"Hl LETO III. <$ ŠTEVILKA 8 OKTOBER 1964 NOVI GOSPODAR DOMA Po odločbi skupščine občine Kamnik jc Delavska univerza dobila celotno zgradbo Doma. Restavracijske prostore jc odstopila uporabo gostinskemu podjetju Planinka. Delavka univerza pa oskrbuje kino, malo dvorano z garderobami in druge prostore. Glede na majhna sredstva, ki jih ima od sklada za šolstvo in premajhno število uslužbencev, se Delavska univerza bori s težavami. Te so tem večje, ker so vsi prostori, namenjeni v uporabo Delavski univerzi, ncopremljeni. V kinu bodo odslej vrteli po tri filme na teden s premierami v ponedeljek, sredo in soboto. Četrtek večer in petek sta rezervirana za gledališka gostovanja in druge prireditve. Izbira filmov za novo sezono je kolikor mogoče ugodna in bo brez dvoma zadovoljila obiskovalce. Delavska univerza bo organizirala razne jezikovne in strokovne tečaje v svojih prostorih v Domu. Vse, ki se zanimajo za te tečaje, opozarjamo na razpis. Novi gospodar restavracije Doma je opremil prostore z novo opravo, nabavil nov televizor in s septembrom spet odprl lokal. To je sedaj edini javni lokal v mestu, kjer lahko občinstvo gleda televizijske oddaje. Otvoritev žičnice na Veliko planino POMEMBNA TURISTIČNA PRIDOBITEV Ko je predsednik kamniške občinske skupščine France Vidervol v nedeljo, 13. septembra, vzel škarje iz rok gorskih reševalcev in prerezal trak pred vhodom v srebrno gondolo, smo v kamniški občin dobili pomembno pridobitev za naše gospodarstvo — žičnico na Veliko planino. Rahlo nezaupanje, ki ga jc povzročila že tolikokrat preložena otvoritev, se je ob pogledu na zares impozan-ten objekt umaknilo ugotovitvi, da so graditelji opravili res težko nalogo. Kabina s prvimi potniki, med katerimi jc bil tudi predsednik okrajne skupščine ing. Marko Bule, predsedniki občinskih družbeno političnih organizacij in drugi, se je tega septembrskega jutra povzpela na v meglo zavit rob Velike planine — Simnovec. Kabini, ki sprejmeta vsaka po 30 potnikov, drsita po HM.'! m dolgih jeklenih vrveh malo več kot 5 minut in pri tem premagata višinsko razliko 858 m. Naj povemo še to, da tehta vsaka od nosilnih vrvi skoraj 17 ton, vlečna vrv pa je težka 12 ton. Za pogon žičnice skrbi 2(10 kilovatni elektromotor. Tudni za varnost v primeru okva- Predsednik občinske skupščine Kamnik tovariš Vidervol je prerezal trak in povabil goste na prvo vožnjo z vzpenjačo na Veliko planino re je poskrbljeno, saj ima žičnica kar štiri med seboj neodvisne zavorne sisteme. Prejšnji mesce — točneje 28. avgusta — se jc zadržal v restavraciji »Dom« Kamnik tudi predsednik republike Josip Broz Tito s svojo soprogo Jovanko. Bil jc na lovu v Bistrici in jc ob po-vrafku prišel na kosilo. O postrežbi in pripravljeni hrani je dal zelo nohvalne izjave. In končno še en podatek: vrednost objekta se giblje okrog 500 milijonov dinarjev. Nihalna žičnica na Veliko planino nam je približala lepote kamniških planin. Upajmo, da bomo to pomembno pridobitev znali s pridom uporabiti za povečanje narodnega dohodka in seveda tudi deviznih dinarjev v naši občini. Prav zaradi tega bi bilo treba z izgradnjo planinskega hotela na Simnovcu in ostalih turističnih objektov kar najbolj pohiteti. -lj Možnost Nliidija v Ljudski knjižnici Ljudska knjižnica Kamnik je z izselitvijo Delavske univerze pridobila dve sobi. Zato je lahko odprla čitalnico, v kateri je omogočeno resno in mirno študijsko delo dijakom in strokovnjakom, mirnim obiskovalcem pa nemoteno branje. Knjižnica je preurejena, knjige pa razvrščene po skupinah in po abecedi, kar omogoča lahek pregled in izbiro knjig. S posredovanjem knjižnice si zainteresirani lahko izposojajo knjige tudi iz drugih študijskih knjižnic. Ljudska knjižnica Kamnik izposoja knjige vsak dan. PREDKONGRESNA AKTIVNOST ZK V KAMNIŠKI OBČINI Ne formalne, pač pa vsebinsko bogate razprave Predkongresna dejavnost organizacije ZK je tudi v naši občini v polnem razmahu. To kažejo številni razgovori, posveti in ostale oblike razprav o aktualnih družbeno političnih vprašanjih, ki v teh dneh potekajo v osnovnih organizacijah ZK v delovnih kolektivih, na podeželju, v občinski organizaciji ZK in drugod. Zelo uspešno obravnavajo aktualna vprašanja zlasti aktivi komunistov, ki dtlajo na posameznih področjih (gospodarstvo, prosveta, javna uprava itd.). Pred dnevi se je na tak razgovor sestal aktiv komunistov, ki delajo v občinskih vodstvih družbeno političnih organizacij in v občinski skupščini. Posveta se je udeležil tudi predsednik organizacijsko političnega zbora republiške skupščine Janez Hočevar. Na zadnji seji odbora za zdravstvo in finance komunalne skupnosti Kamnik so obravnavali vprašanja rebalansa finančnega načrta in volitev polovice članov skupščine skupnosti. Komunalni zavod socialnega zavarovanja Ljubljana predlaga, da odbori za zdravstvo in finance komunalnih skupnosti sprejmejo predlog rebalansa finančnega načrta zdravstvenega zavarovanja za leto 1964. Nekateri odbori komunalnih skupnosti so ta predlog že sprejeli s priporočilom, naj rebalans potrdijo tudi skupščine skupnosti. Spremembo finančnega načrta narekuje nekaterim skupnostim nastala gospodarska situacija. Dohodki sklada ne krijejo več potreb zdravstvenega zavarovanja z ozirom na podražitev nekaterih potresnih artiklov in storitev. Odbori za zdravstvo in finance pri sprejemanju finančnega načrta zdravstvenega zavarovanja take situacije niso mogli predvideti že vnaprej. Pri sestavi načrta je bil upoštevan določen procent povišanja na podražitev zdravstvenih storitev v odnosu na leto 1963, toda planirana sredstva v letu 1964 ne bodo vzdržala stroškov zdravstvenega zavarovanja. Statistični podatki strokovne službe komunalnega zavoda socialnega zavarovanja Ljubljana kažejo, da je v komunalni skupnosti Kamnik situacija nekoliko boljša. V obdobju januar—julij 1964 so bili planirani letni dohodki sklada doseženi z 59.8 %, izdatki pa z 58.4%. Upoštevajoč to, da bi normalno morala realizacija biti dosežena z 58.3 %, je ugotovitev ta, da so dohodki bili doseženi za 1.5 % planirane letne kvote, izdatki pa so bili doseženi v okviru planiranih. Zaradi tega je nastal v prvi polovici leta presežek 7,700.000 din. Ti kazalci o presežku sklada pa po vsej verjetnosti niso zanesljivi, če upoštevamo, da so bili stroški zdravljenja v bolnišnicah, ki so bili doseženi po številu storitev le s 53.8 % po skupnem znesku pa komaj z 48.4%. Glede na to bi morali biti tudi v komunalni skupnosti Kamnik tovrstni izdatki ofo koncu julija višji. Predpostavljamo, da zdravstveni zavodi in bolnišnice niso izstavili vsak Osnovna misel posveta je bila, da bi bilo zgrešeno omejiti vso aktivnost komunistov v obdobju pred kongresom zgolj na obravnavanje statuta, pač pa je treba te razprave povezati z obravnavanjem programa in številnih aktualnih idejno političnih problemov. faktor za stroške zdravljenja zavarovancev v likvidacijo podružnici Kamnik. Spričo trenutnega pozitivnega stanja sklada zdravstvenega zavarovanja v komunalni skupnosti Kamnik je odbor za zdravstvo in finance zavrnil predlog rebalansa finančnega načrta sklada zdravstvenega zavarovanja. Skupščini skupnosti je bil podan predlog, da se zdravstveno zavarovanje financira po sprejetem finančnem načrtu in v okviru sklenjenih pogodb med zdravstvenimi ustanovami za leto 1964. V primeru, da bi se stroški zdravstvenega zavarovanja povečali, bodo o utemeljenosti rebalansa naknadno govorili. Odbor za zdravstvo in finance je dal tudi priporočilo skupščini skupnosti, naj razpiše volitve za polovico članov (rotacija) skupščine glede na prenehanje dveletne Po sodbi udeležencev posveta je treba dati poudarek zlasti naslednjim štirim področjem: perspektivi gospodarjenja v komuni, odnosom! do intelektualnega dela in problemom na področju kulture, mehanizmu samoupravljanja ter notranjim odnosom v organizacijah ZK. V zvezi s temi vprašanji so v razpravi posebej poudarili potrebo po izenačenju fizičnega in umskega dela in menili, da delitev delovnih ljudi na delavce in intelektualce čedalje manj ustreza sedanji stopnji razvoja družbenih odnosov. Menili so tudi, da je treba kot izhodišče za ocenjevanje mandatne dobe. Mandat naj bi prenehal tistim članom skupščine, ki se v tej mandatni dobi niso udeležili vsaj polovico sej iz neopravičenih vzrokov. Takih članov, ki se sej niso redno udeleževali, je bilo osem. Drugim pa preneha mandat, ker niso več zavarovanci Komunalne skupnosti, zato svojih zavarovancev tudi več ne morejo zastopati v tem samoupravnem organu. Vsieh članov »skurrSMne le 27, od teh pa jih rotira 14. Volitve bodo predvidoma v prvi polovici oktobra. Člani skupščine bodo morali stopiti pred svoje volilce in jih seznaniti s problemi in nalogami, s katerimi se srečujejo pri svojem delu v tem samoupravnem organu. Novo izvoljeni člani skupščine bodo morda bolj aktivno in uspešneje reševali zdravstveno problematiko. Konda Alojz aktivnosti komunistov jemati njegovo širše družbeno razpravljanje zlasti na področju samoupravljanja, nc pa zgolj njegovo ozko aktivnost v sami organizaciji. Poudarili so tudi nekatere značilnosti predloga statuta. Ugotovili so, da predlog daje večji poudarek ustvarjalnosti komunistov pri oblikovanju politike, ne pa kot dosedanji statut, le izvrševanju sklepov, sprejetih na višjih forumih. Med konkretnimi vprašanji so posebej opozorili tudi na probleme poslovanja občinske uprave in njenega odnosa do občanov. Razprava je pokazala, da bo treba poenostavljanje postopkov pospešiti. Kaže, da se za reševanje teh vprašanj komunisti doslej niso dovolj zavzeli. Pred volitvami naše skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja so udeleženci posveta menili, da je treba temeljito analizirati delo in rezultate dosedanjega dela tega organa, ker nekateri kazalci narekujejo povečana prizadevanja za njegovo uveljavitev. _]j Šolska vrata so se odprla Po popravnih izpitih je na kamniški Gimnaziji v preteklem šolskem letu izdelalo 155 učencev ali !>4 %, padlo pa je 10 učencev ali V jesenskem roku je opravljalo zaključni izpit 7 kandidatov, ki so vsi z uspehom maturirali: 3 z dobrim 4 pa z zadostnim uspehom. S tem so vsi lanski četrto-šolci opravili zaključni izpit. Novi abiturienti so: Magdalena Berk, Dušan Mesner, Jože Okorn, Sto-jan Pire, Jožica Poljanšek in Marinka Volkar. V inovem šolskem letu se je vpisalo v gimnazijo nad 200 učencev, kar je do zdaj največje število na zavodu. Najštevilnejša sta prva dva razreda, v katerih je po 38 učencev. Na osnovni šoli Frana Albrehta — v novem šolskem poslopju — je po popravnih izpitih izdelalo v preteklem šolskem letu 91,3 %. Dva učenca popravnega izpita nista opravila. V novem šolskem letu je na šoli skupaj 840 učencev v 27 oddelkih. Od tega sta dva oddelka na Duplici. Začetek šolskega leta je bil v znamenju pomanjkanja učnih moči, saj jih na tem zavodu manjka najmanj 6 in sicer za matematiko 1, za slovenščino 2, za tehnični pouk 1 in za telovadbo 2. Na petkratne razpise teh delovnih mest se ni javil noben kandidat, ker ni zanje potrebnih stanovanj. Na osnovni šoli Toma Brejca Je lani po popravnih izptitih izdelalo 689 od 815. Na popravnih izpitih so od 23 padli trije, devet pa jih ni prišlo na izpit. V novem šolskem letu se je vpisalo okrog 830 učencev v 26 oddelkih (8 nižjih in 18 višjih). Šolo obiskujejo od 5. razreda dalje vsi učenci 12 šol v Tuhinjski dolini. Manjkajo vsaj štirje predavatelji in sicer za matematiko, fiziko, tehnično vzgojo in telovadbo. Novi direktor te šole je Ivan Justinek. Rušenje hiše št. 16 na Titovem trgu .je šlo počasneje od rok, kot so si zamislili. Odvoziti so morali ogromne količine materiala, zaradi tesnega prostora pa niso mogli nalagati več voz hkrati. Vendar pa z rušenjem promet ni bil preveč oviran. Med ruševinami so graditelji za svoje potrebe odbirali opeko in jo sproti odvažali. Zdaj bo skrb urbanistov, kako najti najprimernejšo rešitev za zazidavo praznega prostora. Z. Foto: Koman Finančni načrt in volitve v skupščino socialnega zavarovanja Družbeno kmetijstvo ima precej problemov Pred kratkim je bil na Občinskem zboru SZDI., Kamnik poseben sestanek o perečih problemih gozdarstva in kmetijstva, ki spada v družbeno upravljanje. O gozdarstvu je poročal inž. Iv. Srni t. Povedal je, da izvajamo v naši občini podružabljanje gozdov s sklepanjem dolgoročnih pogodb o sodelovanju z zasebniki. Administrativnih ukrepov pri nas niso izvajali. Pogodb je bilo doslej sklenjenih 417 ali 25 % od celotnega Števila gozdnih posestnikov. S tem je bilo zajeto 3958 ha, ali 45 % vseh gozdnih površin. Blagovne proizvodnje je s pogodbami zajete 11.584 m-1 lesa, ali 51%. Pogodbe so sklenjene za najmanj 5 let. Po obširni razpravi je Občinski odbor SZDL, priporočil, naj v naši občini nadaljujemo s podružab-Ijenjem gozdne proizvodnje. Menijo, da je treba v nekaterih primerih tudi administrativno ukrepati v smislu republiškega zakona o gozdovih. Po smernicah tega zakona naj občinska skupščina izda primerne odločbe. Najprej bi bilo treba nov način podružb-ljanja gozdov uporabiti v katastrskih občinah Kamnik in Mekinje, in to predvsem pri nekmetih, ki posedujejo gozd. Sele kasneje bi na podlagi izkušenj nadaljevali podružabljanja tudi v ostalih krajih občine. Ob likvidaciji Kmetijske zadruge so nastale težave tudi na sadni plantaži Tunjice. Plantažo je najprej prevzel Agrokombinat, nato pa jo je oddal Kmetijski zadrugi Polje. Zadruga pa za plantažo ne kaže posebnega interesa, ker za njeno dokončno ureditev in vzdrževanje nima srt-dstev. Novi dom mladih invalidov Ob Šumeti Bistrici, sredi zelenih travnikov pod temnimi gozdovi Pi-j.iv:nilca in Kratne, Je v zadnjih dveh letih zrastla nova zgradba Zavoda za usposabljanje Invalidne mladine. V začetku septembra se je zavod preselil v nove prostore in šolsko leto HM/N »o gojenci začeli v boljših in ugodnejših pogojih od dosedanjih. Res so še ponekod obrtniki končavall zadnja dela, toda stanovalcev to nI motilo, ko so zaživeli novo življenje pod prostorno ln udobno streho. Zavod je zares edinstven po svoji sodobni ureditvi in funkcionalni po- sta še klasična telovadnica z orodji in zimski plavalni bazen s toplo vodo, do poletja pa bodo na južni strani zgradili še letni plavalni bazen na prostem. V posebnem poslopju je jedilnica s sodobno urejeno kuhinjo in shrambami. Pri vhodu v zavod pa je štirinadstropna stolpnica s pisarnami in stanovanji za uslužbence. V internatu ln v šoli ni dvigal. Poleg stopnic so namreč zgrajeni položni prehodi, tako da se tudi invalidi na vozičkih lahko iz pritličja sami povzpnejo v tretje nadstropje in na Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku se je pretekli mesec preselil v nove prostore na Perovem vezanosti prostorov. Osrednja stavba jc internat, v katerem je prostora za 1B0 gojencev, v treh nadstropjih so razvrščene spalnice in drugI prostori na obeh straneh hodnika, tako da imajo na eni strani Jutranje, na drugi pa popoldansko sonce. V spalnicah so za starejše gojence po tri, za mlajSe pa po štiri postelje, omarice ter umivalnik s hladno in toplo vodo. Zvezna hala povezuje internat s šolskim poslopjem na južni strani. Tu so delavnice, kjer se gojenci usposabljajo za poklic urarja. vrtnarja, radlo-mehanika, elektromehanlka ali krojača, gojenke pa za šivilsko in pletll-sko stroko. V šolskem poslopju je 6 učilnic za praktično delo ln 6 učilnic za pouk osnovne in strokovne šole. Učilnice so svetle in prostorne. Seveda ima šola tudi lepo knjižnico, zbornico in kabinete. Zavod skrbi za Invalidno mladino od šestega leta starosti do usposobitve za poklic. Zato so posebno praktično urejeni prostori za zdravstveno skrb gojencev in razne terapije ter prostori za individualno telovadbo. Poleg tega terase za sončenje, ki so za vsako nadstropje zgrajene posebej. S poslopja in teras je prekrasen razgled na vse strani, posebno pa na Stari grad, na mesto in planine. Zdaj je v zavodu IGO gojencev iz vse Slovenije. Hitro so se vživeli v novo okolje in prav nič ne pogrešajo prejšnjih prostorov, v katerih so bili do zdaj utesnjeni. Načrte za novo zgradbo Zavoda za usposabljanje invalidne mladine je napravil inž. arhltetk Jože Usenik od Slovenlja-projekta, gradbena dela pa je opravil Graditelj iz Kamnika. Pri notranji ureditvi prostorov in obrtniških delih so sodelovala predvsem kamniška podjetja. Vsa pleskarska, kleparska, ključavničarska ln elektroln-stalaterska dela Je opravila Zarja, Al-prem je oskrbel v svojo stroko spadajoča dela, stavbno pohištvo pa jc v celoti dobavila Lesna industrija iz Ajdovščine. Po prvotnih predračunih bi stroški za gradnjo in opremo zavoda znašali 300 milijonov, v teku gradnje pa so narasli do danes na 510 milijonov. Gradnjo so finansirali republiški Zavod za socialno zavarovanje, republiški sklad za šolstvo, sklad za socialne ustanove, Zavod za zaposlovanje delavcev, okrajni ljudski odbor in sam Zavod za usposabljanje invalidne mladine. Nova zgradba leži ob Bistrici prav nasproti poslopja Gimnazije in osnovne šole Frana Albrehta, kjer obiskuje pouk tudi več gojencev zavoda. Tu je tudi zgradba bodočega zdravstvenega doma. v isti smeri pa še kolodvor. Zdaj morajo učence voziti v šolo po visokem ovinku skozi Novi trg, prav tako pa morajo tudi uslužbenci zavoda, ki se vozijo z vlakom iz Ljubljane v Kamnik, po isti poti hiteti na službeno mesto. Ce bi zgradili čez strugo Bistrice leseno brv, bi imeli učenci samo 200 metrov do šolskega poslopja in do zdravstvenega doma, uslužbenci pa kilometer krajšo pot do kolodvora. Učenci bi sami lahko prešli kratko pot do šolskega poslopja, kar bi bilo zaradi deljenega šolskega pouka še posebno ugodno. Prepričani smo, da bo težnja za zgraditev brvi našla polno razumevanje na odločujočih mestih. Slovesnost ob otvoritvi Zavoda za usposabljanje invalidne mladine bo v prvi polovici oktobra, ko bo vsaj v glavnem urejena tudi okolica zgradbe. Z. Na seji so ugotovili, da bodo vložena sredstva za plantažo nujno propadla, če se ne bo nadaljevalo vsaj z vzdrževalnimi deli. Ker je podobno tudi s Sadno drevesnico in vrtnarijo v Kamniku, bo treba čim preje najti gospodarsko organizacijo, ki bo sposobna uspešno upravljati ta dva sadjarska obrata. Na vsak način pa bo treba izposlovati pri Komunalni banki dolgoročne kredite za dokončno ureditev problemov. Pravna služba občine pa bo morala urediti odnose z bivšimi lastniki zemljišč in odločiti, kako bo s Sadjarsko skupnostjo1, ki je ostala zgolj na papirju. Ker je v Srednji vasi Agrokombinat tudi premalo zainteresiran za gospodarjenje na arondirani zemlji, predlaga odbor občinski skupščini, naj zahteva od Agro-kombinata poročilo, kako gospodari na območju Srednje vasi. Hkrati naj se uredi vprašanje najemnine, maksimalnega izkoriščanja zemlje, uporabe hlevov v prave namene itd. Ob koncu seje so odborniki razpravljali tudi o nekaterih tekočih organizacijskih vprašanjih. Nagrada za lepo okrasitev hiš Turistično društvo je organiziralo avtobusni izlet za tiste lastnike hiš in stanovanj, ki so v teku leta posebno vestno skrbeli za okrasitev hiš in vrtov s cvetjem. Posebna komisija je ocenila prizadevanja prebivalcev mesta in okolice za lepo podobo našega kraja in jih povabila na izlet. Čeprav so večji del stroškov nosili sami, so se nagrajenci po večini odzvali povabilu. V dveh avtobusih so se zapeljali to pot na Štajersko. Obiskali so grad Bori, Ptuj in Slovenske gorire. Izletniki so bili zelo zadovoljni, da so lahko videli spet nov predel naše lepe domovine. Opozorilo vsem koristnikom stanovanjskih in poslovnih prostorov Oddelek za gospodarstvo ln komunalne zadeve občine Kamnik poziva vse koristnike stanovanjskih in poslovnih prostorov na območju mesta Kamnik, da se strogo ravnajo po predpisih odloka občinskega ljudskega odbora in dopolnitvah odloka o obveznem zbiranju in odlaganju smeti ter odpadkov iz drugih virov ter uporabi javnih odlagališč na območju mesta Kamnik z dne 30. maja 1962 št. 020-42/62-1/4 (Glasnik okraja Ljubljana št. 50/62). S tem odlokom se je uvedlo na območju mesta Kamnik obvezno odlaganje in odvoz smeti ter odpadkov iz gospodinjstev, od snaženja poslovnih prostorov, ustanov ter gospodarskih in negospodarskih organizacij in odpadkov iz drugih virov ter uporabe javnih odlagališč po Komunalnem podjetju Kamnik. Vendar opažamo, da posamezniki oziroma gospodarske organizacije, hišni sveti in drugi ne ravnajo po tem odloku ter odmetavajo smeti na obrežja strug, v struge, po vrtovih, ob cestah, za plotovi itd. S tem ogrožajo ljudsko zdravje in kvarijo estetski izgled mesta. Za odlaganje smeti na območju mesta Kamnik so samo za to določeni tipski smetnjaki. Kolikor še nimate smetnjakov, vam jih preskrbi Komunalno podjetje Kamnik. Smetnjaki morajo biti vedno zaprti, pri odlaganju odpadkov se okolica smetnjakov ne sme onesnažiti. Ves odpadni gradbeni material morate voziti v gramozno jamo ob Korenov! poti na Duplici ali v opuščeno strugo Perovc. Opozarjamo vas, da bomo s povečano kontrolo o izvajanju omenjenih predpisov strogo postopali in kršilce prijavili sodniku za prekrške. Í5 novo domovino lep spomin iz starega kraja. Pozdrave je izrekel tudi predsednik občine Franc Vidervol. V navdušenih besedah se je v imenu rojakov zahvalila za topel sprejem Tončka Urbane iz Cika-ga (ki pa ni v sorodu s predgo-vornikom). »Od Ohrida do Triglava sem že prepotovala Jugoslavijo,« je rekla, »v Kamniški Bistrici pa še nisem bila. To je čudovit kraj. Zdaj ne vem, katera dolina je najlepša v tej deželi. Vse je tako pristno domaČe in tako lepo. Mi smo šli za kruhom v tujino'. Vi imate dovolj kruha in dela doma. Ko gledamo ta napredek in vaše stremljenje za boljšo in lepšo prihodnost, občudujemo vašo borbo in zdaj vemo, za kaj ste se borili..,« JUkU sa... Bolečina je najzvestejša prijateljica in spremljevalka človeka. * Ženske so res nenasitne; moški jim ponujajo užitek, one pa iščejo srečo. Vsi bedaki se delajo preme-tence. Jože Birk iz Cleevelanda je povedal, da je kot 15-letni otrok odšel s starši v Ameriko, kjer živi že 45 let (njegov oče se je pred vojno vrnil in je imel v Maistrovi ulici v Kamniku gostilno). Napravil je dolg požirek iz majolike, ki mu jo je v imenu turističnega društva izročil predsednik dr. Frantar. Z ganljivimi besedami se je zahvalila za lep sprejem tudi Mary Skušek iz Milwaukeeja, ki je že 40 let v Ameriki in zelo rada- či-ta Rodno grudo. Med gosti je bil tudi znani glasbeni organizator Tone Subel iz Cleevelanda. Vnukinja slovenskega izseljenca je rekla: »Nisem mislila, da je dedov rojstni kraj tako čudovito lepa dežela.« Ob spomeniku padlim planincem v NOB so gostje skupaj s pevci zapeli partizanske in domače pesmi. »Sestanek v Bistrici nam bo ostal v najlepšem spominu,« so trdili ob slovesu. Na brzotumirju za počastitev občinskega praznika v Kamniku je sodelovalo 16 tekmovalcev iz Kamnika in Domžal. Zmagal je Janez Majcenovič, ki je zbral 12% točke. Sledili so 2.-3. Zupančič (Domžale) in Troha, 4. ing. Trbi-žan, 5. Vuksanovič in 6. Kamer (vsi Kamnik). V okviru proslave praznika občine Domžale je bil organiziran brzoturnir v Mengšu. Med 20 tekmovalci je zmagaj ing. Trbižan (Kamnik) pred Vavpetičem in Lorbekomi |(Domžale), naslednja tri mesta pa so spet osvojili kamniški jgralci Troha, Karner in Trebušak. Na Hering-Zupančičevem spominskem turnirju, ki je bil v prvi polovici septembra v Domžalah, je ob udeležbi 12 igralcev iz Domžal, Ljubljane in Kamnika zmagal Ivačič (Domžale) z 814 točke pred Planincem in Plahutnikom (Ljubljana) ter Vavpetičem (Domžale). Mckinjčani že dalj časa upravičeno negodujejo zaradi zaprtega in napol porušenega mostu pri bivšem podjetju Model it. Nihče jim ne ve povedati, ktjaj bo most spet sposoben za promet. Foto: Marolt < O m o h-f M to < < o n o M »NOČNA ČIPKA« ob 19. uri 4. okt. romunski film »OREL 101« ob 10. uri doopldne 4. okt. ameriški barvni CS film »NOČNA ČIPKA« ob 15., 17. in. 19. uri 5. okt. sovjetski vojni film »OPTIMISTIČNA TRAGEDIJA« or> 17. uri 6. jugoslovanski CS film »MAČEK POD ČELADO« ob 19. uri 7. okt. jugoslov. CS film »MAČEK POD ČELADO« ob 17. uri 8. okt. jugoslov. film »NARODNI POSLANEC« ob 17 .uri 9. okt. jugoslov. film »NARODNI POSLANEC« ob 17. uri 10. okt. francoski CS film »KAPE-TAN FRAKAS« ob 19. uri 11. okt. francoski CS film»KAPE-TAN FRAKAS« ob 15., 17. in 19. uri 13. okt. francoski CS film »KRAVA IN JETNIK« ob 19. uri 14. okt. francoski CS film »KRAVA IN JETNIK« ob 17. uri 17. okt. španski barvni CS film »KRVAVI KAPETAN« ob 19. uri 18. okt. španski barvni CS film »KRVAVI KAPETAN«, ob 15., 17. in 19. uri 18. okt. bolgarski film »V NOCl 13.« ob 10. uri dopoldne 20. okt. ameriški film »ČLOVEK, KI JE UBIL UBERTI VALAN-SA« ob 19. uri 21. okt. ameriški film »ČLOVEK, KI JE UBIL LIBERTI VALAN-SA« ob 17. uri 24. okt. mehiški film »NEVIHTA NAD MEHIKO« ob 19. uri 25. okt. mehiški film »NEVIHTA NAD MEHIKO« ob 15., 17. in 19. 27. okt. nemški barvni CS film »POLNOČNA REVIJA« ob 19. 28. nemški barvni CS film »POLNOČNA REVIJA" ob 17. uri