦»»♦»»»»»♦•»»♦»»♦» zadružna trgovska mreža prodala nad 120 vagonov umetnih gnojil, kar je znatno več od prejšnjih let. Vsa skrb je bila posvečena vzgoji semenskega krompirja. Prvovrstnega semenskega krompirja so pridelali 80 vagonov. Letos je posajeno s semenskim krompirjem 76 ha površin. Na polzkusnih parcelah pa so pridelali tudi žitarice, tako pšenico, oves itd. Tudi pri teh »o bili doseženi lepi uspehi. Pri vsem tem delu so pomagali OLO, Kmetijski 7.nanstveni zavod, agronomska fakulteta, družbene organizacije in seveda" zadružniki. Sadjarski odseki delujejo pri 16 zadrugah. Sadne površine obsegajo po statističnih podatkih 740 ha. V letih po vojni je bilo skupno zasajeno 270 ha sadovnjakov, iai to v glavnem ne-načrtno. V zadnjem letu se je to stanje v sadjarstvu precej izboljšalo, kar je nedvomno velika zasluga sadjarskega odbora pri OZZ in finančnih sredstev, ki sta jih dala OLO In OZZ. Dohodek od sadjarstva znaša (Nadaljevanje na 2. strani) žrtvovalni rudarji Kanižarice pri Črnomlju v dnevih od 26. junija do 3. julija vrsto prireditev, h katerim vabijo delovne ljudi Dolenjske, Proslave bodo začeli v nedeljo 26. junija dopoldne s hitrostnimi vožnjami kolesarjev in motoristov na progi Kaniža-rica—Črnomelj—Kanižarica. Popoldne ob dveh bo na velikem stadionu v Črnomlju nogometna tekma med trboveljskim Rudarjem in moštvom Črnomlja, ob 15.30 pa šaljiva nogometna tekma Debeli : Suhi. Ob petih popoldne bodo v Kanižarici slovesno odprli novo Igrišče. 27. in 28. junija bo popoldne ob 17. uri ekipno tekmovanje v odbojki na novem igrišču v Kanižarici, 29. in 30. junija pa prav tam ekipno tekmovanje v namiznem tenisu. V petek 1. julija bo popoldne tekmovanje v streljanju z zračno puško, ob 20. uri pa bo direktor rudnika ing. Branko Peternelj predaval v Črnomlju o razvoju rudarstva v Sloveniji. V soboto 2. julija bo ob 20. uri zbor rudarjev na rudniku, podelitev prehodnega pokala in nagrad zmagovalnim ekipam, ob 21. uri pa slavnostna proslava rudarskega praznika na črnomaljskem glavnem trgu. V nedeljo 3. julija bodo opoldne podelili zaslužnim rudarjem Toča v Beli krajini V soboto 11. junija je divjalo v obkolpskih predelih Bele krajine hudo neurje s točo. V občinah Prodgrad, Vinica in Adlc-šioi je toča naredita ponekod ob-■jutn*) škodo. V adiešički in vi-niški občini so hudo udarjeni vinogradnik i, saj je ponekod nad 50 odstotkov trte uničene. Okrajni Ijudiski odbor je takoj po nesreči poslali h kmetom po-sebmo komisijo, ki je ocenila nastalo škodo in svetovala, kako naj kmetje prizadeta zemljišča znova zasejejo oziroma posadijo. Volitve novih občinskih komitejev LMS V nedeljo 26. junija bodo vo-Virve novih občinskih komitejev LMS v Mokronc-gu, Mirni, Treb-iviem, Žužemberku, Novem me- :u, Metliki, veiietno pa tudi v Sr.raži-Toplicah in Šentjerneju. Volilna telesa za volitve novih i'Očinskih komitejev LMS sestavijo vsi delegati okrajne konference 17, območja bodoče občine vsi sekretariat« osnovnih organizacij in člani dosedanjih občin-v h komitejev iz območlja br»do-će občane. odlikovanja in nagrade, popoldne pa bo veselo rajanje, združeno z zabavo, srecolovom itd. K vsem prireditvam bodo vozili kamioni s postaje v Kanižarico in nazaj. Kanižarskl rudarji, kf pozdravljajo letos deseto obletnico osvoboditve zlasti z novimi delovnimi uspehi v proizvodnji, vabijo k proslavam Dneva rudarjev tovariške delovne kolektive in prijatelje. Pridite med nje in praznujte z njimi vred naše delovne zmage! Kolektivu rudarjev, ki Je posebno v zadnjem letu učvrstil svoje vrste in se zavestno bori za nove uspehe v graditvi socializma, pa čestitajo k obema praznikoma vsi delovni ljudje Dolenjske! Predsednik OZZ Novo mesto je Viktor Zupančič Prva seja novega upravnega odbora združene Okrajne zadružne zveze Novo mesto ln Črnomelj je bila 17. junija v Novem mestu. Za predsednika upravnega odbora je bil izvo-lijen Viktor Zupančič, za podpredsednika Tone Pire in za tajnika Tone Počrvkia. Na. se j i j« upravni odbor izdelal organizacijsko shemo OZZ, z ozirom na njene velike naloge v kmetijs.tivu za celotno območje združene zveze. V upravnem aparatu bo, kot je predvideno, nad 90 odstotkov strokovnih uslužbencev. Dopolnil je tudi strokovne zadružne odbore e člani iz Bele krajine ter določil tem odborom sredstva za pospeševanje kmetijstva. Nadalje ja upravni odbor razpravljal o organizaciji odkupne mreže za vse pridelke, gozdne sadeže ter zdravilna zelišča, prav tako pa tudi o zadružnih trgovskih podjetjih in njihovem odnosu do kmetijskih zadrug. Spored prireditev v Gotni vosi Proslava bo 29. junija 1955 ▼ Gotnl vasi. Dopoldne ob 8. uri nastopijo gasilci, ob 9. uri tekmovanje strelske družine, ob 10. uri slavnostna seja ljudskega odbora in odbora ZB Gotna vas. Popoldne ob 14. uri slavnostno zborovanje % nastopom folklornih skupin, pevskega in tambu-raškega xbar» ter dramatske družine. Po sporedu ljudsko rajanje. 28. junija zvečer bodo v vseh večjih krajih občine slavnostne krajevne proslave z branjem lokalne kronike ter s kurjenjem kresov. Stran 2 »DOLENJSKI LIST« Stev. 23 Resna beseda vinogradnikom OS LETOŠNJEM ŠKROPLJENJU PROTI PERONOSPORI Nr<ši vinogradniki se dobro zavedajo, kako ogromno škodo povzroča peronospora v vinogradih, nazvhc temu pa moramo o tem problemu, posebno z ozi-roru na pomanJKanje gaiice, še Jugoslavije ocenjena na preko 30 milijard dinarjev. Lahko trdimo, da škoda v vinogradih na področju Slovenije ni bila tako velika mogoče prav zaradi organizirane antiperonosporne služ- in še pisati in opozarjati, da se be, ker je njeno objavljanje vinogradniki držijo rokov, ki jih za škropljenje napoveduje Antiperonosporna služba, organizirana pri Kmetijskem znanstvenem zavoda v Ljubljani. Dejstvo, d- so nasi vinogradniki ponekod t« dvakrat in celo trikrat škropili v letošnjem letu, gotovo gospodarsko ni Utemeljeno, če vzamemo v obzir majhne zaloge galice in porabo delovne sile, ko nam je Antiperonosporna služba napovedala dosedaj šele rok za prvo škropljenje. Mnoge je sicer preplašila pršića na listih, ki je redna pojava na listih vinske trte posebno v hladnih in deževnih dobah. Pojavo pršiće mnogi še vedno za-menjujejg s peronosporo. Naj tataj povemo, v čem je razlika. Peronosporo spoznamo po oljnatih madežih na gornji strani listov, na spodnji strani pa po beli navlaki. Pri pršici so te prevleke na spodnji strani res nekoliko podobne onim od peronospore, su pa vdrte, na goril i strani pa mehurjasto nabuhle, kar ni slučaj pri peronospori. Navadno se trsna pršica rokov za Škropljenje bilo v glavnem pravilne. Zato tudi letos svetujemo vinogradnikom, da se teh rokov držijo. Antiperonosporna služba namreč dnevno objavlja preko radia in dnevnega časopisja, do kdaj se mora v posameznih vinorodnih področjih škropljenje izvršiti. Ponovno svetujemo vinogradni-ško-sadjarskim odsekom pri KZ, da na krajevno najbolj primeren način obveščajo vinogradnike o teh napovedih, ker vinogradniki večinoma nimajo niti dnevnih časopisov niti radia. Naj na kraju opozorimo spet na najvažnejše »zapovedi«, ki se morajo pri škropljenju upoštevati, če hočemo, da bo učinkovito in da ne bodo stroški in delo zastonj: 1. Škropiti moramo pravočasno, do roka, ki ga objavlja Antiperonosporna služba. Star domač pregovor pravi: Po toči zvoniti Je prepozno (danes bi rekli streljati). S pravočasnim, pravilno pripravljenim ln pravilnim škropljenjem pred dežjem desežerap odličen uspeh, še med dežjem dober, po dežju pojavlja že zelo rano, ko še ni jpa uspeha ni, ker se je okužba nevarnosti za peronosporo. Pe- 'ze izvršila. Gljivični trosi mora roiKspora Je nevarna tudi za grozdje; okužba se pozna po belkasti svileni navlaki, zaradi česar Jagode potemnijo, se sušijo in odpadejo. Mnogi vinogradniki se rudi izgovarjajo, da so pač »zato že ve-krat škropili, da bo listje bolj temno«. Pri tem moramo pomisliti, da nam bo letos, kot vse kaže, galice zmanjkalo prav t, krat, ko bo najbolj potrebno škropiti. Naj mimogrede omenim, da stane enkratno škropljenje vinogradov v Sloveniji, ki ga po nepotrebnem izvršimo, 45 milijonov dinarjev, ne da bi računali delovno silo! Koliko se s tem podraži vinogradniška proizvodnja, ni treba posebej dokazovati. Razvoj gljivice, ki povzroča peronosporo — palež — na vinski trti, je znanost dobro proučila ter smo danes že tako daleč, da lahko vnaprej izračunamo vsaj približno točno, kdaj se bo bolezen pojavila, če imamo na razpolago vremenske podajte« iz posameznih vinorodnih okolišev. Stara navada trikratnega škropljenja, ki je nekoč v normalnih letih še nekako zadostovala, kajti bila so leta, ko Je bilo potrebnih še manj škropljenj, pa v sedanjih nenormalnih letih ne drži več. spomnimo se samo na lansko »peronospo-rično« letol Skoda po peronospori v lanskem letu je bila na področju Jo namreč najti v kapljici vode na Ustu raztopljeno škropivo — baker, ki je za nje smrtonosen. 2. Za škropljenje uporabljamo 1—2-odstotno raztopino modre galice. Dodavanje apna kontroliran'« s poskusnim belim papirjem, ki ga lahko nabavimo v apoteki ali v drogeriji. Kakor hitro papir pordeči, prenehamo z dodajanjem apna, kajti prevelika količina apna jemlje moč galici, premalo apna pa povzroča opekline. Apneni belež pripravljamo v večji količini vode, kot pa smo bili dosedaj navajeni, ker s tem dobimo boljše škropivo, pa četudi ga delamo na stari način, da namreč apneni belež" vlivamo ob stalnem mešanju v raztopino galice. 3. Za kombinirano škropivo proti peronospori In proti oidi-Ju ali plesnobi dodajamo tako pripravljenemu škropivu tudi koloidalne žveplene preparate (n. pr. Cosan, Kumulus, Suli-kol itd.). 4. Ne nazadnje: Nikdar nc pozabimo, da je potrebno škropiti pod list Kljub temu, da se je o tem že ogromno pi-pisalo in govorilo, se znaten del vinogradnikov nikakor ne more temu privaditi. Vemo, da je škropljenje eno najtežjih del v vinogradu. To vinogradniki sami najbolje vedo, zato je prav, da se to delo izvrši tako, da namen — očuvati vinsko trto pred uničevalnim dejstvom peronospore — dosežemo ter s tem tudi rešimo pridelek grozdja. Inž. L. H. Predgrad ob Kolpi 4. junija ;e huda toča močno prizadela polja, zlasti v vaseh Sodevci, Dečki a in Radenci. Skoda je zelo velika. V Radencih so morali žito pokositi. 5. kimija so imele gasilske čete Predgrad, Stalri trg, Preiesje in Radence va,je na potoku v Dolu. Pri va;jah se je najbolj izkazala četa Radenci. Pred dnevi je novoizvoljen!! upravni odbor kmetijske zadruge prevzel posle. Za predsednika ie bil izvoljen Franc Šubic iz Čepel j. Upamo, da bo novi odbor krepko prijel za delo ▼ dobrobit kmetijske zadruge in kmetijstva v Poljanski dolini. Njegova prva naloga bo ureditev trgovskih lokalov v zadružnem domu, da ne bo treba plačevati najemnine za lokale v privatni stavb L J. S. Z občnega zbora OZZ Kočevje (Nadaljevanje s 1. strani) pri sedanjem stanju in v normalnih sadnih letinah 14,000.000 dinarjev. Po načrtu in že začetem delu lahko računamo na dokončno obnovo v sadjarstvu že po 10 letih, pri čemer se bo dohodek zvišal količinsko za 10 kilogramov po drevesu, pri današnjih cenah sadja znaša to 4,500.000 din. Predavanja iz sadjarstva, ki jih je bilo 28 in jih je obiskalo 770 sadjarjev, so precej pripomogla k napredku sadjarstva. Letos je v načrtu več sadjarskih razstav. Gozdarstvo je ena tistih važnih panog gospodarstva, ki so mu posvetile zadruge veliko skrb. Gozdarski oziroma lesni odseki so ustvarili lepe dohodke, ka so jih zadruge pametno vložile za razne investicijske gradnje ter za razvoj lesne predelovalne industrije tako v So- dražici, I^oškem potoku in v zadnjem času — z ustanovitvijo Medzadružno lesno-inrkistrijske-ga podjetja v Ribnici. Zadruge oziroma gozdarski odseki pa bodo morali v bodoče bolj skrbeti za pogozdovanje, čiščenje in nego gozdov. V zvezi s pospeševanjem vseh teh dejavnosti je bila organizirana vrsta strokovnih predavanj, katerih se je udeležilo 2800 ljudi, med njimi lepo število mladine. Bilo j« tudi več krajših tečajev. Naj omenimo, da Je v okraju 12 zadružnih domov, osem teh domov ima dvorane za kulturne prireditve. V zadnjem času se je zelo razširilo poučno kmečko čtivo. Skupno število kmetijskih zadrug v kočevskem okraju je sedaj 20 (dve sta bil! lani ukinjeni) s 3447 člani. Število članstva se je lani dvignilo za 413 itanouanjslio vprašanje Novega mest Malokatero manjše me«to v Sloveniji Je tako zelo prizadelo zaradi pomanjkanja stanovanj ko-t Novo mesto. Preko 600 prosilcev, ki tudi po več let ČBkajo na rešitev vložene prošnije, nam bo to potrdilo. To stanje sta predvsem povzročala nagel porast prebivalstva zaradi priselitve po vojni (od 4.500 na 6.500) in naravni prirastek zaradi večjega števila rojstev nasproti umrljivosti (12:5). Novo mesto ima danes 1.502 stanovanji in 2.253 gospodinjstev, kar pomeni, da bi bilo treba zgraditi 758 stanovanj, ne da bi pri tem upo- Pojasnilo K članku »Kdo je kriv požara v Dol. SuŠicah«, ki Je bifl objavljen prejšnji teden, pojasnjujemo, da so 5-letnega Stoparjevega sinčka ujeli po požaru d&matJ ljudje in ga strahovali na razne načine, čeprav otrokom nikakor ne moremo naprtiti krivde oz. odgovornosti za usodni požar. Uredništvo V Brusnicah pripravljajo veliko razstavo češenj Čeprav bodo letos češnje dozorele kake tri tedne pozneje kot druga leta, bo letina češenj v brusniškti občini prav dobra. Sadjarsko - vinogradniški odsek kmetijske zadruge Bru:-nice pripravlja s pomočjo strokovnjakov OZZ za 3. julij veliko razstavo brusniškvh češenj. Razstava naj prikaže sedanji izbor tega sadja in kvaliteto pridelka, da bo potem na tej osnovi določen izbor za obnovo češnjevih nasadov. — Najboljši sadjarji bodo nagrajeni. Brusnf&ke č<\šnje so znane že dolgo vrsto let. Ker so to po večini kakovostne mesnate bru-stavke, so najbolj primerne za predelavo in vkuhavanje. V času stare Avstrije so bile brus-niSke češnje najbolj iskane na dunajskem trgu. V vsej občini, in seveda tudi okolici, so se velike moinossti za saditev novih nasadov češenj, prav tako pa tudi jagodičevja. Razstava lahko veliko pripomore k najboljši izbiri sort. Da bodo lahko tudi tisti No-vomeščani, ki ne bodo mogli na razstavo v Brusnice, deležni dobrih bru«ni3kih češenj, bo poskrbela kmetijska zadruga Brusnice, da bo 3. julija prodajala češnje v Novem mestu na stojnicah. števali 137 stanovanj VII. kate- j ena tretjina že dograjenih sta gorije, ki za prebivanje sploh J novanj po vojni na privatne niso primerna. Statistika kaže, da bi mesto potrebovalo okrog 200 enosob-niih, 400 dvosobnih, 100 trisobnih in nekaj štiri in več sobnih stanovanj, kar naj bi projektanti pri snovanju načrtov po možnosti v bodoče upoštevali. z brezplačno dodelitvijo zemljišč delavcem in uslužbencem se j« privatna graditev stanovanjskih hiš v tem letu močno poživila, saj je biflo do letošnjega polletja Izdanih kar 26 gradbenih dovoljenj privatnikom. — Dograditev teh stanovanj je seveda predvsem odvisna od dolgoročnih kreditov ln graditelji nestrpno čakajo nanje. — Ostala odprta gradiližča odpadejo predvsem na upravne in oblastvene organe ter družbene organizacije kot investitorje. Več upanja daje JLA, ki namerava v mestu graditi večje število stanovanj, o čemer bomo še poročali. Skupno Je bilo v Novem mestu po vojni zgrajenih 345 stanovanj, kar pa spričo občutnega porusenja mesda med vojno ln zgoraj naštetih dejstev niknkor nI zadovoljivo. Zdi s«, da so prav gospodarske organizacije za asan arijo tega stanja doslej premalo storile, saj odpade kar graditelje! Večja podjetja naj bi slediila zgledu tekstilne tovarne »Novoteks* in SGP Pionirja, od katerih prva že gradi lastno naselje, drugI pa bo začel v kratkem graditi več stanovanj. Le z mobilizacijo vseh sredstev in s skupnimi napori bo možno delno ublažiti nadvse problematično stanovanjsko vprašanje, ki zavira sleherni gospodarski in kulturni napredek Novega mesti V. T. V Pulju je začela obratovati nova tovarna stekla Pred kratkim so v Pulju začeli delati v novi tovarni laboratorijskega stekla »Boris Kidrič«. Zdaj so v tovarni zakurili samo eno peč, kasneje pa bo izdelala tovarna do 4 tisoč kg stekla na dan. Izdelovala bo več kot 200n različnih steklenih laboratorijskih predmetov, med njimi tudi termometre. Proslave ob 10-letnlcl osvoboditve Karlovca Sredi julija bo v Karlovcu slovesna proslava 10. obletnice osvoboditve, katere se bo udeležilo kakih 300 tisoč ljudi. To bo ena izmed največjih letošnjih manifestacij na Hrvatskem, pred katero bo vrsta krajevnih proslav, umetniških in športnih prireditev. Smrt v valovih Kolpe Zidarski mojster Lovrenc Ma-rinčič iz Sodevc se je 7. junij,! ponoči vračal proti domu po cesti za Kolpo. Iz neznanega vzroka ie s ceste zavil p0 stranski pbri proti Kolpi pri Blažev-ikem brodu in padel v naraslo reko. Nekaj časa *e je držaj zd je treba predelati tudi v sokove in brezalkoholne pijače. Ostro je obsod:! •pojav, da skoraj vse trgovine z LŽivili prodajajo alkoholne pijače in »jih itnaijo v izložbah kor ilavni predmet, v skoraj noben: orgovini pa ne dobiš brezalkoholnih pijač. Podobno je tudi v mnogih gostinskih obratih. Bor-fba iproti alkoholizmu je letos glavna naloga vseh organizacij RK v naši državi Pri tem raču- Vozni red avtobusnih prog in železnice za pevski festival v Novem mestu Vse informacije in navodila daje PUTNIK v Novem mestu. Šoferji bodo dobili navodila v nedeijo, 3. julija zjutraj pri Putniku. Vodje prevoznega parka so tovariši Jeraj, Roman Ko-be in Karel Zmavc. Terensko službo bo opravljal Adolf Ma-vrovič z motorjem. Avtobusi bodo vozili na naslednjih progah: Ambrus — Zagradec — Novo mesto. Postaje: Ambrus, Zagradec, Smihel pri Žužemberku, Novo mesto. Zvirče — Prevole — Hinje — Lašče — Dvor — Novo mesto. Dvor — Soteska — Novo mesto. Postaje: Dvor, Soteska (Žage), Polje, Novo mesto. Crmošnjice — Stara žaga — Poljane — Podturn — Podhosta — Menlška vas — Novo mesto. Žužemberk — Novo mesto. Knežja vas — Dobrnič — Jordan kal — Globodol — Novo mesto. Podgrad — Težka voda — Stopiče — D61I — Novo mesto. Postaje: Podgrad (Zaje) — Težka voda (Malenšek) — Novo mesto. Gaberje — Brusnice — Ratež — Novo mesto. Orehovica — Novo mesto. Šentjernej — Novo mesto. Vrhpolje — Šmarje — Brezovica — Gradišče — Mokropolje — Novo mesto. Kostanjevica — Prekopa — Novo mesto. Sutna — Podbočje — Globo-Clca — Novo mesto. Zameško -- Dobrava — Ruh-na vas — Draga — Kronovo — Novo mesto. Dražbeni oklic 11. Julija l»5S ob t. tiri, bo v igradbl okrajnega ljudskega odbor* Novo mesto, soba H. 20, na podlagi flražhenih pobojev javna dražba ttavbe-mlma ^ Pogancih, sfcojc-Prt:.i ii.i pareeli St. ss-t k. o. Gotna vaj z vnemi mlinskimi napravami, ki co popisane v con lin em zapin nlku z dne «. 11- ml. Izklicna cona Je l,lW.Ooo din ld. Iti prrd flražbenli 1 naroko;«. nralbenl poRn.1l In cenllnl zapisnik «o na vpogled vsak dan med uradnimi urami na Okrajnem ljurt<(k*m odboru Novo mesto, k oba ftt.. Vi. Del. Itev. 1. — 3M-2-S5 Kovo mesto, dnu IS. VI. 1S55 Tajni* t Zvonko Pere, k ». Skocjan — Zbure — Smarjeta — Šmarješke toplice — Novo mesto. Vinica — Novo mesto. Vozni red vlakov Vozili bodo redni vlaki z rezervnimi vozovi za udeležence pri pevskem festivalu na progah: Odhod v Novo mesto: 8.07 zjutraj iz Šentvida pri Stični. 4.36 zjutraj iz Metlike (za delegate). 11.31 dop. iz Metlike (za ostale udeležence). 5.40 zjutraj iz Sevnice. 4.35 zjutraj iz Straže (vozi tudi izredni vlak ob 6.30 zjutraj). Odhod Iz Novega mesta: 4.40 zjutraj v Karlovce. 4.35 zjutraj v Stražo. 2.35 zjutraj v Šentvid pri Stični. 4.23 zjutraj v Sevnico. Ti vlaki vozijo v noči od nedelje na ponedeljek 4. julija. Parkiranje kolesarjev: pri Ferliču na dvorišču. Parkiranje vozov: pri Košaku. Koširju, Osolniku, Hotel Kandila in Drska. na jo na pornoč vseh ostalih družbenih organizacij in vseh tistih, iti jim je zdrava bodočnost irodu pri srcu. Po pozdravnem govoru ing. Zobca so si udeleženci ogledali okusno prirejeno razstavo izdelkov belokranjske tovarne Bel->ad in celjske tovarne Celeiasad. .Marsikdo se je čudil veliki izbiri izdelkov Bel sada, saj mnogim še ni znano, kaj vse in v kakšni kakovosti že izdeluje. Pole^ džemov in sokjov so zlasti vzbu- jali pozornost bonboni te tovarne. Prav tako zanimanje so vzbujali izdelki ceLjske tovarne. Vsi obiskovalki so se po ogledu razstave lahko prepričali pri brezplačni poiziušnji, da so brezalkbboilne pijače prav dobre, poleg tega fpa so še zdrave to rodiine. Prva tovrstna razstava v Novem mestu je vsekakor uspela in to prireditelji z njo lahko zadovoljni. Za prizadevnost zasluzijo pohvalo in podporo pri nadaljnjem delu. RAZPIS upravniškega in poslovodskih mest pri KZ Šentjernej in njenih poslovalnicah Na osnovi 33. 61. Uredbe o kmetijskih zadrugah (Ur. list St. 8-54 — FLRJ razpisujemo: 1. Mesto upravnika v KmetiJSKl zadrugi Šentjernej. Pogoj: dovršena nižja srednja 5<;la z večletno prakso v trgovini ln upravnih pcsldh s poznavanjem gospodarske problematike zlasti lz področja kmetijstva. 2. Mesto poslovodje na sedežu KZ Šentjernej. KOTIČEK ZA DOLENJSKE GASILCE 1. Kar sedanje članske izkaznice po večini veLjaijo samo še za to leto, (je dala GZ LRS v disk nove v polpi! atinf>> vezane, ki bodo prav tako veljavne več iet. Vsa društva naprošamo, da takoj poči-jejo naročila za te izkaznice, obenem pa naij pošljejo tudi ipredplačiJo ali celotni znesek za naročene izkaznice, ker GZ LRS nima tako velikih finančnih sredstev, da bi zalfccžiila tisk. Cena izkaznici je 50 dinarjev. 2. Vse tajnike opozarjamo na pravočasno dostavo poročila za drugo tromesečje, ki mora biti na OGZ najpozneje do 3. ijulija. P IZ Novo mesto sreCa vas Caka v Šentjerneju Kakor smo že objavili, bo v nedeljo 26. junija v Šentjerneju velika tombola, ki jo priredi Društvo prijateljev mladine. — Dobiček je namenjen za ustanovitev šolske kuhinje. Dobitki so izredno boRati: samska spalnica, kolo, radio, divan, brzoparilnlk, zapestna ura, prašič, škropilnica, okopal-nik, čevlji, drva, 10 kg masti, srajce, dežniki, razni električni kuhalniki, galica, cement, vse vrste špecerlje, sladkor, moka, razno orodje ln posod je Itd., skratka nad 200 dobitkov v vrednosti nad 200.000 din. Pričakujemo obilno udeležbo iz bližnje in daljne okolice. Vabimo tudi vas, poizkusite svojo srečo! Na razpolago vam bo tudi razna jedača in pijača. Na svidenje v nedeljo 2. junija oh 2. uri popoldne na šentjernej-skem dirkališču! -c Na občinskem prazniku v Mokronogu bodo sodelovale vse vasi Organizacijo priprav za praznovanje občinskega praznika v Mokronogu, ki bo 1. julija, je prevzela SZDL, pomagajo pa j t vse ostale organizacije ln društva. Po vseh vaseh so imeli sestanke, na katerih so 6e pogovorili, kako bi čimbolj svečano praznoval! občinski praznik in hkrati deseto obletnico osvoboditve. Po vseh vaseh bodo po-stavili mlaje in slavoloke ter okrasili naselja. Zvečer 30. junija bo v dvorani zadružnega doma slavnostna akade-m'ja. Na praznik bodo II] ziutraj najprej na pokopališče, kjer se bodo poklonili Spominu vseh padlih v NOR. V sprevodu skozi trg bodo sodelovaje vse vasi ln tekmovale med seboj, rrikazali bodo razne prizore iz kmečkega ž;v!jen1a ln dela ter napredek od fevdalne dobe do danes. Računajo, da bo Slo v (»prevodu najmanj 12 vozov. — Pridno se pr'nrnvljalo na povorko luđi V0kAf konj en'tki. kolesarji ln skupine narodnih noi. Ob desetih dopoldne bo pred zadružnim domom veliko zboro- vanje, združeno s kulturnim sporedom, popoldne pa športna in tel^novzgojna tekmovanja. V SoM bo odprta v dveh učilnicah razstava dela učencev, učiteljev ln pionirske organizacije na šoli. Pozdrav rojakom v Cievelanclu 17. Junija sta obiskala uredništvo in upravo »Dolenjskega Usta« g. Angela Siskovich ln njen mož, naročnika našega lista iz Clevelaiida. Ona je domu iz Vel. Gabra, kjer še živijo njene sestre, on pa je Tržačan. Na obisku v starem kraju jima je nadvse všeč in sta, kakor sama pravita, presenečena nad napredkom, ki smo ga dosegli v teh kratkih detetih povojnih letih. Z obiska v Sloveniji, kjer študira letos njuna hčerka Flo-rence (Cvetka) petje na ljubljanskem konzervatoriju kot Stipendistica naše vlada, pošiljata lepe pozdrave v&em svojim prijateljem in znancem v Cle-velandul Pogoj: dovršena nižja srednja šola oziroma trgovska iola z večletno upravno prakso, prakso v trgovini in s poznavanjem kmetijskega gospodarstva. 3. Mesto poslovodjo v poslov. 1-nkl Orehovica. Pogoj: dovršena nižja srednja Sola oziroma trgovska šola z vsaj petletno prakso v trgovini večjega obsega v zadružnem sektorju in s poznavanjem kmetijskega gospodarstva. 4. Mesto poslovodje v poslovalnici v Maharovcu. Pogoj: dovršena nižja srednja 6oia oziroma trgovska Sola z vsaj petlertno prakso v trgovini večjega obsega v zadružnem sektorju in s poznavanjem kmetijskega gospodarstva. V vseh primerih Je treba predložiti poleg dokumentacije o Šolski Izobrazbi in službeni praksi tudi potrdilo o nekaznovanju. Povsod je nastop službe takoj. Plača po dogo»< ru. Prijave je treba vložiti najkarneje do 1. Julija 1955 na upravo Okrajne zadružne zveze, Novo mesto. KINO Kino KRKA Novo mesto Od 24. do 27. junija: italijanski film »Sanjala sem o raju«. Ođ 23. do :>0. junija: mehiški film »Vedno tvoja«. Kino JLA Novo mesto 25. ln 28. Junija: francoski film »Ulica Estrapade«. 28. do 30. junija: ameriSkl film »Pesem mladosti«. Kino Dolenjske Toplice 25. In 28. junija: ameriški film »Ljubezen na bojišču«. 29. in 30. junija: ameriSki film »2a.n Valžan«. Kino Črnomelj 28. in 29. junija: »Izobčenec 2 otokov«. Kino JADRAN Kočevje 24. in 25. junija: amerižki film »Stala g 17«. 25. in 26. junija: Italijanski film »Bandit Musolini«. 29. in 30. junija: amerlSki film »Koseana M£ Coy«. Kino Mokronog 25. ln 28. Junija: francoski film »Ljubimca iz Verone«, MALI OGLASI PROBAMO voz na peresih, »breg«. Vozi se lahko 14 ljudi. Primeren za gasilce. Prevozništvo — Novo mesto. ZAMENJAM enosobno družinsko stanovanje v Novem mestu za enako v Zagrebu. Pavlic Drago, Kapucinski trg 3, Novo mesto. PRODAM hišo s trgovskim lokalom in posestvo. Naslov pri u nravi lista. (339) GOSTINSKO PODJETJE METROPOL Novo mesto sprejme vajenca - natakarja. Pogoji so sledečd: 1. Duševno ln telesno zdrav (zdravniško potrdilo). 2. Dovršena srednja šola ali osemletka. 3. Starost najmanj 16 let in ne več kot 18. let. 4. Ca« prijave od 15. julija do 15. septembra 1955. Vse ostale informacij« dobijo interesenti pri upravi hotela »Metropol«, Novo mesto. ISCEM pošteno gospodinjsko pomočnico nad 45 let. Javi naj se pri upravi lista. — Dam v najem posestvo z vsemi priUklina-mi. (323) ZAMENJAM lepo dvosobno stanovanje s kopalnico ln drugimi pritlklinami v Črnomlju za odgovarjajoče kjerkoli v Sloveniji, kjer je srednja šola. Naslov pri upravi lista. (340) DEKLE, vljudno, pošteno, ki ima veselje do gospodinjstva, domačih del, staro od 22—45 let, sprejmeta takoj dva člana druiine. LJubljana, Trnovski pristan 20. ZAHVALA Zahvaljujem se Kmetijski zadrugi Vel. Loka in upravnemu odboru, ki mi je z denarnim prispevkom izkazal pomoč ob nesreči mojega konja. Bizjak Ludvik, Mrzla luža Ved. Loka čestitke Svojemu šefu Ladislavu Ferku, šefu centralnega skladišča pri SGP »PIONIR« Novo mesto, čestitajo k 60. letnici rojstva,"ki ga praznuje 26. junija, vsi njegovi delavci in uslužbenci in mu kličejo: še na mnoga leta! Ljubemu atu in staremu atu Alojziju Borštnarju iz Mokronoga 77, želimo za njegov praznik še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Predvsem pa želimo, da bi več počival in čuval svoje zdravje ter si na predvečer življenja odpočil žuljeve roke, da bi se nas devet otrok lahko še mnogokrat zbralo okoli njega. To mu iskreno želi njegova hčerka Marjanca, zet Franci ln vnučke Marija, Branka ln Lučka lz Novega mesta. * Dragemu bratu In stričku Lojzetu Borštnarju, M živi s svojo družino v Weizenk.irchnu v Avstriji, želimo za njegov praznik zdravja, sreče in zadovoljstva in da bi še mnogo let živel vesel ln srečen v krogu svoje druži niče. Enako želimo tudi sinku Lojzku, da bi bil priden in se rad učil, malemu Franclju pa za njegov tretji rojstni dan, da bi bil vedno tako priden v veselje mamice in ateka. Vsem skupaj iskrene pozdrave in vse najboljše še na mnoga leta! — Sestra Marjanca, Franci in nečakinle Marija. BTan-kica ln Lučka iz Novega mesta. IZ MATIC MIK URADOV Črnomelj V preteklih dveh tednih sta bili rojeni dve deklici in en deček. Novo mesto Pretekli teden je bilo rojenih 13 dečkov in 14 deklic Poročila sta se: Kafol Janko, miličnik in Murgelj Marija, trg. pom.. oba iz Mirne peči. Umrli so: Bajer Ivan, vratar, 62 let iz Novega mesta. Korele Jože, upokojenec, 72 let, iz Loke pri Črnomlju. Kurent Jožefa, upokojenka, 57 let. iz Straže pri Sent-rupertu. Tratar Alojzija, gospodinja, 57 let, Iz Mokronoga. Kočevje Od 11. do 18 junija so bili rojeni trije dečki in tu deklice. Poročili so se: Muhvič Josip, rudar lz Livolda, in Urh Ana, delavka lz Zajčjega polja. Slekovec Janez, mizarski pomočnik lz Kočevja, in Copot Terezija, polje-delka iz Primožev pri Kočevju. Umrl* sta: Stalcer Matija, CO let, iz Dolge vasi. Kame Franc, 85 let, iz Mahovnlka. Iz novomeške porodnišnice Pretekli teden so rodile: Simo-nič Marija iz Novega mesta — deklico. Kovač Antonija iz Vel. Cirnika — dečka. Debenc Frančiška iz Hinja pri Šentjanžu — deklico. PucelJ Mairija iz Soteske — dečka. BariČ Katarina lz Črnomlja — dečka. Steric Alojzija iz Golega vrha pri Raki — dedka. Tramte Marija iz Zloganja pri Skocjanu — dečka. Medic Vida iz Nakla pri Črnomlju — deklico. Redek Pepca Iz Novega mesta — deklico. Jerman Ana iz Brš-ljlna — dečka. Borščak Marija iz Žužemberka — deklico. Avsec Ivioa lz Gotne vasi — dečka. Krevs Jelka iz Mirne peči — dečka. Kramarslč Fran&išska iz Sel pri Toplicah — dečka. Sušin Ivanka ii Družinske vasi — dečka. Matko Anica iz Kočevja — dečka. Bačar Pavla iz Mlhovca pri Gotni vasi — deklico. Kragelj Francka iz Nemške vasi pri Ribnici — deklico. Mlakar Jožefa iz Hrastnika — deklico. Luzar Marija iz Mlake pri Kočevju — deklico. Kržan Anica iz Cundrovea — dečka. Pečjak Marija iz Dol. Selc — dečka Godnjavec Marija iz Gor. Gradišča — dečka. Per Alojzija iz Krupe pri Semiču — deklico. Novak Marija iz Sevnice pri Mitni — dečka. Hrastar Marija iz Sel prj Mirni peči — deklico. Uhan Amalija iz Dol. Podboršta pri Trebnlem — dečka. Srečnim mamicam čestitamo! KRONIKA NESREČ Vsak dan pripeljejo v novomeško bolnišnico kakšnega ponesrečenca, ki- ga Je pri delu, vožnji,. hoji ali kje drugje doletela nesreča. Takih primerov Je največ v nedeljo proti večeru in v ponedeljek dopoldne. Ljudje gredo kam na ixlet ali zabavo, pogosto pride zz-aven alkohol ln nesreča je tu. V preteklem tednu so se ponesrečili Uidi tile: delavka Ana Go-renc lz Griča je padla po poti ln si poškodovala hrbtenico. Viktorja Grič ar j a, kopača v rudniku Kočevje, je pri delu zasul premog In mu zlomil levo nogo. Jožefa Grč-man jz Koorivnika pri Kočevju je v šoli padla in si zlomrfla desno nogo. Mojca Pavlin iz Dolenjskih Toplic si je pri padcu zlomila levo'nogo. Ivo Vlas'-6 1z Bršljina si je pri padcu poškodoval obraz. Llvarla Milana Svajgerja Iz Črnomlja je točno coolnočl pičli gad v desno rmko. Ciril Sotlar, sin posestnika iz Trebanjskega vrha se je peljal s kolesom domov. ps«el in si DoSkodoval desni bok. Kovač Martin AJdlšek iz Stranske vasi Je padel na koso, ki mu Je močno razrezala obraz. ŽIVINSKI SEJMI Črnomelj: vsak četrtek živilski tržni dan. Ribnica: v petek. 24. Junija. Brežice: vsako soboto svinjski sejem. Drnovo: v petek. 24. Junija. Krglco: vsako sredo svinjski sejem. Novo mesto: vsalk ponedeljek svinjski sejem, vsak ponedeljel« ln petek tržni dan. V nedeljo na Krki: III. DOLENJSKA REGATA Veslaški klub Krka iz Novega mesta bo tudi letos priredil Dolenjsko Tegato, ki bo že tretja po vrsti. Regata bo v nedeljo 28. junija ob 14. uri na Krki. Pokroviteljstvo nad to največjo veslaško prireditvijo na Dolenjskem je pTevzel narodni heroj Jože BorSt-nar. Člani bodo tekmovali v četvercih, članice in m'adincl pa v ski-fih. Proga za člane bo dolga 1200 m, za mladince in ženske pa S3n m. Start bo pri tovarni Novo-teks, cilj pa na kopališču na Loki. Novomes'čane opozarjamo na rrlir.rt-eao veslaško prireditev na Krki! M. F. SPORT IN TCLtSNAVZGOJA HRVAT*jKO-SLOVENSKA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA AOK OLYMPIA (Ljubljana) — PARTIZAN (Novo mesto) 3:1 Z zapoznelo tekmo hrvatsko-slc-venske ženske odbojkarske lige med ekipama Pai-tuzana Novo mesto in ljubljanske 01ympije se Je kenčal pomladanski del prvenstva. Novomesčankam Je lani grozil izpad iz medrepubLiSke lige. Toda na srečo se Je število članov lige povečalo in Novome-ščanke letos ponovno nastopajo med najboljšimi! slovenskimi ln tmatskimi moštvi. Tokrat so se mnogo bolj potrudile (veliko zaslug ima njihov trener ing. Mičo Bergant) in na veliko presenečenje premagale v Zagrebu glavnega favorita Lokomotivo. To il bila eddna zmaga. Z 8 točkami so bile še do pretekle nedelje oa drugem mestu prvenstvene lestvice. Sele poraz v zadnji tekmi z zelo dobro ekipo ljubljanskih Študentk Je preprečil, da bi kar dve slovenski ekipi ob koncu spomladanskega tekmovanja osvojili najvišji naslov. Sedaj pa nekaj o tekmi, ki Je bila preteklo nedeljo na Loki. Novom eščanke so se zanjo kobi kor toliko vestno pripravile, 1oda poznal se jim je daljši odmor ln s tem padec forme. Ekipa ljubljanske Oljrmpije je imela boljše posa-meanJce (dve državni reprezen-tnntki), ki so z lepimi udarci nabirale točke. Pri domačih se razen Robarjeve ln Knafljlčeve ni nobena posebno odlikovala. V sp'Mnem Je bila Igra povprečna. Ekipi sta nastopili v sledečih postavah: AOK OLVMPIA (trennr Thaler): Leskovie, Mesec, Maček, Markovič, Novak, Pouer, Glinfek in Periftič. PARTIZAN Novo mesto (trener In?. Bergant): Knaf-razna«fJlič, Ostanek. Paseolo, Fink. Ro-br. Keclovič in Pemea. Pred ma- loštevilnimi gledalci Je dobro so dil Romih ZA POKAL MARŠALA TITA PARTIZAN (Kočevje) — NK ELAN (Novo mesto) 3:0 Navzlic temu, da novomeški klub Elan nuna svojega igrišča, se je letos vkdjučll v tradiolonal- Po tej tekmi je novomeški Par- ! no tekmovanje nogometašev za tizan v hrvatsko-siovenski ženski odbojkarski ligi na tretjem mestu, pred njim sta AOir. Olvmpia tn Lokomotiva iz Zagreba. M. F. pokal maršala Tita. Po krajšem i presledku so se NovomeSčani v j K< čevju spet srečali z igralci tam-I kajšnega Partizana in izgubili s i 3:0 (1:0). V začetku Je kazalo, da danes dvoboj z jla na 30 deskah Namestn prtj .TieHskega dvoboja z ,1LA na 10 deskah, bo dan^s ob H), uri,v Domu JLA v Novem mestu množično srečanje pripadnikov JLA s šahisti Novega mesta na So deskah. Upoštevani bodo tudi rezultati, ki bodo doseženi na prvih desetih deskah, kjer bosta nastopili obe reprezentanci v najmočnejših postavah. Vabimo vse lahtete, d« se udeleže tega tekmovanja ki je organizirano v sl-lopu prireditev proslave 10. obletnice osvoboditve. Opozarjamo na točrost! fiD Novo mesto Propagandna turnirja v Šmarjeških Toplicah Šahovska zveza Slovenije pri-piavlja za mesec avgust dva propagandna Snhovska turnirja v Šmarjeških Toplicah Na prvem tvrnlrju bodo igrali najboljši mojstrski kandidati lz vse države, na drugem pr. bi Igrali prvenstveno <■ ki SahteH, prvo ln drugo-k a tegom! Iti. Priredi t b1 le tare finančno vpra-lanle. StroSkl bodo precej ftnji, vendar upamo, da bod>o prireditelji nnJttl pomoč tn orsanisirali oba turnirja. Posebno zaželen Je IiutoIt, ML W* KK »Novoteks« Novo mesto — v sr*di sedi s pokalom v naročju Sonja vidic, najboljša kegljačica krožka končni rezultati spomladanskega kegljaskega tekmovanja V soboto 26. maja Je biila slav-1 Jtoljšl kegljač Jožo Mrzlak. KK n ost na razdelitev pokalov in di-i železničar I, Dominik BratuJ. KK plom najboljšim društvom in Orjred, Tone Počervlna. KK JLA, krožkom ter posameznikom. m p TacHč. KK Invalid, Rudi Na spomladanskem tekmovan.iu l^t to bili doseženi sledeči rezultati: 1. Kegljaškl krožek Vseh s, naj- Nagradno tekmovanje kegljačev v Novem mestu končano KegljaSko društvo Gorjanci Novo mesto Je izvedlo štirinajstdnevno nagradno tekmovanje. Skupno Je bilo za moške ln žensk? kegljače 34 nagrad. Prvo nagrado ln prvo mesto je dosegel Ivo Keselič, član K K Železničar ter prejel trt metre kamparna za moško obleko. Drugo mesto j s dosegel Božo Cavlovič ln dobil tri metre bukovih Crv, tretje mesto pa Alo;z Stsrlnl, ki Je prejel žepno uro. Prt ženskah Je dosegla najboU-5e mesto Slavka Jerman ln dobila ženske nizke čevlje. Druga Je bila Berta Zevnlk, prejela je dva metra bukovih drv. Tretja Je Vlasta Lam;jret ,dobila j« trajno ondu-lacJJo. Ob zaključku tekmovanja ln po razdelitvi nagrad je predsednik društva KD Gorjanci Franc Bar-btc čestital zmagovalcem in jih povabil, da naj aktivno sodelujejo tudi v Jesenskem tekmovanju. M. B. 1^5:avec. KK Elektron, Jože Sali KK Luknja, Ivo VencelJ. KK Šentjernej, Ivan Gomizelj. KK Kmet, Milan Breščak. KK Pionir I, Peter Jordan. KK Železničar II, Jože Hrovat. KK Pionir II, Ing. Tone Zerjal. KK Dama, Stane KovaČič. KK Metla, Slavko Bnt. KK Planka, Bruno Bernard. KK Novoteks, Alojz Vičič. KK Volan, Straža, Drago Volaj. Prt ženskih ekipah so btli doseženi sledeči rezultati: 1. KK Novoteks, najboljSa kegljačlca Sonja VSdic. KK Majolka, Slavka Jerman. KK Pionir, Ivanka Kerin. K K Dolenjka, Milena SuStersič. KK Železničar, Marija Kovic. Kegljažkl krožek Vseh 9 in KK Novoteks sta prejela prehodne pokale, drugo 1n tretje plasirani diplome, najboljši kegljač in keg-IJačica pa darila. Ob zaključku le predsednik keg-I laske podzveze za Dolenjsko Zvonko Pere čestital prvakom in nagrarjencern ter Jim želel v letu 1905 £e mnogo uspehov. M. B. bodo Kočevarjl potegnili »kratko«, toda pomanjkanje kondicije pri Novomeščandih jih je tega resilo. V drugem polčasu se je tekma sprevrgla v pravo nabijanj« žoge brez smiselnih potez. Igralci kovaškega Partizana se kvalitetno niso razlikovali od Novomeščanov. le večja telesna vzdržljivost jim je pripomogla k dobljenem re-zultatu NovomeSki Elan Je nastopil v postavi: Turk, Mirtič, Hrovat, Pavlic, Sitar, Kožuh, Rodič, Sonc, Majerle, Tretinjak in Vuletič. M. F. Športno tekmovanje sindikatov v Kočevju V nadaljevanju sindikalnega Športnega tekmovanja v Kočevju so bili v preteklem tednu dosežem naslednji rezultati: V ODBOJKI: Obrtniki : Ključavničarji 2:3, OLO : Zidar II. 3:0, Trgovci-Gostinci : Avto 3:0, KGP : Tekstt-lana 3:1, Avto : KGP 0:3, Zidar II. : Trgovai-Gostinci 1:3 ln Ključavničarji : OLO 1:3. V NOGOMETU: KGP : Zidar 1:8 (1:4), Obrtniki : Ključavničarji 5:3 (4:0), Avto t Tekstilana 0:3, Trgovci-GoStlnci : Rudotk 1:1 (0:0), Tekstilana : Trgovci-Gosttn-ei 3:ž (3:0), KGP : Avto 4:0 (4:0), Obrtniki : OLO *.-5 (2:2) dn Ključavničarji : Zidar 0:12 (0:5). V odbojki vodi OLO pred Tr-povci-Goettnci in Obrmfcki, v nogometu pa Zidar pred OLO tn Tekstllano. A. L Lep Iportni dogodek v Črnomlju v nedeljo popoldne Je bila v Črnomlju nogometna tekma, v kateri sta se srečali moštvi Partizan Črnomelj ln Proleter Karlovac .Tekmi je prisostvovalo oikrog TOG ljudi. Po lepi igri, polni duhovitih kombinacij, je zmagal Partizan Črnomelj z rezultatom 2:1. To Je lep uspeh novoustanovljenega nogoinetaiega kluba v Črnomlju, ki stopa v novo nogometno sezono. Nogomet Ima v Črnomlju vse možnosti za lep razvoj, saj ima na razpolago nov, lepo urejen staliion. J. V. Nogomet Črnomaljskih pionirjev V nedeSJo 19 Juraja J« b8S v Črnomlju orgartfcdran turnir pionirskih ekip v nogometu. Nastopile so tri pionirske eOdpe Črnomlja, Loke in Postale. Zmagala je ekipa pionirjev Cnnomeflj, ki je premagala ekipo Postaj« a 6:1 Jn Loko i:o. Druca je bila Postaja, fcl Je premagala Loko s 4:1. m. k. Dobre delavske menze. Izdatna tn cenena pretirana pogoj za zdravje delavca! fitran 4 »DOLENJSKI CIST« Stev. 25 NASA in štev Pravo podobo In sestav najrazličnejših področij življenja nam morejo dati le — številke, se pravi statistika. Zato ni čudno, da ima statistika v naši dobi tako veljavo, kajti ne odkriva nam le zanimivih dejstev, temveč na csnovi zaključkov, oziroma številčnih podatkov kaže, kako naj pravilno uredimo in vodimo vso našo dejavnost. Oglejmo si danes, kaj povedo številke o življenju naše vasi, o kmetijskem gospodarstvu Jugoslavije. Kaj naše kmetijstvo ima, kaj kupuje, prodaja, kako se naš kmečki človek hrani, skratka, kako živi. To nam odkriva anketa Zveznega zavoda za statistiko in evidenco, odkriva namreč pogled v življenje in d?Jo 10 milijonov Jugoslovanov in v gospodarsko stanje 2,108.000 privatnih kmečkih gospodarstev, ki zajemajo in obdelujejo 78% skupnih poljedelskih površin, 89% njiv in "rtov ter 94% sadovnjakov in vinogradov v Jugoslaviji. Kaj kmetijstvo daje V gospodarskem letu 1953-54 (od 1. julija 1953 do 30. junija 1954) so vsa naša vaška gospodarstva dala skupaj 256 milijard denarnega dohodka — 33 milijard več, kakor 1951-52. Dohodek enega gospodarstva je bil torej povprečno 121.000 din. Kajpak so razlike po republikah: ta dohodek je bil n. pr. v Crnl gori 88.000, v Sloveniji pa 191.000 din. Pozabiti pa ne smemo nekaj, kar je anketa tud; jugoslovanski kmet zasluži, odpade 4 din na zaslužek, ki ga pridobi z drugim delom (v tovarnah, rudnikih itd.). Brez te-ia zaslužka bi v nobeni repub-iki, pri sedanjem načinu obde-'ave, ne mogel ohraniti svoje lanašnje življenjske ravni. Vse republike lahko ločimo na dve skupini: Srbija. Hrvatska in Slovenija imajo dohodek 5 kmetije precej izenačen in tudi visok: okrog 56%, v Bosni ir Hercegovini. Makedoniji in Crni gori pa je ta dohodek pre odkrila: na vsakih 10 din, ki jih I cej manjši: od 33% do 56%. jlcsvni vir dohodka |fl — živinoreja Nemara bo marsikdo presenečen, če povemo, da največji vir dohodkov na kmetiji ne daje poljedelstvo, ampak živinoreja, razen v Makedoniji. To seveda ne pomeni, da bi bila živinoreja pomembnejša kmetijska panoga, j Prihodek od poljedelstva od živinoreje pač pa, da kmet proda predvsem Živino, ker večji del pridelkov s polja porabi za prehrano družine. Podatki o dohodkih kmetijstva nam dajo za posamezne panoge takole sliko: % V celi državi: 22 Srbija: 28 Hrvatska 10 Slovenija: 8 Bosna in Hercegovina: 27 Makedonija: 53 črna gora: 14 Glede dohodka od živinoreje je Slovenija torej na prvem mestu. Visok dohodek od poljedelstva v Makedoniji gre predvsem na račun prodaje tobaka, hrvatski kmet pa ima glavni vir dohodka od sadjarstva in vinogradništva. Drug! največji vir dohodka sta tovarna In rudnik Povprečni kmet, če heče spodobno živeti svojo družino, si mora razen kmetije poiskati še drug vir zaslužka. Vsaj začasno mera pustiti motiko in plug in prijeti za delo. In statistika je odkrila zanimivo stvar: od 102 milijard, ki so jih naši kmetje 1953-54 zaslužili zunaj svoje kmetije, odpade na zaslužek na drugih kmetijah 9,6 milijard, z del cm v državnih in zadružnih podjetjih so zaslužili 49,9 milijard, z najemninami, domačo obrtjo in z raznimi obrti 25,4 milijarde. Skratka: delo v tovarnah in rudnikih je razen prodaje živine največji vir do- % 50 46 52 61 53 34 56 od ostalih panoe: % 28 26 38 31 20 13 30 hodkov naših siromašnejših kmetov. To velja zlasti za ma- kedonskega kmeta, ki mu tako delo daje 62% skupnega dohodka (v Sloveniji 41%). izdatki za gospodinjstvo in gospodarstvo Anketa nam daje tudi prav zanimivo sliko o izdatkih naše vasi, oziroma kmeta. Ti izdatki so kajpak odvisni od letine. Ce ima kmet po dobri letini polne kašče, laže doseže večje dohodke in več denarja lahko odšteje za svoje gospodarstvo. Leta 1952- 53 je na n. pr. njegovo gospodinjstvo (prehrana, obleka itd.) porabilo povprečno 65% njegovih skupnih izdatkov in je <:a gospodarstvo (investicije, proizvodnja, davki), odštel lahko samo 35%, v dobri letini 1953- 54 je pa porabil za gospodinjstvo samo 25%. za gospodarstvo pa kar 48% skupnih iz-Jatkov. Tu pa imamo tri skupine republik: v Srbiji so lani kmetje porabili za prehrano 33% skupnih izdatkov za gospodarstvo, Hrvatska in Slovenija okrog 41%, Bosna in Hercegovina 46%, Crna gora 49%, Makedonija 51%. Kako se kmet hrani Giede hrane naših kmetov -tanje ni posebno razveseljivo, ne zaradi kalorične vrednosti (lani je sleherni član kmečkega gospodinjstva porabil dnevno 2849 kalorij, torej ni bil lačen), pač pa zaradi njene sestave, ki je zelo enolična. Kmet živi skoraj izključno od kruha. Nemara je malo področij na svetu s tako preprosto in enolično hrano. Delež moke in sploh rastlinskih proizvodov v kalorični 1 vrednosti prehrane znaša v Srbiji 80%, v Bosni Hercegovini 79%, na Hrvatskem 64%. Slovenci smo v tem oziru mnogo na boljšem: moka daje le 53% kalorične vrednosti v prehrani našega kmeta, nekoliko več, kot »Fantje po travnikih travco kosijo ...« Na to stran je bil na Ruperč vrhu prvi, kako pa bo nazaj? Zadnjo nedeljo so se pomerili tudi šentruperški kosci. Le vreme kmetom pri letošnji košnji Se vedno nagaja. Vatikan in dolar napadata 2e v soboto 11. Junija so se na cestah glavnega mesta Argentine pojavile skupine prenapet'h katolikov, ki so prapevaJi cerkven« ,pesmii, delali nemire in se skušali spopasti s policijo, ki pa se 'je izogibala izgredom. » Verniki« so tinto naipidli uredništva r aipredrtih č-aiscipus jv, vdlriLi v poslopje argentinskega parlamenta, sneli z njega državno zastavo in razobesili p a p e s k o ! ftofcateadi so, kam moli pes taco in kod jo dziteguje . . . Argentinska vlada ;pa se je postavila v zaščito ljudstva. Poklicala je zaradi protizakonitih de-jamrj Cerkve na zaslišanje dva škofa in >u it^rala. Prelata Ai-res Ramon Nova in Manuel Tato sta jo po iz;rmu takoj ucvrla v Riim — kam drugam hi naj neki Sla?! — im potonila očetu paipežu, da ljudje po svetu nočejo ve: pofUušatii cerkvene gosposke. Vatikan je talkoij nato izobčil (ekskomunicirali) iz cerkve vse oiane artjeminske vlade, med nVani seveda tudi predsednika vlade Perona, o katerem smo preijsnj'i teden obširneje poročali v našem listu. Izobčitev je bila seveda signal Vulkana — za hrbtom pa tudi Bivši avtoizvošček — izumitelj važnega zdravila V Ameriki so pred kratkim pričeli uporabljati v borbi proti otroški paralizi posebno cepivo, ki ga je iznašel zdravnik dr. Jonas Salk. Njegovo ime je na mah postalo svetovno znano, saj upajo, da bodo z novim cepivom milijonom rešili življenje. Zanimiva je življenjska pot tega danes slavnega zdravnika. Ko se je poročil s hčerko uglednega in premožnega očeta, je bil avtoizvošček, zaradi česar »o njeni starši dolgo nasprotovali poroki. Ljubezen mladih pa je V"la močnejša kot pomisleki star>»». Salk je redno in vestno opravljal svojo službo avto-lzvoščka, da je lahko vzdrževal sebe in otužino in obenem plačeval pristojbino na visoki šoli. Privatno je namreč študiral medicino poleg službe. Kmalu Je napravil izpit in postal zdravnik. dolarskih magnatov — za nemi- prav za svoja zemeljska bx>ga-re. Po poročilih rz Argentine se seva na:jbolij dec-umjiv. Ukrepi »je u ari del poimo; skega ieta.lsrva, ! predsednika Perona proti nad-omibardiiira] nezaščiteno mesto i škofom so vatikanskim mogotcem vdiAi toliko strahu za »bogastva tega sveta«, da so se resno zbali za položaje v Argentini in v celi Južni Ameriki. Posledica: napad na svobodo argentinskega naroda, raz g.rai janje torcialk ter ostalih prenapetežev 'in seveda obvezno vpkije o »preganjanju vere«. Ker so sami pirc-Vbki, so poklicali na pomoč kapitaliste, ki bi radi gospodarsko zasužnjili narod. Pozabili so ie. da p'išemo 1955 in da je »redni'; vek že davno minil . . . Buenois Aires in peni več tljudi. V!adi in ljudstvu zvesta kopenska vojska pa je upornike pregnal! a ih so zfoežali v tujino. Po IJoroiovih je v da/.eJi spet mir. Potrdilo se fje, kar smo napisali že zadnjič: Argentina je bi-a vse do^le-j glavno oporišče ka-roiliske cerkve v Južni Ameriki, sedež premnogih jezuitskih organizacij in središče gospod a.rskih :n finančnih računov Vatikana v vseh državah Latinske Am-f-i-ke. Znaiio pa ie, da je Vatikan v prehrani mestnih prebivalcev. Sploh se slovenski kmet (tako je pokazala statistika) s svojo hrano zelo približuje meščanom. On porabi veliko več krompirja, mesa, masti, mleka, jajc in ;ladkorja kakor srbski, makedonski ali črnogorski kmet, tudi več kot hrvatski. Mesečna Investicija — 150 dinarjev V koloni izdatkov kmečkega gospodarstva je še ena zanimiva postavka, zelo zanimiva za ;o, ker je nemara največja po pomenu, pa najmanjša po vrednosti. Imenuje se investicije. V gospodarskem letu 1953-54 so te investicije za celo državo znesle 3,8 milijard dinarjev. Kaj ta številka pove? Da je jugoslovanski kmet vložil v svoje posestvo — za njegov razvoj in modernizacijo — samo okrog 1.800 din ali: 150 din na mesec. To je 2,9% od izdatkov za svoje gospodarstvo. Stvar, ki da veliko misliti, če hočemo naše kmetijstvo dvigniti in postaviti na solidnejše, napredne temelje. Za mladinski nagradni neteča) doživela osvofao Železni ptiči so se. spenjali nad oblake in naznanjali grozo. Vojna. Kakor strel je odjeknil ta glas v srcu slehernega človeka. Majhna sem bila, toda v spominu so ostali najtežji trenutki. Velik rdeč avto nas je čakal na cesti. Voz, natovorjen s prtljago vaščanov, je žalostno .škripal pod težo. Jokaje smo se poslavljali od domačih vasi in polj ... Odpeljali so nas v daljno Nemčijo. Vlak, podoben velikanski kači, se je vil med njivami in košenicami z vso naglico ... Vlak nas je pripeljal v mesto Rieso ob Labi. Ljudi vse polno, z vseh vetrov. Vrvenje otrok, jok odraslih. Odšli smo v taborišče. Starejši so bili kmalu zaposleni, otroci pa smo morali v nemško šolo. Dolga so bila štiri leta. Stalno bombardiranje in tuljenje siren je vznemirjalo prebivalce. Nekega dne smo opazili na cesti, da se vrsti voz za vozom. Kaj je to? Kam gredo ti ljudje? V dveh tednih čez 1000 obiskovalcev v Belokranjskem muzeju število obiskovalcev v Belokranjskem muzeju zadnje tedne prav :lopo narašča. Medtem ko si je v maiju muizej ogledalo 661 ljudi, je bilo samo v prvih stiri-»aijstih dneh junija zabeleženo 1D05 obiskovalcev. Razveseljivo ie, da je med njimi skoraj tretjina odraslih, ostalo pa odpade na mladino, predvsem na skupinske obiske raznih šol. Tako so si v teh dneh ogledale muze; Me z Božakovega, Radovice, Suhorja in Drag, iz Podzemlja, pri Noipem mestu ter hrvatske sole iz Zakanja, Obreza, Bub-njarcev in Marindbla. Muzej so obiskali tudi goijenci Kmetv^ko-gospodinjske šole iz Gradaca in skupina di'jakov iz Ljubljanske VI. gimnazije. Kot že dve 'leti pripravlja tudi letos Belokranjski muzej etnografsko ekipo, v kateri bodo sodelovali študenrjje-crholo'gi ljubljanske univerze. Ekipa b|o delala na terenu v juliju, nieno izhodišče pa bo na Radovici. Raz-skala bo predvsem vinogradniške tiojancev, Črnomlja in I\ ečne ' predele vzhodno od Metlike, Kako živijo kanadske petorke Pred 21 leti, 28. maja 1934, je ženski glas po telefonu vprašal upravo lokalnega lista v mestecu Calendaru, provincija Onta-rio v Kanadi, koliko bi stal oglas štirih vrstic. Uslužbenec je povedal ceno in dejal: »Kake pa naj se oglas glasi?« »Da je gospa Elsina Dion rodila pet hčerk in da so mati in otroci zdravi«. To je bilo rojstvo kanadskih petork, o katerih se je nekoč toliko pisalo in govorilo. Letos so torej postale polnoletne, kat pomeni, da prosto razpolagajo s svojim premoženjem. Na hvalo raznim darovom in zaslužku od filma, slik in reklam, to premoženje ni majhno — doslej je naraslo na 280.000 funtšterlingov (okrog 235 milijonov dinarjev). S tem premoženjem se bodo Obvestilo dopisnikom Zaradi pomanjkanja prostor* m smo mogli objaviti vseh za to "številko poslanih do,pisov ln fo-totgrafi\j, storili pa homo to prihodnji teden. Prostimo zroc-Ja, zanimivosti in novke iz vseh kra'jev Dolenjske. Uredništvo okoristile Cecil, Yvona, Annet in Mery, ker je Emilija, peta sestra, umrla lani avgusta kot redovnica v nekem samostanu Sestrice Dion je včasih v njihovem rodnem mestu obiskalo do 200.000 ljudi na mesec in je krog njih nastal tak hrup, da jih je morala kanadska vlada proglasiti za svoje varovanke. Sedaj so to izredno mirna tn skromna dekleta.ki te ne menijo za moške in za zabave in živijo osamljeno s svojo materjo. Ali bo morda kmalu konec vojne? ... 9. maj. Narava je bila lepa, sonce je ogrevalo ceste Reiche-naua. Begunci so se še vedno umikali pred prihajajočo rusko armado. Nekdo je prinesel novico: »Vojne je konec, Nemčija Je propadla«. Nepričakovana novica je kar zadela ljudi. »Saj ni mogoče, da je res konec?« Lagerfuhrer je sklical vse taboriščnike in povedal, da se moramo pripraviti za beg. Jasno, da nihče ni bil za to. Vodja taborišča je dobil konja in s nam pripravila ležišča na mahu. Od onemoglosti sem zaspali. Zjutraj se je razlegalo glasno vpitje in vrvenje. Hitela sem pogledat, kaj spet je. Videla sem, kako nemški vojaki bežijo, odmetavajo puške in drugo orožje v jarek ob cesti. Nekdanji esesovci kličejo na pomoč m beže... Oče je nekje staknil konja in namenili smo se naprej. Toda kam? Nihče ni vedel. Pa smo kar šli in prišli do mesta Deutschgabel. Tu smo se ustavili in čakali. Ob treh popoldne se je na motorju pripeljal ruski Pevski zbor bršljinske SVOBODE se vneto pripravlja na okrajni pevski festival. Ustanovljen je bil letos v marcu. svojo družino pobegnil. Mi pa smo si priskrbeli dva para volov in dva velika voza. Zadnja noč je bila najbolj strašna. Ostali smo brez hrane, brez živilskih nakaznic. Mesto je bilo razsvetljeno. Letala so napadala postajo. »Spali« smo v jedilnici. Zdaj pa zdaj se je potreslo in zasvetilo. Bili smo v smrtnem strahu. Ze navsezgodaj zjutraj smo se odpravili na pot. Na vozove smo naložili prtljago in stare onemogle ljudi ter majhne otroke. Ostali smo šli peš. Zvečer smo se ustavili na hribčku. Hoteli smo se odpočiti in zjutraj nadaljevati pot. Opazovali smo mesto Zittau, ki je bilo vse osvetljeno z raketami. Letala so sipala ogenj nanj. Spet je bilo vse tiho. Potem so tišino presekali streli in bombe. Odšli smo spat v gozd. Oče in mati sta vojak. Nihče od Nemcev se mu ni upal kaj storiti. Naši ljudje so ga pozdravljali in se veselili. Povedal je, da bo prišla za njim cela armada. Nismo dolgo čakali, ko so začeli avtomobili in tank^ kar deževati... Otroci smo stali ob cesti in sprejemali dobrine od osvoboditeljev. Tri dni je cesto preplavljala ruska vojska. Naslednji dan smo se vrnili v taborišče. 28. maja smo za vedno zapustili Nemčijo in se odpravili v porušeno in opustošeno, toda svobodno domovino. Sprejela nas je z velikim veseljem. Kmalu je zapela po kmetijah motika in sekira in obnovila porušene domove. Amalija Arh učiteljica Podgrad SGP »PIONIR« - NOVO MESTO, Tavčarjeva 12 sprejme takoj VEČJE ŠTEVILO KVALlFlCiRAHSH MIZARJEV in MATERIALNIH KNJIGOVODIJ (potrebna je večletna praksa). Ponudbe z navedbo dosedanjega dela je treba dostaviti Direkciji v Novem mestu do SO.junifb 1955. Tudi Belokranfci se pripravljajo na ie Poleg 16 pevskih zborov u novomeškega okraja se ie prijavilo tudi več belokranjskih folklornih skupin, tamburaških in nevskih zbr»rov, ki bodo nastopiti na velikem okrajnem pevskem festivalu 3. julija na Loki. Iz Preloke in Adlešičev prideta folklorni skupini in tamburaški zbora, iz Marindola in Menlike folklora, iz Dragatuša mešani in ženski pevski zbor ter moški oktet iz Črrnomilja. Nastop folklornih skupin in tamburaških zborov bo ob 20.30 sredi Loke, obdane s številnimi reflektorji. Nad 100 oseb bo plesalo v belokranjskih nasilnih •lošah in pokazalo vso lepoto izvirnih belokranjskih plesov. Zato ne zamudite priložnosti in obiščite prireditve najboljših pevskih zborov Dolenjke in belokranjskih folklornih skupin! lir) OKU ^ BODI PIVSKE TEŽAVE Prisrčno nakresana se vračata iz gostilne Fortunat in Boštjan pa nevede zaideta na progo. Hodita dolgo, dolgo, nazadnje vzdihne Fortunat: »Kaj ne bo konca teh prekletih, stopnic?« Iz globoke struge temnozele-ne Krke, ki se kot potuhnjena orjaška kača leno ovija okoli mesta s Kapiteljskim gričem, in iz mračnih logov na njenem desnem bregu so že začele vstajati večerne sence in se iztego-vatl po poljih ln dobravah in proti mestu samem. Predmeti »o z.-ičeli dobivati fantastične podobe, tečno hrano za živo domišljijo. Italijani ao postavljali povsod okoli nas zasede. Okrog skednja na dvorišču za bolnišnico je kakor mesečen še vedno lazil ves poparjen orožnik in svetil po mračnih kotih. Sam je vedel, da je vse nespametno, kar še stori, toda hotel je, naj Italijani vidijo njegovo vnemo Potolažiti je hotel njihovo tosjo-to. Jutri bo hudo. Če ne zalotijo in ne primejo beguna. Ze danes kriče italijanski častniki kakor iz uma, ne štedijo z najgršimi izrazi in preklinjajo z besedami, ki jih ni mogoče brez rdečice -:ramu v obrazu prevajati iz njihovega blagozvočnega in plemenitega Jezika. Po cestah in okoli bolnišnice *o se klatili ljudje v civilnih oblekah. Ce bi Jim človek pogledal natančneje v obraz bi videl, da so to tujci, ki jih je pripeljal v mesto sovražnik in ki so jih podnevi videvali me-*čanl v gasilskih in drugih nedolžnih uniformah, v katere so ti sumljivi tujci skrivali »vojo pravo službo. Obetala se nam je nemirna noč. IVO PIRK0VIČ 4 eg čevijatja Pozno zvečer so se kot strahovi plazile okoli nas le še neslišne sence. Kratek, rezek krik iz teme je včasih naznanil, da ;o se srečale patrulje. Iz zamišljenosti v zanimivo '>ranje me je zdramilo rahlo tikanje na vrata. Prikazal se je mlad in vitek karabinjer, oborožen kakor na bojišču. »V imenu cesarja in rimskf pravice te moram aretirati«, jo vzkliknil Italijan s porednim nasmehom na lepem, bledem jbrazu. »O, Stanko, kaj iščeš pri nas 'ako pozno?«, se začudim. »Nisi na telefonu?« »Ne, danes so tudi mene pognali ven.* »Slišim, da vam je pobegnil neki jetnik«, sem karabinjerja sedaj jas hudomušno uščlpnil. Slabo opravljate svojo službo.« »Oh, kaj Kunstek,« zamahne 'carablnjer malobrižno z roko •>Da nam ni ušel le oni drugi, v Rimu.« »Ettore Muti, misliš? Na, primakni stol ln sedi!« »Da, tisti malopridnež.« »Trdite, da ste ga ubili na be-|tt, kakor berem v vaših časnikih. Drugi pa namigujejo, da se ga ja Badoglio hotel izne-blti.« »Naj bo, kakor hoče, razbojnika ni nič škoda,« je trenil Italijan z glavo, kakor da podi nadležno muho. »Mussolini ga je pošiljal vedno tja, kjer je bilo najbolj treba kaliti vode. S člo-^ešktmi glavami se je igral, kakor otrok s frnikulami. Tudi v Albanijo smo ga vrgli, da je a vojo tolpo sejal zadnjo noč, irodpn "smo napadli, grozo in ^medo med temi preprostimi oastirjl, da so otrpli od strahu mirno čakali našega navala. Prav tam je Muti menda zaslu-'il. da so ga nato postavili za generalnega tajnika stranke.« »Potem ni čudno, da ga je maršal BadogHo postrani gledal,« sem menil. »Oh, kaj Se, zato Že ne. Saj e Badoglio še sam spodbujal Mussolinija, naj napade Zogujn '. večjimi silami, kot so imMi generali v načrtu. Badoglio prav gotovo nI zameril Mutiju njegovega krvavega razbojnKtva ki je služilo veličini Rima. Med seboj ae koljejo sedaj lz čisto drugih vzrokov. Boji za oblast ^o bili v naši zgodovini vedno bolj krvavi, bolj zavratni in brezobzirni, kot drugod. Naši srednjeveški knezi ln kondotie-ri so poznali strup in najemali zakrinkane ljudi, ki so znali ravnati z bodalom; ml pa smo iznašli »smrt na begu«, ki se nam je tudi pri vas že tolikokrat obnesla, kadar res ni bilo mogoče reči, da »je žrtev padla v spopadu z banditi«. Karabinjer Je strme' skozi okno. Obraz mu Je bil podoben trpki maski igralca iz grš-kih *.aloiger ln čelo se mu je mrštilo. Karabinjer Giuseppe Caravel-!a — ime sem mu namenoma oredrugačil, da ga obvarujem nreganjanja. Če je preživel vojno — je bil industrijski delavec, brusač ontičnega stekla v Milanu. Po rodu je bil pravzaprav iz Ferrare, kjer je njegov oče, znan sindikalni delavec In -socialist, Franco Senofonte Ca-ravella, rastel od mladih nog v prijateljstvu z maršalom De Bonom. Po tisti karnevalski burki, ki so Jo pozneje imenovali »pohod na Rim« in ki se je je Mussolini udeležil v prvem razredu prozaičnega železniškega vlaka, namesto na romantičnem •magovitem konju, po tistem, oravim, sta se De Bono ln stari i Caravella ločila: letalski mar-. Šal je kot kvadrumvlr zašel v četvorico na vrhu Mussolinijeve gospode in iznašel za politične ovražnike tudi znamenito metodo »riclnusovega prepričevanja«; stari Caravella pa je zbežal v tujino. De Bono si je dol- a leta prizadeval, da ga je nazadnje res izvabil iz Švice zopet v domovino, ni ga pa mogel pripraviti do tega, da bi sprejel kako vidno službo. Stari Caravella je vzgajal sinove v prepričane socialiste in nepomirljivem sovraštvu do črnih srajc je hotel, da ostanejo navadni industrijski delavci. Sin Giuseppe nI skrival v vojski, ko -"o ga klicali pod orožje, svojega negodovanja. Nekoč ga je poklical stotnik in mu očital: »Slab karabinjer si ln vendar si prosil sam, naj te premeste k nam.« »Ker sem upal, da Je vaše orožje kaj bolj častno, kot je bilo alplnsko, kateremu sem z gnusom služil v Abeslnljl, pa sem se zmotil,« je Caravella brez ovinkov odgovoril svojemu poveljniku. Seveda so Caravella takrat nemudoma razorožili in Je sedel po tistem na poveljstvu pri telefonu. To je bilo kajpada nespametno od stotnika in neprevidno. Posebno še, ko se je pozneje prva nejevolja na Cara-vello zopet pozabila, mu vrnili puško in ga poslali v moj zapor na stražo. »Eh, kaj stopnice!« odgovori Boštjan. »Če bi le ie ograje ne bile tako hudičevo nizke.'« r ČUDEN POKLIC Sestrica vpraša bratca: »Tonček, kaj pa je to: bolničar?« »Veš, to je moški, ki je medicinska sestra.« ZANESLJIV TOPLOMER »Kako pa kopate otroka, ko nimate toplomera pri hiši?« »O hitro poznam: če otrok po.škrlati, je voda prevroča; če pomodri, pa premrzla.« LOČITEV »Zaradi česa se pa hočete ločili od svoje žene?« »Veste, tovariš sodnik, zaradi nečesa, kar je moji ženi po Ustavi zajamčeno ...« »Kaj pa je to?« »Hm — suoboda govora!* VSE SE SPREMINJA Mož in žena se peljsta po dolgih letih na počitnice v znan kraj. Pa pravi žena: »Ti, ko sva se uozila na poročnem potovanju po tej dolini, se mi ni zdela tako ozka.« »Seveda, ljuba Žena, takrat namreč še nisi bila tako debela.« SODOBNO DETE »Mami, daj mi no knjigo ,Vzgoja otrok'! Veš, me le zanima, če me ti prav vzgajaš.t »Želite morda pivnik?« /