l| :: LISTJE IN CVETJE :: fi I Mladl zvezdoznanec. ^J Zemlja. Kakor že vemo, zavzema zemlja tretjc mesto v vrsti osem večjfr^^ premičnic našega osolnčja (Merkur, Vcnera, zemlja itd.). Zemlja ima približno obliko krogljc, ki je na tečajih nckoliko poploščena. Zemcljski premer na ravniku meri 12.756 km, zemeljska os od lečaja do tcčaja pa 12.720 km. — Na zemlji poteka naše časno življenjc, zemeljske izpremembe doživlja vsakdo izmed nas. Vrsti se nam dan za dnevom, mesec za mesecem, leto za letom. Spremljajo nas letni časi: pomlad, poletjc, jesen, zima. Vse na zemlji se vrši po trajnih zakonih, ki jih je položil vsemogočni Stvarnik v stvarstvo. Pa le o ¦ -"""—W~~~—--^ ¦ | Slika 6. ^M redkokrat mislimo na vse to. Kako modro urejeno in namenu najbolj primerno je gibanje naše zetnlje! Pri zctnlji razločujemo dvojno gibanje: zcmlja se vrti okrog svoje osi in se giblje okrog solnca. Od prvcga gibanja jc odvisno me-njavanje dneva in noči, od drugcga menjavanje letnih časov in dolgost dneva in noči. Dan In noč. Navidezno se suče solnce okrog zemlje. Na vzhodnem nebu zjutraj izhaja, se pomika više in više, dokler opoldne ne doseže najviš-jega mesta na nebu isti dan ; potem pa se spet pomika navzdol in slednjič zaide na zahodnem nebu, Toda v resnici je solnce za nas mirno, zemlja pa , se vrti okrog svoje osi od zahoda proti vzhodu, torej nasprotno, kakor je 1 navidezna pot solnca. Poizkus, kako se to vrtenje vrši, ste morda že videli, 1 [ css? 134 «D I ako so vam v šoli pokazali zemeljsko oblo. Tudi to vam je že znano, da se zavrti zetnlja enkrat okrog svoje osi v 24 urah ali natančneje v 23 urah 56 mi-nutah 4 sekundah. Kolika je hitrost vrtenja zetnlje okrog svoje osi? Točke, ki leže na ravniku zetnlje, n. pr. mesto Quito v Južni Ameriki, se premaknejo v eni sekundi za 464 m naprej, pri nas znaša to prcmikanje približno 300 m. Našc najhitrejše železnice prevozijo v eni sekundi 30 m. Zvok (glas) prehiti v eni sekundi 333 m. Pri vrtenju zemlje okrog lastne osi je polovica zemlje v svetlobi, druga polovica v temi. Polovica, ki je obrnjena proti solncu, ima dan, na drugi polovici vlada noč. Preden izhaja solnce, se dani, pravimo, da se zori, ko pa solnce zaide, ostane še nekaj časa svctlo, pravimo, da je nastopil večerni mrak Jutranja zarja in večerni mrak sta pri nas najdaljša poleti, naj-krajša pozimi. Letnl časi. Zemlja se giblje okrog solnca, ki je 1,251.000 krat vcčje kot zemlja in ji daje svetlobo in toploto. Pot, katero prehodi zemlja približno v 365 dneh, je elipsa, se pa že močno približuje krogu. Dolga jc ta pot pri-bližno 1.000,000.000 ktn. V eni sekundi prcteče zemlja na tej poti 30 km. Ze-meljska os je proti zemeljski poti za 23 V20 nagnjena, in sicer tako, da ostane smer osi vedno ista, neizpremenjena. Pot zemlje okrog solnca nam pojasnjuje slika 6. V sredi elipse, ki zaznamuje pot zetnlje okrog solnca, znači črka S solnce. Slika 7. Slika 8. Na zemeljski poti je narisana zemlja v začetku štirih letnih časov. Črte, lci so zaznamovane na zemlji, so vam žc znane iz zemljepisja: 00 znači ze-meljsko os, rr ravnik, sp severni povratnik, jp južni povratnik, st severni tečajnik, jt južni tečajnik. Poizkus, kakor vam ga kaže slika, bi lahko napravili tudi sami, ako vam je na razpolago zemeljska obla (globus). Začrtate si lahko na tnizi krog in ga razdelite na štiri enake dele, katere zaznamujete z dnevi začetka letnih časov, kakor vidite na sliki. V srcdišče kroga postavite gorečo svečo, ki naj pomenja solnce. Na zarisano pot pa pride globus, s katerim si hočemo predočiti pot zemlje okrog solnca. Plamen sveče mora biti v enaki višini s srcdiščem zcmeljskc oble. Poglejmo, kako je razsvctljcna zemlja 21. marca, to je na dan začetka pomladi. Zemeljska os leži tu v isti smeri, kakor je smer zemeljske poti, in sicer tako, da je severni tečaj zemlje nagnjen nazaj. Opazili boste, da gre meja med razsvetljeno in temno polovico zemeljske oble skozi oba tečaja. Dan in noč sta na vsej zemlji enako dolga, po 12 ur; pravimo, da imamo pomladansko enakonočje. Premikajmo počasi globus po začrtani poti dalje proti točki 21. junija. Paziti je treba, da ne premaknemo smeri osi. Razsvetljava sega polagoma prcko severnega tečaja. Severni tečaj je nagnjen proti sveči. Na severni polobli imamo poletje, dan je pri nas najdaljši, in CB? 135 SS) t za severne tečajne pokrajine solnce ne zahaja, čeprav stoji tudi opoldne zelo nizko, približno tako nizko kot pri nas pozimi. Kraji, ki leže na severnem po-vratniku, imajo solnce opoldan v nadglavišču (zenitu), solnčni žarki zadevajo te kraje navpično. Čc potnikamo zemeljsko oblo dalje proti točki 23. septembra (začetek jeseni) se odmika polagoma svetloba z onstran severnega tečaja proti tečaju nazaj, dokler 23. septembra ne gre spet meja točno skozi oba tečaja. Na severni polovici zemlje imamo jescn, jcsensko enakonočje. Noč in dan sta spet enako dolga. Severni tečaj je v smeri zemeljske poti nagnjen naprej. Nato premikamo globus dalje proti točki 21. dec. Severni tečaj pride kmalu v temo, za njim polagoma vsi kraji, ki leže više od scvernega tečajnika, Severni fečaj globusa je obrnjen proč od sveče. Dne 21. decembra so vse severne tečajne pokrajine v temi, zanje solnce ne vzhaja. Na naši sevcrni po-Iovici je zavladala zima, dan je pri nas najkrajši. Na podlagi opisanega poizkusa in na temelju slike boste lahko razumeli, kako se mcnjavajo na zemlji letni časi, kako raste in se krči dan in noč. Ko je pri nas poletje, imajo na južni zemcljski polobli zimo, ko je ondi poletje, je pri nas zima, istotako je ondi jesen, ko je pri nas potnlad, in ondi pomlad, ko je pri nas jesen. Tudi dolgost dneva je lahko umeti na podlagi slike. V začetku pomladi in jeseni sta dan ire noč za vso zemljo enako dolga. Na ravniku sta pa dan in noč vse leto cnako dolga. Od 21. decembra, od takoimenovanega zimskega solnčnega obrata, do 21. junija, do poletnega solnčnega obrata dan pri nas raste. Najdaljši dan traja pri nas približno 16 ur. Drugačne so razmere v se-vernih tečajnih pokrajinah, kjer solnce poleti sploh ne zahaja. V Hammerfestu na Norveškcm, v najsevernejšem mestu Evrope, katero mesto leži nad 700 se-verne širine, solnce ne zaide 65 dni, na Franc Jožefovi zemlji 134 dni; toliko časa traja ondi dan. Seveda pozimi pa solnce za te kraje ne vzhaja, imajo-vedno noč: v Hammerfestu 60 dni, na Franc Jožefovi zemlji 127 dni. Na se-vernem tečaju solnce ne zaide 186 dni, pa tudi noč traja ondi 179 dni. Sliki 7. in 8. vam bolj razločno kažeta mejo razsvefljenosti zemlje v posa-meznih letnih časih. Na sliki 7. sega meja svetlobe od tečaja do tečaja, to je 21. marca in 23. septembra, v začetku pomladi in jeseni. Slika 8. pa kaže, kako je zcmlja razsvetljena 21. junija. Ako si mislite to polovico temno, in ono svetlo, ki je na sliki temna, pa imate podobo, kako je zemlja razsvetljena 21. decembra. /. Dostal. Rpaitpv 7\rP7rlnn vasfavipo h\ 7 Anica, Vengust Nežica, Molk Eliz., Škafer Kesitev zvezone zastavice st. 7. Cjlka' Tro«ej ^ Je'ŽOVI?ik PavI^ Sršen Pravso rešili: Mer- Anica, Vrečko Marica, Rančigaj Julka, učenke ¦^ 2 b c'na R°za v Zgor. Kašlju; VII. razreda pri čč. šolskih sestrah v Celju;. r/ & ^ Kranjc Slavko, dijak pri Sv. Lesnika Rotnan, učenec pri Sv. Ani na Krum- _ /* Barbari pri Mariboru; Sav- bergu; Čop Minka, uženka v Mostau pri Ži- 1 est o |ST3j\i njk Kristina, učenka v Bi- rovnici; Štelcar Josip, sluga kn. škof. pisarne <\ 2L ^ Ijah pri Gorici; Matschitz v Mariboru. jt* § S Rihard, učenec V. razreda v 3T L ,v BrasIovčah;Kostomaj Olga, -------- sribar Luclja, Voie°avšlk JnlCi. ^Karnjevšek ReŠiteV Šaljivega vpraŠanja V Št. 7. S& OPs?Aat ZaSik S; St^ ?•«»«•«• *™* " ™* ».trl» Milena, Lukač Frančiška, Zorko Mar, Piano noDcn orivec. ,,Vrtec" izhaja 1. Ant vsakega meseca in stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 b. ~ Uredništvo in upravništvo Sv. Petra cesta št. 78 v L j u b 1 j a n i. Izdaje društvo ,,PrlpravnlSkl dom". — Urejuje Ant. Kržii. — Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani. fSS 136 5^3