Cene in sejmsha porocila. Hariborsko sajmsko poročilo z dne 1. iebru¦rja 1929. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 29 svinj, cene so blle sledeče: mladi prašiči od $ do 4 mesece stari 280 do 450 Din, 5 do 7 meseeev 480 do 530 Din, 8 do 10 mesecev 500 do 750 Din, 1 leto stari 1000 do 1300 Din. 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16 do 18 Din. Prodanih je bilo 14 svinj. Hariborskl trg. Goveje meso je v Mariboru po 0 do 18 Din, teletina po 15 do 22.50 Din, avinjsko meso po 15 do 25 Din, konjsko po 8 Din. Kože: 1 komad konjske kože 150 do 200 Din, 1 kg goveje kože 16 do 17 Din, telečje kole 26 do 27 Din, svinjske kože 18 do 22 Din. Perutnina: 1 komad piščanca večjega 30 do 40 Din, kokoš 30 do 45 Din, raca 30 do 40 t)in, gos 75 do 100 Din, puran 75 do 150 Uin, majhen domači zajec 10 do 15 Din, večji 20 do 40 Din. Zito: 1 kg pšenice 3 Din, rži 3.50 Din, jeemena 3.50 Din, ovsa 3.25 Din, koruze 3.50 Din, prosa 3.50 Din, ajde 3 Din, fižola 6 do 7 Din, leče 18 Din. Krma: 1 q sladkega ali kislega •ena 140 do 170 Din, 1 q otave 120 do 160 Din, 1 q ovsene slame 65 do 75 Din. Oo$po__rsli_ Mf csflla. Poriv viaogradnikcm! Letošnja izredno huda zima je utegnila škodovati tudl trtam. Zato prosimo naše vinojradnike, da nam v lastnem in sknpnem interesu blagovolijo sporočiti, kaj bo opazili na trtah glede škode po mraJ.U. Ako se n. pr. z ostrim nožem prerežejo očesa na trti, se takoj spozna, ali je oko živo in zdravo, ali ne. Rjava ali počrnela očesa so zmrznila, zdrava pa bo zelena. Po raznih krajib, legah in Bortah bo to različno. Zato naj vsako poročilo omenja: a) Kraj in lego goric fjužna, jugovzhodna, zahodnja, vzhodnja, jugozahodnja lega itd.). Rozge se naj vzamejo iz celib goric; nekaj rozg na vrhu, nekaj v sredini goric, druge na vznožju. b) Preiskana sorta (rizling, .raminec, šipon, žlahtnina itd.). c) Koilko očes vsake sorte se je preiskalo. (Najbolj 50—100.) d) Koliko oi.es je bilo edravih, koliko uničenih. e) Podpis poročevalca. Došla poročila bomo dali v pregled strokovnjaku, ki bo na tej pod[agi sestavil navodila glede rezi za polamezne kraje in vinske okoliše. Čirn reč bo poročil iz posameznlh krajev, tem sigurnejša bo slika eventuelne ško le po mrazu. Trgovskl točilci! Gremij za maribor>ko okolico naznanja vsem dosedajnim jočilcem in vsem trgovcem z mešanim 61agom, da imajo po ministrski naredbi z dne 1. novembra 1928 1. broj 2371 pravico, čez ulico prodajati v zaprtih Bteklenicah vino, žganje, pivo in sadjevec. Vse te pijače si sme vsak prodaja|ec sam na svojem domu v steklenice polniti — samo v prodajalni ne! Vsaka Iteklenica se tncra opremitl z vinjeto, ki nosi ime prodaj&lca, ali pa z njegoflm pečatom. Seveda vino obdačeno, katerega trošarina se v tem oziru zvila. Takse se ne plaCujejo! Več o tem se bo govorilo na občnem zboru. Dvodnevni sadjarski tečaj se vrši dne L in 2. macca (petek in soboto) na obl. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Prvi dan se bo obravnavalo sajenje, rez in oskrba, drugi dan pomlajanje in precepljanje sadnega drevja. Potrebni zanimanci, ki dokažejo to s potrdilotn pristojnega- občinskega urada, dobijo prispevek za hrano in prenočišče. Udeležbo je javiti z dopisnico najkasneje do dne 25. februarja ravnateljstvu vin. šole. / Enodnevni tečaj za rez v vinogradu se vrši dne 23. februarja t. 1. na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk ,je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. uro. Potrebni, ki izkažejo to s potrdilom pri stojnega občinskega urada, dobc prispevek za hrano. PtuJ. Katoliško prosvetno druStvo v Plujn priredi v nedeljo, dne 17. februarja, po rani sv. maši v minoritskem samostanu strokovno pre davanje o sadjarstvu. Predava gospod inž. Fer lic iz Maiibora. Člani Katoliškoga prosvetnega društv.i in drugi, udnležite se prednvanja! Zimanja trgovina naše države v letu 1S28. Generalna direkcija carin je objavila podatkc o'izvozu in uvozu v decembru, po katerib so jc naša trgovinska bilanca v tem mesecu . zbolj.šala: izvoz je znašal 569.3 milijona Din, uvoz pa 548.5 milijona Din. Naša trgovinska bilanca jo torej bila v decembru aktivna za 20.8 milijona Din, dočim je bila v vseh ostalib mescih prcteklega leta, razcn v avgustn, hudo pasivna. V vsem preteklem letu je znašal naš izvoz 6 milijard 444.7 milijona Din, naš uvoz pa 7 milijard 835.5 milijona Din, tako da je naša trgovinska bilanca za prcteklo leto zaključila s primanjkljajem 1 milijarde 390.6 milijona Din. Razvoj našc trgovinskc bilance v zadnjih pctih letih je bil naslcdnji (v milijonih dinarjih): leta 1924: izvoz 9539, uvoz 8222, + 1317; leta 1925: izvoz 8905, uvoz 8753, + 152; leta 1926: izvoz 7818, uvoz 7632, + 186; leta 1927: izvoz 6400, uvoz 7286, — 886; leta 1928: izvoz 6445, uvoz 7835, — 1391. Pri priraerjavi gornjih štcvilk je trcba upoštevati, da so v lctih 1924 in 1925 vrednosti računane v manjvrednih dinarjih in da so cene našim izvoznim izdelkom v letih 1926 in 1927 nazadovalc. Po količi.ri se jo naš izvoz do leta 1926 stalno dvigal, v letu 1927 je nekoliko nazadoval, lani pa se je zopet povečal. Še v večji meri pa se je lani povečal uvoz, kar je povzročilo, da se je pasivnost naše trgovinske bilance tako močno dvignila. Visoka pasivnost trgovinske bilance pa je na drugi strani zopet v zvezi z dotokom kapitala iz 'nozetnst* va, večinoma potom posojil, kajti dotok inozemskega kapitala povzroča vedno povečanje uvoza. Odkod čehoslovaška nvaža pšenico? Čehoslovaška ne pridela dovolj pšenice, marveč jo tnora iz drugih držav u« važati, in sicer iz Amerike preko Hamburga, iz Nemčije, Ogrske in Jugoslavije. ftta.istično je ugotovljeno, da ja Ogrska uvozila v Čehoslovaško 1924. 1« 246 tisoč ton, 1925. leta 182 tisoč ton, 1926. leta 178 tisoč, 1927. leta 225 tisoč, leta 1928 do novembra 163 tisoč. Jugoslavija je uvozila 1924. leta 60 tisoč ton, 1925. leta 34 tisoč, 1926. leta 78 tisoč, 1927. leta 54 tisoč, leta 1928 do novembra pa 32 tisoč. Iz Hamburga se je uvozilo v istih le.ih -od 1924 do 1928) 81 tiso, 73 tisoč, 102 tisoč, 146 tisoč, 119 tisoč. Iz Nemčije 105 tisoč, 95 tisoč, 26 tisoČ, 21 tisoč, 28 tisoč ton. Uvoz iz Jugoslavije bi mogel in moral biti večji, saj je bila v Jugoslaviji v preteklem letu lako ugodna žetev, da je povprečno žetev 11. 1920—1924 presegla za več kakor dva krat. lloj m svinie. Pravzaprav bi se moralo reči: boj za in proti svinjam, proti njihovemu uvozu in za njega. Pretekli mesec je minister poljedelstva v Avstriji Thaler govoril o sovražnem navalu poljskib svinj v Avstrijo, zlasti na Dunaj. Pr .pomnil je, da so poljske svinje veliko cenejše nego avstrijske, vsled tega potiskajo ceno svinjam na tako nižino, da se svinjereja v Avstriji ne izplača. Ker pa boče Avstrija v vsem, kar je potrebno za prehrano, v žitu, moki, krompirju, mesu, mleku in masti biti neodvisna od tujine, mora z visokimi uvoznimi carinami, kakor na poljske pridelke, tako tudi na svinje ščititi domačo svinjerejo V trgovinski pogodbi med našo državo in Avstrijo, ki je stopila v veljavo 10. januarja 1929, je uvozna carina na mesne svinje (med 40 do 110 kg) povišana od 9 na 18 zlatih kron pri 100 kg, a svinje težke preko 110 kg, pa je zni- 5ana od 3 kron na nič kron, težke svi nje so torej carine proste. S povišan' carino na mesne svinje so prizadet mnogotere pokrajine naše države, oso bito Slovenija. Ze leta 1924, ko so se vr Sila pogajanja za prvotno trgovinskr pogodbo z Avstrijo, so se naši zastopni ki jako trudili, da bi se carina na mesne svinje od 9 zlatih kron znižala na 3 krone, da bi torej za vse svinje, lažje in težje, znašala 3 krone. Avstrijci pa na to nikakor niso hoteli pristati, marveč bo, hoteč gčititi domače svinjerejce — vztrajali pri carinski postavki 9 zl. K za mesne svinje, v novi trgovinski po godbi pa so to postavko celo zvišali na 18 zl. K. S to carinsko postavko je zadet izvo; svinj iz naše države, še bolj pa iz Polj ske. Statistično je namreč dokazano, da Be je lansko leto na dunajski trg uvo zilo nekaj nad 800.000 svinj, med njim je bilo samo iz Poljske 600.000 kom. Izvozu poljskih svinj preti nevarnos ne samo iz Avstrije, marveč tudi iz Ce hoslovaške. Kmetski krogi v Čehoslovaški so se začeli upirati rastočemu u vozu živine, zlasti svinj, ker se s tera ogroža ne samo napredek, marveč celo obstoj domače živinoreje. Vrednost upeljanih svinj na Čehoslovaško je znašala po izkazu statistike 1924. leta 223 milijonov CK, 1925. leta 340 milijonov 1926. leta 377 milijonov, 1927. leta 618 milijonov, 1928. leta do konca novembra 573 milijonov, je torej tekom 5 let narasla dvainpolkrat, število vpeljanih svinj pa je naraslo trikrat. Večina teh svinj je prišla iz Poljske. Uvoz svinj iz Poljske v Čehoslovaško je po svoji vred nosti znašal 1924. leta 71 milijonov CK, 1925. leta 209 milijonov, 1926. leta 177 milijonov, 1927. leta 285 milijonov leta 1928 do konca novembra pa 363 milijonov. Poljska je torej tekom štirih let izvoz svojih svinj v Čehoslovaško po Stevilu komadov povečala na šestkratno višino, dočim se uvoz iz dmgih držav ni bistveno spremenil. Iz navedenih številk se vidi, kako napreduje izvoz svinj in torej tudi svinjereja na Poljskem. Zadnji čas so se kmetje na Čehoslovaškem — češki in nem8ki — začeli protiviti temu velikemu uvozu ter poudarjati, da inora povzdig poljske svinjereje plačati čehoslovaško kmetijstvo. Hkrati naglašajo čehoslovaški kmetski krogi, da uvoz poljskih svinj sicer jako potiska ceno svinjam na domačem trgu, kupci in potrošniki tnesa pa od tega nimajo dobička, ker se cena svinjskega mesa ni bistveno izpremenila. Iz teh dejstev izvajajo kmetBki krogi zahtevo, da se mora uvoz svinj kontingentirati (številno dolpčiti), uvozna carina pa zvišati.